Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec Cena: 3,20 EUR 3 830047 0 1 5500 4 leto: XLV december 2013 številka: 1 2 Čebelarstvo • Gozdarstvo GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. Leto je naokoli • To smo mi • Malha smeha • Razširimo obzorja • Prgišče zgodovine L=OU TEKA Vztrajati ali spremeniti Vztrajati pri določeni ideji, družbi, delu, cilju, v bivanjskem okolju, poslovnem sistemu v podjetju ... ali vse skupaj spremeniti, sta večni vprašanji, ki sta v obdobju človekovega življenja nenehno prisotni predvsem v družbi in poslovnih sistemih. Vztrajnost je prav gotovo pozitivna lastnost in je odločilnega pomena za uspeh in doseganje zastavljenih ciljev. Vztrajati za vsako ceno pa dolgoročno lahko pomeni tudi neuspeh in razočaranje. Da se temu izognemo, so v življenju, v družbi in poslovnih sistemih nujno potrebne spremembe. Odločitev, da nekaj spremenimo, je vedno težka, zahteva ogromno energije, povzroča lahko nezadovoljstvo in v prvi fazi navadno ne daje pozitivnih rezultatov. Če je sprememba nepremišljena in slabo pripravljena, je verjetnost, da ne bo sprejeta, toliko večja. Poslovni sistem je kot naravno bitje, kije samostojno, enkratno in neponovljivo, deluje po naravnih zakonih, ki so dolgoročno uravnovešeni. Tudi za poslovne sisteme je pomembna dolgoročna stabilnost. V GG Slovenj Gradec smo pred več kot desetimi leti postavili strategijo podjetja z razvojem vrednostne verige lesa. Tako smo povezali trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi in žago v Otiškem Vrhu ter predelavo lesa v Radljah, organizirali in postavili proizvodnjo in prodajo lesenih objektov Lesoteka hiše ter vzpostavili trgovsko mrežo Lesoteka trgovine. V tej gozdno-lesno predelovani verigi, ki jo imenujemo od gozda do hiše, torej vztrajamo in spreminjamo ter dodajamo posamezne člene v verigi s ciljem, da dosežemo dolgoročno stabilnost podjetja in varnost zaposlenih. Gozdarstvo, ki je bilo v preteklosti zdaleč najmočnejši člen, bodo novi zakonodajni pogoji, predvsem na področju izvajana del v državnih gozdovih, v prihodnjem letu doletele največje spremembe. Primarna predelava lesa je v tej tržni situaciji, ko imamo visoke stroške in produkte, ki teh stroškov ne pokrivajo, zrela za spremembe, kajti vztrajati pri obstoječem poslovnem sistemu lahko pomeni ogrožanje dolgoročne stabilnosti podjetja. Potrebne so organizacijske, tržne in tehnološke spremembe, in to kmalu. Trgovina lesnih proizvodov in polizdelkov, pridobivanje energija iz lesa ter izdelava končnih produktov iz lesa kažejo v tem času neko stabilnost in dolgoročno perspektivo v gozdno-lesni verigi in videti je, da je smiselno te člene negovati in vztrajati pri njihovem razvoju. V vsakem poslovnem sistemu so ljudje tisti, ki vztrajajo in spreminjajo dolgoročne cilje in delovne navade.Toda brez učinkovite komunikacije, visoke stopnje zaupanja, medsebojnega korektnega sodelovanja, konstruktivnega reševanja konfliktov in medsebojne pomoči sta vztrajnost in uvajanje sprememb neproduktivna. V prihodnjem letu vam želim čim več pozitivne vztrajnosti in uspešno uvajanje sprememb tako na osebnem, družinskem kot družbenem področju. Silvo Pritržnik, univ. dipl. inž. gozd., direktor GG SG Gozd in družbena skupnost Drevo je simbol trdnosti in neomajnosti. S svojimi koreninami je trdno zasidrano v tla, da se hrani in da vzdrži vetrove in viharje z vseh strani neba, težak južni sneg in še kaj. Drevje še ni gozd. Gozd je funkcionalna