Leto T.
V Celju, dne 27. januarja 1910.
Št. i.
(shaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vie pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati D« tiaaloT : „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so iKiätnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta tiiev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 E, za četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna itevllka stane IO «in.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Pred ljudskim štetjem.
Pred važnimi dogodki stojimo; eden najvažnejših letošnjega leta, ki zahteva vso pozornost slovenske javnosti, je ljudsko štetje. Gotovo ni za noben narod čisto vseeno, če izve pravo Število vseh članov svojega naroda ali ne; slovenski narod pa ima najmanj povoda, mirno gledati, kako se gajz raznimi umetnimi mahinacijami, zvijačami in nasilstvi skuša oropati za tisoče in desettisoče njegovih članov, ki si jih nenasitni nemški in laški moloh vsaj na papirju prišteje na svoj konto. Nismo tako velik narod, da bi smeli tako, četudi le umetno napravljeno izgubo mirno prenesti. Naša pozornost pri letošnjem ljudskem štetju pa mora biti tem večja, čimveč slabih in poučnih izkušenj imamo iz preteklosti. Koliko naših slovenskih ljudij, osobito delavcev, pa tudi kmetov, posebno ob meji, koliko naših uradnikov, obrtnikov itd. je izginilo med Nemce pod plaščem „občevalnega jezika"! Koliko naših rojakov nam je n. pr. v Mariboru, Celju in drugod iztrgal ta „občevalni jezik"! In ta sredstva, s katerimi se je pri zadnjih ljudskih štetjih na slovenske ljudi vplivalo! Ponekod se niso Nemci nobenega nasilja, nobene sleparije sramovali! Prizorov, kakor zadnjo soboto v Studencih pri Mariboru, ko so nemški fakini napadli, zasramovali in pljuvali po naiih ljudeh, ki so šli h komisiji, da bi povedali tam, da hočejo slovensko šolo, takih in enakih prizorov smo doživeli tudi že ob priliki ljudskih štetij in jih znamo tudi letos doživeti! Našo slovenske ljudi se bo skušalo s pijačo, z ustrahovanjem in podkupljenjem odvrniti od tega, da bi se pri ljudskem štetju priglasili za Slovence. Da so taka sredstva skrajno sramotna, podla in ne-nravna, da imajo za cilj drzno laž pred licem Evrope in bodočnosti, kaj to Nemcem in naši vladi mar! Zahteva to pač „korist nemštva", katerega nadvlada v Avstriji se mora, četudi z najgnus-aejšimi sredstvi, vzdržati. In eno teh gnusnih sredstev je, da se potom „ljudskega štetja" pod zaščito vlade, ki tudi letos ni hotela pripustiti
štetja po materinskem, ampak ga je zapovedala izvesti zopet po občevalnem jeziku, našteje vseh Slovanov za najmanj en miljon manj, Nemcev pa za isto svoto več. Edino s to lažjo, s tem lažnivim ljudskim štetjem se še vzdržuje nemška nadvlada v Avstriji, edino s to lažjo se jo bo skušalo vzdržati na podlagi letošnjega ljudskega štetja še za bodoče desetleje. Naše stremljenje pa mora biti, da bo vkljub vsem tem sredstvom nasilja in sleparije izid ljudskega štetja kolikor mogoče resničen in pošten. Zato je pa potrebno, da se čimnajbolj pripravimo, da bomo osobito v trgih in mestih dosegli čim najugodnejše uspehe. Dokazati se mora, da smo od zadnjega ljudskega štetja1 povsod napredovali. Uvedla se bo tozadevna akcija in upamo, da bodo naši zaupniki pri tem delu razvili vse svoje moči.
Na nemški strani se že pridno pripravljajo. Nemški minister-rojak*ima že od vseh strani naj-podrobnejše podatke, ima seznamke, v katerih je zapisan vsak Nemec iz vsake še tako zapuščene vasi cele države. Delo šulferajna za nemške šole ob naši jezikovni meji v zadnjih letih je bilo v prvi vrsti že namenjeno zmanjšanju števila Slovencev v dotičnih krajih pri letošnjem ljudskem štetju, istotako naseljevanje Nemcev ob mejah od strani S&dmarke. Nemški delodajalci, tovarnarji, trgovci itd. imajo od nemških narodnih svetov že stroge ukaze, da morajo vplivati na svoje „podložne" slovenske narodnosti, da se ne bodo priglasili za Slovence. Zato bi morali v ponemčenih krajih naši ljudje si že danes biti v svesti, da stoji v njih težkem boju za njimi ves narod, in naše obrambne organizacije čaka baš za letošnje ljudsko štetje ob mejah kos velikega, obsežnega, a zaslužnega dela. V tem delu mora biti vsak pripravljen pomagati in iti na roko; vsak naj dela v svoji okolici na to, da se naši ljudje ne bodo pustili omamiti, preslepiti ali ustrahovati. Potrebno je ljudstvo poučevati o važnosti ljudskega štetja, in potrebno je, pončiti ljudstvo, da mora vsak slovenski človek pri vprašanju glede občevalnega jezika pove-
dati, da' je Slovenec, da je njegov občevalni jezik slovenski. Za njega je občevalni jezik tisti, ki ea rabi v razgovoru v družbi, s prijatelji, znanci, v rodbini, to je slovenski, ne pa nemški, ki ga rabi morda slučajno v razgovoru z nemškim gospodarjem.
V tem smislu delajmo med ljudstvom; naše delo ne bodi glasno in javno, da ne opozorimo nasprotnika, ampak tiho, neopaženo, pa pošteno. Bodimo si pri tem svesti, da služimo pravični stvari proti krivici, svobodi proti nasilju in resnici proti laži!
Izpopolnitev kmetijske šole v Št. Jurju ob j. ž.
Govor dež. posi. dr. V. Kukovca v štaj. deželnem zboru 18. jan. 1910.
Ko ste pred 8 dnevi vzeli tukaj otvoritev kmetijske šole v Št. Jurju ob J. ž. na znanje, so se iz vrst večine slišali glasovi, da je šola prelepo urejena, kar se je moralo celo s strani dež. odbora kot neresnično zavrniti. Danes, gospoda, moram nekaj ravno nasprotnega trditi. V Soli je toliko pomanjkljivosti, da se reden poduk sploh ne more vršiti, ker manjkajo najpotrebnejši pripomočki, ih morebiti sploh letos ne bode govora o rednem poduka. Sliši se celo, da učenci hočejo po vrsti izstopiti. Gospoda, priznam vam, da je vsak začetek težek, toda nujno pozivam deželni odbor, da takoj vse, kar mogoče, ukrene, da ta tako željno pričakovana šola ne pride koj od začetka na slab glas!
Toda to sem le mimogrede omenil, moja naloga je govoriti za izpopolnitev šole v tem smislu, da se učni načrt razširi in da se uvede tudi vinarstvo v to šolo.
Ko smo se pretekli teden sem in tja razgo-varjali o značaju te šole, se je izkazalo, da to ni visoka in tudi ne srednja šola, ampak le praktičen 10 mesečni kmetijski tečaj, ki bi naj pospeševal kmetijsko strokovno praktično izobrazbo našemu kmetijstvu primerno. In kaj je za naše kme-
LISTEK.
Oče.
Spisala Olivija Sandström.
Eonec.
Na postaji se je izogibal uradnikov, in ko je prišel vlak, je zlezel v samotni kupé in bil vesel, da nihče ni opazil, kaj v robcu nese. Med vožnjo se je mala Hanica zbudila, odprla svoje velike modre oči in se smejala Larsu. Lars se je ozrl, če ga nihče ne gleda, in poljubil je dete na mehka ličeca. Hanica pa tega ni hutela in je »ačela jokati. Lars ji je takoj pritaknil k ustni-eam kavčukovo sisalko mlečne stekleničice, in jo je na srečnem utešil. In obljubil ji je, da je več ■e bo poljubljal. Zakaj bi jo poljubljal, ko pa ni njegova.
Ko je prišel v mesto, je hitel Lars po postranskih, skoro praznih ulicah in posrečilo se mu je neopaženo smukniti v sobo stare perice, ki je prala za vojake. Bila je dobra ženska, čakala je vojake, če niso imeli denarja; ko pa ji je Lars ponudil dete v oskrbo, je sklenila začudeno svoje raskave roke nad glavo. Vsaktero delo jo je že iočaKalo, — a oskrbovati malet»a otroka? Ne. Pa ker je ravno Lars, dober vojak, ki ji ne ostaja za perilo na dolgu, mu stori to uslugo, da obdrži dete čez noč, dalje ne.
Še ta večer so vedeli vsi tovariši Larsovi, da si je pripeljal od doma dete, drugi dan zjutraj je zvedel to desetnik, potem podčastniki, in ko se e do'poldne pojavil stotnik na vežbališču, mu je
poročnik poslušno javil, da si je Lars pripeljal z dopusta otroka.
Mali, čokati stotnik se je popraskal za ušesom. Brigal se je za svoje ljudi, znal je za zasebne razmere vsakega, trudil se je vedno, da bi jim po možnosti olajšal službo, a to je bil v resnici poseben slučaj. Premišljal je, ali naj stvar javi in pusti, da gre nje rešitev službeno pot. Pa konečno — komu to kaj mar?
Pogledal je svojo stotnijo — in njegov pogled je obvisel na starem seržanu Schlösserju, ki je pravkar v svojem holštajnskem dijalektu vadil vojake.
Stotnik si je dal poklicati vojaka Larsa in ta mu je moral naravnost povedati, kako in kaj. Ko je bilo zaslišanja konec, je bil poklican seržan
Scklösser.
Stotnik je vedel, da se ta stari Holštajnec prav dobro spozna v preskrbi malih otrok. Imel je namreč pet ali šest hčerk, ki so, kakor hitro so dorasle, šle v službo, a se redno čez devet mesecev vračale v blagoslovljenem stanu k domačemu ognjišču, tako da je stari Schlösser vedno bil založen v celo vrsto vnučkov ... Stari Schlösser je imel v tem oziru bogate izkušnje in na dobro besedo stotnikovo se je zavzel za Larsa tako, da je še istega dne našel za malo Hanico zanesljivo rednico.
Imenovala se je gospa Nieselnova. Stanovala je v mali sobici z dvemi okni na vrt. Tja je hodil Lars dan za dnem po delu, k „svojemu" detetu. Če je že moral plačevati, je hotel od tega tudi nekaj imeti. In hodil je tje rad, tako rad, kakor so drugi vojaki radi hodili v gostilne. Ne-
volja ga je že davno minila in Kristini je že skoro odpustil. Opazoval je, kako Hanica raste, kako začenja žlabudrati, pestoval jo je ali zibal na kolenih. Zvečer se je vračal v vojašnico, v noči je sanjal o detetu, in na vajah in marših je vedno nanje mislil. Ni imel nikogar na svetu, na kogar bi bil še sicer mislil.
Nekega jesenskega dne, ko je stotnija zopet imela vaje na razmočenem vežbališču, je prišel nenadoma dečko gospe Nieselnove. Šolnjičke v roki, je boječe hodil za vojaki.
„Kaj hočeš tu?d ga je vprašal stotnik.
„Nekaj bi rad povedal vojaka Larsu."
„Stotnik je dal poklicati pešca Larsa, pokazal mu je dečka in se oddaljil.
„Kaj se je zgodilo?" je vprašal Lars v skrbeh.
„Hanica umira. V noči je bil pri njej doktor, zdaj zjutraj spet."
Larsu so se šibile noge.
„Pojdi domu, jaz pridem tje."
Stopil je spet na svoje mesto v vrsto.
Še pred podnevom so se vrnili vojaki v vojašnico, Lars je odložil vojaško opravo in pohitel h gospe Nielsenovi. Srečal se je ž njo med vrati sobe. —
Je že konec", je dejala, „bila je huda božjast."
Lars je šel v sobico, kje je ležalo mrtvo trupelce v zibelki. Ličeca kakor iz krede in okoli oči zasinjele sence. Solze so tekle Larsu po licih, česar skoraj niti opazil ni, in dolgo je stal ta in plakal nad detetom Kristine in Ole Jensena.
tijstvo primerno? Poglejte si Spodnje Štajersko. Večji del zemljišča v okrajih Maribor, Ptuj, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj je obraščen z vinogradi. Podobno je v okrajih Rogatec, Šmarje, Kozje, Brežice, Sevnica, Konjice in Slov. Bistrica. Vinograde imamo tudi v laškem celjskegn in šostanjskem okraju. Iz tega sledi, da bede skoro vsak drugi obiskovalec šole v Št. Jurju želel tndi poduk v vinarstvu. Naš kmečki fant pa ne more dokončati kmetijske šole v Št. Jurju, potem pa še iti ua vinarsko šolo v Maribor. Poduk v vinarstvu se pa ravno zadnji čas pri nas zelo nnjno pogreša. Kriza v vinarstvu, ki se zadnja leta zmiraj ponavlja, je tudi nas spodnje Štajerce marsičesa učila. Vidimo, da naša nevolja izvira tudi iz lastnih napak v gospodarstvu. Gre se tu za napake v vinogradništvu splošno, pa tudi za napake kletarstva. Ti pogreški se pa dajo odpraviti in se tudi morajo odpraviti. Zato pa zadevnega poduka tudi na naši edini kmetijski šoli ne sme manjkati. Ne govorite mi zmiraj o stroških! Kaki so pa to posebni stroški! V bližini je mnogo vinogradov, primerno klet postaviti ne bode toliko stalo; če si jo že vsak kmet lahko postavi, dežele taki izdatki tudi ne bodo ubili. Ravnatelj je itak veščak v vinarstvu. Pri razpravi pred tednom dni sem sicer proti pričakovanju opazil prav čndno razpoloženje glede edine naše kmetijske šole. Zdi se mi celo neverjetnost mogoča, da bi moj popolnoma stvarni predlog v današnjih razmerah odklonili. Zato predlog? katerega sem že v jseen vložil, formalno danes umaknem. Nujno pa pozivam slavni deželni odbor, da moje besede uva-žuje in uvede v Št. Jurju kar najprej sam ob sebi tudi vinarstvo ter naj učni načrt v tem smislu razširi in zavod preuredi!
