DECEMBEE
1 P Elisij, Slto£ + 2_S Bibijann_ J N 1. Adventritt @ 4 P Barbara, dev. f> T Saba, opat
6	S Nikolaj
7	t) Ambrož
8	P Spoč. M. D.
9	S Peter Kanizij
10	N 2. Adventna (fl
11	P Damasus
12	T Otilija
13	S Lucija, dev.
14	č Spiridijon
16 P Kristina + 16 S Evzebij
AMERIKAN
Slov
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
fJetlo: Za vero in narod — ia pravico in resnico — od boja do zmage]
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
C Official Organ of four Slovenian Organizations),
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 235.
CHICAGO, ILL., PETEK, 8. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 8, 1939
LETNIK (VOL.) XLVIII.
Komunistični list predočuje Runiuniji prednosti v sklenitvi pakta s sovjetsko Rusijo. — Svarilo zaradi zatiranja narodnostnih manjšin. — Turčija se žigosa, da je orodje anglo-francoskih imperijalistov.
Moskva, Rusija. — V listu Komunist Internacional, ki je uradni organ Kominterne,svetovnega komunizma, je izšel to sredo pomemben in značilen članek, iz katerega se more razvideti, dal bo po končani vojni kampanji na Finskem bržkone Rumunija na vrsti, da bo "povabljena" v Moskvo, kakor so bile pred njo tri baltske države in pozneje Finska. V članku, kjer se obenem resno svari tudi Turčija, se očitno namigava Rumuniji, da bo najbolje, da sklene z Rusijo pakt za medsebojno pomoč.
Glede tega pakta člankar ne skuša izražati groženj, da bo Rumunija k njemu prisiljena, ako prostovoljno ne bo pristala, marveč se bolj trudi, da ji pokaže prednosti, ki si jih bo zasigurala z njim. Gotovo je, pravi, napravilo na rumunsko politiko vtis, ko vidi, koliko so pridobile baltske države s paktom s sovjetsko Unijo; potom njega so se obvarovale vojne in si zagotovile neodvisnost pred napadi kakih imperialističnih držav. Pod temi "imperijalističnimi državami" razumeva člankar Anglijo in Francijo in povdar-ja o njih, da pritiskajo na Rumunijo, naj se vplete v vojno na njih strani. Ravno ta pritisk pa "jasno kaže rumun-skemu ljudstvu, da sta miren, svoboden razvoj in boljša bodočnost nemogoča brez takojšnje sklenitve pakta za medsebojno. pomoč s sovjetsko Unijo," na kar se v svarilo Rumuniji v člainku pokaže na Poljsko, kaj jo je zadelo, ko se je zanašala na pomoč Anglije in Francije.
Dočim zveni ta poziv dokaj dobrohotno, se pa nasprotno v istem članku srdito udari po Rumuniji z obdolžitvijo, da ta zatira svoje narodnostne manjšine v krajih, ki jih je dobila od drugih držav, namreč Rusi j e, Ogrske in Bolgarske. Zlasti v Besara-biji, ki je bala pred zadnjo vojno ruska, so razmere ne znosne, povdaria člankar ter pri tem neprikrito namigava, da Rusija čuti obveznost, da gre režit-svoje zatirane brate. Iz tega migljaja se razvidi, da utegne Rusija izrabiti te razmere kot pretvezo, da vkoraka v Rumunijo, kakor je svoječasno v Poljsko, rekoč, da je šla rešit Ukrajince in Beloruse.
V članku, v katerem si je isti list privoščil Turčijo, se kritizira turška zunanja politika, ki se veže z zapadnima državama, češ, da si potom te države anglo-francoski impe-rijalisti prizadevajo, pridobiti novo fronto proti Nemčiji na Balkanu in, da jim ima služiti pri tem Turčija kot strate-gična postojanka. "Kakor navadno,se skušajo," pravi člankar, "posluževati anglo-francoski imperijalisti drugih' narodov, da jim gredo po kostanj v žerjavico, in se zdaj trudijo, da raztegnejo vojno
KOMUNISTI NEZAŽEUENi
V danskem in švedskem parlamentu pokazali komunistom preziranje.
Kopenhagen, Danska. — V
parlamentih dveh držav,namreč tukaj in v sosednji Švedski, se je to sredo pokazalo, kako skrajno nezaželjeni so postali komunisti po napadu na Finsko. Ko je namreč v tukajšnji zbornici pričel gc-voriti neki komunist, so člani vseh drugih strank vstali in odšli iz dvorane; ostala sta tamkaj le dva komunista, ki sta poslušala govornika. V švedskem parlamentu so isti dan napravili poslanci enak korak. Govornik je bil tukaj le toliko na boljšem, da je ostalo okrog njega 15 poslušalcev.
NAZNANILO NAROČNIKOM
Zaradi zapovedanega praznika,Spočetja M. D., ki ga obhajamo v petek, bo izostala sobotna številka našega lista, kar naj blagovolijo cenj. naročniki vzeti na znanje.
IZTOK DOLARJEV V EVROPO OKRNJEN
New' York, N. Y. — Kakor ugotavlja American Express Co., bo ostalo prihodnje leto na tej strani Atlantika okrog 250 miljonov dolai-jev zaradi vojne v Evropi, kolikor se tiče samo njenih poslov. Za nekako tako svoto je, namreč ta družba izdala letno takozva-nih potniških čekov tistim, ki so šli v Evropo na obisk. Smer potoVanja se bo, kakor se pričakuje, obrnila zdaj proti južni Ameriki, Mehiki, Kanadi, zapadnoindijskemu otočju, kakor tudi po Zed. dr. samih.
-o-
KUHN OBSOJEN NA DVE
LETI IN POL New York, N. Y. — Sodni-ja je zadnji torek izrekla kazen nad načelnikom nazijske organizacije, Nemško-ameriški bund, Fritzom Kuhnom, in sicer zaradi poneverb iz blagajne organizacije. Kazen se glasi na dve in pol leta zapora v Sing Sing kaznilnici. Za krivdo, katere je porota spoznala Kuhna krivim, bi se mogla naložiti kazen do 30 let, toda sodnik se je izrazil, da ne mara iz Kuhna napraviti muče-nik, marveč ga raje smatra le za malega in nevažnega tatu in sleparja ter ga v tem smislu kaznuje.
-o-
RELIF NI OGROŽEN VSLED KRATKEGA DELA
Chicago, 111. — Tukajšnja relifna administracija je objavila zagotovilo, da> se tistim, ki dobivajo relif, ni treba bati, prevzeti kakih manjših del. Med temi osebami je namreč obstojal strah, da bodo za stalno vržene z relifa, ako dobe kje kako malo zaposlitev. V objavi se povdar-ja, da to ni resnica, marveč, da bo relifar takoj zopet u-pravičen do podpore, kakor hitro se njegovo delo konča.
AMERIKA NEODLOČENA
Nastop proti sovjetom bo stvar
bodočnosti.
—o—
Washington, D. C. — Ameriška vlada je glede spopada med Finsko in Rusijo sicer do zdaj uradno molčala, dasi se iz raznih izjav lahko očitno sklepa, da so njene simpatije povsem na strani Finske. ICa ke korake pa bo podvzela v bodočnosti, ako bo sploh kaj podvzela, je pa še negotovo. Predsednik. Roosevelt se je zadnji torek napram časnikarjem s povdarkom izrazil, da ne ve glede bodočnosti niče sar. Možno pa je, da bo vlada na pritisk prisiljena, prekiniti diplomatske zveze z Rusijo, dasi to najbrž ni v nje načrtu; goji namreč upanje, da ji bo mogoče potom svojega poslanika v Moskvi posredovati za sklenitev miru, kar bi bilo izključeno, ako se odnosa j i ukinejo,
-o-
AMERIKA POŠLJE POMOČ FINSKI
Washington, D. C. — Na nujni apel Finske, naj se pošlje pomoč njenim žrtvam, ki trpe vsled vojne, je Ameriški Rdeči križ nakazal v to švrho za začetek $25,000, a pozneje bo sledilo še več. Z denarjem se bodo nakupile razne zdravniške potrebščine ter obleka in podobno, kar se odpošlje na Finsko. Istočasno se bo podvzela še posebna privatna relifna akcija, kateri bo na-čeloval bivši predsednik Hoover.
-o-
MEHIKA LASTUJE OLJNE VRELCE
Mexico City, Mehika. — Državno vrh. sodišče je pred kratkim končnoveljavno odobrilo zaplenitev oljnih vrelcev tujezemskih družb od strani mehiške vlade in zadnji torek se je poslal poziv tem druž ba'm, naj tekom treh dni imenujejo svoje izvedence, s ka- postopanje glede terimi bo vlada uvedla končno in odškodnine.
KRIZEMJVETA
—	Vatikan. — Poljskemu kardinalu Illondu ni dovoljeno, da bi se vrnil v Varšavo. Njegovo tozadevno prošnjo je nazijska vlada zdaj že drugič zavrnila. Kardinal bi šel rad med svoje ljudstvo, da bi mu pomagal,kolikor bi bilo v njegovi moči.