skupnost vseh živih bitij in neživega okolja, ki je sicer energetsko odprta, vendar ima sposobnost samoregulacije. Videz in vsebino, torej življenje, mu daje vsako živo bitje posebej. Narava s svojimi zakoni skrbi predvsem za skupnost, ne za posameznika. Rastlinske združbe stalno potujejo skozi čas in prostor, in sicer tako, da odložijo svoj up v bodoče življenje v obliki velikega števila semen. Seme odnese veter ali ptič v kljunu in le tako dolg je korak naslednje generacije. Tisočletja za nekaj korakov. Ko v takšni združbi odpovedo sposobnosti samoregulacije ali ko človek preveč poseže vanje, se poruši ravnotežje stoletne stabilnosti.Tega smo se že naučili, zato v gozdove posegamo zmerno, v duhu sonaravnosti. Nekaj podobnosti je med rastlinskimi združbami in človeško družbo, le časovni in prostorski horizonti so drugačni. In mobilnost ljudi, v tem je bistvena razlika. Kot družba pa vendar pomenimo toliko kot posamezniki, ki jo sestavljamo. Družbena pravila in zakoni oblikujejo predvsem skupnost, čeprav naj bi varovali tudi posameznika. Tako kot to analogno velja za gozdne ekosisteme. Če smo ob osamosvojitvi doživeli vihar, ki je v veliki meri porušil našo stabilnost, so vendarle bili dani novi pogoji za oblikovanje nove družbene skupnosti, kije odvisna predvsem od nas samih, podobno kot pri pionirskem gozdu, v katerem se oblikujejo pogoji za novo življenje in razvoj. Vtem pa je naša težava. Zamudili smo zgodovinsko priložnost, da bi si življenje oblikovali v okvirih družbenih norm, ki veljajo za razvite družbene skupnosti. Dovolili smo posameznikom, in jim še dovoljujemo, da rušijo družbeno skupnost v smer nestabilnosti, v družbo brez perspektive. Porušili smo si sposobnost družbene samoregulacije. Kako popraviti nastalo škodo? Podobno kot pri gozdu po viharju, brez velikih vlaganj to ni mogoče. In že vlagamo: svoj standard, nesmiselno varčevanje, manjšanje socialnih pravic, brezposelnost in še kaj. Le da pri nas v času po osamosvojitvi ni bilo viharja, ni bilo nekoga, ki bi mu naprtili krivdo. Dovolili smo, da nam je peščica posameznikov ukradla zgodovinsko neizpolnjene sanje.To počnejo tudi danes, čeprav ni ostalo več veliko. Ali bo kdaj bolje? Menim, da bo potreben korak naslednje generacije, kot pri gozdu, generacije, ki je rasla v drugačnih družbenih pogojih, generacije, ki se zaveda svojega poslanstva in obveznosti do svojih bodočih rodov, generacije poštenih ljudi. Verjamem, da ta potencial Slovenci imamo. V prispodobi bi lahko dejali: drevesa že imamo, samo gozda še ni. Z razmišljanjem ob odhajajočem letu sem vas želel samo opomniti, kako krhka je mlada družbena skupnost in kako lahko se v zelo kratkem času zapravi bogastvo od materialnih do moralnih dobrin, ki so ključnega pomena za naše življenje in življenje bodočih rodov. Kaj nam je treba tega bilo? Prihaja novo leto, novo upanje in vem, vsaj želim si, da bo boljše. V imenu sodelavcev se iskreno zahvaljujem lastnikom gozdov, članom Sveta območne enote, kolegom v Gozdnem gospodarstvu in v drugih organizacijskih enotah, poslovnim partnerjem, strokovni javnosti, predstavnikom lokalnih skupnosti in vsem ostalim za tvorno in plodno sodelovanje v preteklem letu. Vsem, še posebej bralcem Viharnika, želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Spec. Milan Tretjak, univ. dipl. inž. gozd., vodja ZG S OE SG Novoletno voščilo upokojenih gozdarjev Člani Kluba upokojenih Koroških gozdarjev nazdravijo vsak konec leta. Foto: Marta Krejan