Za pletarsko šolo pri Sv. Barbari.
Govor dež. posi. dr. V. Kukovca v štaj. dež. zboru dne 17. t. m.
Haloze so izključno vinorodna krajina, ki skoro nima jednake v deželi. Zato je pa tudi prebivalstvo od trte popolnoma odvisno. Ce vinogradi obrodijo, gre lialožanu dobro, če ne, je pa Haložan največji revež. Trtna uš, pozeba, toča n perono-spora so Haloze v zadnjih 20 letih tako hudo opu-stošile, da je morala država prebivalstvo podpirati, da isto reši doslovno — lakote. Zato se je pa tudi začelo usodepolno izseljevanje ljudstva, kar bi utegnilo Haloze naravnost ugonobiti, če zmanjka za obdelovanje vinogradov naenkrat delavcev. Ko se je študiralo, kako bi se moglo pomagati, predlagali so nekaterniki, naj se upelje domača obrt, n. pr. pletarstvo. Naučno ministerstvo je predlogu ugodilo in priredilo najprej za poskus nasad za vrbo-vino. Potem je poklicalo nadučitelja Ogorelca iz Sv. Barbare za 3 mesece na Dunaj, da si je pridobil na vzornem pletarskem zavodu sposobnosti za poduk v pletarstvii. Potem se je leta 1906 uvedel pletarski potovalni tečaj, s 1. januarjem 1908 pa prava državna pletarska delavnica. Država daje za orodje, opravo in za učitelja na leto prilično 2000 kron. Deželni odbor je pripravil nasad za vrbovino, krajni šolski svet je pa dal prostore na razpolago. Ker se je na leto porabilo nad sto centov vrbovine, desetkrat toliko nego je zrase v domačem vrtu, se je moralo delati z nakupom dolgove in sicer samo 1. 1908 3000 kron. Ker se je pa čim dalje več učencev oglašalo, razširila se je prej delavnica, ki je bila prirejena prej za 10 ljudi tako, da je zdaj prostora za 20 učencev. Ker pa ni denarja, je moral vodja učitelj sam žrtvovati od svoje plače 900 K delež 700 kron. Kako potreben je pa zavod bil, je razvidno iz tega, da ima danes 18 učencev. Okoli 20 se Jih je že izučilo in se pečajo na svojem domu s ple-tarstvom kot domačo obrtjo, kar jim prinaša lep dobiček. Ob času nujnih vinogradskih del so pa tamkaj na razpolago. Tako se kmečki delavci kraju ohranijo, sicer bi bili šli v tovarne. Seveda se učencem morajo dajati podpore, ker bi drugače ne mogli izhajati. Četudi dobivajo le po 1 K na dan, izdalo se je vendar že nad 7000 K. Dobilo se je sicer za pletenine nad 10.000 K, ker se je n. pr. lani prodalo samih košev za sadje 2320, vendar pa treba podpore. Dežela daje zadnja leta le po 300 kron in pri ravnateljstvu na Dunaju se že misli na zaključenje šole, če se poklicani krogi ne bodo bolj brigali in dali več podpore. Zdaj po tolikem trudu in ko se je šola v korist ubogega okraja že zelo udomačila, naj se zapre zaradi borih par tisočakov! Dežela tu mora pomagati v zdatnejši meri. Zato sem stavil predlog, naj se ti šoli zagotovi najmanj 1000 K deželne podpore. Te malenkosti Halozam pač ne boste odklonili! Prosim, da odkažete moj predlog finančnemu odseku.
Fond za povzdigo živinoreje.
Naše živinorejce bode gotovo zanimalo izvedeti, kako si misli poljedelsko ministerstvo uporabo dovoljenih 54 miljonov v 9 letnih obrokih po 6 miljonov za pospeševanje živinoreje, zlasti pa vnovčevanja živine. O tem poročajo iz Dunaja sledeče: Poljedelsko ministerstvo misli z dovolje-
nimi vsotami urediti enak sklad kakor je melioracijski. V posameznih kronovinah bi se naj nadalje ustanovile vnovčevalnice za živino, a to na popolnoma trgovski podlagi. One vnovčevalnice, ki že obstoje, bi se pa naj spremenile v kmetijska podjetja na zadružni podlagi. Misli se tudi na razširjenje dunajske osrednje vnovčevalnice za živino, ki bi se spojila z drugimi, že obstoječimi enakimi podjetji. Poleg živinorejskih zadrug in vnovčevalnic bi se naj podpirala tudi vsa druga društva z enakim namenom. Pri vnovčevanju živine se bode tudi mislilo na ureditev velikih klavnic, katere bi preskrbovale mesta in trge z mesom, odpadki bi se pa porabili za izdelovanje umetnih gnojil, mila itd. Država ne misli takih podjetij samo podpirati, temveč jim tudi dajatf posojila, ki bi pa se vračala fondu nazaj. Samo-obsebi umevno hoče vlada podpirati tudi plan-šarstvo in že obstoječe pašniške zadruge. Osrednji zavod za vnovčevanje živine bode pomagal vsem kmetovalcem z dobrim svetom in navodili. Izdajal bode tudi zanesljiva tržna poročila, ki bodo omo-gočevala sigurno sodbo o prodajni možnosti in o cenah. Z letaki se bode boril proti pristranskim in nestvarnim poročilom, katere pošiljajo veletržci v svet — samo v lastnem interesu. Po občinah se bodo postavile tehtnice za živino in se bode kmete navajalo na določevanje pravilne vrednosti živine; povedalo se jim bode, kako važno je, ako prodajajo samo zrela teleta in kaka škoda je, ako prodajajo" napol spitano živino.
Iz političnega sVeta.
u Štajerski deželni zbor. Dr. Verstovšek je vložil predlog zaradi delitve deželnega šolskega sveta. Predlog je v bistvu isti, kakor en teden poprej vloženi dr. Kukovčev. Kakor znano, je bil dr. Kukovčev predlog odklonjen, dr. Verstovškov nekaj dni pozneje pa z-glasovi nemških klerikalcev in veleposestnikov sprejet. Kaj so slov. klerikalci za to nemškim obljubili, nam še ni znano. Dobro je edino to, da je stvar prišla enkrat v dež. zboru na razgovor. Da klerikacev pri stvari ni vodila narodna korist, itak vemo. — V seji 24. tm. so posi. Vrečko in tovariši vložili predlog za zgradnjo okrajne ceste II. razreda iz Lesičnega čez Prevorje v Slivnico in Grobelno ter o preložitvi ceste iz Podsrede v Št. Peter pod Sv. Gorami. — Sklenil se je oster protest proti zvišanju tarifov na južni železnici ter zahteva, da se leta 1911 zopet znižajo. — Stroški za regulacijo Pesnice so se odobrili.
r
u Khuen-Hedervary, nekdanji prosluli hrvaški ban, je torej poglavar nove ogrske vlade. Stranke nima nobene za seboj, ne zaupajo mu niti Košut niti drugi. Celo vrsto ministerskih sedežev je moral pustiti nezasedenih, ker ni dobil ljudi. Za Hrvaško je obljubil, da bo uvedel zopet ustavne razmere. Če ne bo mogel na Ogrskem dobiti vladne večine, bo parlament razpustil in razpisal nove volitve.
n Postava o novi listavi v Bosni izide v kratkem. Najvažnejša med njimi bo ona o bosen-sko-hercegovinsKem deželnem zboru. Volilno pravico bo imel vsak 24-letni. Voljen bo smel biti vsak, ki je star 30 let. Volilo se bo v treh skn-pinah: l) veleposestvo, najvišji obdačenci in ra-zumništvo, 2) mesta, 3) kmečke občine. Hrvati bodo imèli 16, mohamedanci 24, pravoslavni 39, židje 1 mandat. Volitve bodo tajne. — Obenem izide postava o društveni in zborovalni svobodi in postava o ustanovitvi okrajnih zastopov.
u Na Angleškem se bije pravkar že več kot teden dni velikanski boj pri volitvah v parlament. Nasproti si stojijo v prvi vrsti takozvani liberalci, ki zagovarjajo svobodno trgovino, in konservativci ali nnijonisti, ki zagovarjajo carinsko politiko. Prvi imajo zaslombo pri industriji in delavstvu, drugi pa pri kmetskem prebivalstvu in veleposestnikih. A gre se tudi še za drugo načelo: konservativci so po večini razni lordi, to je grofje in baroni, ki bi radi nad ljudstvom ko-mandirali po svoji volji, tudi proti temu se bojn-jejo liberalci. — Liberalci so v prejšnjem parlamentu imeli veliko večino. Pri vršečih se volitvah pa so konservativci dosegli velike uspehe.
u V Carigradu je zgorela palača Čiragan, v kateri je zboroval turški parlament. Škoda znaša 10 miljonov turških funtov. Splošno je mnenje, da so zažgali turški zagrizenci, ki so smatrali za onečaščenje te starodavne palače, da so v njo zahajali tudi poslanci drugih nego mohamedanske vere.
u Vojska na Dalnjem Vzhodu. „Narodni Dnevnik" v sobotni številki prinaša dopis nekega nemškega politika iz Berolina, >ki razpravlja, da bi v slučaju vojske med Rusijo in Japonsko Avstro-Ogrska pomagala Japonski proti Rusiji.
u Novi brambni zakon, v katerem bo določena dveletna vojaška služba, misli vojni minister na spomlad' predložiti dr. zboru.
a Belokranjska železnica. — „Reichspost" poroča, da misli o Madžari sicer zgraditi želez-nično zvezo z Dalmacijo, a od Karlovca do Met-
like pa mislijo zgraditi samo ozkotirno železnico, da tako otežijo železniško zvezo Avstrije z Dalmacijo. No, naš vsemogočni klerikalni državnozb. klub bo kaj tacega že zabranil!
a Nov črnogorski prestolonasledniki — ^Rusko Slovo" poroča iz Dubrovnika, da namerava knez Nikola spremeniti zakon o prestolona-sledniščvu tako, da bi postal mesto princa Danila, ki nima otrok, prestolonaslednik princ Mirko, kateri že ima moškega potomca. Častniki in nekateri ministri se tej spremembi upirajo.
BtležKe.
u Poglavje a bernji. Te dni je bil poklican na c. kr. okrajno glavarstvo v Celju napreden kmet iz Savinjske doline zaradi bernje. Kmet se je namreč npiral, dati župniku bernjo. in sicer zaraditega, ker smatra davek za krivičen in nezakonit, potem zaraditega, ker ima g. župnik itak polne hleve živine, krasno stanovanje, lepa polja in izvrstne dohodke in tudi zaraditega, ker si je opravičeno moral misliti, da bo gosp. župnik kot božji namestnik toliko usmiljen, da ne bo zahteval bernje od njega, ker je imel letos slabo letino in jako malo dohodkov. — Kmetu se je tudi čudno zdelo, da na eni strani naši duhovniki, — med niimi tudi njegov župnik — vpijejo, kako se kmetu slabo godi ter skušajo po svoji kmečki (!) zvezi doseči za ubogega kmeta podporo, na drugi strani pa kmetu pri bernji ali zbirci tisto jemljejo, česar najbolj potrebuje, namreč vsakdanji živež. Ves svet se že škandalizira nad bernjo, vsak človek uvideva krivičnost tega davka, pa katoliška duhovščina se ga krčevito drži in tira kmeta pred politična oblastva, ako se kdo upira ta nezakonit davek dajati, kakor se med mnogimi drugimi slučaji tudi tukaj godi. Radovedni smo, ali bo božji namestnik v opisanem slučaju stvar res tako daleč gnal, da bo spravil kmeta v pravde in škodo. — Stvar bomo zasledovali.
z Slovenski železniški uradniki, pozor t Dejstvo, da se ima postaviti avstrijsko društvo železniških uradnikov na nemškonacijonalno pad-lago, je zagotovljeno. Samoobsebi je umevno, da pod temi pogoji ne bode hotel noben slovenski uradnik dalje ostati v tej organizaciji. Gotovo je pa tudi, da bode društvo, ki mu bodo načelo vali nedvomno uajhnjši nacijonalci, skušalo uveljaviti neko eksp^nzivno politiko na škodo Slovanov. Neobhodno je tedaj potrebno, da se tudi jugoslovanski železniški uradniki strnejo v tesne vrste da jim bo mogoče uspešno braniti ne samo svoje stanovske, ampak tudi narodne koristi. Kako se naj to zgodi, se bodemo posvetovali v nedeljo 30. prosinca 1910 ob 4. uri popoldne na Zidanem mostu pri Juvančiču. Tega posvetovanja se udeleži tudi društvo jugoslovanskih železniških uradnikov in častdk dolžnost vsakega našega tovariša je, da, ako le mogoče, gotovo pride. Pokažite, dragi rojaki-tovariši, da prav nič ne zaostajamo za Nemci, kadar nam je brahiti naše naròdno-stanovske dolžnosti in koristi. Kliče Vas stanovska dolžnost, zatorej vsi na krov!
o Spomenik slovenskima skladateljima! Zastopniki hrvatskih, slovenskih in čeških glasbenih društev in zavodov ter poseben v to svrho sestavljeni začasni odbor v Št. Jurju ob j. žel. je izdal poziv na narod, naj bi se nabrala primerna svota za spomenik slavnima slovenskima skladateljima dr. Gustavu in dr. Benjaminu Ipavicu. — Prvi je umrl kot zdravnik v Št. Jurju ob j. žel., drugi kot zdravnik v Gradcu. Spomenik se jima postavi v njunem rojstnem kraju v Št. Jurjn ob j. ž. pred novo šolo. Pesmi, ki sta jih vgJasbila imenovana, pozna skoro vsak najpriprostejši Slovenec, poznajo jih pa tudi vsi drugi slovanski narodi (Slovenec sem, V mraku, Kje so moje rožice, Tam za goro, Danici, Planinska roža itd.). Slovenci, darujte vsak po svojih močeh za spomenik slavnima možema.