—	Bangkok, Šiam. — Nad 18 osebami se je zadnji torek izvršila smrtna obsodba. Ob-dolženi so bili namreč zarote, da strmoglavijo sedanjega kralja Ananda, ki je star 14 let, in postavijo na prestol njegovega strica in prednika, Prajadhipoka.
—	Bruselj, Belgija. — V parlamentu je min. predsednik v torek priporočal, naj se od'obre novi djivkfiza ojačenje državne obrambe, češ, da je bolje biti v resnih finančnih razmerah kakor pa v vojni.
REPUBLIKANEC ZAČEL
ZGODAJ S KAMPANJO
New York, N. 'Y. — Do predsedniških volitev je skoraj še leto dni in do strankarskih konvencij, na katerih se bodo izbrali kandidati za predsednika, nad pol leta, toda republikanski kandidat za predsedniško nominacijo, Th. E. Dewey,je očividno mnenja, da ni nikdar prezgodaj, začeti kampanjo, in tako jo je že zdaj začel. V to svrho se je odpravil zadnji torek proti MinnesOti in je imel v sredo zvečer v Minneapolisu svoj prvi kampanjski govor. Dewey je, kakor znano,tukajšnji državni pravnik in je pokazal dokajšnje zmožnosti v tem poklicu.
razlastitev
NEZNATEN USPEH_ RUSOV
Rusi utrpeli velike žrtve, a doslej še niso daleč prišli. — Razcepiti skušajo Finsko na dva dela.
Stockholm, Švedska. — Poročila iz sosednje Finske trdijo, da se na vseh frontah vrše izredno ljuti boji s sovjetskimi četami in, kakor kaže, so Finci v resnici odločeni, da se bodo upirali do skrajnosti. Njih odpornost je taka, da so izgubili Rusi, kakor se poroča, doslej že okrog 20,000 vojakov, dočim uspehi, ki so jih dosegli, niso posebno znatni.
Načrt Rusov, kakor se zdi, je točasno, da prodro skoz! sredo Finske in jo s tem razcepijo. Zato je tudi njih glavni napad usmerjen proti mestu Kuolajarvi, ki je oddaljen od 35 milj daleč v notranjščini in katerega so v sredo dosegli. Preostaja pa jim še 150 milj, predno dosežejo zapa-dno finsko mejo. Druga toč ka, kjer se vrše tudi srditi boji, je mesto Petsamo na skrajnem severu. Razmere tukaj pa so skrajno težavne. Ta kraj namreč leži v polarnih krajih, kjer v zimskem času stalno vlada noč,in je obenem globoko zasnežen.
-o-
PRITOŽBE ANGLEŠKEGA VOJAŠTVA
London, Anglija. — V nižji zbornici je eden članov stranke laboritov zadnji torek dvignil vihar razburjenja, ko je izrazil obdolžbo, da se za družine tistih, ki so bili poklicani k vojakom, ne skrbi, kakor bi se moralo. Dejal je, da žene vojakov, ki so v službi že od avgusta, ne prejemajo nikakih podpor ter so bile mnoge prisiljene, zastaviti svoje imetje, da morejo kupiti živež otrokom. Zbornica je ogorčena zahtevala od poslanca, daj se mora opravičiti za ta napad, toda on je raje za pustil dvorano.
Iz *fiif/GsIavije
Sodniki in osobje vrhovnega sodišča za Slovenijo so že imenovani in so se že tudi preselili v Ljubljano. — , Vlada se zavzela za sezonske delavce in za pasivne kraje. — Druge novice.
POLJSKI PARNIK ŽALOSTNO KONČAL
na Balkan ter ustvarijo tam hovo fronto proti Nemčiji."
Poljski parnik "Pilsudski", ki je bil ponos Poljakov ter najboljša ladja,poljske trgovske mornarice, je doživel podobno usodo kakor poljska država sama: Postal je žrtev vojne. Potopil se je nekje v Severnem morju, bodisi, da je bil torpediran, bodisi, da je zadel na mino. Vložena slika kaže ladji-nega kapitana, M. Stankiewicza, ki je zadnji zapustil potapljajočo se ladjo. Bil je sicer rešen, a je pozneje umrl.
Vrhovno sodišče v Ljubljani
Ljubljana, 11. hov. — Iz Beograda je prispela vest, da so sodniki vrhovnega sodišča v Ljubljani imenovani. Za predsednika vrhovnega sodišča v Ljubljani je imenovan dr. Jakob Konda, dosedanji predsednik Stola1 sedmorice, oddelek B v Zagrebu Za sodnike istega sodišča so imenovani: Ljubomir Arnerič, Anton Lajovic, dr. Milko Gaber, dr. Josip Fišinger, dr. Avgust Munda, dr. Fran Pihler in dr. Bogdan Petelin, ki so bili do-sedaj vsi sodniki Stola sedmorice oddelka B v Zagrebu. Šef sodnikov bivš?ega Stola sedmorice oddelka B je prestavljen k zagrebškemu Stolu sedmorice. Za vrhovnega državnega tožilca v Ljubljani je imenovan Ljubomir Milano-vič, do sedaj vrhovni državni tožilec za Slovenijo in Dalmacijo v Zagrebu. Za njegovega namestnika je imenovan dr. Anton Stuhec, ki je bil do sedaj namestnik vrhovnega državnega tožilca v Zagrebu.
Dalje so prestavljeni k vrhovnemu sodišču v Ljubljano vsf tajniki bivšega Sl^ola 'sedmorice oddelka B: Alojzij Rant, dr. Lj ude vit Gruden, dr Emanuel Zinotti ter Raj ko Omčikus, ki pa sta za trime-sece dodeljena na delo v Zagreb k Stolu sedmorice. Pričakuje se namreč, da bo ba-novinska oblast v Zagrebu v najkrajšem času navedena tajnika kakor tudi dr. Milano-viča sprejela v službo k zagrebškemu Stolu sedmorice.
K vrhovnemu sodišču v Ljubljani so nadalje prestavljeni :pisarniški ravnatelj Bernard Nikoletič ter pisarniški uradniki: Ivan Gortan, Rudolf Dečman, Gabrijela A v s e c, Marta Plohel in služitelji: Pavel Benjak, Marko Vojnovič, Karel Logar. Od teh so za tri mesece dodeljeni k zagrebškemu Stolu sedmorice: Ivan Gortan, Gabrijela Avsec, Pavel Benjak, Marko Vojnovič, ki so vsi Hrvati in glede katerih pričakujemo, da jih bo banska oblast v Zagrebu namestila pri Stolu sedmorice v Zagrebu.	i-'
Navedeno hrvaško osobje je bilo samo iz tehničnih razlogov prestavljeno začasno na vrhovno sodišče v Ljubljano.
Vrhovno sodišče v Ljubljani bo imelo svoje prostore v stari hiši zavarovalne banke 'Slavij a' v Gosposki ulici.
Skrb za potrebne
Beograd, 9; nov.— Minister za socialno politiko dr. Budi-savljevič je časnikarjem danes dal nekaj podatkov o vrnitvi naših sezonskih delavcev iz Nemčije. Okoli 15. t. m. se bo vrnilo iz Nemčije kakih 13.000 naših sezonskih delavcev, kakih 6000 pa jih bo i ostalo še tam. Dogovorjeno
je, da bo vsak dobil izplačano za nemško marko po 13.80 din ter da jim carina ne bo zacarinila blaga, ki ga bodo imeli seboj, če ne bo vredno več ko 10.000 din. Vlada jo tudi poskrbela, da bodo vračajoči se dobili na domači postaji brezplačno toplo hrano ter zadosti vagonov.
Glede preskrbe pasivnih krajev čez zimo je vlada u-krenila, da bo 3000 vagonov brezplačno vozilo hrano v pasivne kraje. Minister je priznal, da se je treba bati zlorab, vendar bodo tisti, ki bi zlorabljali brezplačne izkaznice, strogo kaznovani.
-o-
Smrten padec Žrtev nesrečnega padca je postal 51 letni kovaški mojster Ignac Pristovnik na Spodnji Hudinji pri Celju. Prišel je popoldne domov in ko je stopal po vstopnicah, mu je spodrsnilo. Padec je bil tako hud, da mu je počila lobanja. Njegov oče in pomočnik sta ga zanesla v njegovo sobo, kjer se je kmalu prebudil iz nezavesti, nato zaspal. Videč da mimo spi, so se odstranili, Drugo jutro so pa našli mrtvega v postelji.
-o-
Čil in krepak v visoki starosti Upokojeni kamniški stražnik Martin Kohnan je letos na Martinovo praznoval svoj 80. god in rojstni dan. Malokdo, ki ga vidi, bi mu prisodil 80 križev, kajti je še ves krepak in čil. Po rodu je Dolenjec ,iz okolice Straže. Nekaj let je bil lovski čuvaj, potem stražnik v Novem mestu, ki je bil strah pijancev in razgrajačev. Nato je prišel za mestnega stražnika v Kamnik, kjer je 40 let vestno upravljal svojo službo. Ko se je umaknil v pokoj, se'je posvetil kmetijstvu in delo mu je ohranilo še vso svežost in moč, zaradi katere so ga Kamničani še zlasti cenili.