Predsednik Kluba je direktorju GG SG Silvu Pritržniku hvaležen za podporo. Foto: Marta Krejan Klub upokojenih Koroških gozdarjev deluje že 21 let. Pri svojem delu posvečamo posebno pozornost vsakoletnim srečanjem, novoletnim obiskom bivših sodelavcev na domovih ter našim preminulim ob zadnjem slovesu. Menimo, da je bil program letošnjega dela uspešno zaključen in si želimo, da bo tako tudi v prihodnje. Za naše uspešno delo so zaslužni predvsem člani upravnega odbora ter direktor GG SG Silvo Pritržnik, ki podpira našo aktivnost tako moralno kot finančno. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Upravni odbor društva Koroških gozdarjev želi vsem svojim članom in zaposlenim v GG Slovenj Gradec, ZGSOE Slovenj Gradec ter vsem bralkam in bralcem revije Viharnik prijetno praznovanje ter obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu 2014. Jože Logar, predsednik KUKG Ivan Špes Upokojeni gozdni delavec iz Hudega Kota Jerneja Čoderl, univ. dipl. inž. gozd. # ZGS OE SG Pri starosti 15 let, ko je Ivan Špes končal osnovno šolo, je takoj želel začeti delati v kamnolomu. Ker je bil premlad, so ga sprva zavrnili, čez dva meseca pa so ga sprejeli na delo. Zaslužil je 8 dinarjev na uro. Pet let je bil pruhar, nato seje za 6 mesecev zaposlil v železarni na Ravnah. Iz tovarne je odšel kot pomočnik na kmetijo Šajsnik v Hudem Kotu. Pri Šajsniku je pet let opravljal vsa kmečka dela. Naslednja njegova delavska postaja je bila Kmetijska zadruga. Iz tega obdobja mu je dobro ostalo v spominu delo pri nakladanju hlodov. Leta 1963 se je zaposlil kot gozdni delavec. Delo olcarja je nato opravljal do invalidske upokojitve v letu 1987. Na vprašanje, za katero delo bi se odločil, če bi lahko ponovno izbiral med vsemi, ki jih je opravljal, brez razmišljanja odgovori, da bi ponovno izbral delo v gozdu. Veliko dobrih gozdarskih novic, lepih in predvsem zdravih dni med svojimi, g. Špes, Vam želimo! Vsa leta je bil sekač. Najprej se spominja, je delal dobra dva meseca z amerikanko v Poldanovi frati v Hudem Kotu. Dva delavca sta z amerikanko podrla dve ali tri drevesa na dan in ju izdelala (oklestila s sekiro, skrojila z amerikanko, hlode oširfala). Kmalu po zaposlitvi na Gozdarskem obratu Radlje je bil v jeseni poslan na tečaj za delo z motorno žago in kmalu je dobil svojo. Kot sekač je največ delal na Orlici, občasno pa so delavce, tudi njega, po potrebi premestili na delovišča v Hudi Kot. Pot na delovišče je sprva premagoval peš, nato se je vsaj del vozil s kolesom, okoli leta 1970 pa že z mopedom. Ko je peš prišel od Švičeve ravne do Orliškega Kajžerja, sije zmeraj mislil: "Da sem vsaj že tu!" In bil je vesel, ker je premagal že dve tretjini poti do delovišča. Prve motorne žage Jo-bu so bile zelo težke. Tehtale so 16 kg. Z ostalim orodjem vred (cepin, širfar, sekiro) sojih puščali na delovišču. Na delo so morali nositi še olje ter bencin in pozimi lopate, da so ob poseku drevesa od panja najprej odmetali sneg, preden so naredili zasek. Kasnejše motorne žage štilarke in jonsereske so bile vedno lažje. V času šihta so posekali, oklestili, skrojili in oširfali 2,5 do 3 m3 lesa. Skorjo, ki sojo z debel odstranili s širfanjem, so zlagali na vrh vejnih kupov. Ko je skupina zaključila z izdelavo hlodov, so vsi izvajali spravilo. S cepini so sholcali od 2,5 do 4 m3 na dan. Ročno spravilo je bilo lažje ob dežju, saj so hlodi enostavneje drseli po strmini do deponije. Spravilo je postalo z uvajanjem traktorjev z vitli