Cerkvene pristojbine ali štolnina.
Knjižico pod tem naslovom dobi vsakdo, ki upošlje znamko za 20 v na naslov »Narodna založba v Celju«. Kmetje in delavci na deželi, poučite se, da ne böte plačevali dvakratnih, včasih, celo desetkratnih pristojbin !
Slovensko delavsko podp. društvo v Celju vabi vse celjske in okoliške Slovence na
plesni venček
ki ga priredi v W torek, dne 1. februarja 1910 v prostorih restavracije „Skalna klet" pri Celju. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 50 vin. za osebo. — Svira društveni tamburaški zbor.
Celjski «kraj.
c Škofjavas pri Celju. V naši občini bodo letos občinske volitve, pa na to še sedaj ne mislimo. V naši lepi vasi pa imamo dva moža, ki drug o drugem nič preprijateljsko ne mislita in govorita, vendar pa, če se gre za kaj. vedno složno nastopita in še vedno mislita, da .bi naj v »bčini vse tako plesalo, kakor bi ta dva prijatelja celjskih nemškutarjev piskala. Kar javno sta že zadnjič kovala načrte, da se odslovi iz občinske hiše večletnega najemnika — domačina, ki vodi gostilno in trgovino. Njegovo mesto bi naj prevzel neki Ocvirk, ki se je naselil v Šmarjeti in ki ima na svoji trgovini napis tudi v nemškem jeziku, menda zaradi lepšega ali za to, da je bolj „nobel" ali pa za to, da se pametni ljudje, ki gredo tod mimo, lahko norčujejo iz neumnosti slovenskih ljudij. No, velmoža sta sklepala — občinska seja pa je sKlenila, da ne, in moža morda le še sanjata o nekdanji slavi in vsemogočnosti.
d Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah ima svoj letni občni zbor v nedeljo, 30. januarja t. 1. ob 3. uri popoldan v stari šoli v Trbovljah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika in tajnika. 2. Pregled računov društvene in bez-niške blagajne. 3. Volitev. 4. Raznoterosti. Cc. gg. častni in podporni člani imenovanega društva ter oni, ki žele v društvo vstopiti, se vljudno vabijo.
z „Celjsko pevsko društvo" uprizori v nedeljo 30. t. m. v celjskem „Narodnem domu" sve-tpvnoznano igro „Revizor", slavnega ruskega pisatelja Gogolja.
z Poročil se je v Petrovčah dne 24. t. m. gosp. Miha Vranko, mizar v Žalcu z gdč. Marico Farčnikovo iz Zg. Ložnice. Obilo sreče.
z Zahvala. Vodstvo prostovoljne požarne brambe v Žalcu izreka tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem cenjenim rednim podpornim članom in občinstvu sploh za dosedanje prispevke v nabavo gasilnega orodja. Prosimo, da še v bodoče podpirate to koristno in potrebno društvo.
z Ciril-Mefodova podružnica na Vranskem nam je priredila v nedeljo 23. t. m. v salona g. Košenine zopet eno onih lepih domačih slavnostij, ki bi služile vsakemu kraju v čast in naj bi bile v vzgled našim narodnim društvom po Štajerskem! Kogar ne očara petje našega zbora in kdo ne ceni in spoštuje te požrtvovalnosti, vztrajnosti in delavnosti vranske podružnice, ki zbira okrog sebe častite gospe in gospode in ves mlad in vesel naraščaj, ki tako lepo oživlja in izpolnjuje narodno življenje v tem trgu. Potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe gosp. Ivan Prekoršek nam je v svojem govoru podal živo sliko slovenskega narodnega preporoda od prvih početkov slovenskega narodnega življenja do dobe taborov. Iz malih, neznatnih početkov smo v tej kratki dobi mnogo dosegli vkljub vsem oviram, ne z jadikovanjem, ne z obupavanjem, ampak s trdno voljo, vztrajnim delom in zaupanjem v lastno silo. Oficijelnemu delu je sledila prav neprisiljena domača zabava, dokler ni „popolnočni" vlak zaključil lepega večera.
z Iz Trbovelj se nam piše: Dobili smo preeej hud mraz; jedna njegovih prvih posledic je ta, da je tukajšnji „Cuk" po dveletnem mučnem in žalostnem životarjenju zmrznil. Naše sožalje!
d Iz Hrastnika. „Čitalnica", „Delavsko društvo", „Podružnica dr. sv. C. in M.", „Gasilno društvo", „Sokol" in „Strelski klub" ustanove skupen mešan pevski zbor. One člane in članice teh društev, ki žele v zboru sodelovati, prosimo, če se niso že upisali — naj se zglase pri svojih predsednikih, ozir. ob nedeljah dopoldne v „Čitalnici" pri knjižničarju.
v Od Nove Štifte. V nedeljo dne 17. tm. je predaval predpoldan v gostilni g. Savinšeka (p. d. Goloba) kmetijski potovalni učitelj g. Goričan. Govoril je o gnoju, gnojenju, umetnem gnoju in o sadjereji. Poslušalci (bilo jih je čez 50 samih kmetov in nekaj gospodinj) so z vidnim zanimanjem sledili predavateljevim besedam in splošno je govor zelo ugajal. Izrazila se je želja, naj bi g. Goričan prišel še večkrat k nam, kajti on, ki je sam kmet, najbolje razume naše težnje in nam tudi najbolje ve iz lastne izkušnje svetovati.
v Iz Gornjega grada. Kakor smo že na kratko poročali, je preminul tukajšnji tržan gosp. J. Krajnc mlajši. Pokojnik je bil edini sin tukajšnje zavedno narodne rodbine Krajnčeve. Star še le 32 let je moral ostaviti žalujočo ženo, žalostne roditelje in sestre ter sploh sorodnike. Pobrala ga je jetika, na kateri je hiral dalje časa. Rajnik je rad sodeloval pri raznih društvih in korpòracijah. Bil je občinski odbornik, načelnikov namestnik pri „Požarni brambi", član Čitalnice, pri katere gled. igrah je večkrat sodeloval, Pevskega društva, Savinjske podružnice S. P. D., Sokola v Mozirju itd. Podpiral je s prispevki narodne naprave. Kot narodno naprednega mišljenja se je prišteval „Na-
rodni stranki". Kako je bil v vseh slojih občinstvu priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Velika množica ljudstva iz trga in okolice ga je spremljala na zadnji poti. Uradništvo, učiteljstvo, zastopniki raznih društev, vse je šlo za njegovo krsto. Pred isto pa so korakali domači gasilci, nadalje precej številne deputaci je požarnih bramb iz Mozirja-Rečice, Ljubnega, Ksaverja in iz Bočne. Dve gasilski zastavi sta se mu na grobu nagnili v slavo. Tako veličastnega sprevoda že doigo ni bilo v Gornjem gradu. Pred hišo žalosti mu je zapelo „Pevsko društvo" žalostinko „Človek glej dogoa-nje svoje" pri odprtem grobu pa kot v zadnje slovo „Blagor mu"! — Bodi Tebi dragi Josip, žemljica lahka, počivaj v miru: Žalujočim ostalim naše iskreno sočutje!
d Predavanje prof. dr. Ilešiča v Celju. V četrtek dne 3. febr. t. 1. ob 8. uri zvečer predava predsednik „Mat. Slov.", prof. dr. Fr. Ilešič, v čitalnici v Narodnem domu v Celju „O dr. Štef. Kočevarju, buditelju celjskih Slovencev in o njegovi dobi."
d Dr. Benkovič — branj ar ? Čuje se, da je dr. Ivan Benkovič prijavil davčni oblasti v Celju izvrševanje obrti prodaje sadja v občinah celjska okolica in Petrovče. S tem ta veliki politik, kije znan zaradi politične poštenosti, sledi Nemcem'v sleparskem ustvarjanju volilcev za občinske volitve. Doseči hoče, da se mu od naznanjene obrti predpiše davek, na podlagi kterega bode smel biti kot volilec tudi izvoljen v občinski odbor. Nemec reče k takemu postopanju: Pfui Teufel!
d Iz Št. .Jurja ob juž. žel. Zaključni venček, ki se vrši v nedeljo 30. t. m. v vseh prostorih kolodvorske restavracije gospe Marije Kincl, obeta biti ena najlepših prireditev našega trga. V lepo okrašeni dvorani se bode ob zvokih godbe Napolitanove rajalo do ranega jutra. Priprave so v najboljšem teku. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 K. — Ker je čisti prebitek namenjen domačemu „Sokolu", je upati od blizu in daleč obilne udeležbe.
z Nova repatica. Od prilično polšeste do šeste ure zvečer se opazuje na večernem nebu malo nad obzorjem kake 4 metre zapadno od ve-černice (Venus) že par dni krasen nov komet, vidljiv s prostim očesom, svetel kakor zvezde drugega svetlobnega reda. Prvotno se je mislilo, da je to znani Halleyev komet, ki bi imel glasom prerokovanja Halleyevega (slavni angleški astronom 17. stoletja), da se povrača ta komet vsakih 75 let, letos aprila meseca trčiti ob našo zemljo. Sedaj pa se je spoznalo, da je čisto nova repatica. Rep novega kometa je podoben pahljači, je dolg šest ločnih stopinj in se vidi v smeri od solnca proti večerni ci.
c Iz Šmarja pri Jelšah se nam piše: Našega peka pri g. Habjanu opozarjamo, naj ne postopa tako z ljudmi, ki nosijo k njemu kruh peč!
c Trgovski ples minolo nedeljo v Celju v „Narodnem domu" se je prav dobro obnesel glede obiska in gmotnega uspeha.
c V blagajni celjske protestantske občine je, kakor poroča „Nar. Dnevnik", izginilo okoli 2000 K. Blagajnik je celjski mestni svetovalec Wehrhan.
a Obletnica rudarske nesreče v Trbovljah.
Soc. dem. organizacija priredi v nedeljo 30. t. m. ob pol 4. uri pop. na novem pokopališču v 1 rbov-ljah peto obletnico nesreče, pri kateri se je dne 26. jan. 1905 vsled dušilnih plinov v jami ponesrečilo pet rudarjev. Nagrobni govor ima E. Kristan iz Ljubljane.
d Iz Bočne. Morda vže menite, da smo povsem zaspali, odkar smo spustili župana na Križ. Ej, motite se! Politične prepire smo nekoliko opustili. Da so nas vže zapeljali, kakor povsodi, do osebnih, to smo spoznali. Spoznanje pa je prvi korak k poboljšanju. Zopet so nas začele spajati vezi prijateljstva, družabne. To vam lahko priča moški zbor, ki smo si ga ustanovili pred dobrima dvema mesecema, in v katerem smo zbrani možje in fanti. Mladi smo, a vendar lahko trdim, da se smemo, nevajena kmetska grla, kosati z nekterimi pesmicami z marsikterim starejšim zborom. S ponosom lahko stepimo na oder, kar smo pač dokazali deloma že preteklo nedeljo. 4 tudi drugače, v družbi naših mladenk se razlega slovenska pesem v še vedno napredni Bočni prav lepo. — Predpustno nedeljo — 6. svečana — priredimo prvo veselico požarne brambe. Igrala se bo burka enodejanka: Krojač Fips. Takrat nastopi moški zbor prvič javno s pesmicama: A. Hajdrihovo „Od Urala do Triglava" in H. Volaričevo „Eno devo le bom ljubil". Mešan zbor pa zapoje J. Aljaževo
„Ne zvéni mi!" in ob spremljavi harmonija se bode pel lep ženski duet „Na tujih tleh". Nato se vrši med raznimi šaljivimi točkami prosta zabava s plesom. Vabimo tedaj na to prvo veselico pož. brambe cenj. gasilna in druga društva, vabimo pa še sosebno vse prijatelje petja prav iskreno. Pridite in prepričajte se sami, da zopet „Vstajamo, v življenje svetlo, novo!"
a Kmetijsko bralno društvo na Ložničt pri Žalcu je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. prosinca v gostilni gosp. M. Zagode-ta na Ložnici pri številni udeležbi. Podpredsednik g. Fran Jošt je pozdravil vse navzoče, osobito vrle nam Žalčane, ki so prihiteli v tako obilnem številu ter pokazali tudi ob tej priliki svojo naklonjenost napram društvu. Iz letnega poročila tajnikovega smo posneli, da je društvo v minulem letu štelo 1 častnega, 18 rednih in 12 podpornih članov. Z blagajnikovega poročila je razvidno da je imelo društvo 292 K 94 vin. dohodkov in 249 K 08 vin. stroškov. Mesto dosedanjega predsednika g. A. Delakorda, ki je to mesto prostovoljno odložil, izvolil se je predsednikom jednoglasno g. Ivan Naraks, tajnikom g. Ivan Tratnik. Nato je sledil krasen govor g. dr. Fran Lipolda o namenu in ciljih „Zveze narodnih društev". O uporabi umetnih gnojil, o brezplačnih poskusih z istim ter o umni živinoreji je izpregovoril ekonom g. Vinko Steiner lz Gorice. Obema govornikoma izreka tem potom odbor najtoplejšo zahvalo. Po triurnem zborovanju je zaključil g. predsednik občni zbor, zahvaljujoč se za veliko udeležbo in vztrajnost z željo, da bi se društveno delovanje v prihodnje še podvojilo; ob jednem se je zahvalil vsem darovalcem, ki so pripomogli, da je bil tudi denarni uspeh občnega zbora ugoden. — Splošno je omeniti, da bi bilo zanimanje za društvo pač lahko še mnogo večje. Otresimo se enkrat komodnosti; Ložničani zavedajte se svojih dolžnosti, stopajte vsi v vrste bralnega društva, podprite ga, dvignite ga. Zbe-rimo se v močno falango, ki naj stoji neomajano in neustrašno kljubuje viharjem naših nasprotnikov. Le vsestransko zanimanje Ložničanov za društvo in tesna združitev v njem, ga bo ojačila in storila močnega, da društvo doseže vzvišen cilj, ki si ga stavi v svojem programu, napredek v moralnem in gospodarskem oziru.
d Umrl je v Vojniku pri Celju v četrtek trgovec in posestnik Franc Zottl.
u Ponarejevalec denarja. Pred celjskim porotnim sodiščem se je imel 19. jan. zagovarjati 24 letni agent Mihael Bence iz Ljubljane in 18 letni posestnikov sin Mihael Omerza iz Stare vasi zaradi ponarejanja denarja. Meseca septembra 1908 je Bence s pomočjo mavčevih modelov ponaredil 5 petkronskih novcev in 11 kosov po eno krono. V začetku oktobra je več kosov ponarejenega denarja razpečal. Dal je tudi nekaj tega denarja Omerzi, ki ga je zmenjal v gostilnah. Mihael Omerza je priznal, da je vedel, da ponareja Bence denar, ker mu je kazal nekoč priprave, in da je tudi poznal ponarejeni denar, ki ga je dobil od njega Porotniki so pritrdili vprašanju o Bencetovi krivdi, vsled česar je bil obsojen na leto težke ječe; poostrene z mesečnim postom. Mihael Omerza je bil oproščen.
d Pasji kontumac za celjski okraj je bil ▼ soboto razveljavljen.