Samomor konja
Posestniku in prevozniku Fr. Sircu v Kranju se je njegov konj na nepojasnjen način zaletel pred vhodom v hlev v poleg ceste stoječi zid in na mestu obležal ter poginil. Sire trpi precejšnjo škodo.
Cigani terjajo zaklad
Nekje blizu Ljubljane je policija aretirala prevejano ciganko in ji zaplenila cel zaklad zlatenine, srebrnine in dragotin. Tudi pri preiskavi v ciganskih šotorih in oblekah, so našli velike vrednote in razkrinkali številne tatvine. Zlatenina in srebmina, za katero so se lastniki oglasili, jim je bila vrnjena, toda ostalo je še zlatenine za več tisoč vrednosti, za katero se nihče ne o-glasi in to zahtevajo cigani za se.
Amerikanski Slovenec
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,
Izhaja vtak din razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiskat EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov nredniStva in uprave: 1849 W. Cetmak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina«
„$s.oo
_ 2.50 - 1.50
Za celo leto Za ftffl leta -Za četrt lita
Za Chicago, Kanado in Evtopo:
Za četo leto ......................$6.00
Za pol leta____,.............. „ 3.00
Za četrt leta_______175
JPosamessita številka ___________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891. Published by:
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year —-------
For half o year _«,-----
For three months
..$5.00
- 2.50 _ 1*50
Chicago, Canada and Europe:
For one year	—$6.00
For half a year „ For three months Single copy------
3.00 1.75 3c
Dopisi važnega pomena za hitro citSjavo morijo biti poslani na uredništvo •saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ailtvo ne VAJSa.
EnUtfted as Second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Ugibanja o panslavizmu
Nekateri kar poskočijo, ako vidijo kaj o kakem panslavizmu. Naj se pomirijo. O ti ideji se more le razmo-trivati, ugibati, kar pa ne more ravno škodovati. Pri količkaj pametnem panslavizmu bi morala priti do odločilne besede prav vsa slovanska plemena, in plemenske pravice bi morale biti zaščitene, in take pravice dejansko obstajajo. Ali je sploh pri znani slovanski razdrapanosti kaj takega mogoče? Pri vsi dobri volji bi moralo biti le tudi nekaj nekega absolutizma, vrhovne sile, ki bi razsodno odločevala, kjer se plemenske pravice križajo. Tako je bilo tudi pri drugih narodih, ki so se kolikor toliko le združili, in je še zdaj prav pred našimi očmi.
Od kakega Stalina razsodnega panslavizma ni pričakovati, saj on niti Slovan ni in zato ne more imeti pravilne ideje o kakem dobrobitu Slovanov pri panslavizmu. Am pak Stalin je absoluten gospodar v Rusiji in utegne ostati. Ako mu kaže, bo posegel na zapad, in na to stran se je že obrnil, postal važen celo pri zadevah vsega sveta. Izgleda, da je morala mentaliteta svetovne revolucije v Moskvi iz nova oživeti. Earl Browder trdi, da je prav Amerika najbolj zrela za — socializem, kar pomeni za Stalinovo re volucijo. Ce Stalinu kaže, ne bo dosti popraševal, nasto pil bo. Kakšno vojaško silo ima Stalin, je predmet ugibanja, nemala ne more biti, in vsaj skrbno čuva to silo, kakor kaže zadeva pri mali Finski, ki se mu postavlja po
In če Stalin nastopi ali bi nastopil, prav absolutno nastopil, ali ni bolje, da se vsaj malokaj razmotriva o nekem panslavizmu in se najmanj slovanska plemena malo pripravijo? Ako odklanjajo že vsako ugibanje, tem slabše za nje, panslavizem bo tem bolele — panstalinizem.
O kakem panslavizmu se da le ugibati. Že pri razmo-trivanju sem naletel na hud odpor, kakor bi v buči bilo le nekaj "vizij", kakršnim zapadejo histerični ljudje, in bi še marsičesa manjkalo v buči. Odpor me je pri vedel do — stalinizma, ker Stalin ne bo nikogar vprašal, ako bi stegnil roko proti zapadu. Panslavizem smatra kdo lahko za golo domišljijo, gole fantazije, ampak Stalin bi lahko uresničil nek stalinizem. Čudno. Znani ekonomist Rogers W. Babson tudi — ugiblje. Pravi, da se bo angleški imperij razsul, ampak Anglija bo še močna morska sila. Yes svet, meni, pride lahko pod območje nekaj diktatorjev ali diktatorskih narodov, to bi bile Rusija, Nemčija, Anglija, Kitajci ali Japonci, naše Zedinjene'države. Kam bi prišli za-padni Slovani, pod Rusijo ali Nemčijo? Bojim se, da pod Nemčijo, jaz bi jih videl raji pod Rusijo, če bi že moralo tako biti.
Amerika ne more služiti Evropi za vzgled. Amerikan-skih razmer nikoli ne bo v Evropi. Napoleon je nekaj sa- brih članov omen j enega dru njal, pa ni šlo z zedinjeno Evropo. Tudi njegov ženij je' bil preslab, Hitler, Stalin ... nak ... bi moral pjriti ženij za — pravičnost.
Vsekako pa Babson pokazuje na neki — stalinizem, in to je, kar je, ko majajo z glavami pri panslavizmu.
KAJ NOVEGA MED ROJA-KI V SEVERNI MINNESOTI?
Ely, Minn.
V Ogema, Minn., je bila položena v hladni grob k večnemu počitku dne 28. novembra Mrs. John Krakar. Bila je nemške narodnosti in se je pisala Larsieng ter je bila praktična katoličanka. Zapušča žalujočega soproga ter deset otrok; šest hČei*a in štiri sinove. Z Ely so se udeležili pogreba družina Mr. in Mrs. Anton Kocluevar ter Ana in John Kobe, nečakinje in nečak žalujočega Johna Krakar. Iz Albany se je udeležila pogreba družina Mr. in Mrs. Matija Krakar iz nekaj drugih sorodnikov. — Matija in John Krakar sta rodom iz Dobljič pri Črnomlju v Beli Krajini. Njih oče je bil rojen v Jerneja vasi v hiši Dolnjih Kraker-jev. V Albany, Minn., jima še živi mati, ki je že stara 85 let. — Prizadeti družini izrekam globoko sožalje!
Mrs. Frank Tomsich je pred kratkim prejela od svoje matere Marije Janežič iz 2irov: nice pri Grahovem sliko svoje matere, ki bo 19. aprila prihodnjega leta stara 92 let. Zares, lepa starost- —Mrs. John Glavan in Mrs. Marko Slogar, sta se dne 28. novembra povrnila iz Kansas City-ja, kjer sta se udeležili poroke njunega bratranca Vrleka, ki se je poročil z gdč. Florence M. Odeli. Poroka se je vršila dne 18. novembra; ob navzočnosti velikega števila svatov, ženi-novih in nevestinih sorodnikov. Obiskale so ob tej priliki tamkaj več prijateljev in svojih rojakov od svetokrižke župnije na Hrvatskem. Sporočile so mi, da ta'mosnji Jugo slovani žive v najlepši harmoniji ter vzdržujejo svoje lastne zavode.
Jernejčan
,—o--
ČLANOM DRUŠTVA NAJSV.
IMENA V SO. CHICAGI So. Chicago, III.
Kot je bilo v cerkvi oznanjeno, imamo člani dr. Naj sv. Imena v nedeljo 10. decembra redno mesečno skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob osmi uri. Spoved je že v soboto popoldne in zvečer. Kateri le morete, opravite že v soboto in ne računajte na nedeljo zjutraj, da morda ne bote prikrajšani. Zbirali se bomo četrt pred osmo uro v cerkveni dvorani, odkoder skupno odkorakamo v cerkev. Vsak naj gleda, da vzame s seboj društvene medalje (regalije,) saj jih drugače tako ne nosimci, kot ob takih prilikah. Ce jo pa kdo nima, jo %o, kot' po navadi,dobil v dvorani predno odidemo v cerkev.
Želja g. župnika in vseh do-
štva, je, da se tega skupnega sv. obhajila udeležite prav vsi člani, starejši in mlajši, če
pogledamo nazaj za! eno leto, moramo pripoznati, dla so mnogi člani postali napram društvu praiv hladni, če že ne kar mrzli. To se zlasti opazi vsako drugo nedeljo v mesecu pri obhajilni mizi. Nekateri, res morajo včasih tudi delati, zato se takim spregleda. Kateri pa iz drugega namena ali vzroka opuščajo, naj pa sami sebi vest izprašajo, kaj ste obljubili ob vstopu in to vsak prostovoljno in neprisiljeno, zato pač ni vzroka, da bi se nazaj držali. Četudi smo v društvu različni, bi to ne smelo prihajati v poštev, kajti Bog ne gleda na nalrodnost, ampak na dušo. In to je namen društev Najsv. Imena, pripeljati duše k Bogu. Zato prosim, v imenu društva, ki ste ga s ponosom ustanovili, kakor tudi v imenu g. župnika, da prav vsi pridete to nedeljo, da zopet napolnimo naše velike pol cerkve s samimi člani dr. Najsv. Imena.