bistveno lažje, čeprav so Z07/0 vlekli na velikih razdaljah in vzelo strmih terenih. Nadaljevanje na str. 4 Pri delu v gozdu je imel Ivan dve nezgodi. Z motorno žago se je vrezal v nogo in ob drugi nezgodi v roko. Ob poškodbi noge je bil 14 dni na bolniškem dopustu. Ko seje vrnil, ga je drevo, ob razrezu katerega seje poškodoval, še čakalo. Ta nezgoda se je Ivanu Špesu primerila vGratejevem, ob Kraljevi meji v Hudem Kotu. Najmogočnejše drevo, ki gaje kot Informativni gozdarski storži v novembruu 2013 Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd. ZGS OE SG Za nami je predzadnji mesec v letu. November ima lepo slovensko ime listopad. Letos je poletna suša pripomogla, da je posameznim drevesnim vrstam listje začelo odpadati bolj intenzivno že v oktobru, nizke novembrske temperature s slano pa so dokončno slekle njihove krošnje že v prvi polovici novembra. Tudi macesnom je v višjih legah pomagal veter razgaliti krošnje. V novembru smo v vseh treh koroških dolinah bolj malo uživali v popolnoma sončnih dneh. Zaradi inverzije jih je bilo več v višjih predelih. Dež nas je rosil 3., 4. in 5. novembra, padavine pa niso bile obilne. V višjih predelih je rahlo snežilo (nad 800 m). Obilne deževne padavine so bile 9. novembra, v popoldanskih urah so narastli hudourniki in potoki v posameznih predelih Koroške, a večjih težav niso povzročili. Deževalo je tudi v prvi polovici noči 9. novembra, nad 900 m je snežilo. V dolini smo morali imeti odprte dežnike od 19. do 24. novembra. V prvem delu tega obdobja so bile padavine v nižjih predelih v obliki rahlega rosenja, močnejše pa 22., 23. in 24. listopada. Padavin so bili veseli predvsem žičničarji visokogorskih smučišč, saj jim je narava omogočila debeliti snežno odejo na smučiščih poleg naravnega snega tudi z umetnim snegom. Zadnji novembrski teden seje dodatno ohladilo, imeli pa smo več sonca kot prejšnje dni poročevalskega meseca. V dolini so bile najnižje novembrske dnevne temperature od - 8 (28.11.) do 14 °C (3.11.), najvišje dnevne pa od -3 (28.11.) do 14°C (2. in 3.11.). Ohladila se olcar posekal, je bila jelka v Praznikarjevem oddelku v bližini Vuhreda. Imela je 15 m3 in je bila res izjemno drevo, ki se je zapisalo v spomine. Najzahtevnejši teren, kjer je veliko delal, so bile Poberske peči na Orlici. Ivan Špes je v decembru izpolnil 80 let. Rad spregovori o svojem delu v gozdu. Številke dobro "hrani" v glavi. Veselje, da lahko kakšno gozdarsko vselej reče z zetom Dragom Urhom, ki dela kot sekač Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Ivan Špes poudarja, da je delo sekača tudi danes zelo zahtevno in odgovorno, da pa so vsaj motorne žage bistveno lažje kot nekoč in tudi pot do delovišča ni več vezana na naporno hojo in prenašanje težkega orodja na velikih razdaljah. Od lovske koče LD Bistra na Ježevemu je lep razgled po dolini Bistre proti Uršlji gori (6.11.2013). je tudi zemlja, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bila temperatura tal v globini 10 cm 1,8 °C (27. 