Za poduk in kratek oas. Spomin na Bosno. Leta 1878 bila je vojska v Bosni in jo bil naš polk štv. 47. tudi pokliean tje; ko smo 15. julija zvečer odrinili iz Maribora, so bili nekateri naših slov. fantov silno veseli, ker so menda mislili, da se bodo zmirom po žcleznici vozili; toda v Oseku so železnega konja izpregli in sedaj snio se na lastne noge postaviti morali, in smo prišli poteni po hudih in vročih marših dne 3. avgusta v Doboj. Kaj pa zdaj ? Ko je prišel glas, da je bilo mnogo huzarjev pri Maglaju vjptih in skoraj vsi pokoneani, takrat niso več tisti vriskali, kateri so popred toliko voseli bili, celo poparjeni so bili, ko jo samo glas do nas prišel o pobitih huzarjih. Kpr je bil naš polk (regiment) skoro zmiraj za stransko stražo, in smo šli skozi Tešanj, sta slišala dva vjeta huzarja, da so naši vojaki tam, in sta začela na ves glas vpiti notri v kleti, kjcr sta bila vjeta; ko smo ju rešili iz kletke, sla bila z.elo vesela, ako ravno nista dru- gega na sebi imela, kakor samo srajco in gate in sta celo tisto noč pri r.as ostala. Ko smo drugo jutro ob petih odrimili proti Maglaju, je ravno ta dan bila naša kompanija za prednjo stražo, ia ko tako gremo bližc in bliže, že slišimo gromenje tepov, kako je pa zdaj pri srcu onim veselim fantom? 0 zdaj že niso več srca imeli na svojem kraji, anipak že v hlaeahUn ko potem tako gromo naproj smo se nekateri šalili, kako bomo Turkc pomandrali, kcr so oni popred huzarje vniuili, nekateri pa so tiho in mirno šli in premišljevali svojo usodo: in ko pridemo tako po nekem gojzdu navzdol, pribežita dva oborožena Turka proti nain, in ko nas zagledata, vržeta pukše od sebo, in tako gresta mirno proli nam, in dclata križe na čelu in prsih v znatnenje, da nista naša sovražnika. Mi smo ju pa videli, da sta orožjo v kraj vrgla in zato smo jih vjeli; njima nič ni pomagalo, ko sla nam kazala, da nimata nikakega orožja, in tudi križi niso jima nič poinagali, morala sta Iti z nami. Ko pa sta to videla, sta se v beg spustila;kcr pa so bili naši urnejših nog, so ju kmalu spet prijeli in sta dobila zato par toplih po hrbtu. Ko je bil blizo pete ure boj končan, pride naš vojskovodja se svojim spremstvom F. Z. M. Filipovič in so bili vjeti pred njega postavljeni, bilo jih je sedem: ta nam znana dva in drugih pet in med njimi je bila tudi borna ženica, blizo 70—80 let stara. In glejte zdaj general ni vprašal nobcnega izmed teb, ali je imel orožje pri sebi ali ga je proč vrgel, bili so vsi na sinrt obsojeni. Ge bi jih bil vprašal, lehko bi ona dva bila rekla: Bogme, bratko, jaz nisem pucal (streljal), ker nisem pukše pri sebi iinel, ko so me vjeli, in bi še potem priče morale priti; tako pa je bila sodba sklenjena brez prič in sicer na sinrt, potem pa so bili kraj reke Bosne postavljeni in tam vstreljeni, in voda je bila njihov grob. Moj namen pa ni, da bi vojsko nadalje popisoval, kako smo se namreč vojskovali pri Maglaju, Žepču, Belahovcih in Sarajevu; hotel sem le pokazati, da se nekateri naSi narodnjaki ravno tako obnašajo, kakor ta dvaTurka: kedar je o narodnosti govor, tedaj so veseli in vneti, kakor liitro pa slišijo o sovražniku, tedaj pa so celo poparjeni, kedar pa že sližijo, da se sovražnik bliža, tedaj pa jim srce celo vpade; kedar pa ga zagledajo našega narodnega sovražnika, tedaj pa celo: pukšo narodnosti v kraj važejo in že od daleč križe delajo v znamenje, da so njegovi prijatelji, na mesto da bi se za narodnost hrabro vojskovali. Glejte, onima našima dvema Turkoma ni nič pomagalo, da sta pukše proč vrgla, sta vendar ravno tako bila k smrli obsojena, kakor drugih pet. Tudi vam ne bo nič pomagalo, boste ravno tako občutili tujčevo peto na glavi, in jo že sedaj občutite, če drugod ne, pa vsaj pri moSnji, kedar morate zinirom za njo držati in toliko nepotrebnih stroSkov plačevati. Od kod je hren. Narodna legemla, zapisal Anton Kosi. Ko sta še Zveličar in sv. Ppler po zemlji hodila, pridela na svojem potovanji do neke hiše, iz katere sla vže od daleč sliSala krik in vrišč. »Stopiva nekoliko v hišo, da vidiva, kaj se ondii godi in kdo tako upije«, reče Zveličar sv. Petru. Popotnika odideta. V hišo stopivši najdeta lukaj ženo, ki je ravno svojega nioža neusmiljono oštevala, zmerjala in upila nad njini, da jo bilo groza slišati. — Mirno poslušata Zveličar in sv. Pctpr nekoliko časa hudo ženo, ki se od prišlecev ni dala motiti, lemveč šo vse bolje kričala in moža zasipavala s takimi psovkami, da je še celo sv. Petra začelo strali biti. »To je pa vže vendar preveč«, obrne se zdaj Zveličar k sveleiuu Petru, ndi in izmekni ženi jezik in konec bode vseh bpsedij!« »0 gospod, ali ni to prevelika kazen za ženo,« obotavlja se svetnik, ki se je hudobnc žene močno bal. »Idi in stori, kakor sem Li ukazal,« roče resno Zveličar. Sv. Peter, ki je dobro vedel, da ne gre protivili se Gospodoviin ukazom, ohrabri se in prpj, kakor je bilo mogoče ženi se v bran postaviti, iinel je njen jezik vže v roci, ter ga je izročil Zvelioarju, ki ga vzaine in spravi. »Geinu pa ti bode sedaj ta hudobni jezik ?« poprašnje radovodno PeLer, ko zapustita hišo. »Ta budijezik«, odvrnc Zveliear, »bodem vtaknil v zemljo in vzrastlo bode iz njega zopel »hudo,« a vendar bodo Ijudje lo »hudo« radi imeli«. Iz babjega jezika je baje vzrastla polem rastlina: hren, kateri, da-si ima zclo hndo in ostro koreniko, Ijudje vendar kaj radi uživajo. Kaj se je zgodilo kasneje z ženo, ki se je jezika iznebila, je-li Se dalje nad možem upila ali sp jc pa ž njim pomirila — lega nam logenda ne pripoveduje. Sinešnica. Neki bolnik ja dal svojo poslednjo željo zapisali tako-le: »Niucsar nimam, dolžen sein veliko, kar črcz ostane pa žlahli zapustim!«