Dr. A. Karlin: V albanskih gorah.
151
vice s temno višnjevo vodo Nemškega jezera. Naravnost naprej ti seže oko v mesto Genzano, še dalje zazreš morje, okrog in okrog jezera pa, kjer je le kaka praznina, temno zelene vence vitkih cipres.
„ Oglej te si ta kraj", izpregovori Pio, „pa
recite, če ne zasluži v resnici  tega imena!"
„Imena ? Kakšno ime mislite ?"
„No, ime tega kraja. .Nemi', to je stari
,Nemus',, gaj,   ker se je   tod   okrog  jezera
raztezal ,Dianin gaj'. Do časa rimskih imperatorjev je imela Diana poleg jezera svoj tempel. Strabon pripoveduje, da so boginjo častili podobno tako, kakor jo je častila Ifigenija v Tavridi. Odtod je baje Orest prinesel Dia-nino soho v Nemus. Zlasti so žene imele boginjo v časti. Prinašale so ji v dar raznih dragocenostij, spominskih pločic, slaveč njene zasluge itd. — Toda ,gaj' in ,tempel' je danes porušen:   na  njunem  mestu rasteta  cipresa
Nemško jezero.
in vinska trta. Le nekateri na pol prepereli kameni še kažejo o Vrtu (Giardino), ki se amfiteatralno vzdiguje iz jezera, tvorec še danes najlepši del jezerskega obrežja. Tod —- pravijo, je bil gaj Dianin. Ali pojdiva in poglejva si jezero od blizu!"
Okrog jezera je lepo izpeljana pot, da prijatelj prirodne krasote lahko od več stranij občuduje to tajno-milo vodovje. Po tej poti sva jo krenila, imajoč pred seboj temno oko
starodavnega jezera. — Nemško jezero (Lacus Nemorensis, sedaj Lago di Nemi) je nastalo kakor Albansko jezero v izsušenem kraterju. Nad morjem je 325 metrov, torej 31 metrov višje od Albanskega. Okrog njega se pride v jedni uri; površina mu znaša 280 ha. Hrani se jezero od raznih studencev, ki vro iz globine; zato pa ima tudi že izza davnih časov podzemski vodotoč (emisar), ki uravnava višino jezersko.