9.). Morda se lahko Korošci zahvalimo sv. Martinu, da nas 11. novembra ni odpihnilo. Veter nam je prizanesel. Drugje po Sloveniji je povzročil veliko škode tudi v gozdovih. Sunkovit veter je lomil in podiral drevje v gozdovih na Goriškem, na Ajdovskem, na območju Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, na južnem pobočju Pohorja, jugozahodnem pobočju Snežnika, v Škofjeloškem hribovju ter Posavskem hribovju na prehodu v Dolenjsko gričevje. V Območni enoti Slovenj Gradec je veter podiral in lomil posamezna drevesa na zgornjem delu mislinjskega, slovenjgraškega in radeljskega Pohorja. Po vsej Sloveniji je veter polomil in izruval okoli 200.000 m3 dreves, v koroški regiji okoli 750 m3. Količina poškodovanega drevja bo bolj natančno znana po končanem popisu in izdelavi sanacijskih načrtov, kijih izdelujejo gozdarji ZGS na najbolj poškodovanih po vetru poškodovanih območjih. Vremenske razmere so bile, razen v deževnih dneh, primerne za sečnjo in spravilo kot tudi za nekatera gojitvena in varstvena dela do nadmorske višine 1300 m. Količina snega še ni ovirala dela v gozdu. Revirni gozdarji so zaključili prevzeme izvedenih gojitvenih in varstvenih del. V zadnjem zahtevku obračunana sofinancirana gojitvena in varstvena dela bodo lastniki gozdov dobili izplačana še v tem letu. Poglobili so se tudi v pisarniško delo -obnovo gozdnogojitvenih načrtov, pripravo evidenc za letno poročilo in program dela in vlaganj v gozdove v letu 2014 ter druga birokratska dela. Kljub primernemu vremenu za delo v gozdu v zadnji četrtini novembra smo gozdarji bili primorani zaradi pomanjkanja denarja za materialne stroške za javno gozdarsko službo, med katere spadajo tudi stroški prevoza za terensko delo, ostati v pisarnah. Neprisotnost na Pri Ratihu v Bistri so cvetele rože še na začetku novembra. ZflVOD ZA GOZDOVE OE SLOVENJ GRADEC IZVAJANJE UKREPOV V BIODIVERZITET VREDNEJŠIH jSOZDOVIH>vsal mn°ga Srečno , /'fr' L|§2EKE mm lil m! v." KVARNA Pri Mohorjanu izšla petdeseta knjiga Jožko Kert KD Mohorjan Prevalje vse od ustanovitve društva (1997) poleg rednih dejavnosti svojih kulturnih sekcij in projektov (Glasbeni abonma, Sušnikovi dnevi. Zborovski festivali ljudske pesmi, likovne dejavnosti) izdaja tudi knjige. V šestnajstih letih delovanja društva smo izdali 50 knjižnih naslovov in vrsto drugih drobnih tiskov. Z izdajanjem knjig ohranjamo spomin na Mohorjevo iz Celovca, ki je pribežala na Prevalje in v letih 1919-1927 tukaj natisnila okrog devetdeset knjižnih naslovov; v skupni izdaji blizu dva milijona knjig. Avtorji izdanih del so domačini (razen dveh), dela so s področij besedne in glasbene umetnosti, znanosti, narodopisja, pomembna za domoznanstvo koroške krajine. Samo letos smo mohorjani izdali že osem knjižnih naslovov, dve knjigi bosta izšli v decembru. Petnajstletno delo društva smo zapisali v knjižici Naših 15 let. Izdali smo tri glasbene edicije: Kako kratek je ta čas, zbirko ziljskih ljudskih pesmi, Lojzeta Lebiča Štiri Kosovelove pesmi za visoki glas in klavir, diplomantka muzikologije Ajda Plešej Hovnik pa je uredila notno zbirko Eno pesem pojmo mi, koroške ljudske v priredbah Luke Kramolca. Ob letošnjem jubileju pisatelja Marjana Kolarja smo izdali njegovo kratko prozo Moji mimohodi. Še posebej smo veseli izdaje -ponatisa knjige Platon - Sokratov zagovor. S ponatisom tega pomembnega Platonovega dela smo obeležili devetdeseto obletnico izdaje te knjige pri takratni Mohorjevi na Prevaljah (1923). Akademik prod. dr. Kajetan Gantarje za ta ponatis prispeval obsežno spremno besedo Sovretov prevod Platonove Apologije, kar je pomembno obogatilo ponatis tega dela. Kot petdeseto knjigo smo izdali fotomonografijo Sebastijana Oblaka KAKO KRAitKJt IA ( AS t>*1' »Hrti liutofcih i/ dolin« Loj** lebit ItkilUUII Rsrotk« ljwdtk» » 9rt««4k«k Lak« Kramolca $31 fKO', prevfd Jtaovf :e Mohorjanovih zadnjih osem knjig MOHORJAN PREVALJE Uršlja gora - presežni svet. V njej je