Po sv. maši je, kot je bilo oznanjeno, v dvorani zajutrek za vse člane. Pridimo zopet enkrat vsi skupaj tudi v dvorano in se poslužimo telesnih darov, ki bodo pripravljeni v okrepčilo. Morda je tu pa tam kateri zadržan, da res ne more po sv. maši v dvorano, vendar velika večina lahko pride. — Po končanem zaju-treku bo društvena seja in volitev odbora za prihodnje leto. Morda bo treba kaj pre-meniti, če se bo videla potreba, zato pa pridite vsi in pokažite se, da ste še prav tako vneti društveni člani, kot ste bili prvi dan, ko ste slovesno pristopili v društvo. . fil, SI*	C. Grmek
-0-
KRASEN USPEH CERKVENEGA BAZARJA V WAU-KEGANU IN DRUGO Waukegan, 111.
Cerkveni bazar cerkve Matere božje, ki se je vršil od 19. pa do 26. novembra, se je jako dobi'o obnesel. To se vidi, da so se delavske razmere nekoliko izboljšale. Še bolj je pa to dokaz, da se župljani zavedajo dolžnosti do svoje cerkve in pa da ljubijo svoje duhovnike. Čisti dobiček je namreč prinesel $3,440.00. Gotovo je vsak faran vesel tega lepega uspeha, najbolj pa naš č. g. župnik Rev. M. Hiti, kot so se glede tega sami izrazili v nedeljo v cerkvi in se tudi lepo zahvalili faranom za ta lepi uspeh.
V soboto 9. decembra bo spoved za člane društva Najsv. Imena, za starejše in mlajše. V nedeljo 10. .decembra pri osmi sv. maši pa skupno sv. obhajilo. Takoj po maši zajutrek v šolski dvorani, kateremu slfedi seja. Vse člane se prosi, da se udeleže tako cerkvene pobožnosti, kot tudi seje. Pomnite, da je to letna, ali glavna seja. Kot je glavna
seja važna za vsako društvo, prav tako je važna tudi za društvo Najav. Imena. Na tej seji bo volitev odbora za prihodnje leto. — Drugo nedeljo v mesecu januarju prihodnjega leta bo sprejem novih članov v društvo Najsv. Imena. Kdor želi postati član tega društva,se lahko že sedaj priglasi pri tajniku Ignac Grum na 834 Wadsworth Ave., Waukegan, ali pa v župnišču. Zgoraj omenjeno nedeljo v mesecu januarju, bo končni sprejem v društvo. — Veliko je v naši župniji še mož in fantov, ki še niso člani društva Najsv. Imena in je nerazumljivo, zakaj se ne pridružijo.
Sporočam vsem naročnikom lista Ameriltanski Slovenec,da sem od uprave omenjenega li sta prejel stenske koledarje za prihodnje leto in jih bodo vsi dobili na dom. Koledarji so jako lepi in bo koledarja prav gotovo vsak naročnik vesel, posebno še naše gospodinje, ker so v njem označeni vsi prazniki in postni dnevi.
Ne vem, če se mi bo mogoče do praznikov še kaj oglasiti, zato že sedaj voščim prav vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem tega lista!	J. K.
ČLANOM DRUŠTVA NAJSV.
IMENA V CHICAGI
Chicago, III.
Kot je bilo preteklo nedeljo pri vseh sv. mašah oznanjeno po naših čč. gg. duhovnikih, je dolžnost vseh članov društva Najsv. Imena, starejših in mlajših, da se skupno udeležimo sv. spovedi, ki bo v soboto 9. decembra popoldne žie ob 3. uri in potem zvečer. Tako bo imel vsak priliko, da opravi svojo dolžnost. — V nedeljo ob 7:30 zjutraj odkorakamo iz dvorane v cerkev k sv. maši, med katero pristopimo k skupnemu sv. obhajilu. Po končanem cerkvenem opravilu bo v cerkveni dvorani skupen
zajutrek in obenem letna društvena seja.
Vsi člani ste prav uljudno vabljeni, da se prav gotovo udeležite skupnega sestanka, vsaj glavna letne seje, ker je več važnih točk za rešiti za prihodnje leto. — Sobratski pozdrav!
Leo Mladič, preds.
-o-
DOLAR ZA KRALJA JURIJA VI.
"Njegovemu Veli čanstvu kralju Juriju, London," je bilo zapisano z velikimi, otroškimi črkami na pisemskem zavitku, ki ga je pismonoša oddal te dni v Buckinghamski palači.
Tajnik, ki je pismo odprl,je našel v njem naj prvo kanadski bankovec za en dolar, po-ctfm pa listek, na katerem je bilo zapisano: "Od kar sem stara 12 let, se zanimam zelo za politiko. Zelo sem Vam hvaležna, da ste spravil londonske otroke proč, preden je nastala prava nevarnost. Ta dolar iz mojega hranilnika naj prispeva, da bi ti otroci dobili jed in toplo obleko. Ko se pri nas spet prične šola, bom rekla vsem sošolkam,naj mi pomagajo, da bomo lahko poslale še več denarja."
Nepotrebno je pripomniti, da je mala kanaidska deklica dobila zelo mično zahvalno pisemce, ki ga je kralj Jurij lastnoročno podpisal.
Dogodki
med Slovenci po [Ameriki
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycle*.
Usten to and Advertise over
PAMEGH'S YliOOSLAV BA010
ft.J< Songs and Music Tamburitza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago ~ Har. 3006
Božična darila
svojim domačim v stari kraj bo prav, da letos pošljete malo preje, kakor ste druga leta. Vojne homatije v Evropi povzročajo zakasnitve pri parnikih in železnicah, itd. Zato, da bodo vaše božične pošiljke dostavljene do zaželjenega časa je prav, da letos kak teden ali dva, iste preje odpravite, kakor ste jih preje v normalnih mirnih časih. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo redno po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene:
JUGOSLOVANSKI _ DINARJI:
Za $ 2.50 .............. 1.00 Din
Za $ 4.80 _____________ 200 Din
Za $ 7.00 i,........... 300 Din
Za $ 9.20 ............„ 400 Din
Za $11.25 ........... 500 Din
Za $21.75 ..............1000 Din
Za $43.00 ..............2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.15 ............ 50 Lir
Za $ 6.00 ............ 100 Lir
Za $ 11.85 ___________ 200 Lir
Za $ 17.25 ........... 300 Lir
Za $ 28.00 ............ 500 Lir
Za $ 55.50 ............1,000 Lir
Za $109.00 ............2000 Lir
V ameriških dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati pošiljk. — Pri višjih svotah se dovoli popust. — Radi zmedenih razmer v Evropi je možno, da tu in tam kaka pošiljatev zakasni, vendar kolikor je mogoče, se pošiljatve točno dostavljajo v Jugoslaviji in Italiji.
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Smrtna kosa na Evelethu
Eveleth, Minn. — Tu je preminul rojak Anton Pečar, star 53 let. Umrl je v duluth-ski bolnišnici. Pokopan je bil iz cerkve sv. Družine. Pogrebne obrede je opravil domači č. g. župnik A. Pirnat. V Ameriki je bival nad 30 let. Bil je član SNPJ, ki pa ni odobraval ateistične ideologije, ki jo širi med naše ljudi njen organ.
Avtna nezgoda
Cleveland, O. — Ko je Sla preteklo nedeljo zjutraj Mrs. Frances Kobe, ki stanuje na East 62nd Street v cerkev, jo je zadel neki avto, ki je drvel s hitrostjo najmanj 60 milj na uro. Žensko je avto podrl in je dobila močnejše poškodbe ter bila odpeljana v Polyclinic bolnišnico. Voznik se za žrtev ni zmenil, ampak oddrvel naprej.
Popoka
Barberton, O. — V tukajšnji slovenski cerkvi PresV. Srca Jezusovega sta se v soboto 2. decembra poročila Mr. Josip Avsec z Mrs. Mari-jano Otoničar, rojeno Šuštar-šič. — Novoporočencema žele prijatelji obilo sreče in zadovoljstva!
K vojni mornarici
Milwaukee, Wis. — Mlad1 westalliski rojak Joseph Zidar z So. 79th Street se j® vpisal k vojni mornarici Združenih držav. Svojo službo nastopi v San Diego, California-Mlademu rojaku žele prijatelji najboljšega uspeha v službi strica Sama!
Vest iz domovine
Cleveland!, O. — ' Tukajšnja rojakinja Mrs. Johan»a Pajk z East 157th Street prejela iz starega kraja lostno sporočilo, da ji je v Va-ličnjL vasi, občina Zagrade" na Dolenjske'm umrla lj ubije-na mama Ana Škufca, v viso* soki starosti 87 let. Tukaj pušča omenjeno hčer in ene' ga sina, v starem kraju Pa hčer, ki je poročena na domu.
Na operaciji
Dublin, Ga. — Težko operacijo je prestal tukaj dobi"0 poznani rojak Mr. Louis Ben' china. Njegovi prijatelji tfj11 žele, da bi čimprej okreval 511 se skoro povrnil iz bolnišnic® na svoj dom, kjer ga njego^f soproga in -hčerka željno Prl čakujejo.
Avtna nezgoda
Chicago, 111. — V nedelj večer jo avtomobil zadel sl°" venskega dijaka Riharda K3' koveca na 21st Street in A^' land Avenue. Fant je dob'! zelo težke poškodbe na, glaVl in težke notranje poškodb6' Voznik, ki je vozil skozi rde' čo luč se nahaja v zaporu.
Za kulisami svetovnega političnega odra se dogaja marsikaj, o čemer navadni svet prav malo ali nič ne ve. Svetovna politika se je doslej določevala v Londonu in Parizu. Določevali so jo pa veliki magnatje, ki kontrolirajo svetovno bogastvo. Pota te gospode so čudna.
Gspodjc, ki sede okrog zlatega teleta v Londonu in Parizu so večinoma, kakor pravijo, iz Abrahamovega rodu. To nič slabega samo na sebi, Slaba in sebična ter zlo povzročajoča je le politika teh gospodov, ker je lakom-na in pohlepna, da ne trpi in ne dovoljuje enakega življenja še drugim. To' je največjo zlo na svetu.
V Londonu baje kujejo načrte že za prihodnjo vojno; Zmaga nad Hitlerjem pravijo je že gotova, pa če tudi bi trajala dolgih sedem let. Prihodnja vojna bo proti Rusiji. To je treba likvidirati, namreč njeno moč. Kako? To računajo zdaj v Londonu.
"Lev in leopard!" je zopet ponovil Tarzan; "oba prežita na človeka, tla ga napadetif. Pojdimo gori, v "vejevje, da bomo bolje videli kaj je, od tukaj se nič ne vitji." Kftmaj je to izrekel, je prijel D'Arnota in si ga nadel čez ramo. Nato se je oprijel močnega »robota in splezal z D'Arnotom na drevo.
Prišla sta na precej visoko drevt. ravno v trenutku, ko je Perry O'Rour-ke ustrelil napadajočega leoparda. Raz. ločno so videli, kalšo je močno ranjena žival s krikom plapila na človeka, nato pa oba skupaj, človek in leopard, padla na tla, kjer ie že čakal lev, dai skoči na človeka in ga raztrga,
T oka j je bilo treba hitre pomoči, to je Tarzan takoj ugotovil. Zato sta se z D'Arnotom naglo spustila z drevesa in se ustavila na džungelski stezi. D'Ar-not se je spustil s Tarzauovega brbta in si snel puško z ramena, s katero je nameraval pokončati že itak močno ranjenega letiparda.
Ko .se je D'Arnot pripravljal da ustreli leoparda, je'bil tudi lev pripravljen, da skoči na ubogega Perryja. toda Tarzan je bil vsekako urnejši. JvOt pšica je švignil in prestregel levu pot. Lev se pa za to ni dosti menil, ker je pač mislil da bo ta nova žrtev prav tako prav prišla kot prva.
fiimiiiiiiiniiinilkdli"

ISKRENO VAS VABIMO, da posetite PROSLAVO NAŠE OSEMNAJSTLETNICE IN RAVNOKAR PRENOVLJENE PEKARNE
Phone: Canal 5481
Ob tej priliki zahvaljujemo vse naše sosede in prijatelje za njihovo lojalno podporo, ki so jo nam izkazovali tekom osemnajst let vršitve naše obrti med' njimi.
Da pokažemo, kako visoko cenimo njihovo naklonjenost, bomo dali odjemalcem osem krasnih nagrad v soboto 16. decembra ob 8. uri zvečer.
DAJALI BOMO TUDI
posebne krasne spominke vsakemu odjemalcu, ki bo kupil za 25 centov ali več.
Mi se nismo ustrašili nobenih stroškov, da smo dali in uredili tej naši okolici najbolj moderno pekarno in trgovino s pecivom, ki bo zalagala vas z najboljšim blagom.
, PAZITE NA NAŠE BODOČE ATRAKCIJE!
, F. FOLTYN, lastnik.
Ti^i^mini^iimitii!'^^

POZDRAVILI PREDSEDNIKA
NA OBISK V STARO DOMOVINO
OKROŽNICA PAPEŽA PIJ A XII.
"Summi Pontificatus" v
Stran 3
Petek, 8. decembra 1939
Predsednik Roosevelt in njegova soproga, ko sta se na Zahvalni dan vozila po Georgiji in so ju ob tej priliki pozdravili Slani državnega cestnega odbora.
(Dalje) Odpad od Kristusa je vir današnjega zla
Kot namestnik Njega, ki je v odločilni uri pred zastopnikom takrat najmočnejše svetne oblasti izgovoril velike besede; "Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da spričam resnico; vsak, kdor je iz- resnice, posluša moj glas" (Jan 18, 37), ne čutimo v Naši službi nobene večje dolžnosti kot tudi v našem času z apostolsko gorečnostjo spriča-ti resnico: testimonium perhibe-re veritati. Ta dolžnost pa nam nujno nalaga, da razložimo in zavrnemo človeške zmote in blodnje, ker treba jih je najprej poznati, potem šele bomo mogli ponuditi zdravilni lek: "Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila" (Jan 8, 32).
V izpolnjevanju te dolžnosti pa se ne bomo dali vplivati od zemskih ozirov, ne bomo se u-strašili ne nezaupanja, nasprotovanja in nerazumevanja, tudi ne bomo utihnili iz strahu, da bi nas kdo napak razumel ali napak razlagal. — Storili bomo svojo dolžnost vedno in vselej, prežeti tiste očetovske ljubezni, ki sama trpi, ko vidi, da sinovi trpe v boleznih, in jim nudi zdravila — po zgledu božjega Pastirja, ki je luč in obenem ljubezen: "Bomo ostali v resnici in v ljubezni" (Ef 4, 15).
Začetek hudega, ki po vrtoglavi in mučni poti pelje v duševno in moralno obubožanje, na katerem trpi naša doba, je tisti nesrečni zločin, da mnogi skušajo izgnati Kristusa iz njegovega kraljestva, taje njegove zapovedi in njegovo resnico in zametujejo zakon njegove ljubezni, ki kot življenjski sok oživlja njegovo kraljestvo.
tn edina pot k rešitvi je: vrniti Kristusu njegovo kraljev sko čast, priznati njegove kra-
ljevske pravice in to doseči, da se bodo posamezniki in vsa družba vrnili pod zakon njegove ljubezni in resnice.
Morda je upravičeno upanje — Bog daj, da bi bilo to res — da bodo mnogi, ki so doslej slepo hodili po potih modernih zmot, ne da bi se zavedali, kako spolzka in negotova so ta tla, v tej uri največje stiske izpreme nili svoje misli in nazore. Morda bodo mnogi, ki doslej niso upoštevali važnosti vzgojnega in pastirskega poslanstva Cerkve, sedaj bolj razumeli in cenili svarila Cerkve, ki so jih v navidezni trdnosti preteklih dob molče prešli.
Stiska in gorje sedanjega časa tako pričajo za krščanstvo, da mora že to samo duše močneje nagibati k resnei kot karkoli. Iz goščave zmot in krščanstvu sovražnih gibanj so pognali tako trpki in strupeni sadovi, da so ti sami njihova najtežja obsod ba.
Ure takih bridkih razočaranj pa so večkrat tudi ure milosti, "mimohod Gospodov" (prim. 2 Moz 12, 11), ob katerem se na Odrešenikov klic "Glej, stojim pri vratih in trkam" (Raz 3, 20), odpirajo vrata, ki se sicei nikdar ne bi odprla. Bog nam je priča, s kako sočutno ljubeznijo in sveto radpstjo se naše srce obrača do tistih, ki po vseh teh žalostnih izkušnjah čutijo v sebi novo, neutešljivo in rešilno hrepenenje po resnici, po pravi ci, po Kristusovem miru. Pa tudi do tistih, ki jih še ni osvetlila luč od zgoraj, naše srqe ne pozna drugega kot ljubezen in Naše ustnice za nje nimajo drugega kot vroče prošnje k Očetu luči, da bi v njihove brezbrižne ali Kristusu sovražne duše poslal pramen tiste luči, ki je nekoč Savla izpreobrnila v Pavla (Dalje na 4. strani)
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
' Vstanovljena 29. novembra 1914.
. Zedinjenih Državah	IJLf 111 InkorP- v drž- Illinois
Severne Amerike. »tHlGZ. JUIiCl, £11. 14. maja 1915.
Naše geslo: ".Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St, Joliet, 111. Blagajnik: John Petric, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis.
Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, .452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki (inje)! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.	1 1
IZ URADA DRUŠTVA SV.
DRUŽINE ŠT. 3, DSD.
La Salle, 111.
Članstvu našega društva se naznanja, da bo društvena glavna letna seja in volitev odbora za prihodnje leto \ t nedeljo 10. decembra ob 1 uri popoldne v navadnih pro štorih. — Društveni odbor priporoča, da bi se Članstvo udeležilo v polnem številu te važne letne seje in jaz vam bom kot društveni tajnik podal natančen račun celoletnega poslovanja. Priporočam tudi, da bi kaj novih kandidatov pripeljali s seboj in tako okrepili društvo po številu članstva. — S sobratskim pozdravom.
John Pražen, ta j.
-o——
IZ URADA DRUŠTVA SV.
DRUŽINE ŠT. 11, DSD.
Pittsburgh, Pa.
Glavna ali letna s6ja našega društva se vrši v nedeljo 17. decembra ob 9 uri zjutraj v Slov. domu na 57. Street. Na to sejo so vabljeni vsi člani in članice. Kakor vsako leto, tako tudi letos, bo potrebno premeniti nekoliko točk v društvenem poslovanju. Obenem se bo tudi izvolilo novi odbor za prihodnje leto. Vsled tega je potrebno, da so na tej seji navzoči vsi člani in članice.
Oni člani in članice, ki so oddaljeni od društvenega sedeža ter jim ni mogoče priti na sejo,naj pošljejo svoja priporočila in nasvete pismenim potom. Ravno tako so prošeni, da društvu javijo, če je eden ali drugi društveni uradnik zanemarjal svoje dolžnosti, bodici pri tirjatvi asesmentov ali pri obiskovanju bolnikov, dia se o tem uradno postopa po pravilih, dokler so še v uradu.
Ker se letošnje leto nagiba k svojefm zatonu in se bo z začetkom prihodnjega leta vredil nov imenik z novim tajnikom, zato !bi želel, da vsak, kateri kaj društvu dolguje, poravna vse svoje dolgove najkasneje do 27. decembra, kajti tajniku najtežje delo je, ko mora iz meseca v mesec prenašati zaostale asesmente. — Izgleda, kot da je več naših članov in članic, ki nimajo Amerikanskega Slo-yenca kot družbenega glasila
DSD ali ga pa ne čitajo, in če ga, se pa nič ne zmenijo za društvena naznanila in povabila. — Vse te tri nainigljaje članstvu na rovaš, pa brez za-'mere. — Pa, pustimo preteklost v pozabljenju in oblju bimo, da bomo v bodoče bolj točni pri vseh društvenih zadevah in začnimo z dnem 17. decembrom na naši glavni seji. V tem smislu vas vse skupaj pozdravlja ter vam želi vesele božične praznike vaš društveni
tajnik.
-o-
IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD.
Joliet, III.
Kakor je že vsem znano, bo naša prihodnja seja v nedeljo 10. decembra glavna ali letna seja, na kateri bo volitev odbora za prihodnje leto. Dolžnost vsake članice je, da se te seje udeleži in da se izvoli odbor za prihodnje leto, ki bo deloval za uspeh društva. — Nadalje bi rada, katera članica dolguje na asesmentih, naj to poravna do konca tega leta. — Še enkrat, ne pozabite seje v nedeljo 10. decembra. J Sosesterski pozdrav! Rose Bahor, tajnica -o-
ST. CECILIA'S SOCIETY NO. 12, DSD.
Joliet, III.
I extend an invitation to the members of our lodge to come to our regular meeting or our yearly meeting which will take place December 10. At this meeting election of officers will take place.
It is the duty of every member to attend and elect the officers for the coming year of 1940 and elect officers that will work for the progress of the lodge. I would also like to remind the members that are in arrears with their dues to try and take care of it by the end of this year.
Yours truly,
Rose Baher, Secretary
-0-.
THE HOLY FAMILY BOWLING LEAGUE
November 30, 1939. Standings
		Won	Lost
Secretaries .........		. 24	6
Vice-Presidents	..............	. 15	15
Treasurers .........		. 11	19
Presidents ...........		10	20
Presidents			
F. Ivnik .............	.. 126	144	132
L. Pticel ..............	.. 124	139	207
V. Murphy .........	.. 112	170	177
J. Strametz .........	.. 161	166	167
Low-Score .........	.. 126	137	124
Total.	.. 649	"756	807
Vice-Presidents			
B. Kunstek .........	.. 183	ISO	173
J. Laken ..............	.. 126	143	124
T. Kunstek ..........	.. 125	137	157
H. Raub ..............	.. 155	224	187
AMERIKANSKI SLOVENEC
E. Subra
ZAHVALA
Cicero, III.
Sorodnikom, prijateljem in znancem se najiskreneje zahvaljujeva za udeležbo na prireditvi za najino srebrno poroko, ki so jo nama priredili v nedeljo 26. novernbya. — Zavedava se, da je tolikšna prireditev zahtevala mnogo truda in požrtvovalnosti, zato sva vsem, ki so to izvršili, iz srca hvaležna.
Ni nama mogoče izraziti občutkov, ki so naju prevzeli, ko sva videla tolikšno množico, ki naju je obstopila v dvorani in nam zaorila mogočni "suprajz". — Krasen dar, ki so nam ga izročili, naju bo vedno spominjal na ta nepozabni večer. Upava, da nama bo dana prilika, to naklonjenost vsaj deloma povrniti.
Louis in Pavlina Chuchnik
-.J: j: _
	Totals.... 803		829	806
		Treasurers		
M.		............ 131	148	109
M.	Papesh	............ 153	181	175
A.	Fabian ..	........... 137	130	202
T.	Zelko ....	............ 141	139	167
W.	Wedic ..	............ 153	104	164
Totals.... 715 702 817
HOLY FAMILY LEAGUE (LADIES)
Standings
Won Losi
Trustees .............................. 16 14
Judiciaries .......................... 15 15
Trustees
A.	Jerisha ............ 92
B.	Drager .............. 99
A. Wedic ................ 117
D. Wedic ................ 93
M. Scheefcldt ........ 127
Totals....	528 Judiciaries
Z. Zelko ..........................139
M. Wedic ............................96
D.	Trexeler ....................92
Low-Scorc .....i...„,	9.2
E.	Subar ................................110
Totals.... 529
STRIKES "N" SPARES
Nov. 22, 1939.
The Secretaries of The Holy Family Men's 'League, who won two games last week, now have a ten game lead over their nearest arrival. The Treasurers also took two games from the Presidents. Frank Ivnik, captain of the Presidents, rolled a 227 game. Other mambers of his team who helped the team win their only game over the Treasurers were: Joseph Strametz with a score of 200, and Frank Kore-vec also with 200. Bill Kunstek, the new curve ball artist of the Vice-Presidents, rolled a good 201 game for his team's only winner over the Secretaries.
STANDINGS HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE
Won Lost
Secretaries .......................... 22 5
Vice-Presidents ................ 13 14
Treasurers .......................... 10 17
Presidents ............................ 9 18
Good keglining is shown by the Holy Familj/ Ladies League. Both teams have trouble in overcoming the other. Each team has won fourteen (14) games. Their next match ' will sure be a bitter Rattle, and the winner of two games will automatically take first place.
L. J. Wcdic, Publicity Agent.
-O-
Prireditve, ki bo oglasane r "Am. Slovencu" »o vedno u-«pešne.
Versailles — Pariz — na poti proti domu.
(Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.)
En dan je že minil, odkar smo se poslovili od krasne božje poti v Lurdu in še vedno se naglo vozimo proti Parizu. Mesto za mestom je že izginilo za nami, vas za vasjo, postaja za postajo, vlak pa še vedno brzi naprej. Tukaj seveda nismo več opazili kljukastega križa, ne nemškega vojaštva, pač pa, v onih dneh, ko \e bilo vse že tako napeto, smo videli francosko vojaštvo stati ob železniških zgradbah, ki pa se je zelo razlikovalo od nemškega. Nemci so se nam vsaj na videz zdeli bolj postavni, toda Francozi so bili z nami mnogo bolj obzirni kot Nemci. — Končno smo se okolu 10. ure zvečer pripeljali v Pariz. — Zopet smo se po treh mesecih sestali tukaj, toda vlak nas je pripeljal sedaj ha popolnoma drugo postajo, kot smo bili tedaj ob našem prihodu, na drugi konec Pariza. Dobili smo teksi, pa voznik zopet ni znal angleško. Že pol ure smo se vozili, pa še nismo prišli do cilja, zato nas je že nekoliko prijemal strah, če smo prišli pu stolovcu v roke. No, končno smo se pa le prif urali pred nam' poznani Terminus hotel, kjer smo se ustavili ob prvem našem prihodu v Pariz iz Amerike, kjer smo se upali sestati še z ostalimi izletniki, ki so pozneje odhajali iz Ljubljane. — Ko smo se tnalo pokrepčali z večerjo, smo se podali k počitku v čedne sobe, katere smo si bili zapomnili še izza našega prvega prihoda. — Drugo jutro smo že zgodaj vstali in se napotili k agentom Francoske linije, če je naš veliki kovčeg že prispel v Havre. Ker niso imeli še nobenega izkazila, nam niso mogli odgovoriti, obljubili so nam pa, da bodo stvar vzeli v roke. Ko sem v strahu premišljevala, kaj če bi bil kovček kje zaostal na kaki majhni postajici, me nenadoma sredi teh misli potreplja po rami Mrs. Mary Fritzel iz Pueble, ki je za nami prišla iz Lurda. V hotelu so ji povedali, kam smo odšli, pa je prihitela za nami in snidenja smo se vsi veselili. Takoj smo se dogovorili, da pojdemo v Versailles, ki je komaj J.2 milj od Pariza. Ker smo se vozili zaradi velikega prometa bolj počasi, nas je vzelo celo uro do tja. Pa smo le privo-žili in pred nami se je razprostiralo krasno mestece, v katerem živi le boljša pariška druž^ ba, ki se umakne mestnemu hrupu. Lične hišice z ličnimi vrtovi, daje jako prikupno sliko. Ogledali smo si veliko in mogočno kraljevsko palačo, ki je najkras-nejši dvor v Evropi, v kateri so živeli francoski kralji Louis
XIV., XV., in XVI., dokler ni
kipi in veliko pregrajo ter ka menitim tlakom. Za vstop smo plačali pet frankov in dobili vodnika, ki nam je razlagal razne znamenitosti tega dvora. Pravzaprav so tu štirje dvori, ki so vsi izpeljani v eno veliko poslopje, katero je zgrajeno tako, cla imaš z vsakega okna pogled na krasen vrt, na drugi strani pa na cesto. Tu so sobe, ki daleč prekašajo sobe avstrijskega dvora v Schonbrunu ali v Italiji dvor Emmanuella ali dvor v Solnogradu v Avstriji. Je resnica, da je to najrazkošnejši dvor v celi Evropi in drugi vladarji so hoteli kopirati umetnosti in lepoto tega dvora, pa se jim ni
(Dalje na 4. strani)
zadnjega pregnala revolucija. V
palačo vodi velik vhod z raznimi
Totals.... 790 Secretaries
R. Wcdic ................................175
C. Wedic ................................156
J. Wedic ................................161
F. Wedic ................................153
L. Wedic ................................158
Ukrajina joče
ALEKSIJ PELIPENKO
"Poslušajte še naprej očka," je nadaljeval cerkveni pevec. "Predstojnik žitne zbirke v Rahniju je dobil ukaz, naj pošlje drugih štirideset vagonov polnih žita v Moskvo. V Moskvi ni več živeža. Moskovski delavci zahtevajo kruha. Tudi ta poziv so obrnili sebi v prid, da bi prikrili nečedne manipulacije v Rahniju. Železničarji so zopet naložili v vsak vagon samo po nekaj pudov žita in navrtali v slehernem vagonu nekaj velikih lukenj. Vagone so plombirali in odpremili, kakor da so polni. Papirji so bili v redu in v vsakem vagonu bi naj bila po tisoč pudov žita. Vlak je odpeljal v Moskvo in tja prispel. Vagone so odprli, toda žita ni bilo nikjer, le okoli sleherne luknje je ležalo nekaj zrn. Kaj je bilo uradno ugotovljeno? Lahko si mislite, očka. Zopet naj bi imeli vmes prste zločinski elementi, protirevo-lucionarni in sovražniki proletariata. Oni naj bi, tako so poročali v Moskvo, navrtali med vožnjo luknje in pokradli žito. Potem so zopet preganjali "separatistične" Ukrajince in jih klali. A Moskva nima kruha!"
"Ali je sploh mogoče, da so zbrali v Lipovcu toliko žita?"
"Seveda," je odgovoril cerkveni pevec. "Koliko žita so oddali samo vaščani iz Vo-lovodivke? Pri nas so dobili okoli tisoč pudov. Mnogo je kmetov, ki so morali oddati nad što pudov. Seštejmo vse skupaj, saj so dobili samo v Volovodivki okoli pet tisoč pudov. Pomislite očka od kod vse so 'Vozili žito v Lipovec. K temu zbirališču spada šest okrajev z sto vasmi. Sedaj si morete misliti, koliko so brezvestni komunisti iztisnili iz naše pokrajine. Vse žito pa so dobili v svoje roke Judje."
"Potem bi bilo vendar mogoče najti pri Judih žito," je mislil župnik Nikander. "Ali bi ga ne bilo mogoče pri njih kupiti?"
Cerkveni pevec se je smehljal:
"Kupiti? Ne, očka, tega ni mogoče! Prvič, ker je trgovina s kruhom najostreje prepovedana in drugič, ker Judje žita tu ne prodajajo. Prodajajo ga drugje, izvažajo ga v inozemstvo. Tako hočejo motiti svetovni trg in pripraviti svetovno krizo. Kmetje drugih dežel ne morejo zdržati konkurence. Svojega žita ne morejo prodati in vsi bodo obubožali. Kaj bo iz tega, očka? Stiska in jok, nezadovoljstvo in u-pori po vsem svetu?"
"Da, da prav imaš, vse drži," je vzdihoval župnik Nikander. "Kaj bo iz vsega tega? Ali bo konec sveta? Ali nam bo Bog dovolil, da bomo umrli v miru, ali bomo morali še trpeti? O Bog, daj nam moči, da bomo to prestali in da bomo čisti in bi cz greha prišli k Tebi!"
Brezbožniška procesija v Volovodivki.
Komunistični boj proti zunanjemu sovražniku je bil končan. Stotisoči raztrganih beračev, ki so se imenovali rdeča armada, naj bi sedaj opustili vojaško službo in se vrnili domov: Toda niti najmanj jih ni to mikalo. Pri vojakih se jim je dobro godilo, kaj pa naj počno doma? Delati? Da jim naj menda zato vzame država njihov zaslužek? Sicer pa niso bili več vajeni dela, bolj so se navadili ropati sadove tujega dela. Ostali so še v naprej v službi. Ker ni bilo več zunanjega sovražnika, so
iiiiiiiiiiiniii
začeli napadati lastno ljudstvo. Napovedali so vojno kmetom in jih s silo priganjali v kolektivna gospodarstva. Obkolili so vas, bombardirali jo z granatami in s tem izsilili od kmetov zadnje žitne zaloge. Tako so bili vedno siti. Ta vojna tudi ni bila prenevarna, ker kmetje niso imeli orožja. Vendar ni bilo treba vsem vojakom v boj proti kmetom. Zato je napovedal del rdeče armade boj ljubemu Bogu. Začeli so z velikimi brezbožnimi procesijami.
Župnik Nikander je zvedel, da so se take procesije vršile že v več vaseh in povzročile pri kmetih pohujšanje in zmedo. Z grozo je zaznal, da dobiva brezbožniško gibanje že med vaško mladino mnogo pristašev, da se je v mnogih hišah začel prepir in nezadovoljstvo, če so starši branili odstranitev svetih podob. V nekaterih vaseh je mladina sama napravila brezbožni-ške procesije.
Ta vest je v srce spekla župnika Nikan-dra. Odločil se je na vsak način preprečiti v Volovodivki tako procesijo. Agitacija proti brezbožnikom je bila postavno prepovedana. Zato je župnik Nikander povabil posamezne družinske očete in se je z njimi dolgo razgovarjal o veri in cerkvi. Uspeh ni izostal. Ko je nekoč poskušal korakati skozi Volovodivko brezbožniški agitacijski sprevod, so kot na povelje planili kmetje iz svojih hiš in oboroženi s palicami prisilili brezbožnike, da so se v velikem loku izognili vasi.
Še istega dne so sporočili svoj poraz okrožnemu mestu. Tam so sklenili, da bodo kmetom v Volovodivki še posvetili in prav v njihovi vasi priredili veliko in svečano brezbožniško demonstracijo. Določili so dan. V vas so prikorakali najprej močni oddelki rdeče armade s strojnicami. Razdelili so se po cestah in trgih. Na koncih vasi so postavili celo topove.
Po teh predpripravah je sporočil vaški sov jet, da bo skozi Volovodivko korakala popoldne velika brezbožniška procesija.
V vasi je nastala zmešnjava. Kmetje so se ustrašili. Kaj naj store proti strojnicam in topovom? Kaj, če bodo brezbož-niki napadli cerkev in oropali cerkvene zaklade? Nekaj kmetov je hitelo k župniku Nikandru po svet.
Župnik je sedel v naslanjaču, podpiral si je glavo in premišljeval. Potem je rekel: "Procesije niso nič drugega kot hudičevo delo. Bojevati se moremo proti, celo moramo se bojevati, toda različni so načini bojevanja. Poiskali bomo najboljši in najvarnejši izhod. Predvsem je nesmiselno, da bi brezbožnike dejansko izzivali. Ce bi se spopadli, bi brezbožniki razdejali pol vasi, zato bi rdeči vojaki že poskrbeli. In mi nimamo orožja. Ne preostane nič drugega, kakor da se oborožimo z božjim orožjem, da bi hudiče odgnali. Božje orožje je molitev. To se pravi: ko bo procesija korakala skozi vas, naj stoji sleherni hišni gospodar s svojo družino pred svetimi podobami in naj moli k Bogu, da bi obranil vas pred hudičevimi skušnjavami, ki jih povzročajo take procesije. To vam svetujem, ljubi prijatelji, povejte vsem vernikom, da naj ne gre med procesijo nihče na cesto, nihče naj ne gleda skozi okno in hišne duri naj bodo zaprte.
(Dalje prih.)
NA OBISK V STARO DOMOVINO
(Nadaljevanje s 3. strani.) v vsem posrečilo. — V dvorani, ki je prej bila za čakalnico, sedaj prodajajo razglednice in razne di-uge spominke turistom, katerih smo si tudi mi nabavili in v naglici napisal ter odposlali. Naprej grede je krasna sprejemna soba, potem velikanska čitalnica, sobe stražarjev, privatne sobe kraljice Marije Terezije, Marije Seczunske in končno nesrečne avstrijske prince-zinje Marije Antoinette. Videli smo njeno spalnico, njen Bou-dor in sploh vse, kar je bilo še ohranjeno njene lastnine. V privatni njeni sprejemni sobi je visela velika njena slika. — Dalje smo tudi videli spalnico kralja Louisa XVI., v kateri visi tudi njegova slika. Dalje smo videli tudi vrata, katerih se je poslu-žila zadnja kraljevska dvojica pred preganjalci, ki so jih spravili ob prestol. V tem dvoru so tudi velike sobane, katerih se je posluževal mogočni vladar Francije Napoleon. Tudi krasno dvorano "Hall of Mirrors" v kateri se je sklepal znani Versaillski mir smo obiskali. Pokazano nam je bilo mesto, kjer je sedel ameriški predsednik Wilson. Velike stopnice iz snežnobelega marmorja so pa vodile v drugo nadstropje, kjer je imela Madame Pompadour svoje tajne sobe. Salon La Paid je ves v zlatu in z dragoceno razsvetljavo. V Gal-lerije Des Batailles je vsa zgodovina Francije, vse bitke in zmage, v krasnih barvnih slikah. Tudi velikansko in bogato okrašeno kongresno dvorano
smo videli in dalje nas je vodnik peljal v umetniško kapelico, v kateri je nesrečna Marije An-tonietta mnogokrat iskala pomoči v svojih težavah. Z eno besedo, prehodili smo vše sobe in ena je bila lepša od druge. Nadalje smo se podali na vrt, ki je najlepši vrt v Evropi in če bi ga hoteli bolj natančno ogledati, bi nam ne zadostovale tri ure. Ima pa silno mnogo zanimivosti in posebnosti, da se sploh ne da opisati, vsaj na kratko ne. Rečem pa to, da sem mislila, da je vrt v Schonbrunu umetniško narejen, toda ko sem videla tega, moram priznati, da ga v velikanski meri prekaša. Lepota palače in vsega kar smo tu videli nas je tako očarala, da tudi potem, ko smo se že oddaljili od nje, smo se še vedno nazaj .ozirali, kajti prepolna je spominov, da bi ti mogla tako hitro iz misli, pregloboko se nam je vse utisnilo v srce.
Že pozno popoldne smo se vrnili k našemu teksi, izročili vozniku dopisnice, katere smo v dvoru v naglici napisali, da jih je ponesel v poštni nabiralnik. — Zopet smo se vozili po krasnih ulicah, šofer nam je pa razlagal mnoga zanimiva poslopja, mimo kakoršnih se še nismo vo žili v vseh naših vožnjah. Pokazal nam je tudi gosto (fmreženo poslopje, ki ga obdaja drevored predsednika republike Lebruna, nato stanovanje francoskega ministra Deladiera. — Bližali smo se že Eifelovemu stolpu in kmalu smo se znašli že zopet v sredini Pariza. Od daleč smo še enkrat zrli na krasno cerkev Notre Dame, toda ker smo njene
1
I
zdeluje vse vrtite tiskovine, m driištva, organizacije In posameznike, lično in poceni
Poskusite tn prepričajte ne!
1849 Weef CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS
AVTOMATIČNA...HITRA... CISTA... VARČNA !
© Za čim najbolj veseli božič podarite materi prednosti električnega kuhanja. Hitrost, čistost in priprave za brezskrb-nost ji bodo prihranile ure dela ... dale ji več časa za druge stvari. In tudi boljše kuha živila. Obedi bodo bolj okusni — bolj prijetni za celo družino — ker so živila kuhana v njih lastnih naravnih šokih.
Električne peči se prodajajo pri trgovcih za električne potrebščine, v trgovinah z železnino, v trgovinah s pohištvom in v department trgovinah ter pri Commonwealth Edison Company.
Kuhajte z elektriko
i
notranjščino videli že ob prihodu, nismo več tje šli. Videli pa smo cerkev sv. Magdalene, ki ima še vedno od krogel poškodovano zidov je, katero je bilo poškodovano v zadnji vojni, ko so Nemci že oblegali Pariz in so njih streli zadevali omenjeno cerkev. — Dalje smo videli krasne prodajalne in izložbe v katerih se košati najnovejša moda, potem razna zabavišča, katerih v Parizu ne manjka in številne druge lokale za razveselje-vanje. — Vrnili smo se ravno o pravem času za večerjo. Ob našem prihodu je vzbudil našo pozornost mladi par, ki je v tem hotelu slavil svojo svatbo. — Mrs. Fritzel, ki je bila ves dan z nami, se je izrazila, da je prav zadovoljna. — Že pozno zvečei smo sedele v hotelski "lobby", pisale naša doživetja in obenem Čakali na ostale izletnike, kateri so imeli vsak čas priti s kolodvora, da tukaj vsi skupaj prebijemo noč, nakar se drugo jutro podamo v Havre. Okolu desete ure so pričakovani zares prišli in zopet je zavladalo med nami veliko veselje nad tem, da smo zopet vsi skupaj. Z njimi je bil tudi Mr. Bratina, ki je skupino spremljal. — Prihodnji teden pa kako je bilo v Havre, na morju in pa veselo snidenje doma.
Staro sovraštvo
V Vojniku sta se neke nedelje sprla 24 letni dninarjev sin Anton Bobnar iz Škofije vasi in delavec Ciril Kuzman, med katerima je vladalo že staro sovraštvo. Kuzman je v jezi pograbil za nož in ga zabodel Bobnarju v vrat in levo pleče, da so morali hudo poškodovanega oddati v celjsko bolnico.
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"!
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
DR. J. E. URSICfl
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
OKROŽNICA PAPEŽA PIJA XII.
(Nadaljevanje s 3. strani)
in ki je pokazala svojo skriV' nostno moč tudi v najtežjih dobah Cerkve.
K celotni znanstveni razpravi zoper zmotet našega časa se bomo vrnili morda kdaj pozneje, ko duhovi ne bodo toliko zavzeti od žalostnih zunanjih dogodkov ; danes se omejimo le na ne" katere temeljne pripombe.
(Dalje prih.)
Strup je preizkušala
V Slavonskem Brodu je neka Kata Gasler povabila ^ letnega fanta in mu ponudil da je napravil požirek žganja iz steklenice. Komaj je fant napravil požirek, se je v hudih bolečinah zgrudil na tla i" kmalu nato omedlel ter so g* odpeljali v bolnico. V steklenici namreč ni bilo žganje* ampak, kot je rekla Gaslerje-va, raztopina kamene soli« Ženska je bila aretirana. Ljudje govore, da je Gaslerje-va hotela zastrupiti svojega moža, pa je na dečku preizkusila učinek strupa.
VELIKA
Blasnikova
ii mi i niif .......iniiim......■■umu
Pratika
za 1940 je ravno dospela
Vsebuje celo vrsto krasnih slik. Posebnost v tej letošnji Pratiki je zemljevid Evrope, k1 pokaže s statistiko koliko prebivalcev so imele države pred vbj-no. Posebna tabela kaže, kako so porastli Slovani v prebivalstvu. — Nadvse so zanimive letošnja uganke. Takih še niste slišali.
Stane s poštnino 25 CENTOV
Naroča se pri:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
| OR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1S31 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure: rsak dan od 9. § zjutraj do 8:30 zvečer.
"lllllB!ll!iailllin!l!l!B!!ll!HIIIIIBIIIIIB!l|]|BlllllDIIIIIBIIU!aili
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tet. Canal S 817, CHICAGO, ILL.
DOBRO POSTREŽBO IN DOBRO KURIVO
dobite, če naročite PREMOG, ali pa KURILNO OLJE od slovenskega prodajalca in razvažalca istega.
JOHN ŽELEZN1KAR
PRODAJALEC IN RAZVAŽALEC "BLUE FLAME
RANGE OIL" IN VSE VRSTE PREMOGA. 2045 W. 23rd Street,	Chicago, Blinois
Telefon CANAL 4534
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
— Najboljši automobili *a pogrebe, krste In ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.