ISSN 2536-264X GozdVestn 77 (2019) 10 Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Počrnelost korenin (Grosmannia wageneri) Peter Smolnikar, dr. Barbara Piškur, dr. Nikica Ogris, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (peter.smolnikar@gozdis.si) 3 4 1 2 LATINSKO IME Grosmannia wageneri (Goheen & F . W . Cobb) Zipfel, Z. W . de Beer & M. J. Wingf. (sinonimi: Ceratocystis wageneri Goheen & F. W. Cobb, Leptographium wageneri (W. B. Kendr.) M. J. Wingf., Ophiostoma wageneri (Goheen & F. W . Cobb) T. C. Harr.) RAZŠIRJENOST Bolezen je naravno razširjena v zahodnem delu Severne Amerike. V Evropi in drugih predelih sveta še ni poročil o njeni prisotnosti. GOSTITELJI Iglavci: navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii), različne vrste borov (Pinus contorta, P. jeffreyi, P. ponde- rosa, P . monophylla, P . edulis), najverjetneje tudi rdeči bor (P . sylvestris). OPIS Bolezen počrnelost korenin povzroča gliva Grosmannia wageneri, ki z razraščanjem micelija v prevodnih elementih in nastankom til, ki povzročijo zamašitev trahealnih elementov v ksilemu, preprečuje prevajanje vode v drevesu (bolezen prevajalnih elementov drevesa; traheomikoza). Gliva se razmnožuje predvsem nespolno, spolni stadij (teleomorf) glive je redek. Na kratke razdalje (med drevesi) se gliva širi tudi prek koreninskih stikov. Njena posebnost je micelij, ki lahko izrašča iz okužene korenine v okoliško prst do sosednje zdrave korenine, v katero nato vstopi skozi rane ali naravne odprtine. Na daljše razdalje so vektorji bolezni hrošči (predvsem iz družine Curculionidae), ki se prehranjujejo na koreninah in s seboj prenašajo trose (konidije), iz katerih se razvije micelij glive. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) Pri vseh gostiteljih so simptomi bolezni podobni. Na pri- zadetih drevesih so iglice pogosto manjše kot na zdravih drevesih, lahko postanejo rumene ali rjave ali predčasno odpadejo (slika 1). Za bolezen so najbolj značilni črni tangencialni pasovi v beljavi (sliki 2 in 3), ki so pogosto najširši na koreninskem vratu in se zožijo navzgor po deblu ter navzdol do koreninic. Črno obarvanje lesa je posledica temnega micelija, ki se razrašča v traheidah (slika 4). Na spodnjem delu debla se občasno lahko pojavi tudi izcejanje smole, višinska rast pa pojenja nekaj let, preden drevo odmre. VPLIV Okužena drevesa nekaj let po okužbi slabo priraščajo, hirajo, nato največkrat odmrejo. Bolezen je velika grožnja nasadom duglazije (P . menziesii) in rumenega bora (P . ponderosa). V lesu okuženega drevesa se micelij razrašča v višino tudi do 2 m na leto in doseže višino do 15 m. Bolezen je postala pomembna v zadnjih dveh desetletjih in sovpada z zasadi- tvijo velikih površin dovzetnih vrst ter večjo uporabo težke mehanizacije v gozdarstvu. Za zatiranje bolezni ni na voljo kemičnih ali bioloških fitofarmacevtskih sredstev. Širjenje lahko omejimo z odstranjevanjem obolelih dreves in z izvaja- njem gozdnih opravil na način, ki v najmanjši meri povzroča mehanske poškodbe sestoja (predvsem korenin). Glive G. wageneri v Evropi in Sloveniji še nismo našli, vendar bi ji evropske podnebne razmere in gostitelji z veliko verjetnostjo omogočali preživetje in razširitev. V primeru vnosa glive v evropski prostor so potencialni vektorji bolezni domorodni koreninarji (hrošči iz rodu Hylastes spp.) in domorodni rilčkarji (Pissodes spp.). V Evropi bi pojav bolezni lahko povzročil znatno gospodarsko in ekološko škodo, zato je nadzor nad uvozom iglavcev iz Severne Amerike in vektorji ključni ukrep za preprečitev vnosa. MOŽNE ZAMENJAVE Občasno je mogoča zamenjava z glivami modrivkami v lesu, ki jih prenašajo podlubniki. Zunanji simptomi (manjše iglice, sprememba barve iglic, odpadanje in venenje iglic, odmiranje posameznih vej, presvetljena krošnja, slabše priraščanje) so podobni tistim, ki jih lahko povzročajo tudi drugi škodljivci koreninskega sistema, npr. Armillaria spp., Heterobasidion spp., Coniferiporia weirii, Phaeolus schweinitzii. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) Počrnelost korenin GozdVestn 77 (2019) 10 ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Slika 1: Obsežna osutost krošnje okužene duglazije (desno) v primerjavi z neokuženo (levo) (foto: Donald Owen, California Department of Forestry and Fire Protection, Bugwood.org) Slika 2: Značilna znamenja bolezni so vidna pod skorjo v predelu panja in korenin. (foto: Donald J. Goheen, USDA Forest Service, Bugwood.org) Slika 3: Prečni prerez korenine z micelijem glive G. wageneri v beljavi (foto: USDA Forest Service - Ogden, USDA Forest Service, Bugwood.org) Slika 4: Razraščanje micelija glive G. wageneri v prevodnih elementih (traheidah) lesa iglavcev (foto: USDA Forest Service - Ogden, USDA Forest Service, Bugwood.org) Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818).