zbranih nad dvesto umetniških fotografij, sad avtorjevega več kot petnajstletnega fotografskega dela. Knjigo je uredil priznani fotograf Tomo Jeseničnik. Folklorno društvo Holmec (Prevalje) bo v decembru pri Mohorjanu izdalo dve knjigi: Oblačilno kulturo v Mežiški dolini dr. Marije Makarovič in Tomaža Simetingerja Plesno kulturo na Koroškem. Zajetni knjigi sta pomemben prispevek v narodopisno zbirko naše doline in za celotno slovensko folkloristiko. Za letošnji bogat knjižni načrt smo mohorjani uspeli na razpisih pridobiti tudi nekaj finančnih virov. Izdaje nekaterih knjig so sofinancirali Ministrstvo za kulturo, JSKD, Občina Prevalje in pisatelj Marjan Kolar. »Češki večer« Dijaki 4. letnika programa Gastronomija in turizem (4. GTT) V torek, 3.12.2013, smo slovenjgraški dijaki 4. letnikov programa gastronomija in turizem organizirali prireditev Češki večer. Pod vodstvom profesorjev smo se že na začetku šolskega leta začeli pripravljati na ekskurzijo v Prago, ki smo jo izvedli v oktobru, s tem da smo pripravili predstavitve tem, povezanih s tem krajem. Po ekskurziji, kjer smo videli prelepo Prago, vse njene znamenitosti ter tudi Češky Krumlov, smo se začeli pripravljati na naš Češki večer. V kuhinji smo po svojih najboljših močeh pripravili češke jedi, kot so golaž, slivovi cmoki, marlenka in muffini s temnim pivom, poleg jedi pa smo seveda postregli še z značilnim pivom Staropramen in temnim pivom Kozel. Pripravili smo tudi 20-minutni program, v katerem smo predstavili znamenitosti ter svoje izdelke na to Gneča na "Češkem večeru" Češke dobrote temo. Na prireditev smo povabili svoje starše ter se izkazali v svojih sposobnostih vodenja, organiziranja izletov in tudi kuhanja. Dijaki smo s svojimi izdelki zelo zadovoljni, pohvalili pa so nas tudi starši, ki so se nam pridružili na Češkem večeru. Ne bi pa nam uspelo brez pomoči in nadzora profesorjev, predvsem Janka Uršnika, kije prevzel nadzor nad celotnim dogajanjem, Olge Jeznik, ki nas že četrto leto uči predstavitve izletov, Petra Hergolda in Romana Založnika, ki sta nam priskočila na pomoč pri znamenitostih Češke, da smo jih pravilno predstavili. Pri delu v kuhinji sta nam največ pomagali Dragomira Šavc in Bernarda Klančnik, ki sta prispevali tudi k okraševanju prostora ter pripravi in postrežbi naših jedi. Koroška v besedi Koroška v besedi -dvojezični literarni natečaj Mateja Rihter Mestna občina Pliberk je letos že četrtič razpisala dvojezični literarni natečaj Koroška v besedi. Novembrsko nedeljo dopoldne je bila v Muzeju VVernerja Berga v Pliberku zaključna prireditev s podelitvijo nagrad. Organizatorka natečaja Eva Maria Verhnjak Pikalo je povedala, daje svoja besedila poslalo 52 avtorjev, prispevki pa so zelo kvalitetni. Na natečaj je prispelo 37 prispevkov v nemščini in 15 v slovenščini. Strokovna žirija je izbrala najboljša dela. Prvo mesto v kategoriji proza je dosegla Miriam Auer, prvo mesto v kategoriji lirika pa David Bandelj. Oba sta svoje literarne izdelke tudi predstavila - Miriam v nemščini, David pa v slovenščini. Besedila nagrajenih avtorjev so dostopna na spletni strani občine Pliberk. Lepa prireditev je v prijetno okolje muzeja privabila veliko število obiskovalcev. Za pročeljem stare kavarne se skriva tisoč stvari Ivan Rus Pogovor z Ivanom Rusom Letošnjega, dvanajstega literarnega natečaja območja izpostave JSK Radlje ob Dravi, s tematskima naslovoma Kava za dva in V (stari) kavarni, se je udeležilo enajst literatov. Osem s