PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsk: M. dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 <81/532958 °<>3< 00 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 160 (14.251) Trst, nedelja, 12. julija 1992 1 s Ob podpori štiristrankarske koalicije in kritikah vse opozicije Družbene sile negativno ocenile gospodarske ukrepe Amatove vlade Confindustrio je manever »razočaral«, ker je vlada spet segla predvsem po davčnem prilivu Sindikat CGIL, CISL in UIL napoveduje splošno stavko, če ne bodo spremenili ukrepov RIM Medtem ko so predstavniki štiristrankarske koalicije včeraj v glavnem hvalili Amatov gospodarski manever, s katerim naj bi zagotovili državni blagajni 30 tisoč milijard lir, pa se z napovedanimi pobudami za zmanjšanje javnega primankljaja in za zaustavitev inflacije ne strinjajo opozicijske stranke. To pa navsezadnje Amata niti ne preseneča, zanj je bolj nevarno, da so do njegovega manevra z različnih zornih kotov skrajno kritične družbene sile. Confindustrio je vladni gospodarski manever »razočaral«, ker je vlada ponovno segla po zvišanju davčnega priliva in noče racionirati in omejiti »svoje pretirane porabe«. Industrije! se prav tako ne strinjajo s postoponim uvajanjem premoženjskega davka, ker bo to prizadelo tudi podjetja. Prav tako jih je razočarala postavka o pokojninah, ki stremi predvsem na zvišanju prispevkov, ne pa na izboljšanju storitev. Se bolj negativne so bile reakcije drugih združenj in stanovskih organizacij. Za predsednika Confag-ricolture je gospodarski manever z enkratnimi davki le »šok terapija«, ki zagotavlja trenutno izboljšavo, a ne zdravi bolezni, tako da bodo morali prej ali slej ponovno seči po »podobnih zdravilih«. Confesercenti pa navaja, da bodo sedanji ukrepi v trgovini in v turizmu zvišali stroške za kakih 1.200 milijard lir, s tem pa je lahko vsakomur jasno, da sedanji manever ni protiinflacijski, kot ga skuša prikazovati Amato-va vlada. Združenje trgovcev in turističnih operaterjev obenem zahteva, naj vlada zniža davek na poslovna poslopja. Prav tako so vsa stanovska združenja najodločneje obsodila povišanje skrbstvenih prispevkov, ker večjemu prilivu ne bodo sledile skrbstvene izboljšave. Vsi so napovedali oster boj in proteste, če vlada ne bo zadostila njihovim zahtevam o dopolnilih in popravkih k vladnemu gospodarskemu manevru. Za Amata pa so nedvomno bolj nevarne včerajšnje ocene sindikata CGIL, CISL in UIL. Sindikalisti so izrazili zadovoljstvo, da je izpadel dodatek na Irpef, ker bi bilo nedopustno povečati davke na dohodke odvisnih delavcev, vladni manever pa vseeno ne prepriča. Že jutri bodo zahtevali sestanke z vlado in s parlamentom, da bi dosegli »spremembe in dodatke«. V soboto, 18. julija bo vsedržavna delavska manifestacija; če tudi to ne bo zaleglo, se bodo sindikati po besedah generalnega tajnika CGIL Bruna Tren-tina odločili za splošno stavko. Sindiati so obenem podrobno razčlenili Amatov gospodarski manever. Kot rečeno, so z zadovoljstvom ugotovili, da je tudi na njihove pritiske odpadel do- datek na Irpef, ki bi bil pravi »navek na poštene«. Glede premoženjskega davka (poslopja in zemljišča) so sindikati zadovoljni, da je vlada končno po 30 letih sprejela tak davek, a kaj ko je ta davek izreden in enkraten. Po njihovem mnenju bi bilo bolje, če bi bila davščina nižja, a stalna, s tem da bi bile izvzeta prva negospod-ska stanovanja (pod 150-200 milijoni lir). Sindikate moti, da so ponovno pozabili na prave denarne rente z raznimi državnimi zadolžnicami in obveznicami (BOT in CCT) in zasebnimi obveznicami, ki ne samo, da niso obdavčene, neznani so celo njihovi lastniki, tako da lahko vanje vlaga tudi organizirani kriminal. Sindikate pa še najbolj moti povišanje skrbstvenih prispevkov, ker izpadejo kot »nepošteni davek na plače in mezde«. Glede delegiranih zakonov bo treba razčistiti še marsikatero nejasnost, vsekakor pa je krivično, da so zvišali s 15 na 20 let delovno dobo za minimalno pokojnino. Sindikat zaradi nejasnosti ne ve, kaj vlada načrtuje za zdravstvo, prav tako je nejasna njena zaposlitvena in industrijska politika. Sindikat se noče pridružiti splošnim protestom raznih lobijev, a zahteva, da se sedanji težki gospodarski položaj rešuje »odločno in pravično«. Medtem ko sile javnega reda še vedno iščejo ugrabitelje 8-letnega dečka Okoliščine Farukove izpustitve še nejasne Mnogi se sprašujejo o Mesinovi vlogi CAGLIARI — Dan po izpustitvi malega Faruka Kasarna so podrobnosti, predvsem pa dinamika izpustitve, še vedno nejasne. Nepojasnjena je npr. vloga, ki naj bi jo pri tem imel 50—letni bivši »kralj Supra-monteja« in večkratni obsojenec G razi an o Mesina. Šef policije Vin-cenzo Parisi je zanikal, da bi nekdanji sardinski bandit aktivno sodeloval pri pogajanjih z ugrabitelji. Po njegovih besedah naj bi Mesina deloval na lastno pet, izključno zaslu-9o pri izpustitvi naj bi imela država. Vendar je te trditve omajal sam Mesina; le—ta sicer ni pojasnil vloge, ki naj bi jo imel pri celotni zadevi, Potrdil pa je, da se je za stvar »zanimal«. Precej dvoumne so bile tudi izjave državnega pravdnika in njegovega namestnika Franca Melisa in Maura Mure. Slednji je izjavil, da je Mesina (z nepremišljeno napovedjo o skorajšnji izpustitvi malega Faruka) celo otežkočil sklepno fazo izpustitve. Dejstvo vsekakor je, da se je Mesina na Sardiniji nahajal že od 2. julija, to pa je (glede na to, da je Mesina bil na prostosti pod nadzorom v Piemontu) seveda sprožilo upravičena ugibanja. V središču polemik so se znašli tudi novinarji. Mnogi so bili namreč mnenja, da so se v času ugrabitve, posebno pa v sklepni fazi, povsem požvižgali na novinarsko etiko. To so poudarili sodniki, ki se ukvarjajo z ugrabitvijo, nenazadnje tudi sam Farukov oče (na sliki AP). Državni pravdnik Melis je dejal, da je nenehna kršitev tiskovnega molka znatno otežkočila pogajanja med ugrabitelji in Farukovo družino; posledica tega je bila, da so ugrabitelji zadržali malega Faruka dlje časa kot bi ga sicer. Melis je bil zelo oster tudi do doslej še neznanih jav- NADALJEVANJE NA 2. STRANI tof. h«F/3 Italijanska f • • v v levica isce z enotnim proglasom skupni jezik RIM — »Za levico v vladi« je naslov skupnega dokumenta, ki ga je včeraj predstavila skupina voditeljev iz vrst DSL, PSI in PSDI. Dokument nakazuje smernice za dosego enotnosti levice, izdelalo pa ga je 27 vidnih osebnosti, med katerimi so Macaluso, Bu-falini, Chiaromonte, Lama, Boffa iz DSL, Manca, Signorile, Mancini, Ruffolo, Villetti, Benvenuto