Sv. Pavel pri Preboldu. Gospod Marine Ernest, obč. tajnik in tajnik naše podružnice sv. Cirila in Metoda je na bilvestrovo večer 1909 v domači gostilni v Dolenjivesi nabral za podružnico v Št. Pavlu znesek 5 K, kateri znesek je odbor odločil v fond za nabavo novega lastnega gledališkega odra in se podpisani prvomestnik imenovanemu gorko zahvaljuje in v nadaljno nabiranje priporočuje! — Josip Vidic, tč. prvomestnik.
o Sokolski dom v Gaberju. V restavraciji Sokolskega doma v Gaberju se je prodalo v kratkem času obstanka 1400 računskih listkov Ciril-Metodove družbe. Tudi nabiralnika Ciril-Metodove družbe in za Sokolski dom dobro delujeta.
z Šrindelpolitiko očitajo nemški listi — i no seveda — nemškim Celjanom. Občinski svet se je namreč izrekel proti zvišanju dež. doklade na pivo — med volilci je namreč precej gostil* ničarjev in hmeljarjev — na zaupnem shodu pa so se izrekli isti značajni možje za povišano deželno naklado na pivo. Sedaj je pa volk sit in koza cela.
o Občili zbor Ciril-Metodove podružnice v Hrastniku se je vršil v nedeljo 16. t m. ob velikanski udeležbi v prostorih g. Rosa. Iz poročil tajnice in blagajnika smo posneli, da je imela naša podružnica v preteklem letu okroglo 1400 K prometa. Posebno pozornost je obračala podružnica slovenskemu otroškemu vrten, kateremu je omogočila lepo božičnico. Skušalo se je tudi iztrgati slovensko deco nemški šulferajnski šoli; zaznamovati moremo v tem pogledu male uspeh
V imenu glavne dražbe je govoril potov, učitelj g. I. Prekoršek, ki je pohvalno omenjal vzorno delovanje te podružnice, ki je v izkazu za leto 1908. tretja najmarljivejša na Štajerskem. — Posebno je še priporočal g. govornik narodno-vzgojno stran podružničnega delovanja, ki ne sme trpeti. Skrbimo, da bodo naši ljudje najboljši delavci in gospodarji* da se bodo zavedali, da jim le razumno delo omogoči lepše življenje — potem tudi ne bodo naprodaj nikomur; značajen, izobražen in zdrav zarod bo vstrajal na svojem mestu, ob njem se bodo razbili vsi nasprotnikovi zahrbtni in javni napadi.
o Y Trbovljah so slovenski klerikalci sklenili za prihodnje občinske volitve dogovor z Nemci proti slovenskim naprednjakom. Trboveljski klerikalci se ravnajo po ljubljanskih vzgledih! Vkljub t«mu pa beračijo pri slovenskih ljudeh denar za svoj društveni dom.
o Iz Št. Jurja ob iuž. žel. V nedeljo, 16. t. m. se je vršil letni občni zbor ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v dobroznani narodni gostilni g. Jakoba Mastnaka v Lokarjih pri Šentjurju. Kmalu po 4. uri so se začeli polniti obširni prostori ter bili kmalu zasedeni. Čast nam je bilo pozdraviti vrlè sosede Drameljčane, ki so tias tudi letos v tako lepem številu počastili. Nadalje so se odzvali našemu vabilu tudi gostje iz Celja, Slivnice, Ponikve in drugih bližnjih krajev. G. Čulek, predsednik moške podružnice, pozdravi v srčnih besedah navzoče ter otvori zborovanje. Nato poda besedo tajnici gospdč. Malči Nendl, katera slika v krasnem poročilu delovanje odbora v minulem letu. Njenemu z burnim odobravanjem sprejetemu poročilu sledi poročilo blagajničarke. Iz istega je razvidno, da je naša podružnica lansko leto odposlala glavni družbi v Ljubljani lepo svoto 180 K. Ker je bil obljubljeni govornik radi bolezni zadržan predavati pri našem zborovanju, poročal je g. Čulek o smotru naše preko-ristne družbe, seznanil navzoče z njenim materi-jelnim stanjem itd. Njegovo izvajanje je napravilo na vse navzoče globok utis ter pridobilo marsikaterega novega uda naši podružnici. Sledila je nato volitev odbora in sicer so bile izvoljene: g. Marija Mastnak, predsednica; g. Terezija Cmok, podpredsednica; gspdč. Amalija Nendl, tajnica; gspdč. Terezija Frlež, nam. tajnice; gspdč. Amalija Šket, blagajnica, g, Neža Urleb, nam. blagaj-nice; g. Pepika Sivka, odbornica. Novo izvoljen odbor nam je porok, da je vodstvo šentjurske ženske podružnice tudi v tekočem letu v delavnih rokah. Mnogo smeha in zabave nam je nudil nato srečolov in licitacija raznih dobitkov, darovanih od vrlih domačink. Pri petju domačih pesmi, navdušenih napitnicah, potekel je le prehitro čas. — Omenjeno še bodi, da se je tudi letos nabrala lepa vsota 156 K 92 h. Vrli hčerki družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Jurju pa kličemo: Vrlo naprej po začrtani poti!
d Iz Braslovč. Naš Sokol je na svojem rednem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo dne 16. t. m. volil sledeči odbor: Anton Plaskan, predsednik, Cizel Josip, podpredsednik, Kramer Janko, tajnik, Vrankovič Franc, blagajnik, Štrozer Konrad, načelnik, Ludvik Ferd., orodjar, Farčnik A. in Deleja A, odbornika, Eepič J. in Cizel J., pregled, računov.
a Čitalnica v Šmarju p. J. priredi letos svojo predpustno veselico v soboto, 5. svečana v hotelu Habjan. Njen moški veselični odsek je pripravljal za ta večer ,,Moč uniforme", ali prekosila ga je moč žensk. Zakaj ta lepa trodejanka se je morala umakniti v postni čas, a navedeno soboto se bo vse klanjalo Kurentu na kostumnem venčku. Ta se je lanski predpust tako skazal in obnesel, da je tudi letos zasigurana kaj prijetna zabava.
a V šmarski šolski kuhinji dobi to zimo vsak šolski dan nad 200 učencev (učenk) dobro in nasitljivo toplo kosilo. Za stroške lanskega kuhanja ni izdal kr. šol. svet niti beliča.
u Smolo je imel. 6. dee. 1909 se je splazil 55 letni delavec Fr. Pirš v spalnico zakonskih Zagradišnik, gostilničarjev pri Sv. Miklavžu bi. Gornjega grada. Ravno je odprl predal omare, v kateri je bilo za 76 kron denarja in več ur z verižicami v vrednosti 235 kron, ko se je gostil-ničarka vzbudila, opazila tatu, ga zgrabila in tako dolgo držala, da je prišla pomoč. Pri tem jo je Pirš osuval. Celjsko porotno sodišče je obsodilo Piiša, ki je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, k 2 letni ječi.
£jtttomcr$Hi oHraj.
u Malanedelja. Pri nas v Pecetincih stanuje neki mož (naj zadostujeta začetni črki M. L.!), ki slovi s svojo učenostjo najmanj čez devet far. V nedeljo 16. tm. je silno zabavljal v trgovini g. Senčarja čez napredno mladino in malonedeljsko bralno društvo. Človeku se je zdelo, da ima mesto možgan slamo v glavi. Svetujemo mu zlepa, naj se spametuje in bode miren. Mogoče bi drugikrat kaj več o njem povedali. — Napredni mladenič.
n Radoslavcl pri Mallnedeljl. Prisiljen sem nekoliko odgovoriti na dopis v „SI. Gosp." štev. 2. že pred dobrim tednom so po naši vasi stare ženske regetale: „Danjov Južek sploh neke piše, pravi, ka de nekoga v ,Slovenskega Gospodara, da." — Dragi Jozl, zelo Te obžalujem, da ne razločiš gostilne zgosti od zaupnega shoda.Pišeš, da sta tistadva (poštena gosta!) učenost s seboj prinesla. Oj ti duševna reva, tisto ni bila nikaka učenost, ampak surovo obrekovanje „Slov. Gosp." Kaj pa te moji možnarji brigajo ? Jaz sem jih pri tvrdki pošteno plačal, ti si pa revolver, ki ga tako v strahu nosiš, pri meni na puf sprosil. Mogoče pa se me tako hvaležno spominjaš zavoljo tistih denarjev, ki sem Ti jih brezobrestno posodil, ko si šel v tisto imenitno šolo, kjer misliš zdaj delati „prifinge" za živinozdravnika. Si pa zgrešil pot in namesto v kmetijsko šolo šel se učit v tovarno. Naj je bilo tako ali drugače, obžaloval boš v kratkem, da se nisi šel „babinstva" učit. Da si mi zdrav, „kolega!" —Franc Ma-r i n i č, gostilničar „pri Sokolu."
z Iz Ljutomera. Nabralo se je na gostiji oskrbnika g. Drag. Novaka v Stročji vasi dne 20. t. m. za mariborsko dijaško kuhinjo 11 K 26 vin., za družbo sv. Cirila in Metoda pa 8 K 30 vin. V posnemo!
z Iz Ljutomera. Ni res, da bi se že' našla žena posestnika Kranjca iz Babinec, katera je izginila na dan pogreba svojega otroka 7. t. m. Kdor kaj izve o ni, naj to naznani soprogu. Ne-srečnica govori le nemški.
z Iz Ljutomera. Anton Jandl v Ljutomeru je napravil z najboljšim uspehom izpit za zidarskega mojstra pri c. kr. vladi v Celovcu. Časti-tamo in ga prav toplo priporočamo občinstvu!
z Ušel je iz zapora pri ljutomerskem okr. sodišču čevljarski pomočnik Rudolf Kovačič. Bil je zaprt, ker je ukradel lepo Styria-Kolo. Lastnik se naj oglasi pri ljutomerski sodniji.
z Oče In sin zaporedoma umrla. V Ščavnici je pred kratkim umrl kmet Tomažič ob pol 4. uri zjutraj. Bil je 71 let star. Pol ure pozneje je pa umrl njegov sin Janez, ki je bolehal na jetiki. Oba so skupno v Zg. Radgoni .pokopali.
d Kmet. bralno društvo v Vučji vasi na Murskem polju priredi v nedeljo dne 30. jan. ob 2. uri popoldne v šoli občni zbor po običajnem vspo-redu s poučnim predavanjem in petjem domačega mešanega zbora. Da se ga domačini in okoličani številno udeležite, vas vabi odbor.
d Ženska podružnica Ciril Metodove družbe v Ljutomeru priredi na Svečnico v prostorih gosp. Vaupotiča javno tombolo in sicer ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
d Veteransko društvo za Ljutomer in okolico (s slovenskim poveljem) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 30. prosinca 1910 ob pol 9. nri dopoldne v Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru po običajnem vsporedu. Uljudno vabi za polnoštevilno udeležbo	odbor.
d Čitalnica v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor na svečnico dne 2. svečana 1910 ob 7. uri zvečer v prostorih čitalniških pri g. Fran Sršenu v Ljutomeru. Vdeležite se ga udje polnoštevilno!
1 Mala Nedelja. Dopis v „Slov. Gosp." z dne 10. prosinca t. 1. moramo označiti kot popolno neresnico in podajamo tukaj resnične podatke o v zadnjih dneh vršeči se vojski. 9. t. m. se je vršil občni zbor našega „Kmetijskega bralnega društva", na katerega smo se pripravljali prav pridno na obeh straneh na različne načine. Naši nasprotniki so to storili na posebno praktičen način. Posebno kar se tiče našega malonedelj-skega kavalirja, g. Lorbeka. Vino je namreč pri njem zelo po ceni, enkrat v njegovi kleti, drugič v takozvani Noetovi barki, ali bolj razumljivo V „mežnariji". No pa kaj si tudi hočemo! Rokavice na roke, palico v roko ter močnega moža z zato pripravno posodo na hrbtu, pa hajdi po fari! Seveda se takrat ne vpraša, ali si „liberalec" ali „klerikalec", če le daš in zraven tega poljubiš gospodu rokavico. Tudi za to se „gospod", malo zmeni, če svojemu nosaču pritrga 10—12 težko prisluženih kronic. Baha se v dopisu tudi z neko „katoliško narodno" stranko, ki pa, „poslušajte in strmite", obstoji razven par izjem dvomljive vrednosti iz samih otrok, šolarjev, ki nimajo niti pojma o kaki stranki, ter malonedeljskih terci-jalk, ki so bile v polnem številu zbrane. Nadalje napada dosedanjega predsednika našega bralnega društva, ga opisuje kot strahopetneža itd. Pred-baciva mn, da je vezal v svojem govoru otrobe. (Vedite, da tega ni storil govornik g. Poštrak s svojo „mačkijo dlako".) Pise dalje, da je govornik mejo društvenih pravil prestopil in sicer s tem, da je izpodbijal laži „Slov. Gospodarja", in zato da je njihova „katoliška" stranka zagnala vrišč in krik, nakar da je g. nadučitelj zaključil zborovanje. Poglejmo sedaj, koliko je na tem resnice. G. predsednik je nastopil res kot mož, kateremu je za blagor ljudstva in koristi društva; izpodbijal je laži, ki so se trosile po fari o društvu in o njega upraviteljih, ter lažnjive dopise „Gospodarja", tičoče se društva. Dopisov v „Narodnem Listu" se ni mogel spomniti, ker isti niso imeli z bralnim društvom nič skupnega. Dalie ni zaključil zborovanja gosp. nadučitelj vsled vpitja
klerikalne sodrge sam od sebe, ampak na prošnjo nekega starega občespoštovanega moža, ker se j« bilo bati, da napade „katoliška stranka" mirne zborovalce. Vso svojo visoko izobrazbo pa, so pokazali 16. t. m. ob priliki izvanrednega občnega zbora našega bralnega društva, ki je bil sklicaa v društveno čitalnico in sicer s tem, da so napadli vsakega ter da so rogovilili in razbijali: okoli či alnice, kakor bi se slnčajno bile kje pustile štale odprte. Seveda se sčasoma zunaj niso zadovoljili ter so vdrli tudi v čitalnico, ^posebni njih poglavar „veliki vezir kara Mustafa", katerega je častni sod za vedno izključil iz društva. Vzlic vsem tem klerikalnim nasilstvom se je zborovanje vršilo mirno naprej. Prečitala so se tudi društvena pravila. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Vojsk Janez, Slana Lovro, Franc Kšeia, Alojz Ferenc, Jožef Šrol in Hrašovec Anton. — Zmaga je naša! — Pa še mogoče na svidenje!
Mariborski okraj.
m Iz mariborskega okraja. (Poglavje o naši nezavednosti.) Ako greš v Mariboru na kolodvor, vidiš tam in čuješ od straai članov izključno slovenskih rodbin »aročevati vozne listke izključno nemški. In še kako ljubez nivo se poprosi v nemškem jeziku, kako fino, da bi uradnik ali celo kondnkter ne vedel, da teče po njih žilah „grešua" slovenska kri. Kako naj potem ne gleda začudeno slovenski delavec, ki se mu vedno pridiguje, naj spoštuje svoj jezik, naj ga rabi povsod, in kmetič, ki gotovo stokrat bolj čisla slovensko besedo nego taka narodno nezna-čajna gospoda?! Ali ni vzroka dovolj, da se v njih vzbuja prepričanje, da jih imajo ti gospodje samo za norca?! Če ume delavec, ki si mora služiti krnh v največ slučajih od nemških in uem-škutarskih delodajalcev, in če ume slov. kmet zahtevati glasno pravice svojega jezika, zakaj se tega sramuje slovenski razumnik, ki jé svoj kruh?!
Poglejmo nekoliko v Maribor! Ustanovilo se je dramatično društvo in pridno prireja predstave. Če pa pogledamo na dan slovenske predstave mestno nemško gledališče, vidimo na svoje velike začudenje tam slovenske dame in gospode celo iz višjih krogov. Pri slovenskih predstavah jih ali sploh ni videti ali pa le redkokedaj. Nemci bode tem tudi — Slovencem gotovo ob prvi priliki skazali svojo neizmerno hvaležnost zopet na — šipah „Nar. doma. —
Če bi šel človek gledat v gostilne, celo r take, kjer se je takrat, ko so padale žrtve t Ljubljani, kričalo ,,smrt Slovencem", gotovo bi našel tam marsikaterega Slovenca zložno sedeti pri vrčk:i piva ali čaši vina. V slovenske gostilne ga redkokedaj zanese ali pa nikoli. V teh nemških beznicah pa mirnodušno posluša zabavljanj» na Slovence. Apetita mu to ne odžene. Če pa mu v slovenski gostilni natakarica eno minuto pozneje postreže kakor on želi, pa že zabavlja ia odide, dasi mu je znano, da drugje čaka še dalj. — Prihodnjič, g. urednik, če dovolite, še kaj več. (Op. uredn.: Seveda! Naj se odkrivajo rane našega narodnega telesa! Prej je mogoče ozdravljenje!)
m Studenci pri Mariboru. V soboto 22. t. n. se je vršila tu v obč. hiši komisija, pri kateri se se imeli zglasiti oni slovenski stariši, ki zahtevaj» slovensko šolo. Nemškutarski fakini so se razpe-stavili ob vseh cestah in potih, ki vodijo k poslopju, in so psovali, zasramovali, opljuvali in napadali ter pretepali prihajajoče Slovence. Posledica temu je bila, da je 52 slovenskih starišev ostalo doma, in da se jih ni priglasilo zadostn» število. Slovenci so vložili protest zoper tako nasilno postopanje in so zahtevali, naj se poklič* tiste stariše, ki se zadnjič vsled nemškega divjanja niso zglasili, h glavarstvu. Šolo si bomo studeniški Slovenci 'priborili, o tem si naj bodo naši nemški zagrizenci na jasnem.
z Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Za one občine tega okraja, ki so bile prizadete 24. julija 190t po toči, je podelila država 16.000 K in dežela 3300 K v podporo. Denar se bode razdelil dne 4. svečana t. 1. pri Sv. Lenartu.
z Čedne razmere morajo vladati v maribors-ski deželni bolnišnici. „Unterst. Volkszeit." pripoveduje, da je padel pred kratkim v Maribora nek delavec s strehe in je dobil občutne rane na nogah. Spravili so ga v mariborsko bolnišnico ia mu tam danzadnevom jedno nogo natezali in „masirali" dokler ga niso nekega dne kot zdravega odpustili. Mož pa ni mogel hoditi in obrnil se j« v graško bolnišnico. Tam so mu pa povedali, da ima dotično nogo, s katero so v mariborski bolnišnici tako lepo ravnali, strto. Ker je dotične mesto znova obraščeno z mesom, bode operacija sila nevarna in ker je mož star, se ne ve, ali jo bo sploh prestal. Ako nima dovolj znanja, bi naj dotični zdravnik raje s „prakso" počakal, kajti delati take poskuse na živih ljudeh je škandalozno", pravi list in — ima prav. Bode treba v deželnem zboru malo pozvoniti!
u Nova pošta. Trgovsko miuisterstvo je dovolilo ustanovitev poštnega urada v Slivnici pod Mariborom.
a Iz Boš, 18. jan. (Zahvala.) Vodstvu pet-razredne ljudske šole v Rušah se je izročil ves čisti dobiček veselice, ki se je priredila na Štefanovo v prid revni šolski mladini. Šolsko vodstvo izpolnjuje s tem prijetno dolžnost, da izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem tistim, ki so si pridobili zlasti za prireditev gledaliških predstav kakoršnihkoli zaslug, kakor tudi vsem tistim, ki so s preplačili omogočili znatni prebitek, ki se je porabil za nabavo zimskega obutja revnim strokom tukajšnje šole.
?tajs*i «Kraj.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Zadnji „Slov. Gosp." piše očitno laž, da Zabavnikovi sini iz Vodranec in neki privandranec iz Središča hočejo odstopiti od katoliške cerkve. Ostudni lažnivci! Imenovani so pošteni, odkritosrčni kristjani in sapredni gospodarji. Niso častihlepni nasilneži kakor pristaši kmečke zveze.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 17. tm. smo obhajali god sv. Antpna. ki je tudi drugi naš patron bolfenske cerkve in obenem živinski patron. Ker pa je naš oltar sv. Antona v jako slabem stanu, a mi Bolfenčani smo siromašni in Bam je težko nabaviti nov oltar, zato se je že pred več leti nastavil milodarni nabiralnik za oltar sv. Antona. — Dne 17. tm. je prignal naš velemožni, mogočni itd. gosp. Jožef Munda neke vinske trgovce nakupit vina iz bolfenskih goric. Peljal je gospodo v narodno gostilno, kjer so na razpolago narodni časniki. Teh pa so se gospodje silno ustrašili in so rekli, da je krčmar „liberalec." Hitro so šli v cerkev si ogledat imenovani oltar. Gotovo so uvideli potrebo novega in gotovo so z Mnndom vred darovali v nabiralnik ©gromne svote. Sedaj, g. župnik, je kasa gotovo polna, in spravite nam nov oltar. — Opazovalec.
p Ivanjkovci. Naša podružnica c. kr. kmetijske družbe priredi svoj redni občni zbor v nedeljo dne 30. tm. ob pol 3, uri popoldne v gostilni gospe Kralj. Na zborovanju predava tudi g. potovalni učitelj Pirstinger o vinskih boleznih ter
0	dragih času primernih vinogradskih predmetih. E obilni udeležbi vabi načelstvo.
v Iz Ptuja. Narodna Čitalnica in ptujski Sokol jiri redita v soboto, dne 5. svečana t. 1. v Narodnem domu v Ptuju plesni venček. Začetek ob 8. cri zvečer. Vstopnina 1 K, za obitelj 2 K.
a Iz Ptuja. Ptujski pometači morajo svoje novoletno darilce drago plačati. Ornik, ptujski rQber pometač", je naročil svojim podrejencem „nek sunt'1 pa ne polhovke. Kako se vam pometači kislo drže, ko morajo za vsako lažipolhovko pet krone plačati! Ornig njim pridno vsaki teden
1	kronco od težko prislnžene mezde odtegne. „Kšeftje kšeft", zabava pa zabava, če jo mora t bog trpin z gladom poplačati!
z Umrl je pri Sv. Bolfenku nad Središčem Tpok. kaplan g. Jurij Čurin, star 75 let.
z Prvim častnim tržanom je bil voljen g., tir. Miroslav Pio j, c. kr. dvorni svetnik, državni poslanec itd., v trški občini Ptujska gora za njegove zasluge, ki si jih je pridobil za to občino.
z Železnična zveza Ptuj-Maribor. S prvim »ajnikom bo vozil lokalni vlak iz Ptuja ob 11. uri 17 min. dopoldne in bode prišel v Maribor ob 12. uri 18 min., tako da bode imel zvezo z brzo-v lakom v Gradec in na Dunaj.
z Plesni venček Narodne Čitalnice in-Ptuj-»kega Sokola se vrši dne 2. februarja t. 1.
z Iz Ptuja. Slavna cesirsko-kraljeva okrajna sodnija v Ptuju je oprostila tukajšnjega polic, stražmojstra od krivde, da je pri aretaciji lahko telesno poškodoval kmečkega fanta Konr. Repeja. Čudno pa je to, da se vkljub temu, da stvar nikakor ni pojasnjena, ni niti poškodovanec zaslišal niti od njega predlagane priče. Sicer pa še ni padla zadnja beseda. O celi stvari bomo govorili na pristojnem mestu.
v Bralno društvo „Edinost" v Središču je »a svojem občnem zboru dne 6. januarja t. 1. ime-»ovalo g. Simona Strenklna pos. in učit. v pok. na Zibiki, kot svojega soustanovnika in člana, ter kot dolgoletnega in prezasluženega učitelja sre-éiskega častnim članom. Živel še mnoga leta!
v Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo blag. gospodu dr. Špešiču v Središču, ki je daroval blago za obleko abogi deci in svojim velikodušnim darom omogočil, da je dobilo 10 dečkov in deklic tukajšnje šole novo obleko. Sv. Miklavž pri Ormožu, dne 19. jan. 1910. M. Šalamun šol. vodja.
u Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju ima XII. redni občni zbčni zbor dne 2. svečana popoldan ob 3. uri v gostilni g. Petra Kureža. — Spored: poročilo blagajnika, in tajnika, volitev ovega odbora, slučajnosti, sprejem novih udov. nko ni zadostno število članov ob določeni uri, A vrši občni zbor istega dne ob 4. uri pop. pri eakem številu članov. — K obilni udeležbi vabi sjudno odbor.
SloVenjegraJKI eHraj.
Za okrajno eesto Velenje-Sv. Andraž-Pol-zela se zavzema nek dopisnik „Slov. Gosp." Ta cesta bi bila nedvomno velike važnosti za prizadete kraje in je le želeti, da se čim preje zgradi.
d Čitalnica v Šoštanju priredi na pustno nedeljo kratko igro in maškerado, ki obeta nuditi mnogo zabave.
d „Nar. čitalnica" v Slov. Gradcu priredi v nedeljo, dne 30. prosinca 1910 v dvorani „Narodnega doma" v Slov Gradcu velik predpnstni ples, kateri bode prvi in edini te vrste v slovenjgraškem okraju in pri katerem sodeluje godba c. kr. peš-polka iz Celovca. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina 1 K. Kostumi dobrodošli! Slavna sosedna narodna društva se uljudno prosi, da se na to prireditev oznajo. Prijatelji godbe in plesa pridite v obilnem številu.
a Na Muti je te dni prevzel trgovino po umrlem trgovcu Kečeku novi slovenski trgovec g. Anton Priveršek. Tako ima ta važna postojanka zopet slovenskega trgovca, četudi so. se nasprotniki veselili smrti pokojnega.
BrcžiJHi oKraj.
u Odlikovanje. Bivši dolgoletni dež. poslanec Alfred pl. Moscon je dobil red 'železne krone 2. razreda.
z Iz Brežie. Naselil se je tukaj v hiši nasproti gostilni Klaužer ključavničarski mojster g. Rudolf Klakočer. Ker je ta edini narodni ključavničarski mojster v Brežicah in izvrsten delavec, ga si. občinstvu priporočamo.
z Iz Bajhenburga. V nedeljo 16. prosinca smo tu ustanovili odsek „Krškemu Sokolu". Brez vsakega bobnanja se je zbralo pri Leskošku lepo število zavednih tržanov, ki so vsi stopili za so-kolski prapor. Pristopilo je kar 30 izvršujočih članov. Ustanovitvi so kumovali popolnoma nepričakovano dragi gostje iz Brežic. Izmed teh se moramo prav srčno zahvaliti gosp. dr. Stikerju in g. Šetincu, ki sta nam darovala vsak po 10 K. Tudi g. Schweiger je daroval 2 K. Navdušenje za odsek kipi vedno bolj. Dne 20. prosinca smo že začeli z vajami. Telovadci so bili zbrani do malega vsi. Želimo, da bi šlo vedno tako naprej. Nazdar!
d Telovadno društvo „Sokol" v Brežicah priredi na Svečnico. dne 2. svečana t. 1. v zgornjih prostorih Narodnega doma sokolski ples. Svira poinoštevilna godba c. in Kr. pešpolka štev. 53. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo, 5 K za rodbino. Kostumi dobrodošli. Vstop je dovoljen le vabljenim.
v Društvo za varstvo otrok in oskrbo mladine v Brežicah ima dne 10. febr 1910 ob 10. uri predpoldne v sodnijski sobi št. 11 občni zbor. V slučaju nezadostnega števila zborovalcev se vrši drugi občni zbor ob 11. uri. Dnevni red: ]. Poročilo tajnika g. Omika. 2. Poročilo blagajničarke gospe Adamus. 3. Razni predlogi. 0d6or.
b Pišece. „Velika žalost,"' nas obhaja, ko vidimo usodo našega „katoliškega" bralnega društvo. Na Štefanovo je nameravalo napraviti tombolo; izdalo je že dosti denarja; farovška kuharica je skakala, plesala na vse načine in pravila: „jedet, jedet, ali že veste, tombola bo, tombola" ; župnik je poslal — kakor je rekel — po .navadni' koruzni zbirci (prihodnjič naj reče, .vsiljivi', ker smo zbirco že davno plačali!) ter se je poslužil nosačev, da so prodajali karte (vstopnice) za tombolo po hišah, nas kmete farbali in denar iz nas vlekli; še celo dve ovci ali kakor farovška kuharica reče „bajeke" sta priromali na tombolo. Ali: kat. izobraževalno društvo obrača, politična oblast pa obrne. Tombola je bila prepovedana. Pa kaj gospodom pri društvu mar; da so le denar iz kmetov izvlekli. Vidite, dragi Pišečani, ali Vas nimajo prav pošteno za norca! Kmetje, čitajte „Narodni List", se boste bolj katoliško izobrazili, kakor pri farovških tombolah. — Kmet.
b Globoko pri Pišecah. Na Novega leta dan je naš kaplan ustanavljal neko „mladeniško zvezo". Bilo je tam kakih 20—30 mladeničev, od teh polovica naših, ki so se disciplinirano držali. — Kaplan je netaj kvasil, kako težko vidi sina, ki očetov dom zapusti in ni tisto, kar je njegov oče. Kako se je udaril po zobeh! Zakaj pa je on šel od doma? Zato da hujska! Na božični dan je sam rekel v pridigi, da so na svetu ljudje, ki samo hujskajo. Kvasil je dalje, kako drago prodajajo vino na Koroškem. Drugi govornik neki Urek je s prazno slamo svojega govora pokazal, kako še potrebuje izomike. Toliko za danes! .
b Podsreda. „Naša katoliška mladina vrlo napreduje" — tako in enako piše kaplan v „SI. Gosp.". Ne pove pa, v čem. Zato povemo to mi: v pijančevanju. O tem smo se lahko prepričali na „katoliškem" balu v „štoku" pri Robekovem Joškatu. Podsredška „katoliška" mladina, le tako naprej !
b Iz Trebič pri Št. Petru pod Sv. Gorami.
Tukaj je hodil neki mlad potepuh od hiše do hiše ter se predstavljal za vinskega mešetarja. Ljudem je pravil, da pridejo prihodnji dan trije
židje v gostilno h Kranerju v Št. Peter ter da bodo na podlagi prinesenih vzorcev* kupili čez 600 !hl vina, vsega, po 27—32 vin. — Lahkoverni ljudje so mu prirejali cele gostije ter mu vse žepe napolnili s pečenimi bedrami in poticami.— Drugi dan so pa s polnimi cekri koračili v Št. Peter h Kranerju. Zanimivo bi bilo videti sedaj njihove obraze, ko so sprevideli, da jih je mož prevaral. Tička-sleparja že imajo. Našim prijateljem iz Tre bič bi pa svetovali, naj rajši pristopijo k vinarski zadrugi, saj klerikalce tudi sprejemajo!
b Iz Podsrede javljajo veselo vest, da bo njikov župnik g. Matija Vanpotič odšel k Sv. Ku-nigundi na Pohorje. — G. Matija, ako je to re«, samo eno besedo recite, kakor listja in trave nas pride pred vaš farovž, kar stepli se bodemo, ker vam bodemo vsi hoteli zastonj voziti pohištvo. Občinski zastop vas bode z enajstimi proti enemu glasu imenoval častnim občanom. Častno diplomo vam prinese korporativno, izvzemši g. E. Kosa. — Adija, Matija!
b Dobova. Vsakdo čuti potrebo, da tekmuje v gospodarskih ozirih s sosednimi kraji in jih skuša celo nadkriliti. Taka tekma ali borba za napredek gotovo ni majhnega pomena, saj s povzdigo domačega kraja ne koristimo nikomur drugemu, kot samim sebi in našim sinovom. Vsakega občana častna stvar je torej, da skrbi po svojih močeh za povzdigo domačega kraja. — Ponos vsakega kmeta je dobro rejeno blago, v to obrača največjo skrb in skuša prekositi svojega soseda. Ali kaj pomaga, če blaga ne more prav vnovčiti, ko je godno za prodajo. — Sejmi naj bi vnov-čenje pospeševali, ali kaj, če se nič ne zmenimo, da bi bil naš sejm dobro obiskan. Ljudje rajši gonijo na oddaljene sejme, kar nakoplje precejšnje stroške, doma pa puste sejmišče zapuščeno. Nekateri so celo taki, da pripeljejo na domače sejmišče, a ne z namenom, da kaj prodajo, temveč samo da pokažejo svoje blago. Kupec pride, a nima kaj kupiti, ali pa so pretirane cene. — Kupci se pripeljejo lahko z vlakom in nudi se nam krasna prilika za prodajo, a mi odbijamo s svojim nepremišljenim ravnanjem od nas drugega za drugim, tako, da bodo lahko doma ostali še tisti, ki so dosedaj priganjali na sejm. — Nam gotovo ne bi škodilo, če se kdo seznani z našim krajem. To čutijo posebno naši vinogradniki, ki jim stoje v hramih polni sodi vina, a se nihče ne oglasi, da bi kaj kupil. S povzdigo sejmišča in vinotrštva, kakor drugih enakih stvari, bi se tudi čutila neobhodna potreba postaje za tovorni promet, ki bi bila za naš kraj neizmerne vrednosti. Imamo tudi konjske sejme, ki nam tudi veliko ne hasnijo, temveč nalagajo, kakor živinski, občinam precejšnje stroške, Umestno bi bilo, da bi se občinski predstojoiki večkrat shajali ter se, kakor o drugih, tako tudi o tej važni gospodarski zadevi pomenili. Dobovska fara je enoten kraj z enakimi potrebami, zato ne bi bilo napačno, če bi se o vsaki važnejši zadevi sešli župani na posvetovanje. Tudi drugod imajo župani med seboj zvezo. Župan pa, ki uživa posebno zaupanje, naj bi vodil te seje. Menite, da ne bi bilo to prav?
Konjiči ol;raj.
p Vitanje. Tihemu opazovalcu naše vrle posojilnice, kateri pošilja svoje obrekovanje v „Stražo," prav tiho povemo na uho ta le odlomek izZschokkeja: „Zavist je posestrimstvo večih nečednosti v eno edino glavno pregreho: ima obenem gnusnost nezmerne požrešnosti, oholosti in ljudomržnosti. Uničuje nele življenski mir onega, v katerem prebiva, ampak hlepi tudi po uničenju tuje sreče. Njeni otroci so škodoželjnost, obrekovanje, krivičnost, hinavstvo, sovraštvo. — Zavist je nezadovoljstvo zaradi ugodnosti in prednosti, ki jih dotičnik nima, in ki bi jih redko hotel imeti; stremljenje, jih ugrabiti tistemu, ki jih ima, da bi si jih prisvojil sebi, ali pa jih pri drugih uničiti, če se ne more priti do njih posesti." — Zdaj ko se pri vsaki hiši furež obhaja, se spomnimo na naš pregovor, ki pravi: „Svinja in skopuh sta le po smrti koristna."
r fl-j-ij-uu-ir«---TiVil—1~ ■ - —■ ■■■■■■■ m ■	m i lil
v Seja glavnega odbora narodne stranke
se vrši prihodnjo nedeljo 30. januarja ob 2. uri popoldne v prostorih zveze narodnih društev. Posebna vabila se ne razpošljejo in velja to obvestilo kot vabilo.
VcstlliH
• „ZVeze sloVensKe napredne mladine".
Skupna seja pododborov Zveze slov. napredne mladine se zaradi nujne seje glavnega odbora Narodne stranke preloži na nedeljo, 13. februarja. To tovarišem odbornikom, ki so že dobili
vabila, na znanje.
u Iz Kapel. Gotovo se Vam bo čudno zdelo, g. urednik, kako naenkrat toliko dopisov iz našega kraja. A potrebno je, da osvetlimo nečedno delovanje naših klerikalcev in klerikalk. Z vso močjo so se vrgle zlasti slednje na vse, kar je naprednega in skušale so prodreti vrste naše napredne mladine. Ker vse ni nič pomagalo, jim je
zdaj zadnji up — ptujski „Štajerc." Pa tudi to vam ne bo koristilo, ker vedite, tudi mi imamo mogočnega zaščitnika: naš „Narodni List." — Naznaniti pa moram tudi še en dogodek, ki je preznačilen za klerikalno oliko. Neki klerikalec iz sosedne župnije (ime na razpolago) se Vam zaljubi v eno naše napredno dekle, ki ga pa odločno zavrne. To je nespametnega razgrajača tako raz-kačilo, da je z grdimi besedami psoval njo in njene starše, in ko vse nič ni pomagalo, jim je še šipe pobil. Divjal in tulil je kakor obstreljena zver do ene ure ponoči. Pomilujemo našo vrlo in nad vse priljubljeno tovarišico zaradi tega dogodka, globoko smo užaljeni zaradi take brezpri-merne surovosti zagrizenega klerikalca. Svetujemo mu, naj gre h g. duhovniku za dober svet in duševno zdravilo. Ostani zdrave pameti in premisli ne samo za danes, ampak tudi za jutri. — Napredna kapèlska mladina.
Gospodarski pabcrki.
u Hudi časi so nastali za našega kmeta. Delavnih moči mu manjka, davki ga tiščijo k tlom in za svoje pridelke ne dobi skoraj nič. Trdo je njegovo življenje in ako hoče obvarovati svoje posestvo dolgov in propada, mora pridno, pri tem pa umno gospodariti. K temu spada tudi pravilno izvršeno umetno gnojenje in priobčimo v sledečem dva strokovnjaška članka, obenem pa opozarjamo na knjižico „Žveplenokisli amonijak" ki jo prilagamo vsem našim naročnikom k današnjemu listu in obenem priporočamo za nakup zajamčeno dobrih gnojil veletrgovino z železnino „Merkur" P. M a j d i č a v Celju, katera naznani vsakemu drage volje najnižje cene gnojil in daje potrebna navodila oziroma poučne spise. — Ta trgovina prodaja tndi najboljše kmetijske stroje po najnižjih cenah.
Umetni gnoj in njegov uspeh!
Današnje razmere zahtevajo, da vsakdo, ki nima dovolj dobrega hlevskega gnoja, rabi umetna gnojila, ki naj pripomorejo, da se obdelovanje zemlje izplača.
Kljub temu, da se je izdalo na tisoče knjižic in spisalo ogromno množino člankov iz prakse, vendar ni pri nas umetno gnojenje doseglo tiste veljave, ki jo zasluži. Temu je krivo dejstvo, da je nepravilna raba gnojil marsikaterega kmetovalca spravila ob zaupanje; ker ni dosegel zaže-ljenega uspeha, je opustil zopet rabo umetnih gnojil	.
Želeti bi bilo, da bi se povsod, v vsaki občini in fari, o stvari natančno prepričalo in poučilo naše razumništvo in bi na podlagi praktičnih poskusov kmeta poučevalo, kako naj rabi gnojila, da se bode za nja izdani denar v večjem pridelku izplačal.
Natančnega recepta in načrta za umetno gnojenje pač ni mogoče podati, ker razne lege in razne vrste zemlje potrebujejo različno rabo in je torej potrebno, vse to potom malih poskusov dognati.	/
Največja napaka je, rabiti le eno umetno gnojilo, takozvano enostransko gnojenje. Ako hočemo doseči uspehe, moramo rabiti vsa gnojila, ki zemlji primanjkujejo, vsled česar hočem s tem spisom v kratkem navesti raznovrstna umetna gnojila in njih pravilno rabo.
Najbolj razširjena in znana so umetna gnojila, ki vsebujejo fosforovo kislimo, in sicer dobivamo to v Tomaževi žlindri in pa v superfòsfatih. Fosforova kislina v superfòsfatih je mnogo dražja, kakor Tomaževa žlindra, vendar pa je hitreje raztopna kakor v žlindri. Tomaževa žlindra za jesensko, zimsko in zgodnje špomladno gnojenje izvrstno učinknje, dočim se naj za poznejše spo-mladno in letno gnojenje rabijo superfosfati.
Drugo neobhodno potrebno gnojilo je kalij, katerega se nahaja v 100 kg kajnita 12 4 kg (ali 22'4%) v 40% kalijevi soli pa 40 kg. Ker je procent kalija v 40% kalijevi soli ceneji kakor v kajnitu, se priporoča 40% kalijeva sol.