prozo, trije s poezijo. Delavnico je vodila gospa Dragica Veskovič. Foto: Cvetka Miklavc lis M 1! p Li 4 ly i s m m ■Hi f' I £ V predstavljenih zgodbah se junaki in junakinje spoprimejo z mnogimi preizkušnjami. Ivana Čreslovnik se v kratki zgodbi z naslovom Kava za dva odločno spopade z revščino in si kljub preprekam pridobi izobrazbo. Ivana Hauser na brezskrbnih počitnicah na Jadranu doživi prve ljubezenske izkušnje - naslov njene zgodbe je Pepelka v prinčevem oklepu. Pripovedovalec Aleš Tacer čaka na ločitveno razpravo na sodišču v črtici Natakar, dve kavi, prosim. Soseda Franc in Bauh pisca Ivana Rusa se v Kvartanju spreta zaradi goljufanja pri kartanju. Marjeta Vitrih v zabavnem dialogu, napisanem v dialektu, z dvema osemdesetletnikoma obuja spomine na aktivna leta. Naslov njenega delaje Srečanje. Pisec Jože Prednik v delu Guštanj-Ravne, nekoč davno opisuje nastanek ravenskega Doma železarjev. Ana Viktorija Urh na svoj način reši zapletene odnose z možem v Kavarni življenja, Martina Osrajnik pa govori o Zrahljanih vezeh. Marija ViltužnikVais in Malči Kvasnik sta se predstavili s petimi pesmimi, Marija Mrakič pa s tremi. Dragica Veskovič je delavnico vodila profesionalno, vse skupaj pa je na prireditvi odlično povezovala Lidija Verdnik. Program je popestril glasbeni trio Trio Diversano. Velika zahvala Cvetki Miklavc, koordinatorki OIJSKD Radlje ob Dravi. Tanja Zajc Zupan in Brigita Vrhovnik Dorič Cvetje v jeseni s Tanjo Zajc Zupan Ivan Rus Foto: Petra Kobold Medgeneracijsko društvo Lučka je organiziralo koncert Cvetje v jeseni s Tanjo Zajc Zupan. Organizatorica je bila predsednica MD Lučka Petra Jamnik Kobolt. Koncert seje odvijal v Kulturnem centru Ravne.Tu smo se še zbrali lučkarji, člani Sreče iz Slovenj Gradca, Jeseni iz Dovž, ravenskih Solzice in člani iz doma starostnikov s Prevalj. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička.Tanja Zajc Zupan nam je na citre zaigrala nekaj znanih melodij, manjkala ni niti tista iz filma Cvetje v jeseni. Njena hči Ana je recitirala svoje pesmi. Na noge nas je spravila Brigita Vrhovnik Dorič. Kako lepo je zapela in tudi zajodlala je eno. Nima zastonj naziva kraljica jodlanja. Tudi ob nastopu pevca Hervina Jakončiča so se nam ogrele dlani. Moral je še dodatno zapeti dve pesmi. Najbolj mi je bila všeč priredba Leeja Marvina, zelo lepo gaje posnemal. Hvala organizatorki za zelo lep večer! , Priprave na osmo licitacijo .vrednejšega lesa v Sloveniji gg. že potekajo Društvo Lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije v začetku leta 2014 organizirata že osmo licitacijo vrednejših sortimentov v Sloveniji, ki bo tudi letos potekala v Slovenj Gradcu. Organizatorji tudi tokrat želijo kupcem predstaviti najkvalitetnejši les iz naših gozdov, in ga tudi kar najbolje prodati. Tabela 1 Leta Pokrivanje % površin gozdov v Sloveniji Povprečna poraba sadik na leto Posajene sadike/ha gozdne površine 1963 do 1975 5,1 % 650.850 10,77 1976 do 1992 11,5% . 1.363.750 10,03 1993 do 1996 15,7%. . 