iz PSI, Ciampaglia iz PSDI, in drugi. Pobudnikom omenjenega »manifesta« so se po predstavitvi pridružili še drugi, do septembra pa računajo, da bodo zbrali še več tisoč pristopnih izjav. Takrat namreč septembra - bodo sklicali vsedržavno skupščino, na kateri bodo določili nadaljnje smernice delovanja. Na predstavitveni tiskovni konferenci sta Manca in Macaluso povedala, da je glavni namen pobude spodbuditi DSL, PSI in PSDI k izdelavi skupnih predlogov. Zanikala sta, da bi pobuda lahko skrhala enotnost znotraj treh strank, kvečjemu sta se zavzela za »korekturo« političnih linij teh strank. Pobudniki dokumenta so se za zdaj omejili le na t.i. tradicionalno levico, v bodoče pa nameravajo pritegniti ali vsaj povabiti še druge napredne sile. Macaluso je dejal, da so se pobudnikom nameravali prvotno pridružiti tudi pristaši Achilleja Occhetta, vendar ti so nato ubrali bolj previden odnos. Pobudniki dokumenta so tudi poudarili, da je napočil čas, da levica vstopi v vlado; po njihovem mnenju je nesmiselno, da se sedanja levica deli na vladno in opozicijsko. Prve reakcije na dokument so bile različne. Vsedržavni tajnik PSDI je dokument na splošno ocenil pozitivno, socialistično tajništvo pa za zdaj še ni objavilo stališča. Tajništvo celo dodaja, da dokumenta njeni pobudniki sploh niso poslali tajniku Craxiju. Vsedržavni tajnik DSL Occhetto je zatrdil, da je dokument koristen, vendar za zdaj ne vidi možnosti za združevanje sil na levici. Povedal je, da so v kratkoročnem obdobju odprte vse ostale možnosti, to pa so programsko zbliževanje med strankami, federativne oblike povezovanja, v najboljšem primeru pa zavezništva. Kljub zahodnoevropskim grožnjam in ladjam v Jadranu Uspehi srbske ofenzive v BiH xi\ S.—j,; Teritorialna obramba BIH lahko nudi pomoč od srbskih transpo t C6"V ranlen'm civilistom ie s pomočjo ^klopnih LJUBLJANA — Pravkar končane pomembne mednarodne konference v Munchnu in v Helsinkih Bosni in Hercegovini niso prinesle nikakršnega olajšanja. Še več, Srbi so v posmeh vsem grožnja prešli v splošno ofenzivo na vseh bojiščih. Včeraj je bilo najhujše v Goraždah, ki ležijo na črti med Sarajevom in Fočo, na območju, ki je strateško izjemno pomembno za srbske enote in za njihov načrt povezovanja posameznih delov Bosne in Hercegovine s Srbijo in z območij, ki so na Hrvaškem naseljena s Srbi. Cilj intenzivnih srbskih akcij je v bistvu zaokroževanje območij, ki naj bi sodila v tako imenovano »veliko Srbijo«. Goražde so sicer že tri mesece obkoljene, v njih je tudi 30.000 beguncev, življenjske razmere pa so zaradi pomanjkanja hrane in vode katastrofalne. Srbske sile so zadnje dni začele s strahovito ofenzivo. V noči na soboto je v bojih sodelovalo 40 srbskih tankov in večje število protiletalskih topov. Bitka se je nadaljevala tudi ves včerajšnji dan, teritorialna ob- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Z nastankom opozicijskega desničarskega bloka Izredno zaostreno ozračje na slovenski politični sceni Mir na Balkanu odvisen tudi od položaja manjšin LJUBLJANA - Pred ljubljanskim magistratom je bilo v zadnjih dneh izredno živo. Mladi slovenski demokrati so namreč pričeli zbirati podpise, s katerimi zahtevajo odstop ljubljanskega demosovega župana. Postavili so mizico in lepo mirno pozivali mimoidoče, naj se podpišejo. Nekateri so se odzvali, mnogi pa tudi ne. Uradno je župan odgovoril, da je seveda odstopitev možna toda po uradni poti po zakonih in pravilnikih. Toda že v četrtek zvečer se je na zborovanju štirih desnih strank v Križankah ozračje segrelo in v petek zvečer je prišlo do protidemonstracij e nekaj sto de-mosovih najbolj zagretih aktivistov, po večini starejših oseb, ki so fizično bolj skromne, toda intelektualno prefinjene demokratične mladince dokaj grobo odstranili. Prišlo je do prerekanj, prerivanj, do grozečih besed, kaj hujšega pa ni bilo. To je tudi eden izmed mnogih zunanjih znakov izredno zaostrene politične situacije v Sloveniji in ustvarjanja desničarskega bloka, ki ima izrazito protikomunistični značaj. Demokratične mladince so obtožili, da so bivši komunisti, vse kar je v sedanji vladi naj bi imelo takšen predznak. Tako, vroče in razgreto je bilo ozračje v Križankah. Toda istočasno pa je treba tudi poudariti, da je enotnost štirih strank desnice bolj navidezna kot globlje domišljena in organizacijsko utrjena. V Križankah so bili sicer prisloni krščanski demokrati, toda samo na ravni mestne sekcije, ostale tri opozicijske stranke: liberalci z Grosom, kmečka ljudska stranka s Podobnikom in nacionalni demokrati s Pirnatom in torej vsi trije s svojimi predsedniki na čelu. Krščanski demokrati premišljujejo in kolebajo. Omenjene tri opozicijske stranke so se že spremenile v sicer bučne in polemične, toda volilno šibke zaveznike. Vsaka zase najbrž ne doseže praga treh poslancev, mnogi dvomijo, če ga dosežejo vse tri skupaj. Kako se bodo odločili Krščanski demokrati, ki bodo predložili svojega predsedniškega kandidata, pa je še vedno uganka. Podobno je tudi na levici. Mnogo je poskusov ugibanj, pogajanj za širše sodelovanje, vse pa je še vedno odrpto. V takem ozračju so včeraj prenovitelji sklicali posvet občinskih vodstev, ljubljanskega in republiškega. Sklenili so, da bodo v volilno kampanjo usmerili za gospodarsko uspešno in socialno pravično Slovenijo. Odločili so tudi, da bo jeseni konferenca stranke, na kateri naj bi zamenjali tajnika Francija Pivca z Maurici- jem Olenikom, vodjo ekološke alternative v stranki. Predsednik Ciril Ribičič je v uvodu poudaril, da bodo v volitve štartali z novim programom za mlado in prenovljeno Slovenijo, za uresničitev takšnega programa pa postajajo razmere po razpadu Demosa ugodnejše. Demos je v dveh letih izgubil podporo ljudstva in parlamentarno podporo demosovi vladi, ki je bila nesposobna spodbuditi razvoj in je zapravila zavezništvo s strankami sredine. SDP noče prevzeti zaostren odnos, noče biti odgovor skrajni desnici. SDP je strpna, usmerjena in na videz neofenzivna. Prav zato je lahko odločilno prispevala k razpadu Demosa in ustvarjanju nove vlade leve sredine. V zadnjem razdobju so njeni predstavniki zmagali na vseh glasovanjih mladih, pa tudi neuradne in za sedaj neobjavljene ankete navajajo, da se stranka utrjuje. MILAN — Milanska kvestura je v sodelovanju s kvesturami iz Genove in Barija zadala težak udarec itali-jansko-turški organizaciji prekupčevalcev mamil. V operaciji polmesec, kot so imenovali to uspešno akcijo, so izdali 54 zapornih nalogov, od katerih 30 v Italiji in 21 v tujini, medtem ko so trije prekupčevalci na begu. Med osumljenci je 13 Italijanov in 41 turških državljanov kurdske narodnosti. Aretacije so v Italiji izvedli v Milanu, Astiju, Veroni in Modeni. M. Noriega dobil 40 let PANAMA, VVASHINGTON — Prvi odmevi na vest o obsodbi bivšega panamskega diktatorja Manuela Noriege (zaradi vpletenosti v promet mamil in t.i. pranja umazanega denarja so ga obsodili na 40 let zapora) so bile pozitivne. Vidno zadovoljstvo sta med drugimi izrazila ameriški predsednik George Bush in sedanji panamski predsednik Guillermo Endara. Agencije poročajo, da so tudi ljudje na panamskih ulicah izkazali zadovoljstvo zaradi obsodbe Noriege. Sicer pa preiskovalci še niso zaključili dela, saj sumijo, da je Noriega imel v Ženevi in Zurichu okrog 20 milijonov švicarskih frankov (164,5 milijard lir). Predsednik poslanskega kluba Miran Potrč pa je napovedal, da bodo volili za osnutek volilnega zakona, pa čeprav bi ga želeli v marsičem popraviti, ker želijo volitve čim prej in ker nočejo biti sokrivi za morebitno odlašanje volitev. Miran Potrč je opozoril na naj večjo slovensko nevarnost, ko bi se razdelili na dva bloka: na konservativce in liberalce, na klerikalce in socialdemokrate, na črne in rdeče. Taka delitev bi .vodila v sovraštvo, novo enoumje, zmanjševanje svobode in demokracije, kršenje človekovih pravic in kršenje pravic vseh manjšin. Nastop širšega vodstva prenoviteljev govori o utrjevanju stranke, ki nikakor ne želi zapustiti politične bitke, ki se notranje utrjuje, čeprav politični prostor in še zlasti politični prostor levice še vedno ni povsem jasno začrtan in opredeljen. BOGO SAMSA Po oceni preiskovalcev je to bila največja mednarodna zločinska organizacija, ki so jo kdaj odkrili v Italiji. S preiskavo so začeli spomladi leta 1990. V vsem tem dolgem obdobju so ugotovili, da so iz Turčije prihajale v Milan ogromne količine surovega (neprečiščenega) heroina, tudi do dve toni na dan. Milan pa je bil le zbirni center, odkoder so heroin preko genovskega ^pristanišča pošiljali predvsem v Španijo in Francijo, del heroina pa je ostal na italijanskem trgu. Pred vojno v nekdanji Jug osla vij-ni je heroin prihajal po tako imenovani »balkanski poti«, zadnje čhse pa so tovornjaki ubrali »morsko pot« s trajekti, ki pristajajo v Bariju in Brindisiju. Trenutno ni še jasno, če se je ta organizacija posluževala tudi tržaškega pristanišča. Preiskovalci so le navedli, da je pred vojno heroin po kopnem potoval preko Trsta. Do prvih »poslovnih stikov« med turškimi proizvajalci in predstavniki kalabrijske 'ndranghete je prišlo v milanskem zaporu San Vittore. Sporazum je točno navajal »nakupne obveze« Italijanov in zagotovilo, da bodo poskrbeli za varno kritje. Po vsemu sodeč to kritje ni bilo dovolj trdno, saj se je v organizacijo vrinil policijski agent, ki mu je med drugim uspelo pridobiti zaupanje tudi turških prekupčevalcev, tako da je dobro leto preživel v Turčiji. Kljub temu da so skoraj vsi turški osumljenci kurdske narodnosti, pa preiskovalci nimajo dokazov, da bi bili morebiti povezani s kurdskimi avtonomističnimi in separatističnimi organizacijami. George Bush še okleva, čeprav ga Alija lzetbegovič roti, naj pošlje svoje vojake v Bosno in Hercegovino. Se pač bližajo volitve. Fran^ois Mitterrand pošilja na Balkan pehoto in helikopterje, George Bush potem nemudoma usmeri dve vojni ladji v Jadran. Svet se očitno še ni prilagodil radikalnim spremembam v nekdanjih socialističnih državah in družbah. Velike sile še iščejo nove skupne institucije, skozi katere bi urejale in vodile zemeljsko kroglo, vmes pa seveda tekmujejo, katera bo imela prvo besedo, tudi pri odpravljanju tako imenovane jugoslovanske krize. Tu so naletele na trd oreh. Tradicija nasajanja ljudi na kol, tako nazorno opisana v Andričevem Mostu na Drini, je znova oživela. Nihče več ne izbira sredstev v spopadih, ki so se zdaj bolj ali manj zgostili na ozemlju Bosne in Hercegovine. Čedalje bolj se tudi vidi, da je to v resnici spopad med Srbi in Hrvati. Muslimani so samo nekakšna vmesna tarča, zdaj tudi že hrvaških sil. Zdi se, da je francoski predsednik Franqois Mitterrand precej poenostavil razlago teh spopadov, vendar nikakor ni zgrešil bistva. Prepričal je namreč druge evropske države pa tudi Združene države Amerike, da je treba oživiti in razširiti mednarodno konferenco o nekdanji Jugoslaviji ter ji osvežiti, okrepiti, morda še dodati nekatere poudarke, predvsem usodo manjšin in morda celo mednarodno skrbništvo. Tako vsaj govorijo nekateri verodostojni zahodni viri. Takšnemu stališču govorijo v prid nekateri tehtni argumenti, čeprav se na prvi pogled zdi, kot da se pobuda sprehaja nekje po obrobju. Ko je pred dobrima dvema letoma postalo dokončno jasno, da so se navznoter sesule tako imenovane socialistične družbe, so te skupnosti nenadoma ostale brez prave identitete. Staro ni veljalo več, novega še ni bilo. Zato jim pravzaprav ni ostalo nič drugega, kot da se krčevito oklenejo nacionalnih identitet. Slovenija jo je pri tem odnesla sorazmerno poceni. Očitno jo je njena tradicionalna težnja k civilni družbi, zraven seveda še kakšen drug pomemben razlog, rešila pred prehudim begom v lastno preteklost. Drugi narodi, živeči v balkanskih tradicijah, pred čemer je Slovenijo rešila njena lastna zgodovina, so se uklonili mitom lastne preteklosti. Pri tem vsekakor prednjačijo Srbi, čeprav je danes že težko izmeriti, ali Hrvati sploh še zaostajajo za njimi. Spopad teh nacionalnih identitet je Balkanu prinesel krvavo katastrofo in hitrih rešitev ni videti. Bodoči predsednik vlade »Zvezne republike Jugoslavije« Milan Panič sicer trdi, da lahko zaustavi krvave srbske pohode v Bosni in Hercegovini, s tem pa Slobodana Miloševiča, srbski zunanji minister predlaga, da je nemudoma treba razorožiti vse, kar je še živega na območju BiH, toda stvari le niso tako preproste. Trčile so nacionalne identitete, bojujejo se za fizični prostor na ozemlju nekdanje Jugoslavije in težijo k strnjevanju okoli nacionalne matice. Nihče noče biti manjšina. »Plemenski teritorializem«, bi rekli ameriški sociologi in je zapisal generalni tajnik OZN. Morda tudi to, vsekakor drži, da miru ne bo, dokler bodo zlasti Srbi in Hrvati pomikali sem ter tja meje v Bosni in Hercegovini, ali Srbi na Hrvaškem živeli v negotovosti, kaj bi jim prineslo soočanje s hrvaškimi oblastmi, ko bodo prej ali slej znova prevzele pristojnosti v tako imenovanih srbskih pokrajinah. Zato se zdi razumljiva in logična pobuda, da bi se