Kajnit se naj rabi le za jesensko gnojenje, nikakor pa ne malo- časa pred setvijo, ker jedka njegova raztopina lahko škoduje kalečemu semenu.
Tretja vrsta gnojil so dušičasta. Dušik se nahaja tudi v hlevskem gnoju, žal v premali množini, da bi nam zadostoval in se zaradi tega porablja žveplenokisli amonijak ali čilski soliter.
Čilski soliter vsebuje 15—16% dušika, žveplenokisli amonijak pa 20 6%. vsled česar je dušik ceneji in se zaradi tega, kakor tudi z ozirom na to, ker daje žveplonokisli amonijak enakomerno ves čas rast rastlinam dušičaste hrane, toplo priporoča.
Za vrhno gnojenje (na glavo) v okrepitev slabih al> pozeblih setev se vendar naj rabi le čilski soliter, ker v tem slučaju zahteva, da du-šičasto gnojelo hitro deluje.
O veliki v&žnosti dušičastih gnojil, posebej o žveplenokislem amonijaku smo prinesli že v lanskem letniku „Nar. Lista" spis iz peresa strokovnjaka.
Gnojenje sadnemu drevju z umetnimi gnojili.
Izmed najvažnejših rastlinskih red'lnih snovi (dušik, kalij, fosforova kislina in vapno) so le zadnje tri pripravne, da se zemljo ž njimi založi za več časa. Dušika pa zemlja ne obdrži v sebi,
temveč ga deževnica ali snežnica zelo hitro spravi v spodnje plasti zemlje; zato z dušičnatimi gnojili ni priporočljiv gori navedeni način gnojenja. Za eno drevesno jamo, 1 kubični meter veliko, se računa 1 kg kajnita, 1 kg Tomažove žlindre in 1'5 litra razpadlega živega apna. Če gnojimo mladim drevesnim koreninam preblizu, oškodujemo močno njegovo raščo. Pri sajenju sadnega drevja je pravilno, da se ne spravi vse ruše (tratnice) na dno oziroma v sredino jame, temveč se je toliko prihrani, da se korenine ž njo dobro obdajo in za eno dlan visoko zakrijejo. Ostali del ruše se pomeša z umetnim gnojem in potem okoli in okoli korenin doda. Umetni gnoj toraj ne pride v neposredno bližino s koreninami. Za gnojenje posamezno stoječih dreves je priporočljiv sledeči način profesorja dr. Steglich-a: Obseg debla se zmeri in zračuna, dobljeno število se z 100 pomnoži in ta svota v kvadratne metre spremeni. Na ta način se dobi gnojilna površina v kvadratne metre. Za 1 m2 se vzame 10—16 gramov dušika, 5 gramov fosforove kisline, 15—20 gramov kalija in 20 gramov apna. Množina fosforove kisline je na videz za 1 m □ skoraj prenizka. Mlado peškato drevje rabi namreč pri-lično malo te redilne snovi. Starejše drevje in posebno žlahtno koščičasto sadno drevje je rabi nekoliko več. Ako pa imamo gnojiti kake sadovnjake in ne kakih posameznih dreves, je najboljše, da pognojimo celi prostor. Na 1 hektar se vzame 120 do 140 kg kalija, 50—70 kg fosforove Kisline in 40—70 kg dušika. Če zrastejo drevesne mladike letno po 50 do 60 cm, potem lahko množino dragega dušičnatega gnoja znižamo, medtem ko ga moramo slabo rastočemu drevju dodati v yečji množini. Umetna gnojila, razun čilskega solitra se v zimi ali pa zgodaj na spomlad raztrosijo in podkopljejo. Čilski soliter se samo kot naglavno gnojilo na spomlad raztrosi. Kjer je ruša ali sicer kaka spodnja zemlja, ki hitro razkraja n. pr. peščena zemlja, moramo množine gnoja temu primerno povečati in zgodaj ter globoko podkopati, da pride naravnost h koreninam rastlin.
Iz proračuna poljedelskega ministerstva.
Za pospeševanje poljedelstva in gozdarstva (s podporami za krmo vred) zahteva poljedelsko ministerstvo 6,102.100 K. Od tega je proračunano za poljedelska in gozdarska društva in zadruge 2.032 000 K, za razstave 120.000 K, za rastlinstvo 497.300 K, za nasad krme 230 000 K, za vinogradništvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo kron 460.000, za lanarstvo 230.000 K, za pogozdovanje in druge gozdarske naprave 803.800 K, za živinorejo 1,430.000 K, za mlekarstvo 340 000 K, za drobničarstvo 540.000 K, za svilorejo 40.000 K. itd. V celem zahteva poljedelsko ministerstvo za leto 1910 K 37,682.912, t. j. za 1,88^.470 K več ko lani.
u V mali državi Danski, ki šteje 2 miljona 500 tisoč prebivalcev, je skupno 110Ò mlekarskih zadrug z 160 tisoč člani, ki imajo skupno 900 tisoč krav. 2250 miljonov kilograma mleka se je predelalo v 85 miljonov kilogramov surovo v maslo. 36 mesarskih zadrug združuje 9500 kmet-skih gospodarjev. Vnovčili so n. pr. v 1. 1906 nad en milj. pitanih svinj in 15 329 goved. 800 zadrug za prodajo jajc ima 60 tisoč članov. Tako se dela v tej mali, gospodarski na višku stoječi državi.
a C. kr. pletarska šola v Radovljici naznanja, da bo v kratkem ;praznih nekdj mest, ker dovrši več učencev svojo učno dobo. Stariši, ki hočejo dati svoje sinove učit se pletarstva, se opozarjajo, da lahko zglase takoj vstop svojih sinov. Pouk traja dve leti; vendar se pa sprejemajo učenci tudi na krajšo učno dobo, da lahko dobe naj-glavnejše pojme o pletarstvu. Pogoj za vstop je dopolnjeno 12. starostno leto. Omenjamo, da je v Radovljici tudi obrtno - nadaljevalna šola, kamor pletarski vajenci lahko zahajajo. Krajevni odbor te pletarske šole je ob enem pripravljen, poskrbeti vnanjim vajencem prav ceno stanovanje in hrano; priden učenec pa lahko zasluži že po preteku prvih dveh mesecev 4—6 kron tedensko, a pozneje razmeroma več. — Na ta zavod opozarjamo prav posebno vsa predsedništva „društev za varstvo in oskrbo sirot". Potrebna pojasnila dajeta L. Patik, vodja c. kr. pletarske šole v Radovljici ali pa tajnik krajevnega odbora Iv. Šefca.
ii raznih slovanskih krajev.
z V Naklem na Notranjskem je 17. t, m. umrl 75 letni župan Jožef Košir. 36 let je žu-panovàl v občini.
z Čipkarsko šolo so napravila dekleta v Loškem potoku. Obiskuje jo 81 deklet
z Silen vihar so imeli v noči od 18. na 19. t. m. v Ribnici in v ribniški dolini. Samo na strehah je več tisoč kron škode.
z Končni izid občinskih volitev v Puli je
sledeči: 25 laških liberalcev, 7 Hrvatov, 10 zastopnikov mornaričnih uradnikov, 2 zastopnika občinskih uradnikov in en soc. demokrat.
v V svrho povzdige reje prešičev na Kranjskem je sklenil deželni odbor ustanoviti še to pomlad večje število merjaščnih postaj, plemensko-prašičjih postaj in tri do štiri plemensko-prašičje zavode.
a Občina Blato pri Pliberkn bo začela ura-dovati izključno slovenski v odgovor na aretacijo župana te občine gosp. Miklaviča na celovškem kolodvoru.
d C. kr. kmetijska drnžba na KoroSkem
se je osnovala 1. 1764. kot prva v celi Avstriji. S 1. jan. 1910 je štela 163 podružnic z 984» rednimi člani. Potemtakem je na Koroškem skoro 30% kmetov organiziranih.
a Nove Ricmanje? V Vodicah v Istri ne gre narod, odkar se je razglasil dekret škofa Nagla, nič več v cerkev. Krsti, pogrebi itd. so izvršujejo brez duhovnika. Zvonilo se ni že od 6. t. m. Temu vzgledu bo narod sledil tudi drugod. To so posledice trme cerkvenih oblasti, izvirajoče iz narodnega sovraštva do Slovanov.
u Pod vlak se je vrgel v Gorici 60 letni prižigalec tamošnje plinarne Jamšek. Vlak ga je raztrgal in razmesaril. Vzrok samomora: neozdravljiva bolezen.
5oHolsl(a ma^arada V celjskem Jarodnetn domu4 na pustno nedeljo dne 6. sVecana 1910.
Zadnji dopisi.
u Ciril-Metodova podružnica za Zg. In 8p. Poljskavo, ki se je šele pred kratkim ustanovila, priredi 6. febr. ti. ob 5. uri pop. v prostorih g. Lampr na Sp. Poljskavi veselico s petjem, t burko „V medenih dneh," srečolovom in prosto zabavo.
u Za Ciril-Metodovo drnžbo je nabral med sorodniki g. Anton Gselman pri Sv. Martinu pri Vurberku namesto venca na grob umrlemu Al. Gselmano 8 K.
u Sv. Štefan pri Šmarju. Dne 25. tm. se je poročil tukajšnji občinski sluga Blaž ZaberI z gdčno Ano Šlender. Novemu paru: vse najboljše?
Št. Juri ob Juž. žel. Popolnite vaš dopis o veselici ženske podruž ice Ciril Metodove družbe v toliko, da je pozdravil zborovalce v imenu mla-Pinske organizacije mladenič Franc Ferlež ter se v navdušenih besedah zavzel za geslo „Svoji k svojim!"
c Sv. Štefan pri Šmarju. Shod, ki je bil napovedan za 23. t. m., se je moral zaradi visoko zapadlega snega odpovedati in se preloži na ugodnejši čas.
Slovenji gradeč. V zadnji štev. „Nar. L." je bil dopis, v katerem se govori o prodaji Narodnega doma Siidmarki. Iz dopisa bi se moglo soditi, da je z zadevo v zvezi naš gosp. župnik Čižek. Res je pa, da župnik Čižek v Slov. Gradcu ni načelnik posojilnice, ki je lastnica „Nar. doma"» ampak je načelnik župnik Pečnik iz Podgorja. Sicer pa se je med tem pri občnem zboru posojilnice soglasno sklenilo, da se „Narodni dom" ne sme prodati. Toliko v pojasnilo!
Vučja vas na Murskem polju. Nadučiteljn g. Francu Cvetku je 25. t. m. na posledicah lanske bolezni umrla nadepolna 9 letna hčerkica Milica. Naj blago srčece počiva v miru! Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
fazne noVosti.
d Štirikrat na smrt obsojen je bil mizar Valentin Kosziel na Pozuanjskem, ki je na cesti umoril 3 ženske in 1 moškega. Obenem je bil obsojen zaradi nekega nravnega zločina na 4 leta zapora.
d Krvavo svatbo so imeli 19. t. m. v Ivan-kovem v Sl voniji. 30 letni kmet Jožič se je o priliki gostije napil in v pijanosti v prepiru enega gosta težko in enega lahko ranil. Komaj so ga obvladali ter ga vtaknili v občinski zapor, kjer je imel poročno noč. Mlada žena je takoj vložila tožbo za ločitev zakona.
v 300 000 oseb štrajka proti mesu. Iz mesta Kansas City v drž. Missouri (Zjed. drž.) poročajo listi, da se je več tisoč rodbin pismeno obvezalo, da ne kupujejo več mesa za;adi previsokih cen. Temu sklepu se je pridružilo 300.000 članov delavskih društev, ki so izjavili, da ne bodo 30 dni jedli nobenega mesa. Nekateri mesarji so že vsled tega gibanja nekoliko popustili v cenah.
v Glad v Madridu Predvčerajšnjim so pobrali v Madrida na ulici dva mrliča, moškega in žensko, ki sta umrla od gladu. Od začetka zime sem je p ginilo, človek ne more drugače reči, na madridskih ulicah 9 oseb od gladu. A poleg tega
v španskih bogatih samostanih udobno in složno živi 200 tisoč menihov!
d Hčerki nos odgriznil. V predmestja Stötteritz pri Lipskem je neki delavec Horanek v prepiru sknšal umoriti ženo. Ko je hčerka prihitela materi na pomoč, ji je oče v besnosti odgriznil kos nosa. Mater in hčerko so morali odpeljati v bolnišnico. Suroveža so zaprli.
a Čez devet let se vrnil deček. Pred nekaj dnevi je prišel v Milan neki krog 15 letni deček, ki je pripovedoval na policiji, da je ušel neki madžarski ciganski družbi, ki ga je pred devetimi leti staršem ugrabila. Konštatiralo se je po daljnih pozvedovanjih, da je deček sin Drag. Simona iz Biseglie. Ko se je deček nato povrnil k staršem, je čakala v Biseglii njegov prihod velikanska množica ljudi, krog 20.000. Vse ljudstvo je jokalo ganjenosti, ko je oče takoj, ko je sin izstopil iz vlaka, ga prepoznal in ga v silni radostni razburjenosti objemal brez konca in kraja. Nato je vsa množica spremljala voz, v kateiem sta se peljala oče in sin, v mesto do Simonove hiše. Tam je iz okna gledala siva ženska — mati dečkova, ki je tekom zadnjih devet let od skrbi in žalosti osivela. Takoj ko je deček stopil iz voza, ga je'prepoznala.
Obrtni Vestni*.
u Enotne cene. Nič ni bolj značilno za pomanjkanje obrtniške ^organizacije nego pomanjkanje enotnih cen za obrtniške izdelke. Obrtne zadruge so poklicane, da to stvar uredijo, in načelniki posameznih zadrug so poklicani, to stvar na zadružnih zborovanjih spraviti v razpravo. Vsi prodajalci surovin in materijala, od katerih kupuje obrtnik ali rokodelec, imajo enotne cene in so jih tudi enotno za 20—30% povišali. Obrtniški pomočniki in pomožni delavci dobivajo tudi vedno višje mezde in so te tudi enotne. Le obrtniki in rokodelci, ki imajo potom zadrug pravico nastavljati cene za svoje izdelke, tega ne storijo, bodisi že iz zavidnosti, nezaupanja ali drugih vzrokov, in si tako sami ustvarjajo nevarnost, da jih zgoraj omenjeni gospodarski skupini, med katerima se nahajajo, zdrobita.
Določitev enotnih cen za obrtniške in rokodelske izdelke bo postala — kjer to še ni danés! — sčasoma nujna potreba i v mestih i na deželi.
Obrtni tečaji. Štajerski obrtnopospeševalni zavod priredi od 14. do 18. marca na zavodu peti strojni tečaj za mizarje. Tečaj ima namen teoretične izobrazbe mizarjev v strojni obdelavi lesu. — Nadalje namerava zavod od meseca februarja do marca prirediti osmi tečaj o prvi pomoči pri nezgodah za obrtnike,poslovodje in delavce. — Nadalje priredi od februarja do marca drugi tečaj o za brani nezgod in o tehnični obrtni h i g i j e n i. — Udeležijo se lahko tečajev obrtniki, poslovodje in delavci iz Štajerske in je javiti udeležbo na ravnateljstvo štajerskega obrtnopospeševalnega zavoda v Gradcu, Herrengasse 9.
DelaVsHi obzorniK.
u Poljedelski sužnji za Nemčijo. Veleposestniki na Pruskem so si uredili posebno orga-nizai-ijo za trgovino z ljudskim mesom, s katerim bi se radi oskrbeli v obliki cenih poljskih delavcev. Organizacija se imenuje „Deutsche Feld-arb*Mterzentrale" (nemški osrednji urad za poljske delavce.) Sedež mu je v Berolinu. Pošilja svoje agente tudi v Avstrijo. Izvemo iz Nemčije, da se tam postopa s temi tja zvabljenimi delavci jako nečloveško. Če pa kateri vsled tega postopanja službo opusti, ga takoj pošupirajo iz Prusije. — Zato svarimo naše delavstvo na kmetih pred agenti tega društva.
poučni HoticcH.
u Otroci pri mizi. Paziti je, da se otroci pri mizi (pri jedi) obnašajo mirno in dostojno. Če se jih ne vpraša, se ne smejo mešati v pogovor. Ne smejo s silo zahtevati, ampak vedno uljudno prositi. Ne smejo razbijati, si drug drugemu nagajati, se prepirati itd. Dobro je, če najmlajša deca sede v bližini starišev, ker so potrebna neposrednega nadzorstva. Navaditi je otroke na ravno sedenje. Ne smejo se naslanjati na naslonjala stolov, tudi ne smejo polagati rok daleč na mizo, niti si podpirati z roko glave. So to vse morda malenkosti, ki se jih pa ne sme spregledati. Posebno pa je strogo paziti na to, da se otroci ne navadijo takozvanega „srebanja" juhe in tudi srebanja (smrkaaja) pri pitju. Še bolj strogo pa je zabranjevati cmokanje ali mlaskanje pri jedi. Ni gršega pri jedi, kakor čuti take glasove. Tudi se ne sme pustiti, da otroci s polnimi astmi govorijo ali pa še prebavljajoč začnejo piti iz čaše. Česar se otrok mlad navadi, to mu bo ostalo. Gotovo pa imata mati in oče svoje veselje, če se otroci pri mizi lepo obnašajo.
Za smeh in KratcH čaj.
Župnik Bisaga, neomejeni gospodar v svoji lari M., je ležal na smrtni postelji. Zbrani so bili pri njem prijatelji in na politično vodstvo „duhovniške zveze" so pošiljali vsak dan poročila o bolnikovem stanju, ker župnik Bisaga je bil odličen član te stranke. Vodstvo je ta poročila vestno prijavljalo v svojem dnevniku „Žakelj". A tudi
vernim faranom so hoteli župuikovi prijatelji biti na uslugo, zato so obesili na farovška vrata tablo, na kateri so vsako uro napisali, kako je stanje župnika Bisage. In tam je stalo: „Ob 7. uri zvečer: Stanje župnika Bisage jako opasno." — „Ob 7. uri zvečer: Stanje župnika Bisage se nekoliko zboljšalo." — „Ob 9. uri zvečer: Stanje župnika Bisage se zopet poslabšalo." — „Ob 11. uri zvečer: Župnik Bisaga je odšel v nebesa." — Drugo jutro, ko je še vse spalo, je šel mimo te table menda kak človek, ki župniku ni bil ravno najbolj naklonjen, zakaj ljudje so pozneje našli pod temi poročili o župnikovem stanju sledeči pripis: „Brzojav iz nebes, ob 7.uri zjutraj: Tukaj velika osuplost in razburjenje. Župnik Bisaga ni prišel sem."
Listnica uredništva.
IHalanedelja s Hvala lepa! Lepo se obnaša naša klerikalna sodrga. Obžalujem, da so moji ožji rojaki. Težek boj bojujete, ne se ukloniti, ne omahovati niti za trenutek. Po poti prosvete in gospodarskega dela naprej! Pozdrav vsem vrlim mladim in starejšim bojevnikomi
I i I
«I
Potrtega srca nad izgubo našega iskreno ljubljenega soproga, sina, brata, svaka itd., gosp.
Josipa Krajnc-a mL
hišnega posestnika, trgovca z deželnimi pridelki itd.
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v prebridkih urah in nam izražali svoje sožalje na kakšenkoli način.
Hvaležni smo dekanu preß. g. Fr. Dovniku, da je pokojnika parkrat posetil v njegovi bolezni in ga tolažil ter ga spremil na zadnji poti. Hvala njemu kakor spremljajoči duhovščini.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so se udeležili pogreba, posebej še uradništvu, učiteljstvu, zastopnikom raznih društev, predvsem „Požarnim hrambam" iz Gornjegagrada. Sv. Frančiška Ksaverija. Ljubnega, Rečice. Mozirja in Bočne.
Hvala darovalcem krasnih vencev, kakor todi onim, ki so namesto venca, darovali prispevke za šolsko mladino, oz. narodnim društvom.
Iskreno se zahvaljujemo tudi „Pevskemu društvu" za ginljivo petje!
Sploh hvala, presrčna hvala vsem! V GORNJEMGRADTJji dne 15. prosinca 1909. 68	Žalujoči ostali.
I
Dražbeni oklic.
V pondeljek, dne 7. februarja 1910 ob 9. uri predpoldne se bode vršila na licn mesta na Polzeli h. št. 77 tik kolodvora družba hiše, mizarske delavnice, posestva itd., to je vseh nepremičnin Jožefa iu Terezije Repič, ki obstojijo iz vlož. štev. 356 k. o. Polzela in vlož. štev. 200 k. o. Spodnje Gorče ter iz različnih za mizarsko obrt določenih strojev, orodja itd.
Nepremičnine so cenjene: vlož. štev. 356 k. o. Polzela na K 13.377'42 vlož. štev. 200 k. o. Spodnje Gorče na K 1.539"54 stroj i, orodja. oprava itd, na_K 255'—
vse skupaj na	K 17.47196
to je: sedemnajst tisoč štiri sto sedemdeset in ena krona 96 vinarjev. Najmanjši ponndek, pod katerim se posestvo sploh ne proda, znaša 14.000 K to je: štirinajst tisoč kron.
Opozarjamo vse interesente na to, naj se za dražbo zanimajo, ker so posestva v najboljši legi neposredno pii kolodvoru, poslopja popolnoma nova in v dobrem stanju ter je mizarska delavnica s stroji opremljena za veliko obrt, ki pa se po potrebi lahko ša poveča. Vse skopaj je bilo cenjeno zaradi dobave posojila nad 24 000 kron, vsled česar sedanja sodna cenitev ni merodajna.
Na prvem mestu je vknjiženo posojilo Mestne hranilnice v Ljubljani po 11.000 K.
Natančnejši pogoji se lahko izvedo pri sodišču na Vranskem, na dan dražbe na licu mesta, pa tudi v pisarni g. dr. Jos. Karlovšek-a, odvetnika v Celju.
Posteljna vlaga!
Odstranitev takoj. — Starost in spol se naznani. — Pojasnila zastonj daje zavod „AESCULAP", Regensburg, Bavarsko.
Mlad mož
išče gostilno na račun
ali v najem v prometnem kraju. Isti je zmožen voditi velike pevske zbore, godbe na pihala in na lok. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod „gostilna na račun L. M. S.".
Poslano.
Gospod Josip Čretnik,
stavitelj umetnih mlinoy,
Sv. Jurij ob juž. žel.
Ker je moj umetni valjčni mlin. katerega ste Vi meni pred letom dni popolnoma na novo osnovali, neprestano v najboljšem tekn, se čutim dolžnega za Vaše solidno delo moje odkritosrčno priznanje izreči, ker isto popolnoma kvantitativno in kvalitativno Vaši garanciji odsrovarja.
Vsi stroji brez izjeme delajo v mojo najboljšo zadovoljnust. Jaz Vas bodem v nadalje kakor doslej vsakemu najtopleje priporočal in Vam dovoljujem, te vrstice v Vašo korist porabiti. RADEČE, dne 25.jan. 1910.
Anton Polanè,
45 i	valjčni mlin v Radečah.
Darujte za „Nar. sklad"!
Poslano.
Cenjenim posestnikom mlinov, ž^ig in vodnih sil priporočam e. Jos. Črefnika, stavitelja mlinov v Št. Jurju ob J. ž., naj se v vsaki potrebi, bodisi za napravo sürojev, vodnih koles ali celih stavb s popolnim zaupanjem nanj obračajo.
Jaz sem si dal lani napraviti na čisto mali vodi kamuolomni stroj, ki rabi 10 konjskih sil ; ljudje so se mi smejali, ker je vsakdo dvomil in naposled celo jaz sam, da bi to sploh prazno šlo.
Stavbo sem poveril g. Jos. Öretnikn in on je dosegel z napravo vodnega kolesa ter z ugodno prestavo zobnih koles in jermenic naravnost neverjeten uspeh.
S tako malo vodo, ko sem poprej mislil, da niti prazno ne bo šlo, zdrobim zdaj na uro 503 cestnega šodra.
Jaz sem g. Čretniku za njegovo duševno delo zelo hvaležen in si lahko Slovenci štejemo v čast. da imamo takega domačega podjetnika. Vodruš pri Sv. Jurju ob j. 4.
Ljudevit Cugmajster.
JOS. ČR£TNI«
izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem,
vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel.
( . ..
© sm^___ K
u
Krasne reference!
za žensko in moško perilo in dvojno široko za prtiöe se kupi najugodneje v narodni veletrgovski hiši
B». Stermecki, Ce je.
Celi kosi po engros cenah.
Vzorci zastonj in po iljatve čez K 20'— franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, bolj fina 10 K.
Loterijske številke.
Gradec, 22. prosinca 1910: 33, 50, 59, 85, 80. Dnnaj, „ „	„	63, 36, 11, 71, 2.
Cepljene trte
najboljše kakovosti \seh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni
Trsničarska zadruga Si. Bolfenk p. Središču.
Ceniki brezplačno !
Opozarjamo na našo specijaliteto : mu-škatni silvanec.
Trgovski pomočnik
zmožen slovenščine in nemščine se sprejme pri
Adolf Hauptmannu
trgovina barv, Ijubljana.
£	
	
k	
i V	
$	
t	
t	
Kdor je « * osivel, izgleda star. ^
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so >
1. Vltkor „Vedno mlad" piavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj In trajno. Ena Skatlja Stiri krone.
2. Tltkov „Huoin", stekleničk» eno krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro Izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija

Zahtevajte samo Vitkove preparate, vse druge zavrnite!
Fr. Vitek & Co., Praga II.
te, i
Pri Sv. Jakobu občina Kalobje se proda
posestvo
oustoječe iz več njiv, travnikov, gozda in lepega sadonosnika. Več se izve pri posestniku Andreju Urbančiču, Sv. Jakob, Kalobje. — Ponudbe naj se pošiljajo do 1. marca.	30 2-2
C C C C C C C
Iz starih v nove se lahko izpre-menijo moške in * ženske obleke, ako jih pošljete
v kemično barvarijo M. Medveda v Šoštanj
s pripombo v kakšni barvi jih želite imeti. — Vsled skrbnega apretiranja in gladenja v moji delavnici dobi vsaka obleka lepo fazono in izgleda kakor nova. — Ako kdo želi obleko predrugačiti, mu svetujem, naj jo pred barvanjem razpara; sicer to ni potrebno. V nujnih slučajih, kakor pri žalnih oblekah i. dr. se delo izvrši v najkrajšem času.
Najsolidneje delo I —-—— Cene jako nizke!
9 «
«
0 9
Ravnokar dogotovljena
nova hiša
z dvema stanovanjema in dvema podstrešnim» sobama ter z lepim, ograjenim vrtom v Za-
vodni pri Celju, se takoj proda, lfinko Kukovec, stavbeni podjetnik. Lava pri Celju.	48 3-3
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljsnega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima poi-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pal je-
I nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg pah», sivega 6 K; 7 K; belega, finega. 10 K, najfinejši drsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 k® dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega naa-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanj« po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko.
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava, Češko
Zaročne in poročne prstane
Rafael Salmič
vljudno priporoča
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Pofttne hran. račun it. 64.3 - Telefon it. 48. —
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine —=—= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnej&e pogoje.
0 registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DOM'
Pisaraa je v Celju, Rotovike ulice it. 12
00®
Uraduje se vsak dan
pazun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (57.)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na-leto celih 5 It od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pr oti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih © © © © ©
!
Vinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster,	|
lastnik parne žage na Lavi pri Celju
ffil	===== prevzame vsakovrstna =
gj	*
é	stavbena zias« tesarska dela.
i
m