317.060 1,70 1997 do 2011 20,1 % 348.080 1,46 2012 in 2013 59,8 % 216.645 0,31 Vse lastnike gozdov, ki bi s prodajo sortimentov radi sodelovali na licitaciji, prosimo, naj pred izbiro lesa za prodajo na pomoč pokličejo gozdarskega strokovnjaka (revirnega gozdarja), ki bo svetoval tako pri izbiri kot tudi pri krojenju lesa. Paradni drevesni vrsti sta še vedno gorski javor in oreh, zaželene pa so tudi sadne in druge redke drevesne vrste. Pomembna ni količina, temveč kakovost lesa! Novosti: najmanjša ponudba kupcev - 70 EUR/m3 - obvezna prevoznica - tudi za hlode z negozdnih površin (v izogib komplikacijam pri prevozu) - zaželen je PEFC certifikat (seveda tudi FCS, kdor ga ima) Za vsa vprašanja v zvezi z izbiro dreves za posek naj se zainteresirani ponudniki visoko kakovostne hlodovine posvetujejo s svojim revirnim gozdarjem, v zvezi z organizacijo prevzema sortimentov pa je na voljo kontaktna oseba pri najbližjem društvu lastnikov gozdov oziroma pri Društvu lastnikov gozdov Mislinjske doline: Jože Jeromel, tel. 041 321 099, Zvezi lastnikov gozdov Slovenije: Jože Mori, tel. 041 657 546, e-naslovjoze.mori@siol.net. Jože Mori ito: Gorazd Mii ~r t;- iir»7iih7 *»***"*W¥**m Mtop Hl7”___L> \7FvTiir y 1 ..•M ':‘ Drage občanke in spoštovani občani, v imenu mestnega sveta in občinske uprave Mestne občine Slovenj Gradec vam želim lepe in mirne božične p«aznikgjM^ veliko sreče, zSravja in zadovoljstva v letu 2014. Andrej Čas, župan Mestne občine Slovenj Gradec So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti, na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja, in so poti, ki vodijo v srca ljudi. Občanom Občine Podvelka in bralcem Viharnika želim vesele božične praznike in srečno 2014. Anton KOVŠE, Župan Občine Podvelka, s sodelavci KOROŠKA LOVSKA ZVEZA Vsem lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ter njihovim družinskim članom se zahvaljujemo za sodelovanje in želimo vesele, mirne božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2014! Lovci Koroške lovske zveze in Pohorskega lovsko upravljavskega območja kmetijsko-gozdarska zadruga z.b.o. | SLOVENJ GRADEC ;oKu| GG inpo d.o.o Božič naj prinese mir in zadovoljstvo, novo leto pa optimizem, upanje in čim ve uresničenih zelja! Spoštovane občanke in občani, naj bodo prihajajoči prazniki srečni in polni topline, novo leto pa naj nam prinese novih upov in moči ter izpolni naša pričakovanja. Vse najlepše v letu 2014 Vam želi Župan Občine Mežica Dušan KREBEL s sodelavci SVETOVANJE VARSTVO PRI DELU. VARSTVO OKOLJA. POŽARNA VARNOST. Lep in miren božič ter varen korak v letu 2014! sedanjostm^isti^aPnair obkrožal To sn^mij -Dajmo eden drugemu^očnd tisto, karpotrebiujemfi!^ Srečno 2014! m "H..::;- ■■mim Kljub negotovim razmeram, v katerih živimo, ohranimo optimizem in vedrino. Verjamem, da svet ni dober in ne slab, ampak takšen, kot ga naredijo ljudje, zato se lahko spremeni na bolje. Naj nam leto 2014 prinese veliko takšnih sprememb, ki jih bo zmogel vsak izmed nas, predvsem pa tisti, ki so za to najbolj odgovorni. Prijetno praznovanje božiča in novega leta ter vse dobro v novem letu 2014 Vam želi Franc Silak, župan občine Mislinja s sodelavci. LES Radlje ob Dravi Cfc j! študijsia knjižnica | oz m r VIHARNIK | 2013 * 070.489(4912 Slovenj G*adec) Hlače Husqvarna Tehnical 20 A ob nakupu motorne žage HUSQVARNA 372 XP( 1076,65 €) gratls Srajca Husqvarna in čelada Husqvarna Classic ob nakupu motorne žage HUSQVARNA 450 e (598,81 €) ali HUSQVARNA 555 (730,99 €) gratis t*J M 3012532 COBISS o . Ulje Z(f IllOaillVU UM I iuixu|/m mvw. ..<£ žage HUSQVARNA 560 XP (914,00 €) ali HUSQVARNA 562 XP (935,00 €) gratis j#*"* **»t. j V. ' "■»>_____ ^ ^ ^, ®HUSqVama HUSQVARNA 543 XP, akcijska cena: 599,00 € (h) Husgvarna Lesoteka trgovine in Husqvarna želijo vsem strankam, poslovnim partnerjem ter bralkam in bralcem Viharnika miren božič in srečno novo leto! POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER