St.2.
Poitnlna pavSallrana.
V Llubljani, dne 13. ianuaria 1921.
Leto IH,
Glasilo ..Samostojne W kmetijska stranke za Slovenijo"
IV Izhaja vsak 6etx>teh. "PV Naročnina: polu le t no................. „ 26-— Posamezna številka..............	Kmet, pomagaj al oam, ln svoje itallft&e v <2*»*SMri uravnavaj si sam!	Inseratl: 1 mm inieratnega stolpiča stane za: male oglase .....t. »•«...«.	. K 1-
Uredništvo In upravniStvo lista ia v LJubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca).			
Naročnikom!
Vse cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnine za „Kmetijski list", nujno prosimo, da takoj pošljejo svojo naročnino, ker bi bili drugače prisiljeni list' ustaviti vsem, ki ne bi do srede meseca januarja poravnali naročnine. Ker je izdaja lista zvezana z ogromnimi stroški, zato je dolžnost vseh zavednih kmetovalcev, da z rednim plačevanjem naročnine podpro edino res kmetsko glasilo.
Vse somišljenike in pristaše pa po-iivljemo, da nabirajo nove naročnike in da zbirajo prispevke za tiskovni sklad SKS.
V vsaki hiši mora biti v novem letu „Kmetijski list" — to bodi naše geslo!
UpravniŠtvo „Kmetijskega lista".
Koterom poslancem iz klerikalnih vrst z a novoletnico
(Spisal I vati Urek.)
Od trenutka, ko se je ustanovila ^Samostojna kmetijska stranka*, do današnjega dne zavedali so se njeni činitelji, da je to čista stanovska organizacija našega kmetskega ljudstva, ki hoče in mora narediti konec dosedanjim skrajno krivičnim, neznosnim, gospodarstvo in državo uničujočim razmeram, s katerimi se je 80 odstotkov državljanov, to je vse zemljoradničko (kmetsko) ljudstvo, tlačilo gospodarsko, se uklepa-lo v verige vsemogočih naredb in ši-kan in se sploh smatralo kot neko manj vredno vrsto človeške družbe, ki naj dela, plačuje, moli in —»molči. Te svoje naloge se je stranka zavedala in se je bo zavedala tudi v nadalje, ne glede na to, če je s tem zadela v živo in razdražiia živce vsem onim gospodujočim «veimo-žem», ki so dosedaj lepo kraljevsko, v prvi vrsti v imenu Boga in "potem v imenu vseh slojev dremali in lenu-harili na ministrskih stolcih in se zabavali z našpičkanimi krilci prej dunajskih, sedaj beograjskih Evinih hčera in ki se sedaj, ko smo jih kot dosluženo staro šaro vrgli iz gnilih ležišč, zaganjajo od vseh strani v nas, pri tem pa morajo hočeš nočeš za nami capljati, ako hočejo, da ne poginejo osamljeni in zapuščeni.
Sledeč dolžnosti naše organizacije smo se zavzemali pred vsem živo, glasno in s polno paro za to, da se v prvi vrsti zboljša gospodarska stran našega kmetijstva, da se podeli našemu kmeta svoboda, da sme s svojimi produkti razpolagati svobodno, kakor je smel dosedai vsak capin, žid in cigan in kar ni. smel naš kmet-zemljoradnik. Stotine naših shodov so izrazile strog protest našega kmetskega naroda proti šikanam v obliki maksimalnih cen, carine, prepovedanega izvoza in sto drugih stvari ter zahtevale za kmeta svobodno trgovino z njegovimi pridelki in svoboden izvoz vseh njegovih proizvodov, zlasti živine, vina, sadja itd. itd. Seveda je bilo vse to naše vpitje glas vpijočega v puščavi, dokler je paševal v Beogradu naš «dični», «nedolžni», menda od samega Boga za to določeni «repre-zentanb> Slovenije, očak Korošec s
še nekaterimi kolegi svoje vrste (Jankovič, Roškar). Vsak bralec klerikalnih 1'stov prav dobro ve, kako so nas ti ljudje za to našo iz sedanjega kretskega stališča najupravi-čenejoo zahtevo zmerjali, da smo iz-vozničarji, verižniki, podpiralci Židov, belcebubov in vseh peklenskih hudičev. To so delali ves ta čas, ko je bi; njih duševnokrušni oče dr. Korošec minister, ki bi bil vso to gospodarsko svobodo in z njo milijarde premoženja oskrbel našemu kmetijstvu, če bi bil hotel le s prstom ganiti, ker so mu šli Srbi v vsem na roko, verujoč pred volitvami v njegovo vsemogočnost v Sloveniji. Tega pa ni hotel storiti le zato, da je škodoval živinorejcem, ki so morali prodajati svojo živino komaj za eno četrtino ceneje od tiste prave cene, ki je stala živinorejca za vzrejo živine. Koristil pa je s tem seveda r-ebi enakim brezdelnim parasitom, ki so zaradi tega žrli po ceni meso na račun žuljev živinorejca, kateri pa se je moral zadovoljevati z nezabelje-nim krompirjem, ter na račun njegovih gladujočih, zmrzujočih in na gih otrok. DOvolj! Kratko rečeno: Ako bi bili klerikalci hoteli, bi bili lahko vse to dosegli, ker so imeli vso ljubljansko vlado in del beograjske vlade v svojih rokah. A ne samo, da niso hoteli, temveč grom in peklo so klicali na nas, obmetavali nas z vsemi psovkami, ki so jih našli v raznih slovarjih in v sv. pismu stare in nove dobe in kolikor so si jih mogli domisliti njih posvečeni možgani zaradi tega, ker smo zahtevali svobo-den izvoz naših proizvodov.
Pa čnjte in strmite — zgodil se je čudež! Božični pastirci prestrašeni vprašujejo, kaj mora nek' to biti? Klerikalci zahtevajo svoboden izvoz živine! Če bi bila pomlad, bi rekli, da je to prvi april, ker pa smo v mesecu deceirbru, pa je menda bil le «Miklavž», ki je malo bolj pozno primencal iz Beograda, ker je težko nesel to klerikalno, precej obilno, zelo osoljeno Kolumbovo — par-don — Koroščevo jajce! Tako rešujejo to uganko, čudež, moji hudomušni tovariši. Jaz pa, ki sem bolj resnega značaja, razjasnim takoj vzrok in izvor te nove klerikalne špekulacije.
Ministrski stolec, na katerem je dve leti čepel očak Korošec, je pok-nil in naš paša se je, kakor je dolg in širok, znašel naenkrat med svojimi ovčicami na navadni poslanski klopi. Z drugimi besedami: dr. Korošec je odletel iz vlade. V novo vlado pridejo sedaj večinoma tudi čisto novi ljudje. Zavladal je parlament. In tako je prijetnega, sladkega go-spodstva in komande drja. Korošca in drugov za večne čase konec. Naj si bo vlada sestavljena tako ali drugače, delati bo morala to, kar bo zahtevalo ljudstvo po svojih poslancih, 'lo pa je velik in bridek razloček, ako dela minister to, kar mora (sluga) ali to, kar hoče (paša). Da pa bi naš slovenski «Napoleon» delal, kar bi moral, za tako sužnost pa vendar niso ustvarjene njegove nežne kosti. Zato se bo sedaj rezerviral in zabubil ter tako zbiral moči, koval bojne načrte in ukaze, dokler enkrat v boljših časih ne prileze zopet iz svoje bube kot kosmata gosenica —
minister. Nova vlada pa bo morala, ako hoče obstojati, zadostiti tudi našim poldrago leto starim zahtevam in med drugimi tudi odpreti meje za izvoz živine in dragih proizvodov naše dežele. Takoj po osvoboditvi te trgovine pa bodo živinorejci znatno občutili olajšanje in spoznali, da je bil edini njih prijatelj tisti, ki je že polčlrugo leto zahteval njegovo gospodarsko osvoboditev, ki bi mu bila že dosedaj pomogla iz uničujoče gmotne stiske, tisti pa, ki je temu nasprotoval, njihov kožoderec in gro-bokop. Tega so se zavedli tudi naši klerikalci bi kot pokojni Pavliha hočejo tudi oni imeti tu zraven svoj judežev profit. Mislijo si, kakor je rekel njihov tajnik dr. Kulovec na Zidanem mostu: «Mi (Slovenska ljudska stranka) imamo ljudi, ki bodo šli za nami, četudi naredimo še tako badalost in napako.* Zato pa vedo, da bodo ti «njihovi* v trenutku pozabili, da so bili ravno klerikalci tisti, ki so se divje upirali z vso svojo bando in nesiamnostjo proti svobodnemu izvozi« in nas zmerjali zaradi te zahteve. Mislijo si: Sedaj | tem backom zabrišemo oči z brezpomembno resolucijo «npitom», v kateri zahtevamo izvoz, potem pa lahko gremo med nje in kričimo: vidite, mi smo vaši prijatelji, to smo vam prinesli, na kolena grešne duše! Pa bo imela zopet «Kmetska zveza* eno novo «zaslugo» več! Da, znati se mora! Saj pravijo naše stare ženice: «Dr. Korošec se ni zastonj 20 let učil čarovnije», pa se prekrižajo, da nam ne bi toče naredil. Jaz pa sem samo radoveden, zakaj da vsi ti škulji, Pišeki, Brodarji in drugi,, katerih brezpomembne «upite» z velikim pompom ponatiskujejo vsi slovenski klerikalni listi, niso nič «api-tovali», dokler je bil še g. Korošec minister, ki bi bil z lahkoto ustregel vsem njihovim «upitomfc?
Sicer pa se že poznamo in vemo, da obstoji vse delo SLS. ali KZ. iz same «farbarije» in zavite hinavšči-ne. Naj omenim samo nekaj slučajev iz naše polpretekle dobe:
1.)	Korošec-Brejčeva vlada je nam Štajercem prinesla vinski davek Takoj so se dvignili ravno isti ter na videz med ljudstvom proti temu davku protestirali. Seveda niso povedali, da so ga oni naredili, pač pa so kričali: «vidi te, kako vas bra-nimo»!
2.)	Korošec, Jankovič in Roškar kot ministri so nam oskrbeli prepoved izvoza živine, vina, sadja itd., oskrbeli visoko carino. Pa so potem, hinavci, kričali proti tej krivici in govorili: „Mi vas branimo".
3.)	Korošec je pomagal narediti poslovnik za našo zbornico in ga tudi podpisal. Potem pa je proti njemu protestiral in ga ni priznaL Torej ie dal samemu sebi nezaupnico.
4.)	Korošec je bil najhujši nasprotnik izvoza živine. Sedaj, ko vidi, da je zaigral, kriči za izvoz. Pa bo zopet rekel: ^Poglejte, mi zve-zarji smo mi, iantje zavber, ki se borimo za vas!»
Pri vsem tem svojem delovanju za blagor kmetskega stanu je dr. Korošec s svojimi kimači podoben razbojniku, ki je v noči zažgal spečemu kmetu hišo, potem pa prišel s svojimi banditi gasit ogenj. Ko je bil
ognj udušen, je dejal kmetu: « Vidiš me, dobrotnika, rešil sem ti življenje in premoženje, poljubi mi roko in me nagradi!* Kmet mu je, nevedoč, kakega lumpa ima pred seboj, poljubil roko in mu daioval pitanega vola. Ropar je odšel smejoc se in zadovoljen. Tudi dr. Korošec je s svojimi priganjači dve leti zažigal vse blagostanje in srečo kmetskega ljudstva, potem pa na videz gasil. Pa je prišel med tebe, kmetsko ljudstvo, da si mu, seveda ne zavedajoč se, koga imaš pred seboj, poljubljalo roko in darovalo svoje volilne kroglice, da te bo zamogel še v bodoče mrcvariti. Neki ugleden star politik mi je rekel Beogradu z ozirom na zahrbten in hinavski način politike, ki jo igra ta čedna «pžrtija»: «To so navadne barabe..
Ker mi je rekel en član, poslanec dr. Koroščevega kluba, da bi bil pri njih bolj zadovoljen kot sem pri •Samostojnih*, naj mi bo dovoljeno kratko pripomniti, da so dr.Koro-ščevi poslanci res zelo «srečni* bi ^zadovoljni* ljudje. Delati jim ni treba ničesar, niti jim ni treba naj manj misliti po svoje, kaj šeie ubijati se z reševanjem težkih državnih problemov, kakor moramo delate to mi, uboge pare zemljoradničke. Svojega «paso> imajo, ki jim naredi vse po svoji volji in ko je gotov, jih zbudi iz spanja ali pokliče iz restavracije v klubovo sobo ter jim prečita svoje delo. Vsa ta zbrana gospoda se malo popraska za ušesi, malomarno in široko zazeha ter z glavo pokima, kar pomeni, da se «prima*. Če bo kateri izmed vas cenjenih bralcev kdaj imel priložnost ogledati si našo zbornico med njeno sejo, naj pogleda na desni konec. Zraven turških fesov bo uzrl to veselo družbo, obstoječo iz 23 «momcov», ki sede z milimi, radost izrazujočimi obrazi (razen dveh ali treh, ki gledajo kot levi razbojnik), veselo, brezskrbno in zadovoljivo. Med njimi pa se suče lep, fin gospod v moderni sivi obleki s svileno ovratnico, dr. Korošec, ter jih poučuje, kako naj sede in kam naj gledajo. Daje jim znamenja, kdaj se lahko smejejo in kdaj se naj kislo drže. Vse natanko jim razloži, kdaj se sme zakričati, primojdušiti, udariti po pultu ali debelo pljuniti pod klop. Baje jim je strogo zabra-njeno ozirati se nazaj, v lože, kjer sedi tudi kaka lepa gledalka. To opravita že v imenu vsega kluba sama dr. Korošec m dr.Hohnjec. Sčasoma bo sme! to bolj poredko storiti tudi gospod Škulj, če si bo nabavil civilno obleko in če bo postal dovolj utrjen, da bo v stanu krepko odbiti od sebe hudiča-skušnjavca. . To so torej tisti «poklicani», ki edini imajo baje od samega sv. Petra podpisan patent, da branijo «vero* pred nami «brezverci*. Tužna nam majka in slabo bo izgledala naša sveta vera, če jo bo branilo v zbornici teh 23 klerikalnih figur proti drugim 396, ki smo seveda vsi do zadnjega «sami brezverci*.
Da pa sem odkrit, moram priznati, da se je pojavila enkrat tudi «črna pošast* nad to veselo družbo in ji malce skalila srečo. To je bil naš tovariš Kirbiš, ki so ga klerikalci hoteli pognati nazaj v lepo ptujsko špe-hovo deželo, še v večjo nesrečo pa
jim je bil oni njih lastni kandidat, ki so ga hoteli postaviti namesto Kir-biša, ki — no — ne vem, kako se
Eiše, doma pa je tam nekje pri Mariji urški Rajhenburški, ki so ga na svoje stroške privlekli v Beograd, na svoje stroške tam «futrali», po osmih dneh pa ga morali nazaj poslati, ker jim je baje preveč snedel. No pa sedaj so se že oddahnili in pozabili na to nesrečo brdavsovsko. Pa ostanite, kolegi, zdravi! Na svidenje! Bralcem pa srečnejše in radostnejše novo leto!
Paverjeništva.
Pod tem naslovom je priobčil ^Slovenski Narod» dne 4. januarja uvodnik, v katerem trdi, da so po-verjeništva kot eksponenti političnih strank odveč, vsled česar naj na njih mesta pridejo uradniki kot šefi uradov brez naslova «poVerjenik».
O tem predlogu bi se dalo mnogo razpravljati, ker je dosti stvari za predlog, dosti pa tudi proti predlogu.
Pred vsem nastane vprašanje, kaj je bolje, ali da načeluje uradu uradnik, ki dostikrat nima nadpovprečnih zmožnosti, ki je pa vajen velikemu birokratstvu, ali da načeluje politik in praktičen človek, ki pa ima lahko tako strokovno znanje kot uradnik, samo da nosi vso odgovornost za njegovo delo stranka, katere eksponent je. Prezreti pa se tudi ne sme, da je politik podpiran od stranke, da prejme oa nje inicijativo in vzpodbudo, kar pri uradniku odpade. Končno pa je politik ravno tako odgovoren ministrstvu kakor uradnik, samo da je poleg tega še direktno odgovoren stranki in volilcem.
Res je, da bi mogel izrabljati po« litik svoje mesto v strankarske namene, ali kdo garantira, da tega ne bi storil tudi uradnik, ki pričakuje, da zleze potom stranke kvišku?
Ker je pa ta zadeva še sporna, zato prepuščamo vsakemu, da se sam odloči za eno ali drugo.
Ali nekaj drugega je važno in omembe vredno. Članek v »Slovenskem Narodu' ima namreč še eno kljuko. Če bi imela demokratska stranka 24 ali 30 poslancev, bi gotovo ne pripustila drugega stališča, kot da je poverjenik politik. Ker pa ima danes ta stranka samo tri poslance, zato more imeti po pravici največ enega poverjenika. Če pa pridejo na mesta poverjenikov - poli' tikov uradniki, tedaj imajo demokrati največ upanja, da dobe moč oni, ker so skoraj vsi uradniki demokrati. .
Poleg tega je treba uvaževati, da je v Beogradu v demokratskih rokah šest važnih ministrstev in da bi torej tako lahko nastala tudi v Ljubljani čisto demokratska vlada.
Če se torej zasedejo poverjeniška mesta le po uradnikih, potem hočemo garancijo, da ne bodo odgovorni samo demokratskim ministrom, temveč da bodo v resnici nestrankarski.
Nočemo ustvarjati nobenega razpoloženja, vendar se nam zdi potrebno, da javnost na to opozorimo. Sicer pa nimamo ničesar proti temu, če odložita svoja mandata oba demokratska poverjenika.
Pridobivajte nove naročnike In naročnice našemu glasilu I
„ Jugoslovanska Matica" je nase prvo in najvažnejše obrambne društvo*
Za slepca!
Vq ljudi dobrega srca se obVača-fflo f toplo prošnjo in vročim pozivom; ^Pomagajte onim uajbednej-šim, ki so izgubili nsjdragocenejšc, svoj vjd!i»
Brez krivde so ia vendar jih je vojna udarila okrutno, 04 jih ni mogla bolj. V bedi in pomanjkanju prenašajo svojo grozotno usodo in trpe ■vdano. Pomagajte jim!
Po drugih državah se skrbi za ■slepce sistematično, ;jri nas toge že ni, Zategadelj pMj^tJt« *si, ki vam [je dana luč rh morejo tudi sapici skromna živeti!
Po geslu «pomagaj si sam*, so si Judi slepci osnovali svojo organizacijo, t. j. ^Podporno društvo slepih*. Namen tega društva je povzdigovati duševno in telesno blaginjo slepih, ustvariti jim možnost zaslužka, sc-delovati pri urejevanju oskrbe za slepce ia zanimati se za vse interese ■slepih po vsej državi V Sloveniji je 'danes nekaj sio slepih, za katere sa nihče nc meni. Ker je "Podporno društvo slepih» nad vse potrebno, jato ga podpirajte!
Redni člani društva so samo slepci; podporni tiani plačujejo 20 kron članarine, ustanovo! člani pa 500 kron, Usmilite se slepih in pošljite darove na naslov: »Podporno društvo siepib» v Ljubljani (Jurasek), \Vo21ova ulica št 12.
Pakrajias&e vesti,
iSIiftdi na štajerskem.) Kakor na Kranjskem, iako so naši poslanci tu-'di na štajerskem pridno izrabili počitnice za ljudsko delo. Pykg neštetih intervencij so priredili od šestega do desetega januarja celo vrsto shodov, in sicer v Žetalah, Šmarju pri IJeJsah. na Ponikvi, v št Juriju ob južni železnici, Ptuju, Ormožu, Mariboru in na pesnici. Govorili so poslanci D rojenih, Kirbiš ia. Mrmotja. Povsod so bila poročila poslancev sprejeta z navdušenjem in splošnim odobravanjem Ljudstvo je na teh Shodih jasno povedalo svojo voljo, ki se cisto krije z delavnim programom, kakor ga je na predlog naših poslan, cev sprejel zemljoradnički klub. — Poslanec Urek je enako v brežiškem okraju priredil vrsto lepo uspelih •shodov. Poslanec dr. Vodnjak pa je ostal v Beogradu zaradi nujnega dela, ki ga zahteva načrt ustave m poslovnika. Delo naših poslancev mora prepričati tudi poslednje omahljivce, da je samo SKS. res ljudska stranka in njeni poslanci edino resnični ljud-£skS zastopniki.
(Naši poslanci »a delu.) Poslanec Bogumil Vošnjak se je zavzel v ministrstvu za trgovino za prosti izvoz vročekrvnih ljutomerskih konj. Stvar ;J<? velikanske važnosti za ljutomerski okraj. Tovariš Vošnjak je dobil zagotovilo, da bo prišla stvar v najkrajšem času v pretres v ekonomskem odboru in nadejati se je ugodnega uspeha. Tovariš Vošnjak je tudi interveniral v uradu za izvrševanje mednarodnih pogodb, da se bodo pri pogajanjih z Italijo vpoštevafi .interesi našega prebivalstva, posebno z ozirom na prizadeto vojno škodo.	•
'{Železniška z»e^a Kocevie-Brod-Morevice-Reka.) V Kočevju je bil dne 31. decembra shod interesentov glede gradnje spredaj omenjene železniške zveze, ki bi spojila Slovenijo z morjem in Dalmacijo. Shod je bil velo dobro obiskan. Našo stranko je zastopal tovariš Partij. Vsi govorniki so se toplo zavzemali za čim prejšnjo zgradbo te železnice. V ta namen je bil izvoljen poseben odbor 1 dr. Tavčarjem na čelu, ki naj pospeši gradnjo železnice. Upati je, da se prične skoraj z gradnjo te prepotreb-ne železnice.
(Seja indusirlalcev,) ki se je vršila 'dne 5. i m., je bila dobro obiskana. Ka tej seji je bilo sklenjeno pozvati vlado, da ukini izvozno carino na ■les in da stori vse potrebno za razvoj lesne industrije. Našo sitranko je zastopal na seji tovariš Drofenik, ki je obljubil vso'svojo podporo.
(Novi tajnik SKS..) tovariš Janko 'Bukovec iz Velike Loke, je prevzel tajniške posle.
(Klerikalni poslanci v besedi in — tlejanju.) če hoče kdo poslušati sedaj ob počitnicah klerikalne poslance, kako se hvalijo pred gvojimi zapelja-
nimi volitci, bi lahko prišel v nevarnost; da bi jim lahko verjel, da se bogzna kako trudijo za sveje vclilce in kaj vee da so že storili ali celo dosegli zanje. Zlasti kdor posluša širokoustnega tajmošira jjskuija v ribniški dolini mora dobiti vtisk, da je 10 pravi odrešenik jugoslovanske bede. Vse je že rešil, storil, ukrenil, izprosil, odredil in ukazal različnim mimsiritvoni. Vtisk med njegovimi baeki je tak, da se tre$e ves Beograd, kadar udari ob tla s peto iajinošter iz Dolenje vasi in da ministri kar »a kolena padajo, te jili le pogleda. O podaljšanju kočevske proge do Brod - Moravic razpravlja tako, kakor da je že vse, sam opravil, da je to tako važno gospodarska vprašanje rešil s samim zamahljajem svojega rokava iu da tozadevni odbor sedaj nima drugega posla, kakor kupili vožnje listke ia ee peljati s škuijevo Železnico ob prvi priliki na Reko. Take reči počenjajo tudi njegovi to-variši, v resnici pa je siv ar klavr-nejša za Slovence in za kmete še posebej, Zraven feb ošabnih besed klerikalni j>08hmci še niso nastopili svojih mest, ne morejo torej že ničesar govoriti, ne predlagati in ne glasovati, ker nočejo te niti obljubiti, da bodo delali
(Dvojna msia.) Kadar smo kmetje v teku Ida napravili kako slav. nost in pustili mladini, da je malo poskočila, ae je zaganjalo klerikalno časopisje v nas, kakor da bi napravili bogvekaj pregrešruega. Na vogalih ljubljanskih ulic pa sem videl lepake klerikalnega druživa „Ljublja-na", na katerih so vabili na „Sil-vesirov večer'. Na sporeda je bil po polnoli celo — ples! Tudi „ Slo venec" je imai na vsaki strani debelo tiskano vabilo na ta ples. Kaj so za gospodo drugačne zapovedi kot za kmeta? če pri nas kako dekle malo poskoči, je ogenj v strehi in na priž-niri jo raztrgajo. Ljubljanski klerikalni gosposki ..Družabni klub4' ima pa skoro vsak mesec — ples! Da, da, kmei, to je pa seveda nekaj drugega! Tovariši, ali bomo pustili, da nas bodo imeli že nadalje m — norca? Kje jc naša zavesi, kje naš ponos? Proč z dvojno mero! Mi srno tudi ljudje! —- Zaveden kmet,
(,,Slovenski gospadar") je z novim letom izpiemenil obliko, da bi lažje lovil kaline, če bi izpraneml rudi svojo pisavo, bi se mu to morda posrečilo, iako pa ostane, kar je bil: lažniv in nesramen lisi, da mu ga ni para V svoji številki z dne 5. januarja piše, da Samostojni niso v Beogradu niti besedice zinili za povrnitev odvzetih 20 odstotkov ob kolko-vanju bankovcev. Vsak nas čitatelj ve, da je to nesramna laž. ker smo že dne 30. decembra v našem lisfu v članku „Za ljudski blagor" pojasnili, in sicer v točki 11., da so naši poslanci to že zahtevali. Da pa to še ni bilo tudi sklenjeno, je pa v mnogo-čeni kriv dr. Korošec, ki je vsled poslovnika onemogočil takojšnje delo konstiiuante. „SIovenski gospodar"-dobro ve, da povrnitev 20 odstotkov še ni mogla biti sklenjena, vkljub temu pa iaže, da naši niso hoteli tega doseči. Tisto pa, da je „Kmeiska zveza" zahtevala vedno povrnitev, pa je prazna farbarija. Korošec je bil minister,, in namesto, da je „Kmetska zveza" zahtevala povrnitev, naj bi raje vlada sklenila, pa bi bilo vse rešeno.
(Še ena cvetka ir ^Slovenskega gospodarja".) Vsak pošten kristjan vidi v samomorilcu nesrečneža in le skrajno podel človek se bo iz njegove nesreče norčeval. ,,Slovenski gospodar" je tako nizkoten, da se norčuje tudi iz nesreče svojega bližnjega. Poroča namreč, da si je neki šmigovc pognal vsled nesrečne ljubezni krt*. gk> v glavo in da se je slabo zadel. In t tonu piše,,Slovenski gospodar" :■ „Po vrhu vsega ae slabostretec!" Fej, kako barabsko!
(„NaprejS" se Ram smili.) Hudo in nad vse se nam smili ubogi „Na-prej". V potu svojega obraza se trudi, da bi bil ogorčen, ker je vlada nastopila proti komunistom. Pa mu nikakor ne gre. Kako bi pa tudi bil? Saj vlada socialnim dar,okratom res ni mogla bolje ustreči kot jim je, ker je zatrla komuniste, ki bi drugače* pobrali socialnim demokratom še zadnje mandate.
(„NeokasneitiM.) Ker smo okrta-čili demokrate in g, minisira drja. Kukovca za njih nepotrebne m žalji-
ve nauke, je »Jutro" užaljeno in o-značuje naš odgovor za neokusnost. Res ne vemo, kdo je zakrivil večjo nookusnost, ali dr. Kukovec, ki govori o tlačanskih kmetih, ali mi, ki tega ne dopuščamo in nikdar dopustili ne bomo.
(pozdravljamo.) Vlada je stavila trboveljski premogokoprti družbi in delavcem ultimatirao zahtevo, da po-viša družba takoj delavca« plačo za 25 odstotkov toda brez povjška cen premogu, delavci pa da odidejo takoj na delo, v nasprotnem slučaju izvede vlada sama vse potrebno za takojšen pričetek dela. Lnergičen nastop vlade pozdravljamo, ker je že skrajni čas, da se tem nemškim baronom stopi pošteno na prste. Ne bilo bi napačno, čc bi se pri tej priliki tudi odločno pregledalo, kako sc je izvršilo to, da 90 mogli Nemci prodati svoje akcije Francozom in Švicarjem, in da bi se razveljavil razpis novih delnic. Proti tfdosecnim je na mestu samo trdesrčnost. Ali tudi delavci naj uvidijo položaj in naj že enkrat spoznajo, da se draginja in vse rež} samo z delom, ne pa s štraj-ki. Več dela, pa bo tudi več zaslužka! Nadaljnjega oškodovanja vsega 'gospodarstva pa ne bomo trpeli več!
(Štrajk v Trbovljah.) Osrednja vlada v Beogradu je ostro stopila na prste trboveljskim baronom in jih spravila na kolača. Zastopnik osrednje vlade 'je izjavii, da se vlada ne boji niti boljševizma od zgoraj in niti onega od spodaj, vsled česar zahteva brezpogojno, da izvrši družba vse vladne zahteve, ki so; 1.) Rudarske plače se izenačijo s plačami rudarjey v državnem rudniku v Velenju; 2.) trboveljska družba prične takoj z izplačevanjem teh plač; 3.) posebna komisija, ii pregleda knjige trboveljske družbe, ugotovi, č? je zvišanje cen prernoga potrebno ali ne; 4.) delavci odidejo takoj na delo, ko sprejme družba prvo in drugo točko.
trboveljska družba se je zbala odločnosti vlade, katera ima v po-državljenju in sekvejtradji se silno orožje v rgaervj in se udala. Ker so delavci že prej izjavili, da so zadovoljni s plačami, kakor jih imajo rudarji v Velenju, se more reči, da je pogubonosni	končan. Odloč-
ne^; vlade iskreno pozdravljamo.
(Kdo je zmagal pri Strajko.) Brez potrebe je načel to vprašanje »Naprej", ki kodištatira, da so zmagali delavci in da je pro^dla družba. Kakor je nepubiiuo res, da je družba izgubila bitko, tako pa je tudi res, da niso zmagali delavci, temveč vlada. Njena odločnost je zmagala, ne pa komunistični voditelji, ki so šli od 137 na 35 odstotkov in ki še sedaj ne bi končali pogubnega štrajka, ko ne bi posegla vmes vlada.
(Kako so delali.) Dne 31". decembra j« bila v Novem mestu razprava proti g. župniku Berioldii Bartlju v Valiivasi zaradi pregreska zoper člen 91.. volilnega zakona. Župnik namreč ni hotel dostaviti g. Kuiovicu zahtevanih krstnih listin. Sodišče je spoznalo g. Bartlja krivim in ga obsodilo na 200 kron denarne globe. Poleg tega mora seveda tudi povrniti vse pravdne stroške. Vsak komentar odveč!
(Usmiljenim sreeai.) Naš zvest pristaš, oce velike družine, ki je imel nesrečo, da je bil pohabljen v vojni, bi rad postal naš naročnik, pa mu sredstva tega ne dopuščajo. Obračamo se na premožne in dobrosrčne pristaše, da plačajo za njega naročnino. (Pri pošiljki se naj navede namen!)
(Umrla je) v Dragomlju Kaiari-na Grod, soproga dobro znanega posestnika in vinskega trgovca Jemeja Groda. Bodi ji žemljica lahka!
(Sanaiorij „Uonišče" v Ljubljani) naznanja, da se je zvišala z novim letom dnevna oskrbovalnina za I-razred od 150 na 200 kron, za drugi razred pa da znaša 100 kron. Ob-enem izjavlja uprava, da ae sprejemajo bolniki z vsakovrstnimi boleznimi razen nalezljivih. Volitev zdravnika je prosta. Opozarja se na novt> urejeni porodniški oddelek. Hišni zdravnik je vedno na razpoiago.
(Razpisana) so mesta uradnih ži-vinozdravnikov na Vranskem, v Krškem, Št. Jerneju na Dolenjskem in v Cerknici. Prošnje se morajo vlagatj do dne 31. januarja 11 Natančnejši razpis glej v „Uradnern listu deželne vlade za Slovenijo" št. 4.
(Iz Preserja pri Borovnici.) Na
dan sv. Treh kraljev nas je obiskal naš poslanec Jakob Kušar, ki nam je razložil stališče kmetijskega kluba nasproti vladi in drugim strankam. Ljudstvo je sprejelo njegova izvajanja z odobravanjem, na znanje in mu izreklo zaupnico.
(Rakjtua.) Dne 6. t m. je imel pri nas shod narodni poslanec tovariš Kušar. Pojasnil nam je politični položaj v usiavotvomi skupščini in delavni program naših poslancev. Do sedaj nas ni obiskal še noben poslanec. Prišel je pač pred volitvami, kadar je iskal naše glasove, potem pa nas ni hotel več niti poznati. Vse drugače je sedaj, ko imamo res svojega stanovskega zastopnika. Prepričali smo se, da tovariš« Kušarju Uifof i.t mimo vestjo zaupamo, da bo dchJ-1,' za našo korist.	5
(Peviea Marija v	ujkajšnji
krajevni odbor SKS. j« na svoji seji z dne 6. t. m. sklenil plačati za tiskovni sklad SKS. petsto kron. Vrlemu odboru našo hvalo in priznanj«'- Da bi našel obilo posnemovalcev!
(Za tiskovni sklad SKS.) je nabral v gostilni Ane Vmtarjeve v Straži naš vrli tovariš Ivan. Plantan 208 kron, v gostilni Jožeta Berdavsa ml. v Vaiti vasi pa 106 kron, skupaj tedaj 314 kron. Živeli darovalci! Posnemajte!
(Dol pri LjuMjaal) Naš župnik g, Kastdic je čisto zgrešil svoj poklic. Namesto, da bi ljudi vabil v cerkev, jih podi iz cerkve. Kdor je volil Sl<S., ta naj po njegovem priporočilu sploh ne gre več v cerkev in tudi ob zadnji tiri se naj ne previdi. To je že višek nekrščanstva. Sedaj so začeli z dopisi izzivati tudi drugi klerikalci. V „Domoljubu" se hvalijo, da so volitve častno izpadle za klerikalce in celo županstvu bi hoteli dati pouk zaradi reklamacij. Ta je pa dobra! Najraje povedo, zakaj ni bil župnik volilec, zakaj pa je detični bil, ki ga je hotel župnik reklamirati, Češ da je bil predkaznoran zaradi tatvine. Uresničil se je star rek, da, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Župnik ni bil zategadelj voHlec, ker je bil zaradi neprijetne stvari izreklamiran od prav tistega voiilea, ki mu je hotel župnik vzeti volilno pravico, pa mu je ni mogel. Sploh pa ves vspeh klerikalcev! Bil je klavrn, da ni mogel biti bolj. Namesto, da druge kritizirajo, bi bolje storili, ko bi se prijeli sami za nos, ker so bili oni tisti, ki so pomagali komunistom na noge. Ves Čas so govorili čez našo državo in širili nezadovoljnost tako, kakor bi jih vodit sam šusteršič slabega spomina. Le tako naprej! Prvo maščevanje ljudstva je že bilo, pride pa še vse hujše! — Kmet.
(!z Radovljice.) Dne 2. januarja je bil tu v nabito polni dvorani gosp. Kunstlja sijajno uspeli shod naše SKS. O političnem položaju je poročal naš poslanec Jakob Kušar in žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. Videlo se je jasno, da so naši poslanci za ljudstvo in da je zato tudi ljudstvo za naše poslance. Z enakim uspehom so govorili tudi ostali govorniki, in sicer tovariši dr. Kav-čil, Kenda in Peterman. Končno pa je poročal o odložitvi občnega zbora Kmetijske družbe" tovariš Aiman. Njegov govor je bil plamteč protest proti nasilju glavnega odbora, ki ne skliče občnega zbora, dasi zahteva to 35.000 volileev. Delavci imajo svoje dosne. Sokoli in Orli svoje telovadnice, Ic kmet ne bi smel imeti niti svojih strokovnih organizacij. Ogorčenost ljudstva je prikipela do vrhunca in če se skoraj ne skliče občni zbor »Kmetijske družbe", tedaj bo ljudstvo s svojimi trdimi pestmi naredilo konec nasilju. To si naj zapomnijo Verstovšek in slični, to pa naj zna tudi vlada. V boj za Stare pravdo!
Dobrepolje.) Na sv. Treh kraljev dan je imela SKS. pri nas zjutraj po prvi sv. maši javen shod. ki je bil iako dobro obiskan, da so mnogi odšli, ker ni bilo več prostora. Poročal je poslanec Pucelj, ki je orisal žalosten položaj jugoslovanskega kmeta, kateremu hočejo tudi zanaprej £c gospodovati samo advokati, bankirji, duhovniki, popi in turški muf-tiji Ti ljudje se pripravljajo, da bi tudi v bodoče ostali na vladi in da bi se že z ustavo zato zavarovali. O stanovskem zastopstvu nočejo ničesar slišati, ke* bi se ob tej priliki po-
kazalo, koliko je pravzaprav tistih gosposkih ljudi, ld nas hočejo ko-mandirati. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili govoru io odobravali nastop kmetskih poslancev, to nočejo v tako vlado, ki oi rada še naprej samo kmeta zatirala. To odobravanje pa ni bilo pogodu navzočnemu „kmetu^ Strnadu, bivšemu avstrijskemu lajtnantu, ki je prebival po lastm izjavi pet let ©ed samimi barabami, pa mu ni nič škodovalo-čvekal je nekaj o SKS., kakor bi se davil s težkimi žganci, razumeti pa ni bilo fanieta drugega, kakor da ga zmaga SKS. silno boli in pa da $0 srbski kmetje — sami cigani Pri tem se je tresel kakor šiba na luži, ko so ga zavedni kmetje prijemali za nje-neumnosti, zgodilo pa se mu ni r--if', ker je sam poslanec Pucelj prosil zanj, da ga niso {»stavili pod. kap- Taki ljudje ne bodo povzdignili ugleda klerikalne stranke, o tem se bo tudi njihovo vodstvo prepričalo. ■ iI-r žahte.) Pred volitvami je naš g. župnik Šiirer opetovano pridigal, da bodo druge stranke snele križe ia svete podobe s sten, če ne zmagajo klerikalci. Pri nas čakamo sadaj že dolgo, kdaj se to zgodi, pa župrtiko-va prorokGvanja so od muh- Drugega januarja je agitiral za klerikalne liste. Dejal je, da ne sme nikdo imeti drugega lista razen ..Domoljuba"-Nekaj kimovcev se je seveda takoj udalo, čeprav vedo, da takega lažni-ka ni, kot ie ravno Domoljub". Ker so pa tožili, da nimajo denarja* i« dejal župnik, naj prinesejo šest jajc ali pa štiri mesene klobase in da bo potem že on list naročil. Oh, ko bi se tako pobrigal tudi za druge stvari!
(Loka pri Zidanem mostn.) Zadnji čas so zopet začele leteti z naše prižnice strele na vse. kar se ne skla. da z nazori župnika. Zato ni čada, da je ljudstvo z župnikom nezadovoljno, ker ne mara, da bi se mešali vera in politika v eno skledo. Za vzec pravega duhovnika naj bi si naš & župnik vzel našega g. kaplana. Če kaplan lahko pridiguje in razlaga svpti evangelij, ne da oi se najmanj dotaknil stvari, ki ne spadajo v cerkev, ali da bi celo izrekel kako žaljivko na ljudstvo, zaftaj tega ne bi bilo mogoče g. župniku f Kaj ima časopisje opraviti v certvt? ,,Gmw»' kuga se razširja po okolici, to &0 razni protiverski časopisi..", je za-grmelo na novega teta dan s poz* niče. Če nam niste za novo leto mogli dati drugega voščila, bi tudi to lahko izostalo. Kdaj pa je sc »Kmetijski list" napadal vero in verske resnice, da ste ga uvrstiti v protiverake in veri sovražne časopise? če je pa nasproten klerikalizmu in klerikalni piv litiki, pa s tem še ni rečeno, da je nasproten veri, vera in klerikatizem sta vendar nekaj popolnoma različnega. če pa pove kdaj komu resnico* bodisi tudi duhovniku, ter mu pokaže pravo pot, tudi to še slednjič ni nič pretiverskega. Zakaj ne bi čtavek smel biti naročen na časopis, ki ga sam hoče imeti, zaka j ne bi smel čitaii tega, kar je njemu drago? Zakaj bi morala priprostemu človeku biti zaprta pot do spoznavanja resnice, čemu bi si človek ne smel ustvariti lastnega prepričanja ? Do spoznanja, kje je resnica in kje laž, pa pride človek najlažje s tem. če spoznava mnenja in delo ljudi, ki so sposobni čislati na kulturnem polju- To se pa po mojem mnenju najlažje vrši s črtanjem raznih Časopisov. Čemu jc dal Bog človeku presto voljo? Morda zato, da jo zakoplje in zanemari kot svetopisemski hlapec svoj talent? Najbrže ne! Vsak, tudi uajneizobra-ženejši človek ve, da cerkev ni za nesramne politične hujskarije. Cerkev jc hiša molitve, prostor, kjer naj se razlegajo krščanske resnice, ne pa prostor, kjer se naj širi klerikalna agitacija in napada to, kar ni prizadetemu v korist Vaša krivda bo, če bo cerkev od nedelje do nedelje vedno bolj prazna, kajti politike je že vsakdo 'do grla sil Pazite, da ne bo Kristus enkrat rekel: „Moja hiša je hiša; molitve, vi pa ste jo spravili v jamo strankarskih bojev." Odtod torej verska mlačnosi. Končno bi še prosili, da pokliče župnik tistega, komur ima kaj povedati, k sebi, ne pa da rnece al prižnioe strupene zbadljivke.
Samostojnež.
(Sv. Andraž pri leskovcu.) Na bo drugače: „Kancelparagraf" bo treba narediti. Ne, ker bi se bali raznih pridig in duhovniških groženj,
Prispevajte po svojih močeh *a tiskovnLskfad „Kmet«|skega liste" l
9 Kamor kmet in obrtnik sahaj&ta m klor hlasta zaslužka, tam morajo bi« naročeni na $$KmetOskfHst"!
saj smo vzdržali ob zadnjih volitvah vse, kar le premere prižnica, spoved-niča in Marijina družba, temveč ker nismo taki pagani, da bi mogli še dalje trpeti ostudno in brezbožno izrabljanje vere, kakor to delajo premnogi duhovniki. Pri nas je ž^Jfc g. Skamlec agiiiral celo pred razstavljenim sv. Rešuj im Telesom, pred onim, ki se je dal na križ pribiti, ker ni njegovo kraljestvo od tega sveta! Res, lepi božji namestniki! Sedmega decembra je dejal i^ajc, da so samostojneži brezva.!, jln hočej križ vreči iz šole in uvesti trileten za-
vojih SKS. Ako se gospodu dekanu in kapelanu ni ljubilo v3ta.fi, tedaj naj bi naprosili g. dvornega kaplana profesorja Ujčiča, ki bi gotovo ustrev gel naši želji. Na dan volitev se pa je g. dekan vse bolj pobrigal in pri skrinjici „Kmetske zvezie" stal kar celi dan. Radi koga torej peša vera, kdo ne skrbi za verske potrebe ljudstva? Odgovorite!
(Iz Pesnice.) Fosesiufo Mojnik je te dnj spremil težko bolnega Franca Svarca v Gradec v bolniščnjco. To samaritansko delo pa mu šteje hudo v zlo „krščanski" „Slovensla gospo-
411 ste ras k^0 slepi dar". Zakaj? Ksr je Hojnik zvest ali pa tako zlobni, da morete trditi pristaš naše samostojne, ne more teke gorostasne laži? Po volitvah staj lažnivi »Slovenski gospodar" prema-bila tU dva misijonarje',!i Sta od dnej^ii sebe niti toliko; da bi pustil svoji. do dne o decembra izvrševala tri-J jega bližnjega v miru vsaj tedaj, bo dnevno poboznest. Alj kaka je bila opravlja usmiljeno krščansko delo.
ia „pobožnost"! V spovcdnicl je bilo stavljeno na spovedanca prvo vprašanje, katero stranko je volil. Kdor je bil toliko moža, da je priznal, da ni volil klerikalno, nanj so padale nespodobne besede, kakor: „Ti si volil brezversko, ti svinja, ti prasec, ti pagan! duhovnika Vam bomo vzeli, Vaših otrok ne bojno krstili" itd. In vse to v cerkvi! Takih neznosnih razmer, da se je cerkev izpremenila čisto v politično beznico, kjer se slišijo najgrše besede, ljudstvo ne mara več prenašati. Zato na dan s »kaneelpa-ragrafom"! Zato bodi konec brezver-■ski zlorab vere! — SJecU 21 podpisov,
(Studenec pri Krškem.) Kako sijajno so nastopili tukajšnji volilci za našo samostojno stranko, pričajo številke. Klerikalci so dobili 23 glasov, demokrati in narodni socialisti po Štiri glasove, socialisti in komunisti po sedem glasov, SKS. pa 217 glasov. Mi smo pokazali, kako je treba nastopiti. Navajamo razmerje 217 proti 45 v čast Studenganora in v po-snemanje drugim.
(Poljanska dolina pri Kočevju.) ,Vsem somišljenikom, pa tudi še vsem nasprotnim veselo in srečno novo leto, da bi že enkrat izpregledali in spoznali kako grdo laže tisti, ki pravi, da smo brezverci ali pa da smo zvezani z liberalci. Klerikalci so mazali pri volitvah v agrarni odbor in sedaj mislijo, da zmagajo tudi pit občinskih volitvah. Ne bo nič! Zmaga bo naša in tedaj bomo šU k našim poslancem, da nam ti dosežejo železnico iz Kočevja preko poljanske doline naprej v Vrbovsko.
(Iz Bde Krajine.) Božji mlinj me-(jejo počasi, pa sigurno, pravi pregovor. Jndi na našem glavarstvu so mleli dolgo časa, pa bodo sedaj vendar dokončali. Mogoče se bo dognalo sedaj tudi, kje jc smodnik, ki io £a občine naročile, ne pa prejele, fiuje se, da so imeli pri tem razni (ljudje prste vmes in so ga prodali za drage denarje drugam. Zahtevamo od glavarstva, ca se napravi red, Dosedaj je bila navada, da so hjtro potlačili, če je začelo kje kaj Ssrordeti — sedaj pa ne bo Šlo več. Vladi pa priporočamo, da malo bolje pazi na naš okraj, kot do sedaj, da ne pridemo v take razmere kot po bile pod Turki v Albaniji Vedno ^ričire, da smo Belokranjci boJjSeviki b komunisti — čuda ni pri takih uradnikih na glavarstvu.
(Frankolovo.) Volitve so se končale Y»rvie v naši vasici s porazom dr. Ko-roščeve stranke. Vsa čast voliicem. ki fee niso strašili groženj klerikalnih petelinov in so volili samostojno. Zdaj vidijo, da samostojni še niso podrli cerkve in da tudi križev še niso zmetali iz šole in hiš. Prejšnji g. župnik je šel od nas. Srečno pot! Zdaj je pri nas mirneje. Radi hodimo poslušat božjo besedo, katera se nam mirno in brez grmenja oznanjuje. Bog daj, da bi tako ostalo, ker cerkev je hiša božja Vabimo vse omab-Ijivce, da se pridružijo naši stranki, ker videli bodo, da se le pri nas izpolnjuje Kristov nauk, ki veh, „ Ljubi bližnjega kakor samega sebe". Našemu bivšemu g. župniku Požarju pa kličemo, naj si zapiše v knjigo naš slovenski pregovor „Kdor seje veter, žanje vihar"! Jeza in napuh nista krščanski čednosti, gospod Alfonz!
Taplnov jurte.
(Kozje.) V vsaki vasi našega okraja so bile letos polncčnice, samo pri nas v Kozjem ne. G. dekan Marko Tomažič se je izgovarjal, da radi pomanjkanja sveč. Mi pa mislimo, da je to le prazen izgovor in da nas je hotel g. dekan kaznovati, ker smo
Pot v Oradec je po ..Gospodarjevem" mnenju veleizdajalska. Kot dokaz služi ..Gospodarju" to, da se je tedaj vršilo zborovanje ..Siidraarke". Zope^ laž, kajti zborovanje se je že končalo, ko Hojnika še v Gradcu bilo ni. Sicer pa hodi klerikalni minister Jankovjč tudi pridno v Gradec in še marljiveje zabavlja tam čez Srbe. To pa je seveda v redu. Hči tega Jankoviča leži v proiestantcvski bolaiščnici, kakor da ne bi bilo v Gradcu vse po ho katoliških. Tudi to ne razburja „kato-liškega" »Gospodarja". Kaj pa je z Rudlom, ki ste mu dali gostilniško koncesijo v Mariboru, dasi mora biti pO vašem mnenju solen izdajalec, ker roma večno na Dunaj. Ali ta je vaš pristaš in zato mu je vse odpuščeno. Oj, hinavski »Slovenski gospodar", pometaj pred svojim pragom, da ne bo tako smrdelo po tvoji nečednosti.
(Selnica ob Dravi.) Na dap sv.Štefana je bil prirejen za uboge učence v Selnici zelo lepo uspeli božični ve-čer. Proizvajali sta se živa slika „Jaslice" in šaloigra ..Bratranec", Nato je bilo prižgano božično drevo in razvila se je lepa prosta zabava. Čistega dobička je bilo 1160 kron in 30 vinarjev. Vsem darovalcem in prijateljem šole najlepša hvala!
šolsko vodstvo.
(Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah.) S ponosom javljamo, da smo zmagah, četudi so gospodje agitirah za SLS. na vso paro. AJi mi Bišanci nismo avstrofUi, smo samostojni kmetje In dobri državljani, zato pa tudi nasprotna agitacija ni omajala naših vrst. Gospode vprašamo, zakaj so molčali med svetovno vojno in zakaj niso tudi takrat tako govorili ženam in dekletom proti vojni kot sedaj med volitvanu? Resnico je treba vedno častiti, ne pa samo tedaj, kadar zahteva to žep. žalostno le, da moramo mi kmetje učiti duhovnike, kaj zahteva krščanska vera.
Bišanec.
(Sv. Rupert v Slov. goricah.) Na
voliščih v Cermljenici in Spodnji Vol-čini je izpadlo glasovanje vkljub vsej nasprotni agitaciji zelo .dobro za SKS- Sedaj pa pa delo, da do zadnjega moza organiziramo in da bo prihodnjič zmaga popolna.
Politične vesti.
(Konstihiante) prične z delom dne 12. januarja če bo šlo dejo gladko izpod rok, je že vprašanje, ker na krmilu so še stare stranke, ki poznajo predvsem strankarske, ne pa ljudske interese. Najnovejša poifcčila tudi že poročajo, da je naša bojazen upravičena. Govore o novi krizi, ki jo hoče izzvati Stojan Protič. Ni mu všeč Pašičeva miroljubnost, še manj mu pa ugaja to, da ni on šef vlade. Kakor da bi brez Protiča Jugoslavija poginila
(Razkol med radikala.) Po vesteh iz Beograda je dovedlo nasprotje med Protičem in Pašičem do popolnega razkola v radikalni stranki. Protič je izstopil iz radikalne stranke, in hoče z Radičevci, mohamedan-ci in klerikalci osnovati novo stranko in prevzeti vlado. Zbrani bi biti tako v resnici najčrnejši elopenti. ki pa spadajo skupaj kot sedlo in krava. Protič in mohamedanci so monar-liisti, Radič in klerikalci pa republikanci. Protič je velesrb. Radič vele-hrvat. Mohamedanci so za velepo-sestva, klerikalci, vsaj njihovi volilci, za agrarno reformo. Zato pa tudi mislimo, da iz te moke ne bo kruha, pač pa iz druge, ki jo kuha dr. Trumbič.
(Važna posvetovaaja v Zagrebu.) Dr. Trumbič, dolgoletni borilec za svobodno Jugoslavijo, je bil izvoljen v Dalmaciji kot nestfankar, ker so vse stranke postavile njega kot vzor-rodoljuba na svojo kandidatno listo. Kar je med nami dr. Vošnjab, to je pri Hrvatih dr. Trumbič, m zato ni čudno, če poročajo listi, da se približuje dr. Trumbič zemljoradnikom v Dalmaciji in da hoče osnovati enotno in močno parlamentarno zemljo-radničko skupino. V ta namen je imel dr. Trumbič v Zagrebu posvetovanje, na katerega so prišli tudi zastopniki težacke stranke iz Bosne, Tudi med mohamedanci simpa-iizira del z namero drja Trum-biča. če bi Radič opustil svoje deniagcatvo, svoje trmaste in pro-tidržavne namere, bi se v resnici lahko ustvarila tudi odločujoča kmetska parlamentarna skupina, šele tedaj pa moremo tudi govoriti o res ljudski vladi, kajti dekler zastopa res kmetske interese samo 40 poslancev proti 420, dokler so na krmilu ra-clikalci in demokrati, toliko časa ne bo v deželi tistega reda, kakršen je potreben. Zato pa delajte, da pride že enkrat kmet do takšnega zastopstva v državi, kakor mu gre.
(Aneksija Zadra) je bila svečano proglašena dne 5. januarja- Mesto je bilo v zastavah, v stolnici pa se je pel „Te deum". Pfičakovane demonstracije fašistov, ki ne priznavajo rapallske pogodbe, so izostale.
(Avstrija) je tik pred bankerotom. Državne blagajne so prazne, avstrijski denar pa zgublja že tako na vrednosti, da ga kmalu ne bodo mogli sproti tiskati. Vendar pa bi bilo lah bo vse bolje, če bi hoteli Avstrijci delati. Zavezniki nameravajo zaradi tega zasesti vso Avstrijo in jo prisiliti, da prične tudi sama delati za svojo rešitev. Naravno, da bo vse vzdrževanje tujih vojsk morala plačati Avstrija.
(Pariška koalerenca), ki binaj sklepala med drugim tudi radi grozeče pomladanske ofenzive ruskih komunistov, je odgodena.
(Amerika za omejitev oboroževanja na morju.) V tem zmislu se je izrazil novi ameriški predsednik Har-ding. Govorili bodo, a tudi oborože vali se bodo dalje, Stara pesem še ni dovolj obrabljena.
(Komunisti poraženi.) Ruski bolj-ševiki ao doživeli nov, občuten poraz. Pri volitvah v nadzorovaloe svete tovarn so popolnoma pogoreli komunisti, in sicer ne samo v Petrogradu, temveč po vsej Rusiji, še delavci so jih siti, pri nas pa bi radi nekateri sleparili ljudstvo.
(Ruska Ikonstitnanta) je bila otvor-jena dne 8. t. m. v Parizu. Sklical jo je bivši mimstrski predsednik Keren-ski. Na konstiruanto, ki sestoji iz leta 1917. po revoludji voljenih poslancev, ki so jih pa boljševiki nasilno razgnah, je prišlo 40 poslancev. Predsednik konstituante bo Čeraov, bivši zaveznik boljševikov, ki jim je pa sedaj tudi obrnfl hrbet.
(Smešen cesar.) Bivši cesar Karel se še vedno podpisuje kot Apostolsko Veličanstvo. Veliko bolje bi odgovarjal zanj naslov prekucnjenega Vebčanstva, saj njegovega veličanstva je bil konec enkrat za vselej.
Za vinarstvo in sadjarstvo
Vinarski in sadjarski cdsek ^Slovenske kmetijske drnžbe> v Mariboru se je na svoji seji z dne 11. decembra pr. L posvetoval o raznih aktualnih vprašanjih, zadevajočih vinarstvo in sadjarstvo ter sklenil nato sledeče resolucije, ki so se predložile merodajmra oblastvom:
1.)	Vsled pretečega nyoza italijanskega vina se zahteva, da se Italiji pri predstoječih trgovinskih pogajanjih uvoz vina ne koneedira, oziroma da sc določi na uvoz italijanskega vina tako visoko carino, da bo omogočena našim vinogradnikom konkurenca Zato se pritegni k omenjeni konferenci tudi vinogradnika-strokovnjaka, ki pozna temeljito vinogradništvo v Jugoslaviji in v Italiji.
2.)	Ker se nahaja država neposredno pred sklepanjem trgovinskih pogodb z vsemi sosednimi državami, se opozarja vlada na to, da z vso energijo ščiti naše vinogradništvo, da onemogoči uvoz vina in da doseže ugodne izvozne pogoje za
naše vino. Zaradi tega se naj k trgo* vinskim pogajanjem pritegnejo stro-kovnjaki-vinogradniki.
3.)	Ker se žganjekuha iz sadja, sadnih in vinskih tropin in drož komaj izplača, vsled česar se opušča žganjekuha, s čimer se mnogi gospodarski proizvodi izgube, zahteva odsek:
a)	Trošarina na žganje se pobiraj
v srebru, toda ne {»višaj se istočasno število hektolitrskih stopinj za 100 odstotkov.
b)	Ker sedsnjs tIc'očiIa o trošarini na prosto 'g—jcV'^ ne odgovarjajo razmeram, izgubi vsled njih gotov del posertn liov in viničarjev, katerih odškodnina za delo obstoji večkrat prav v odpadkih sadja in vinskih tropin, ki se jih more uporabiti le' za žganjekuho, pri/;co do proste žga ijekuhe, zato se r.aj prište-jejo iped služabnistvo vsi *-a posestvu zaposleni delavci po skupnem številu delavnih dni pa leto.
c)	Pravico proste žganjekuhe imej vsak producent brez ozira, ali plačuje kak obrtni davek ali ne.
C) Posestnikom z več posestvi naj se da na prosto, da kuhajo na vsakem posestvu gotov del njim za prosto žganjekuho pripoznanih dni.
d)	Deputati vinjčarjev v obliki tropin in sadja ali drož se naj ^oštevajo kot njih lasten pridelek, ki ga sme viničar prosto kuhati pod isti-ru\ pogoji kakor posestnik-producent.
c) Dovoli se naj, da se smejo kuhati trošarine prosto različne vrste sadja, sadnih in vinskih odpadkov.
f)	Poviša se naj časovna doba za trošarine prosto žganjekuho na dvakratno število do sedaj za to določenih dni.
g)	Točenje žganih pijač na drobno se naj dovoli.
4.)	Da se zloraba imen naših slovitih vin, kakor Ijutomerčaiia, pelcr-čana, zavrčana, bizeljčana L dr., onemogoči, se pozivlje vlada, da izda naredbo v zaščito provenijence vina s katero se:
a)	prepove pod kaznijo vsakemu točenje ah prodaja vina pod katerimkoli imenom naših slovitih vinskih goric, če se dotičnik nc izkaže s proizvodno priznanico;
b)	določi, da se vino brez proizvodne priznamo; sme točiti in prodajati Ie pod imenom «vino»;
c)	uvedejo komisije za presojo vin, t. j. za varstvo provenijence in za izdajanje proizvodnih priznanic, ter določi pristojbina za izdajo proizvodnih priznanje;
d)	pospeši kletarja kontrola v zaščito provenijence.
Za izdajanje proizvajalnih priznanic r.aj bi se ustanovile za vsak vinarski okoliš ali pa za področje vsake podružnice ^Slovenske kmetijske družbe* posebne komisije, obstoječe iz treh članov, ki bi jih imenovala deželna vlada na predlog dotične podružnice «Slovenske kmetijske družben
5.)	Ker se cesto dogaja, da dobiva ^Slovenska kmetijska družba* različne gospodarske potrebščine v vagonih preko Špilja v Ljubljano, vsled česar morajo njene štajerske podraži uice, ki dobivajo blago od družbe, nositi dvakratne transportne stroške po železnici (največja nezmisel se dogaja pri razpošiljanju apnenega dušika, ki ga prejema družba iz tovarne v Rušah pri Mariboru, ga ima v zalogi v Ljubljani in ga naio zopet iz Ljubljane pošilja na Štajersko), se ^Slovenska kmetijska družba» nujno pozivlje, da ustanovi za svoje štajer. ske podružnice, v Mariboru primerno skladišče.
6.)	Pred davnim časom so poročali razni Usti, da je izvoz trt iz Jugoslavije prepovedan, kar je čisto pravilno, kmalu nato pa zopet, da je tudi uvoz trt zabranjen. V primeru, da odgovarjajo poročila v listih resnici, se vlada opozarja, da ie treba prepoved avoza takoj ukiniti in uvoz na vse mogoče načine pospešiti.
Gospodarstvo.
(Naročnikom amerikanskib trt, iz trtnih nasadov na štajerskem.) Državno vinarsko nadzorništvo v Mariboru objavlja, da presezajo dospela naročila na ključe desetkrat razpoložljivo množino, vsled česar morejo posamezni naročniki dobiti največ petsto komadov tega blaga. Ker pa & io naravnost malenkostno
množino marsikomu, ki d je namenil napraviti večjo trtnico, ne bo ustreženo, naprošamo vse naročnike, ki ne reflektujejo na ključe pod temi raz-" merami, da to spredaj navedenemu nadzorništvu z dopisnico takoj na- < znan i j o. Naročnikov, katerih naročila niso bila opremljena s potrdilom ob. -čine. da potrebujejo ključe za vzgoja cepljenk za lastni vinograd, oziroma znanih trtničarjev, ki vzgajajo trte : za nadaljnjo prodajo, se sploh pri razdelitvi trt ne bo moglo vpoštevati.
(Padanje cen esnja.) Dene sirovih kož padajo stalno. V Zagrebu se plačuje mesarjem za kilogram kože še iron, aočinj na deželi še manj. Pose^io -labo je sedaj s težkimi kožami, !%er je teh sedaj pri nas v izobilju. Poleg tega je prišlo dosti težkih kož iz Italije. Cene so v splošnem padle za 30 odstotkov. Tudi na Francoskem padajo cene. Za kožo se plača tam samo 5 frankov. Zaradi visoke razlike v valuti se vseeno ne izplača izvoz kož iz Francoske. Na Madžarskem so padle cene govejim kožam od 120 na J10 kron, pričakovati pa še nadaljnje padanje. Telečje kože se prodajajo po 250 madžarskih kron, ovčje pa cd 190 do 210 kron. Na Nemškem so prav tako padle cene kožam za približno pet do deset odstotkov.
(Izdelane kože.) Na koncu so mt> rab popustiti tudi tovarnarji V notranjem prometu se dobe sedaj Va-che-podplati po 150 do 160 kron. Blah-kože po 165 do 170 kron. Kravje kože veljajo še od 280 do 300 kron, telečje od 320 do 350 kron za kilogram. Rumena keža velja od 45 do 50 krem za stopo, boks pa od 60 do 65 krcn. V Avstriji veljajo podplati od 510 do 540 avstrijskih kron, boks od 150 do 180. ševro od 135 do 160 za stopo. V Avstriji je torej usnje nekoliko cenejše.
(Uvoz živine) iz Koroške v Slovenijo je zepet dovoljen.
(Elektrifikacija dravske doline) od Fale do Varaždina se izvrši še tekom letošnjega leta Elektrifikacija se raztegne tudi na Mediimurie in Prek-murje. Načrt izvede nejca delniška dražba,
(Novi davčni urad v Prevaljah) in sicer za vzhodni dd pliberškega in jugovzhodni del šentpavelskega okraja je ustanovljen.
(V Vojniku) je s prvim januarjem pričela poslovati finančna kontrolna postaja
(Bankovcev) je bilo po izkazu Narodne banke v prometu za 3.239,326.030 dinarjev.
(Ponarejeni bankovci.) V Zagrebu so zasledili ponarejene tisočdinarske bankovce, ki so pa tako slabo ponarejeni, da se jih z lahkoto spozna
(Državni grb) se po odredbi vlade ne sme uporabljati na zasebnih tiskovinah.
(Tovarna vagonov) se osnuje V Brodu ob Savi Delniška glavnica znaša 20 milijonov kron in se more povišati v treh letih na 200 milijo- : nov kron. Vpričo silnega pomanjka- : nja vagonov bi bilo pač dobro, da . se prične čim prej 1 delom.
(Novo podjetje za proizvajanje zdravil) se je osnovalo v Zagrebu. Podjetje je kupilo v bližini Karlov-ca znano posestvo Kaštel, ki ima 60 jutrov zemlje. Pri podjetju je v znatni meri soudeležena tudi naša država. Vodja podjetja je univerzitetni profesor dr. Janeček.
(V Som'j3oru v Bački) se je osnovala tovarna za izdelovanje salam in sira.	I
(Ljubljanska kreditna banka) je otvorila svojo podružnico V Brežicah.
(Zbirke carinskih predpisov.) Po poročilu trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu izdado v prihodnjem mesecu nekateri bivši carinski uradniki carinski zakon, ki bo .izpopol- -njen z raznimi odločbami državnega sveta in odločbami finančnega ministrstva. Poleg tega bo knjigi pride-jan kazenski carinski zakon in pošt-nocarinsko postopanje. V prednaroč-bi velja knjiga 30 dinarjev, v knjižni prodaji 10 dinarjev vec. Prijave na naročbo kniige sprejema trgovska zbornica v Zagrebu.
(Glede tisočkronskih bankovcev,), ki so žigosani z napačnimi kolki, bo v najbližjem času padla rešitev. Dokler ni to vprašanje rešeno, se seveda bankovci ne zamenjujejo.
(Revizija carinskih zakonov,) V najkrajšem času bo organizirana ko-
Pristopajtc k »Ekonomu", razpečevalnfci gospodarskih In gozdarskih pridelkov fn potrebščin!
Obrtniki, dopisujte pridno »Kmetijskemu listu"!
misija finančnega ministrstva, ki bo Izvršila komisijo carinskih zakonov.
(Gospodarska razstava v Pragi) bo otvorjena dne 17. maja in bo imela tele oddelke: 1.) Obdelovanje zemlje, 2.) vzgoja žita, 3.)' gospodarstvo, 4.) živinoreja, 5.) gospodarska industrija, 6.) gospodarski stroji, 7.) poljedelski, industrijski in obrtniški izdelki, 8.) zadružništvo in 9.) gospodarske stavbe.
(Cene vinu v Franciji.) Rdeča vina Z 9 in pol stopinje se prodajajo po 85 do 90 frar' iv za hf ktoliter. Vina najboljše kakovosti hektoliter po 100 irankov.
Književnost.
(Fran Levstik: Izbrani spisi za mladino.) Priredila FranErjavec inPaveiFlere. Z risbami okrasil Anton Koželj. Knjiga obseza 220 shrani. V Ljubljani 1921. Izdala, založila in natisnila Učiteljsk?. tiskarna. — Učiteljska tiskarna se je lotila velike naloge izdati naše klasike v
ilustrirani mladinski izdaji. Dolgo so iih pogrešali že naši starši, naše knjižnice, zlasti pa naša mladina sama, saj ji je ostalo tudi več ali manj nepristopno najlepše, kar so napisali tudi zanje največji možje našega naroda. Zbirko, ki bo opremljena povsem enotno, urejata in prirejata Frar* Erjavec in Pavef Flere, ilustrirali jo bodo pa najrazličnejši slovenski umetniki. Pravkar je izšel prvi zvezek, ki prinaša za mladino izbrane spise enega naših naj/ečjih pesnikov in pisateljev, to je Frana Levstika. Knjigo je ilustriral Anton Koželj in je za današnje čase naravnost razkošno opremljena. Prinaša izbor njegovih pesmi, dalje pravljice in pripovedko ter znamenitega Martina Krpana in potovanje iz Litije do čateŽR. Prepričani smo, da bo po knjigi rad segel vsakdo in da ne bo manjkala v nobeni slovenski hiši. Prt-merila bo zlasti za dni ila. Elegantno vezan izvod stane 54 kron, broširan pa 46 kron. Dobiva se po knjigarnah ali v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Finančnemu mfrstrstvn.
Na javnem shodil dne 1. januarja 1921. v Novem mestu zbrani obrtniki so morali soglasno konštatirati, da preti pri sedanjih razmerah obrtniku neizogiben pogin.
Najtežje p^i občutijo davčni zakon za leto 1920./1921., vsled katerega se podraže obrtniku neobhodno potrebni predmeti. Še večji udarec pomeni za obrtnike člen 146. tega zakona, po katerem se pridob-ninski davek iz leta 1919. poviša kar štirikratno. Že v avstrijske—i parlamentu se je poudarjalo, da ta davek veliko previsok, kljub temu pa se sedaj povišuje tako prekomerno ta davek. In to obrtnikom, ki so med vojno silno trpeli, deloma vsled vpoklicev, daloma pa vsled pomanjkanja materiala. Poleg pridobniriske-
ga pa mora plačevati obrtnik tudi znaten dohodninski davek, ki je spričo grozovite draginje za obrtnika krivičen. Draginje je v marsičem kriva vlada, ker jo z visoko carino na uvoz tudi neobhodno potrebnih stvari m z večnim povišavanjem monopolnih pristojbin znatno povečuje. Enako previsok za obrtnika je tudi invalidski davek, ker postaja obrtnik pri sedanjem obdačevanju ž? sam invalid. .
Razumemo, da potrebuje vlada denar, ali vzame si ga naj tam, kjer je, pri bankah in velepodjetjih, ne pa pr; Lranih obrtnikih!
1 «■ *irom na ta dejstva je sklenil shte? soglasno to-!e
resolucij.;:
Zbrani obrt ""'ki novomeškega ofera-\ zahtevajo, da sc ukini člen 146. orrnčnega zakona za L I920./1921.; po katerem se povišuje pridobninski davek štirikratno, in da se odmeri pridobninski davek kakor za L 1919. brez vseh poviškov, ker je že itak predpisan dohodninski davek.
Vladi mora biti na tem, da se dvigne obrtni stan, ki je kakor kmet steber države. S tako davčno politiko pa bo obrtni stan neusmiljeno uničen. Obrtniki, vpoštevajoči, da potrebuje država za svoj obstoj dohodke, tudi drage volje prispevajo zarje po svojih močeh. Nikakor pa ne gre, da se s pretiranim davčnim vijakom odvzame obrtnikom eksistenčno možnost. Država, ki kaj takega dela, razume slabo svojo nalogo, ker postane brez lastnega in močnega ebrV-toJV* odvisna od tu-jih-držav. tVi • \ .invi,- izgubi domače delavstvo zaslužek u se mora izseliti v tujino, kar je zopet silna škoda za državo. Uprava državnih financ ima na vsak način še dosti virov, k; ji dajo lahko popolno nadomestilo za ukinjeni 146. člen finančnega zakona.
Z ozirom na naš neizogibni po gin zahtevamo najodločnejše, da finančno ministrstvo naš glas uvažuje in da je nam socialno pravično.
Obrtna organizacija.
Zenitna ponudba.
301«tet> mladenič utomadcževaae preteklosti s Težjim premoženjem išče znanja ▼ Bvrho fenitve s primerno gospodično, katera ima posestvo sli gostilno.
Le reme ponudbe do dne 25. t. m. pod ■nSadoaosaik" poštno ležeča Maribor.
se
ro lelo ngodni reni dobro obrasjena fcočija. Poiave se » Dra»ljab ž t, 6, p. Sent Vid nad Ljubljano.
od 32 do 20 jobov obsegajoče posestvo s biiSo, naj-rsjo kje r A puški kotlini. Ponudbe na Josipa Stadler Ja v Bafcovci, p. Murska. Soboto
vzame v Dajem Matija Se ne k ar, pekarski rarjster pri Sv. Jurij n ob Ščavniei.
Črno deteljo
plačujemo po najviJji ceni SEVER & KO M P., LJUBLJANA, Wollova ulica št. 12.
Naročajte knjižico
Razpošilja jo npravnižtvo »Kmetijskega
lista" v Ljubljani. Sena ji je 6 kron, po pošti 40 vinarjev več.
Primešaj krmi EVlastfn!
V	emialc odloka deželua vlade aa Kranjsko v Ljubljani s dne 18. julija 1899., št 10.695, Si mi ga je mestni magistrat ljubljanski ii-
Soročil dne 28. julija t89d„ št. 25.255, smej« ietetično sredstvo Martin, rediini prašek ea prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Alastin je kot prosti obrtni predmet oglašea
V	Ljubljani, dne 3. avgusti 1900., mag. opr it. 28.561. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. b aavojev Mastina stane 50 kron in se jib
poš je poštnine prosto na dom.
Bazilo zoper g ar j 9 (naftol-mszilo) uniči pri ljndeb garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 15 kron
Lekavnap Tt>nkool
v LJubljani (Slovenija) zraven rotovža.
Maje sfarotaa Blasniira
VELIKA
PRATI KA
za navadno leto 1921.
letošnja Izdaja stane v nadrobni prodaji 5 kron. Kmetovalci! KKS£,KJe
kmetsko glasilo l Zahtevajte pratiko pri veeh trgovcih in kramarjih t Letošnja njena izdaja vsebuj« obširen zgodovinski spis e podobami „Za staro pravdo", v katerem je opisana zgodovina kmetskega »tanu od prihoda naših pradedov v sedanje dežele do podjarmijenja po nemških graččakih, ki eo se naselili za časa Habsburžanov, in od te dobe dalje do današnjih dni, ko ima postati zemlja aopet last onega, ki jo obdeluje, t. j. kmetova.
(šlajfholo)
ktipu!ein kubični meter po 350 bron. ponuube na P. G., postno ležeče Mefi-vode.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, bndiljke, zlatnino in srebrnino
kupit« najceneje trvdfei
Ivan Pakiž v L'ublj%nl, Stari trg it. 20.
Pozor kmetovalci! Kdor hoče imeti dobro in bitro popravljeno vsako-
vrstno stroj«, naj se obrne na tvrdko
Mihael Kavčič,
»trojna delavnica z električnim obratom v SOSEZA B pri Ljubljani iS t. 7. Osne šmarne, Isvriltev točna.
Kompletni štedilniki -ecino v nalogi.
blo4e» deske, trame, drve in oglje kupuje
Ms F. Ikrbes i LJubljani,
Miklošičeva cesta it. 8/1. (nasproti hotela <^nion>)
ANT.ČERNČfšš
LJUB1JANA
v veliki izberi od nijoec&jših do najfinejših priporoča
A. Sc. E. Skabepne
vel:t govina i ir anufaktirnlm blagom v LjubljanS, Mestni trg št. 10.


Specialna trgovina angleškega snkna.
VELFBa ZBEOBB I Solidne cene ! BD5I1TB IZBIBfl
M li aielije. rPrzst
vsakovrstnih k!o- Srajce, samceznice kr<tfn. površnikov in . . . bukov . . . (kravate), nogavice itd. .. zimskih snkenj..
Prva kranjska razpoSiljafna
SCHWAB & BIZJAK
LJUBLJANA, Ovornl trg, pod Narodno kavarno.
Pohištvo domačega izdelka
v vseh modernih slogih, zlasti iz trdega in tudi iz mehkega lesa, vedno v za ogi. Izvršujejo se tudi vsa stavbna in mizarska dela. Tvornica lesenih podplatov itd.
Solidno deSot tpi	W Cene smerne!
strojno mizarstvo s parno silo •v Ljubljani, Rimska cesta. št. 16.
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja.
Na debelo in na drobna
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
ic arriiška zalogi Skalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip St 7.
s-g?* -r>- -a* •s«- ■> -a- -a- -as
-se*-j*-
m
<\\
m a m a m
FOpliOOkgpo20kron
za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca januarja proti plačilu v naprej, le v celih vagonih, franko vse želez- * niške postaje v Sloveniji,
d. d. Ekonom v Ljubljani.
Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene
VI/

^ franko kolodvor Ljubljana.
.............. m
■ ^r-
enjalnica
Slovenske eskemptne banke
Ljubljana
Telefon int. it. 3
Telefon Int. St. 3
nasproti glavnega kolodvora
Strojne tovarne in livarne d.
Ljubljana
Telefon int. 230.
Dunajska cesta št. 35.
Brzojavke: „StroJ".
Stroji za obdelovanje lesa, speoialni stroji za fabrikaoijo upognjenega pohištva in lesenih cvekov, stiskalnice za klobuke. Franoisove in Peltonove turbine.
Naprave za mline in 2a$e*
Ra-ana armature, sosaljke, ognjegasne brizgalnioe itd.
Zvonovi v vsaki velikosti.
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
Havre v Ameriko
samo 6 dni.
Edina najkrajša črta. Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon - Orient - Express in vsa zadevna pojasnila daje
edino koneesijon. potovalna pisarna
Ivan Hraber v Ljubljani
Gosposvetska (Marije Terezije) cesta St. 13 (KoHiej).

večje posestvo
s vsem gospodarskim orodjem takoj ali po-antje.
Ponudbe a ceno na opravo »Kmetijskega lista*.
Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah
M. Kuštri..,
Uiibijana, Dunajska cesta si. 20; telsfoa št. 470. Pcdružnlca: Maribor, lorčlčena ulica SL 9.