Evropa temeljiteje lotila manjšinskih problemov na Balkanu. Težava bo v tem, da bo v svojih prizadevanjih praktično nemočna, dokler bo beseda klavnica le bleda prispodoba za razmere v Bosni in Hercegovini, delno tudi še na Hrvaškem. Videti je, da tako ocenjujejo razmere tudi v evropskih in ameriških vladnih in vojaških uradih. Čedalje očitneje postaja, da bodo svetovne mirovne enote z vsemi sredstvi zavarovale humanitarne koridorje do Sarajeva in drugih mest v Bosni ih Hercegovini. Temu in doslednejši blokadi Srbije so namenjeni tudi ponovni premiki ameriških in drugih vojaških ladij Nato in Zahodnoevropske unije v Jadranu. Če bodo teroristi katerekoli barve napadli konvoje, se bodo modre čelade nemudoma odzvale. Posledice utegnejo biti nepredvidljive. Po drugi strani pa se je svet določneje lotil tudi iskanja trajnejših političnih rešitev, med katere vsekakor šteje tudi usoda manjšin v novih balkanskih državah, predvsem Srbov na Hrvaškem, daleč od tega pa niso tudi prihodnji odnosi med tremi narodi v Bosni in Hercegovini, predvsem usoda Muslimanov, ki nimajo »rezervne domovine«, kot na primer Srbi ali Hrvati. Zato bi ta dva naroda tudi sorazmerno hitro privolila v razdelitev Bosne in Hercegovine, Muslimani pa se temu krčevito upirajo. Ta trenutek je svet bolj ali manj na njihovi strani. Toda njegovi humanitarni koridorji ne bodo zadoščali. BOŽO KOVAČ Operacija »polmesec« proti trgovcem z drogo nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s T. strani - Nadaljevanji * L strani Z nadaljevanji s L stram • Okoliščine nih funkcionarjev, ki so novinarjem posredovali zaupne dokumente. Melis je tudi dejal, da ugrabitelji niso uspeli iztržiti zahtevanega denarja, to je potrdil tudi minister za notranje zadeve Nicola Mancino. Po Me-lisovih trditvah naj bi ugrabitelji izpustili dečka v trenutku, ko so doumeli, da se obroč okrog njih neizogibno stiska. Kdaj pa je do tega prišlo, še ni natančno znano. Nekateri trdijo, da so množični mediji sporočili novico o izpustitvi v času, ko je bil Faruk v rokah upraviteljev. Ugrabitelji naj bi zadnje mesece večkrat menjali skrivališče. Mnogi kljub polemikam poudarjajo tudi pozitivno plat celotno zadeve. Še zlasti poudarjajo pomen človeške solidarnosti, ki so jo prene-kateri izkazali družini Kasarn. V rokah ugrabiteljev je trenutno še pet ljudi. To so 52—letna Mirella Silocchi, 25— letni Andrea Cortel-lezzi, 66—letni Vincenzo Medici, 34—letni Giancarlo Conochiella in 71—letni Pasguale Malgeri. Cortel-lezzija in Silocchijevo so ugrabili leta 1989, obema pa so — podobno kot Faruku — odrezali del uhlja. Pred Farukom so, kot zadnjega, izpustili Giacoma Falconeja; le—tega so ugrabili v začetku aprila, izpustili pa so ga po enem mesecu. • Uspešna ramba BiH pa je svojim silam v Go-ražde poslala prepotrebne okrepitve. Po relativnem miru so včeraj tudi v Sarajevu Srbi okrepili svojo agresijo. Prav včeraj pa se je v Sarajevo vrnil s zasedanja KVSE v Helsinkih predsednik BiH Alija lzetbegovič. lzetbegovič je priletel v v Sarajevo skupaj s turškim zunanjim ministrom Cetinom, ki hoče tudi tako demonstrirati veliko podporo Turčije in muslimanskega sveta Muslimanom v Bosni in Hercegovini. Včeraj so sporočili, da sta dve italijanski vojaški ladji že začeli izvajati kontrolo spoštovanja embarga proti na Jadranskem mdrju v bližini Otranskih vrat izvajati kontrolo spoštovanja embarga Združenih narodov proti Srbiji in Črni gori. Kot je znano je pred dvema dnevoma Zahodnoevropska unija (WEU) spreje- la odlok o uvedbi nadzora v jadranskih vodah nad izvajanjem resolucije Varnostnega sveta OZN o prepovedi trgovanja s Srbijo in Črno goro. V pomorskih operacijah, ki jih bo koordinirala Italija, naj bi sodelovalo najmanj 5 do 6 vojaških ladij in večje število helikopterjev, ki bodo stacionirani na kopenskih oporiščih. Predvideno je, da bodo nadzor opravljali v mednarodnih vodah, v Otrantskih vratih in na nekaterih drugih točkah ob obali nekdanje Jugoslavije. Pri tej kontroli je napovedal udeležbo vsaj enega grškega rušilca tudi grški premij er Micota-kis, ki pa je zaradi tega že doživel ostro kritiko leve grške opozicije. Le-ta trdi, da bi bil to prvi grški korak v širši balkanski spopad. Za takšno kontrolo se je Zahpdnoev-ropska unija odločila, ker je vse več informacij govorilo o tem, da posamezne države, pri čemer so še posebej omenjali Romunijo, krši odločitev VS OZN o blokadi Srbije in Črne Gore. Romunski predsednik vlade je včeraj že tretjič izjavil, da Romunija spoštuje sklep VS, hkrati pa se je pogovarjal z vsemi resornimi ministri in od njih zahteval maksimalno nadzorstvo nad delovanjem njihovih sektorjev, da v nobenem primeru ne bi prišlo do izigravanja sklepov varnostnega sveta. Oči sveta so še posebej uprte v Romunijo zato, ker se je podpredsednik srbske skupščine pred nekaj dnevi hvalil, da Srbija nemoteno dobiva nafto iz Romunije in to preko črnogorskega pristanišča Bar. Francija je včeraj sporočila, da v Sarajevo za zdaj ne bo poslala svojih vojaških helikopterjev, ki naj bi pomagali pri zagotavljanju nemotene dostave humanitarne pomoči Bosni in Hercegovini. Prihodu teh helikopterjev se je zoperstavil poveljnik sil Združenih narodov Mac-Kenzie, ki meni, da ne bi bilo treba prehitevati z demonstriranjem vojaške moči, dokler so še možnosti, da se razmere vendarle uredijo po drugačni poti. Iz Sarajeva so poročali, da so od 29.junija do včeraj na sarajevsko letališče prepreljali 655 ton hrane in 75 ton zdravil. Včeraj so srbske enote napadale Alipašino polje ih Novi grad v Sarajevu, Bosanski Šamac in Gradac. V bojih za Gradac so sodelovala tudi letala. Predsednik Zvezne republike Jugoslavije Milan Panič je v nekem intervjuju izjavil, da je proti kantonizaciji Bosne in Hercegovilne in da bo storil vse, da bi sprte strani v Bosni in Hercegovini pripeljal za pogajalsko mizo. Tisto, kar zadnje dni počenja Panič je preprosto nenavadno. Ali to počenja sam ali ob soglasju sedanjega srbsko-črnogor-skega režima? Odrekanje kantonizaciji BiH pomeni direktno nasprotovanje zahtevam srbske pa tudi hrvaške strani v Bosni in Hercegovini. Proti kantonizaciji so bili doslej najizraziteje Muslimani, zaradi česar so jih zelo pogosto napadali tudi iz Hrvaške. Panič se je ob svojem nenadnem petkovem obisku v Helsinkih srečal s hrvaškim predsednikom Tudjmanom in bosansko-hercegov-skim predsednikom Izetbegovičem. Tudjman je po srečanju s Paničem na vprašanje, ali verjame Paniču, dokaj naklonjeno odgovoril, da bi mu rad verjel in da upa, da si gospod Panič zares želi zavzeti za mir. Panič je po pisanju nekaterih časopisov na svoji tiskovni konferenci v Helsinkih izjavil, »da bo opravil svoje delo, Miloševič pa naj opravi svoje in bog naj mu pomaga, če se mi bo skušal postaviti na pot.« (NIA) Uspeh »Oklahome!« v okviru mednarodnega operetnega festivala Drobec Divjega zapada strnjen v glasbeni komediji Ko je v Evropi divjala druga svetovna vojna, je v newyorškem gledališču St. James Theatre doživela glasbena komedija - muzikal »Oklahoma!« svojo krstno uprizoritev in v enem samem zamahu doživela potem še 150 ponovitev, kar je tudi za to priljubljeno odrsko zvrst z elementi operete, kabareta in glasbene komedije predstavljalo svojevrsten rekord. V naslednjih petih letih so jo ponovili 2212-krat, postala je stalnica na vseh najpomembnejših glasbenih odrih sveta od slovitega Broadwaya do Evrope in Azije, nekatere popevke pa so postale malodane ljudske. Zakaj tolikšen uspeh »Oklahome!«, smo lahko spoznali zdaj tudi v Trstu, ko je prišla na repertoar letošnjega mednarodnega operetnega festivala z gostovanjem »The ameri-can musical company of New York« v gledališču Rossetti. Musical »Oklahoma!« je ena od uspešnic, morda celo največja, ameriškega skladatelja ruskega porekla Richarda Rodgersa. Vseh muzikalov, ali vsaj tistih najpomembnejših, je napisal okrog 40. Za prvih 22 mu je besedila oziroma verze napisal Lorenz Milton Hart, pesnik neurejenega življenja toda mojstrskih »lyries«, za naslednje, med katerimi tudi za »Oklahomo!« pa po Hartovi smrti Oscar Hammerstein II., človek ne samo drugačnega značaja, marveč tudi drugačnih vrlin in predvsem človek z velikim smislom za dramsko literaturo. Če je Rodgers v sodelovanju s Hartom napisal glasbo, kateri je Hart naknadno napisal besedilo, je bil Hammerstein tisti, ki je naprej napisal besedilo, kateremu je Rodgers vdahnil glasbo. To pa je muzikalu dalo tudi drugačen značaj; nič več le nizanje uspešnih in priljubljenih motivov s kabaretis-tičnimi poudarki, marveč prava glasbena komedija z dramatičnimi odsevi odrske literature, torej muzikal, ki združuje in povezuje različne elemente v celovito glasbeno delo. In prav to je »Oklahoma!«, avtentična zgodba iz življenja preprostih kolonizatorjev ameriškega zapada na začetku stoletja, kjer so Pred njimi domovala indijanska Plemena, v kateri nastopajo kovboji in farmarji, mali ljudje s svojim vsakdanjim življenjem in ljubezenskimi zapleti, ljudje čustev pa tudi nečednih lastnosti, ljudje zavisti, strasti in ljubosumja na eni pa elementarne skorajda otroške iskrenosti in preproščine na drugi strani. V središču dogajanja je preprosto dekle Laurey VVilliams, ki ji dvorita dva mladeniča - prikupni in postavni kovboj Curly, in mračni, kaj malo priporočljivi Jud Fry, delavec na farmi Laureyine tete Eller. Curly Prizor iz glasbene komedije »Oklahoma!« in Laurey se ljubita, vendar tega iz nekih čudnih nagibov, predvsem pa iz sramu, nočeta javno priznati. La-urey celo sprejme Judovo povabilo na ples, katerega se udeleži tudi Curly in kateremu se nudi priložnost, da končno javno izkaže svojo zaljubljenost v Laurey, kar mu ta tudi vrača. Ob njuni poroki se med razigranim slavjem pojavi Jud, pijan in z odkritim namenom obračunati s Curlyjem. V pretepu potegne Jud nož, vendar v prerivanju s Curiejem pade sam nanj in se ubije. Na hitro sestavljena porota Curlyja oprosti vsake krivde in mlada zakonca Laurey in Curly se odpravita na poročno potovanje v deželo, ki postane kmalu 46. zvezna država Amerike - Oklahoma. (Beseda izvira iz jezika indijanskega plemena Choctavv in je zloženka iz besed: okla-ljudje, homma-rdeče.) Seveda se ob tej glavni zgodbi plete še druga vzporedna med prostodušnim dekletom brez posebnih predsodkov Ado Annie Čarnes in kovboj em VVillom Parkerjem, ki se po komičnem vložku s perzijskim krošnjarjem Ali Hakimom, tudi srečno izteče. Vse se odvija v skupnosti teh ljudi, v ambientu, ki je skrbno izrisan in daje domala »klasičen« okvir prostoru in času, ki ga sicer poznamo iz mnogih »westernov«. Rodgersova glasba je pisana na kožo akterjem, je polna prekrasnih melodij in plesnih motivov ameriškega zapada in evropskih tradicij (valčki) podčrtuje pa tudi dramatične trenutke, čeprav ti nikoli ne izstopajo do takšne mere, da bi delo kot celota ne ohranilo značaja izrazite glasbene komedije. Med posameznimi akterji seveda izstopata Lewis Cleale v vlogi Curlyja McLa-ina, pevec lepega tipičnega muzi-kal-glasu in verziran igralec obenem, ter Susan Tolbert v vlogi Lau-rey, prikupna subretka, doma v vseh elementih muzikala. Vesel, razposajen lik Ado Annie Carnes je podala Barbara Dare Thomas, lik mračnega in napadalnega Juda Fryja pa Christoph Hartman. Simpatično pojavo perzijskega krošnjarja Hakima je z nevsiljivo komike podajal Ciro Barbaro. Posebej je treba omeniti vsaj še vlogi tete Eller, ki jo je igrala Jane Strauss, in VVilla Paekerja, ki jo je tolmačil Craig Clare. Ubrano so nastopajoči delovali tudi kot pevski zbor. Izvirne plese Agnes de Mille je v koreografiji Mary Lynne Suseck izvajal baletni zbor »Laurey Makes Up Her Mind« z odličnimi plesalci akrobatskih vrlin. Režija, očitno do potankosti utečene predstave na sceni, ki je nujno omejena na bistvene elemente, je v rokah Jeffre Dunna, glasbeno vodstvo muzikal-orkestra pa v rokah dirigenta in tastierista Neila Benneta. Pesmi in govorjeni deli so v angleškem izvirniku z elektronskimi prevodi besedil v italijanščino. Občinstvo, ki pa ni povsem do kraja napolnilo dvorane, je vseskozi dinamični, koreografsko smiselno zasnovan spektakel in njegove nosilce nagradilo z dolgotrajnimi in iskrenimi aplavzi. f k Na Mittelfestu tudi razstava tkanin, posvečena Moravski Pogled v umetnost tkanja Magda Starec - Tavčar: »Korenine« Ko so v prvi polovici aprila na Pobudo Združenja »Le arti tessili« jz Cente odprli v Vidmu razstavo o Moravski, so osrednjo težo prikaza ali blagu z narodnimi motivi in moravskim ljudskim nošam. Izbira 1 bila naključna in ni bila pogoje- na z dejstvom, da je Združenje »Le arti tessili« pozorno predvsem do področja ročnega tkanja, pač pa odraz zavestnega spoznanja, da se v tkaninah z narodnimi motivi in nošah zrcalita kultura in duša nekega naroda. - Razstava o Moravski je potrdila in utrdila starodavne vezi med Furlanijo (tudi njenim slovenskim prebivalstvom) in Moravsko ter vzbudila precejšnje zanimanje obiskovalcev. Skoraj samoumevno je bilo zato, da je Združenje »Le arti tessili« v okviru Mittelfesta v Čedadu, ki je odraz dežel Alpe-Jadra-na, predlagalo deželnim laboratorijem tkanja razstavo, ki naj bi se navezovala na Moravsko. Tako je nastala razstava »Poklon Moravski«, ki so jo odprli včeraj popoldne v Čedadu v ateljeju kiparja G. Benedettija in pri kateri sodelujejo malone vse deželne obrtnice, ki se ukvarjajo z ročnim tkanjem. Razstavo je omogočilo deželno odbor-ništvo za obrtništvo, pokrovitelja pa sta odborništvo za kulturo Pokrajine Videm in Občina Čedad. Če so na razstavi, ki so jo odprli prejšnjo nedeljo v Cavaliccu pri Vidmu, tkalje predstavile predvsem proizvodnjo svojih laboratorijev in je prikaz zato slogovno, vsebinsko in tematsko razčlenjen, je čedajska razstava - prav ker je tematsko določena - stilistično in vsebinsko bolj zaokrožena. Interpelacija posameznih razstavljalk je seveda zelo osebna, vendar ravno to nakazuje smeri iskanje in izrazne možnosti, ki jo v sodobnem tolmačenju omogoča starodavna obrt tkanja. »Barve in motivika moravskih ljudskih noš so se mi zdele kar domače, znane, precej sorodne tistim, ki sem jih narisala, ko sem z Nadjo Kriščak sodelovala pri ilustraciji knjige "Deklica podaj roko". Zato mi je šlo delo lahko od rok,« pravi Magda Starec Tavčar, ki v Čedadu razstavlja panoja »Korenine« ter svojevrstni interpretaciji »konjske deke« in »čepca«. »Sicer pa so motivi, ki so vzbudili pozornost razstavljalk precej sorodni, njihovo tolmačenje in tehnično ter grafično podajanje pa precej različna,« je še poudarila tržaška umetnica. Razstava »Poklon Moravski« bo odprta vse do 31. julija. Na zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici Kakovostna raven kot nikoli doslej IVAN SILIČ iy j a mednarodnem tekmovalci nju zborovskega petja i \ »C.A. Seghizzi«, ki je bilo v dneh od 1. do 4. julija v Gorici, so nastopali zbori iz desetih držav: Avstrije, Češkoslovaške, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Slovenije ter Italije, in sicer v mešanih, ženskih ter manjših vokalnih sestavih. Programsko je bilo tekmovanje razdeljeno na polifonijo / samostojno izbrani sporedi, ženski in mešani zbori, komorne skupine / in na sporede prirejenih ljudskih pesmi in plesov, ki so jih izvajali lahko vsi pevski sestavi. Kar zadeva ocenjevanje žirije, mislim, da je kategorija samostojno izbranih sporedov bila, v celoti vzeto, dokaj stvarno kvalitetno opredeljena. Menim pa, da bi si zbor »Cantemus« iz Vilniusa - če upoštevamo vokalno tehnično pripravljenost, zlitost in uravnoteženost petja, skladnost in konsetnost delovanja ter napetostno povednost - vsekakor zaslužil prvo mesto. Vokalna skupina »Ave« iz Ljubljane je zasedla tretje mesto, medtem ko je žirija prvo mesto prisodila zboru iz Talina. Sicer pa moram pripomniti, da so bile razlike med prvimi štirimi zbori zelo majhne, med prvim in tretjim pa na primer za 0,28 točke. osebno nagrado žirije kriti-LJ kov je prejel dirigent zbora JL iz Vilniusa, L. Takaris Lo-pas; v program je uvrstil delo sodobnega skladatelja J. Kokkone-na, Laudatio Domini, ki kot kvalitetna sodobna skladba pomeni novost in tehten umetniški prispevek goriški zborovski manifestaciji. Ženski zbori niso pokazali posebne kvalitete, kar se je odrazilo tudi v rezultatih ocenjevanja, ki je bilo realno. Žirija ni mogla dodeliti prve nagrade. Drugo je prejel zbor »Ausma« iz Rige, tretjo pa madžarski zbor iz Pecsi. Kvalitetna raven mešanih zborov ni dosegla, zlasti po glasovni dovršenosti, povprečja zborov, ki so izvajali samostojno izbrane sporede; kljub temu so bile ocene sporazumno visoke. Saj ni bilo zbora brez intonančnih pomanjkljivosti, ki so vplivale na homogenost zlasti sopranskih skupin in ponekod na čistost vertikale. Zdelo se je, da žirija ali posamezniki v njej, želijo kriterije prilagoditi sluteni situaciji, saj smo tri od štirih nastopajočih v tej kategoriji slišali že prvega dne tekmovanja. oda ali smo z visokimi ocenami kaj pridobili, če pa nista ne zbor iz Vilniusa ne iz Talina ponovila pevske dovršenosti in tudi ne interpretativne nazornosti s prvega njunega nastopa, pa tudi zbor iz Magdeburga ni pokazal dovolj tehnično vokalne izdelanosti in interpretativne prodornosti za tako visoko oceno, ki ga pripušča celo k tekmovanju za veliko evropsko nagrado. In če ga primerjam z odličnima zboroma, španskim »Ho-deiertz« iz Tolose, zlasti pa z vokalno še popolnejšim »St. Jacons Kammarkor« iz Stockholma, oba visoke poustvarjalne kulture, potem je še zelo daleč od njiju, tako v pogledu vokalne dovršenosti, kakor tudi v pogledu kreativne moči in prepričljive interpretativne odzivnosti. t kategoriji vokalnih skupin so nastopili: vokalna sku- V pina »Ave« iz Ljubljane, »Nonett Vokal« iz Celovca in zbor iz Moldavije. Kako je zašel »Nonett Vokal« na mednarodno tekmovanje, je skoro nerazumljivo, ko imamo vendar sredstva, da lahko preverimo še nepoznane zbore in druge vokalne ansamble v njihovih kakovostih. Primeri skrajno slabih ansam- blov na mednarodnih tekmovanjih so zelo redki, so kot posledica nekega nesporazuma in sodim, da je tudi v tem primeru tako. Saj si je vodstvo goriškega mednarodnega tekmovanja zborovskega petja vedno prizadevalo, da privabi kar najboljše zbore in vokalne skupine in je često uspelo predstavljati celo nove, še nepoznane, a vselej dobre zbore. Zato se je skupina iz Celovca v tem prizadevanju moteče odrazila in to toliko bolj, ker je bila ocenjena in celo nagrajena... V tej kategoriji sta bili dodeljeni le dve nagradi: prva je pripadla vokalni skupini »Ave« iz Ljubljane, druga s precej nižjo oceno zboru iz Moldavije, tretje niso podelili. e naj se malce zaustavim | pri najmlajšem vokalnem V_> komornem ansamblu »Ave«, ki ga vodi Andraž Hauptman, moram priznati zaznaven uspeh mladega dirigenta, ki je na sistematičen način v sorazmerno kratkem času izoblikoval pevce v dovolj zlito, pevsko disciplinirano skupino, ki se odraža tudi kot muzikalno prežet, oblikovalno odziven dejavnik. Potrebno bi bilo morda še nekoliko več pozornosti posvetiti navideznim malenkostim, ki pa so vokalno tehničnega značaja. Letos je zboru »C.A. Seghizzi« pripadla organizacija zborovskega tekmovanja za veliko evropsko nagrado. Nastopili so: vokalna skupina »Hortus musicus« iz Celovca, ki je lani zmagala v Gorici, zbor »Hodeiertz« iz Tolose, ki je lani zmagal v Varni in zbor »St. Jacons Kammaror« iz Stockholma, ki je lani zmagal v Tolosi ter madžarski Komorni zbor iz Pecsi. Zbora iz Tolose in iz Stockholma sta vrhunska. Razlika med njima pa je vendarle: prvi ni tako izredno zvočno uravnotežen, ker je tenorska skupina po svoji barvi učinkovala nekoliko izstopajoče, drugi je v vseh skupinah homogen, v celoti zlit in uravnotežen; tu je imel tudi bolj razgiban spored in bil kreativno prodornejši; upravičeno je dosegel preko 96 točk, mesto evropskega prvaka in prejel veliko evropsko nagrado. y jr ar zadeva udeležbo dveh italijanskih zborov - »Pio J. X. X« iz Trsta in »Audite nova« iz Staranzana - je zadnji pokazal več glasovne uglajenosti kot prvi, ki je prišel na mednarodno tekmovanje nekoliko prezgodaj; sodeč po nastopu in ustvarjalni volji dirigentke, se zbor iz Staranzana utegne z nadaljnjim delom povzpeti kaj kmalu na kakovostnejšo raven. Ta zbor je pokazal vsekakor več glasovne dovršenosti in tudi v muzikalnem pogledu je bil povednejši, prepričljivejši. Zelo visoko je bilo kakovostjo povprečje zborov pri izvajanju ljudskih melodij in plesov, med katerimi so bile tudi zelo zanimive, iznajdljive, svojstvene priredbe. Tu so se zbori ustvarjalno najbolj sprostili v svoji elemen-tarnosti in izžarevali pristno radost. Vsi trije obbaltiški zbori: »Ausma« iz Latvije, ki je prejel prvo mesto, Komorni zbor iz Talina iz Estonije, ki je prejel drugo in »Cantemus« iz Litve, ki je prejel tretjo nagrado, so predstavili pravo bogastvo ljudske ustvarjalnosti, ki je nismo dovolj poznali. icer pa so tudi ostali zbori - nemški iz Magdeburga, kj »Ave« iz Ljubljane / ta je zasedel peto mesto/, madžarski ženski zbor, zbor iz Moldavije in italijanski »Audite nova«, posredovali zanimive priredbe oziroma obdelave. Ocene med njimi so bile zelo tesne; med osmimi zbori, na primer, od 80, 86 do 93,43 točke. Pomeni kakovost pesmi oziroma priredb ali obdelav, kakor tudi visoko poustvarjalno raven, kakršne menda v Gorici še nismo doživeli. Bilo je izredno. Velika pozornost škodi, ki jo povzročajo kmetijstvu divjad in ujme Važne zakonske novosti za kmete v ospredju na glavnem svetu KZ Namenjeni so tako mladini kot odraslim SDZPI spet ponuja široko paleto tečajev Toča, pozebe, poplave, merjasci in srne, skratka vremenske in živalske »ujme« so bile v ospredju zadnjega zasedanja glavnega sveta Kmečke zveze. Ob teh je »parlament« naše kmečke stanovske organizacije razpravljal še o tradicionalnem izletu, o občnem zboru SKGZ, o kongresu vsedržavne organizacije Confcoltivatori, h kateri spada tudi Kmečka zveza, o prispevkih in zakonu o razvoju Krasa in o nekaterih novih določilih italijanske zakonodaje. Najprej je načel vprašanje prispevkov za škodo, ki jo povzročajo vremenske neprilike. Na tem področju je prišlo v zadnjih mesecih do sprememb, ki jih uvaja nov vsedržavni zakon. Predno je ta zakon stopil v veljavo (14. februarja letos), so lahko zaprosili za prispevek in podporo za kritje škode po naravnih ujmah vsi kmetje, tudi tisti, ki se niso izrecno zavarovali proti toči, pozebi, poplavam in drugim neprilikam. Če je škoda prizadela več kot 35 odstotkov pridelka, so bili kmetje na podlagi vsedržavnega zakona deležni deželnega prispevka do največ 2,5 milijona lir in 5-letnih nizkoobrestnih posojil do 6 milijonov lir. Tako je bilo po starem. Po novem bodo lahko zaprosili za prispevek le tisti kmetje, ki se bodo izrecno zavarovali proti vremenskim neprilikam pri zavarovalnicah. Zakon torej odpravlja neposredno podporo kmetovalcu, nudi pa mu možnost podpore pri zavarovanju. Na primer: kmet se zavaruje proti toči. Zavarovalna premija znaša milijon lir. Dežela bo na podlagi vsedržavnega zakona krila del tega stroška. Po novem bo torej kmetovalec prejel podporo za vsako zavarovalno polico. Kdor se ne bo zavaroval, ne bo prejel podpore. Zakonodajalec se je odločil za tak tip podpore, da bi razbremenil italijanski birokratski aparat, obenem pa naj bi s tem zakorakal na pot, ki jo je začrtala evropska skupnost. Zakon naj bi tudi »vlil« kmetom podjetniški duh in jih »odvadil« sedanje podporniške logike. Vse to se seveda lepo sliši, če bo zakon uspešen pa bo odvisno od višine podpore, ki jo bo kmet prejel za vsako zavarovalno polico. Podpore ne bo — kot sedaj — delila Dežela, pač pa bodo to breme sprejeli na lastna ramena konzorciji za zaščito kultur. Takega konzorcija v tržaški pokrajini ni; morali bi ga šele ustanoviti, kar pa zaradi omejenega števila potencialnih članov (od 70 do 100 zavarovanih) ne bi bilo rentabilno. Glavni svet Kmečke zveze se je zato odločil, da zaprosi za »razširitev« goriškega konzorcija tudi na tržaško pokrajino. Kmečka zveza in druge stanovske organizacije kmetov s tržaške pokrajine so že stopile v stik z goriškim konzorcijem, da bi tukajšnje zavarovance »priključili« goriškemu konzorciju. Glavni svet je razpravljal tudi o drugi škodi, tisti, ki jo kmetijstvu povzroča divjad. V zadnjem času se je namreč bistveno povečala škoda, ki jo kmetom povzročajo merjasci in srne. Še posebno merjasci so postali za polja in njive prava šiba božja. Njihovo število je v zadnjih letih skokovito na- SLOVENSKO ŠD PRIMOREC GLEDALIŠČE vabi na V In v sodelovanju s SKD Cerovlje-Mavhinje Športni Praznik Carlo Goldoni PREBRISANA VDOVA od danes do 19. julija na nogometnem igrišču v Trebčah Režija Meta Hočevar Delovali bodo dobro založeni kioski PREDSTAVA NA PROSTEM Zabaval bo ansambel HAPPY DAV Jutri, 13. t. m., ob 21. uri Istočasno se bo odvijal turnir v MAVHINJE - na trgu malem nogometu Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je tudi za prihodnje šolsko leto pripravil paleto tečajev, ki bodo gotovo vzbudila zanimanje za nadaljnje izobraževanje v marsikaterem našem bralcu. Mladim, ki so pravkar dokončali nižjo srednjo šolo, je Zavod izrecno namenil dva tečaja, in sicer poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje in poklicni tečaj s kvalifikacijo za dodeljene uradniškemu poklicu. Poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje je Zavod pred dvema letoma začel, v pravkar zaključenem šolskem letu pa uspešno izpeljal s kvalifikacijskimi izpiti na svojem sedežu v Gorici. Da bi zadostil precejšnjemu povpraševanju po tovrstnem tečaju, je Zavod sklenil, da bo jeseni začel s prvim letnikom dveletnega poklicnega tečaja s kvalifikacijo za kuharje na svojem sedežu v Trstu. Tečajniki se bodo seznanili z bla-goznanstvom živil, strokovnim računstvom, higieno, francoskim in angleškim jezikom ter seveda s kuharsko prakso in marsičem drugim. Pouk bodo obiskovali 30 ur tedensko, med katerimi si bodo tudi ogledali razna delovna okolja. Skupno bo tečaj zaobjemal 1200 ur letno. Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za dodeljene uradniškemu delu s posebnim sperimental-nim programom z informatiko je tudi namenjen mladim med petnajstim in dvajsetim letom starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo. Tečajniki bodo ob zaključenem šolanju usposobljeni za poslovanje v uradu uvozno—izvoznega podjetja z uporabo sodobnih delovnih sredstev in tehnoloških pripomočkov. Ob pregledu tečajev, ki so posvečeni starejšim oziroma odraslim obiskovalcem zasluži posebno pozornost strokovni master za upravljanje podjetij. Tečaj, ki ga Zavod prireja v sodelovanju z Bančno sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je v preteklem šolskem letu obiskovalo 18 bivših slovenskih višješolcev, več kot polovica katerih je sedaj že zaposlenih. Te- FC PRIMORJE Slovenski vabi na deželni zavod za poklicno izobraževanje ŠPORTNI PRAZNIK obvešča, da se je preselil v na Proseku Ulico Revoltella 37 17., 18., 19. in 20. julija. telefon 394515, fax 394015 raslo. Prej so bili merjasci pri nas sporadičen pojav, zadnji dve, tri leta pa so se prav razpasli: najprej so jih zasledili na področju pri Trebčah (nad avtocesto), Ferlugih in Piščancih, zatem so se razširili tudi na zahodni Kras (Zgonik, Salež, Praprot). Po nekaterih izračunih naj bi jih bilo sedaj v tržaški pokrajini že več kot 200. Ob njih se je razmnožila tudi srnjad. Pred leti so naravovarstveniki v svoji študiji predvidevali za našo pokrajino največ 500 do 600 glav srnjadi, sedaj jih je že od 2.000 do 2.500! Kmetom torej tudi po tej plati trda prede... Glavni svet je razpravljal nadalje o vprašanju zakona za razvoj Krasa. Ta zakon predvideva izreden prispevek za kmetijstvo kot protivrednost za posege na teritoriju, ki so obubožali to panogo. Sklad iz tega zakona naj bi znašal kakih 900 milijonov lir. Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo pa je pred kratkim sporočilo, da bo zadostilo potrebam tržaškega kmetijstva s prispevki, ki jih bodo črpali iz zakona za razvoj Krasa. Kmečka zveza je že nastopila pri deželnem ravnateljstvu in zelo kritično ocenila pobudo: nesprejemljivo je namreč, da bi Dežela za tekoče, normalne prispevke, izrabljala denar iz sklada, ki je bil namenjen za izredni poseg. Glavni svet Kmečke zveze je vzel na znanje nove predpise italijanske zakonodaje, po kateri bodo morali biti sedaj vsi prehrambeni proizvodi (pakirani ali vstekleničeni) označeni s serijsko številko. V tej zvezi je KZ nudila svojim članom vsa potrebna navodila, ki jih bomo v prihodnjih dneh objavili tudi v našem dnevniku. Parlament Kmečke zveze je razpravljal tudi o nedavnem občnem zboru SKGZ. V tej zvezi je pozitivno ocenil reorganizacijo zveze in novi statut, ki vodi k večji participaciji posameznih članic. Vodstvo KZ je nato informiralo člane o 5. kongresu zveze Confcoltivatori, v katero je vključena tudi naša stanovska organizacija kmetov. Na kongresu je bila izrečena potreba po dejanski enotnosti kmetov, nekako po vzoru enotne sindikalne zveze. V ta namen je Confcoltivatori že vzpostavila stik z drugima dvema sorodnima organizacijama (Coldi-retti in Confagricoltura), odločila pa se je tudi za spremembo imena: preimenovala se je v Confagri-coltori. Na kongresu so predstavniki KZ predstavili dokument, ki obvezuje vodstvene organe organizacije, da se še naprej zavzemajo za uzakonitev pravic slovenske manjšine, kar je kongres soglasno sprejel. Novo vodstvo bo tudi poseglo pri vladi, da bi se zavzela za prenehanje vojne v bivši Jugoslaviji. Na seji glavnega odbora so se med drugim tudi odločili, da bo letošnji tradicionalni izlet Kmečke zveze v prvi polovici septembra (po vsej verjetnosti na Madžarsko). Glavni odbor je nadalje sprejel vabilo gostinske sekcije SDGZ za srečanje, ki bo ta torek, v četrtek, 16. julija, pa se bo predstavništvo Kmečke zveze udeležilo občnega zbora Zadružne zveze Slovenije na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. OBČINA REPENTABOR vabi na 30. RAZSTAVO TERANA IN POKUŠNJO DOMAČIH DELIH VIN 11. in 12. julija 1992 Danes, 12. julija, ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji Balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom Občine; ob 9. uri ex tempore za otroke iz vrtca in za osnovno ter srednješolsko mladino; ob 17. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop Tržaške folklorne skupine Stu ledi; od 20. do 0.30 ples z ansamblom Venera. SKD SLAVEC RICMANJE-LOG vabi na jubilejno 20. ŠAGRO NA ŽREBČEVEM 10., 11., 12. in 13. julija 1992 SPORED: danes, 12. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18.30 kulturni program: nastopajo Godba na pihala Breg, dekliška gimnastična skupina Športnega združenja Bor, godba prostovoljnega gasilskega društva Kamniška Bistrica, od 20.30 ples z ansamblom Krt; jutri, 13. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Pomlad. čajniki so med drugim sledili predavanjem s področja marketinga, špedicije, informatike, upravljanja osebja, zavarovalništva, bančne tehnike in knjigovodstva. Tečaj bo tudi v bodočem šolskem letu zajemal 500 učnih ur, ki bodo obsegale tudi tritedensko delovno prakso. V sklopu tečajev na področju informatike je Zavod poskrbel za ažurniranje tečaja osnovne informatike (40 ur) s posodobitvijo uporabljenega jezika, in sicer MS DOS 5, Windows. Na izrecni predlog slovenskih podjetij pa je ponovno priredil tečaj za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III — Clipper 5 {150 ur). Poleg že omenjenih pa bo Zavodračunalništvu posvetil še tečaj za urejevanje besedil VVORD 5 (60 ur), tečaj za urejanje datotek — Data base III Plus (60 ur) in tečaj za elektronske razpredelnice — Lotus 1. 2. 3. (60 ur). Poseben sperimentalen program z informatiko je uveden tudi v drugem letniku dveletnega poklicnega tečaja s kvalifikacijo za uradnike uvozno—izvoznega podjetja (1200 ur letno), nanovo pa bo stekel tečaj za sklepanje pogodb (50 ur) namenjen predvsem operaterjem zunanje trgovine. Na predlog Kmečke zveze bo Zavod v prihodnjem šolskem letu priredil tudi tečaj za splošno kmetijstvo (150 ur). Udeleženci, ki bodo uspešno zaključili ta tečaj, bodo na osnovi potrdila lahko zaprosili za deželno kmetijsko podporo. . Osebe, ki jih posebno zanima vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin, se bodo lahko podrobneje seznanile s to panogo na tečaju, ki bo zajemal 120 učnih ur, trideseturni tečaj bo namenjen pokušnji vin oziroma enologiji, samo en tečaj pa bo posvečen jezikom, in sicer začetniški tečaj italijanščine (50 ur). Ravnateljica Zavoda Tamara Blažina na žalost ugotavlja, da je Dežela zaradi omejenih finančnih zmogljivostih morala črtati marsikateri načrtovani tečaj, ki ga je Zavod v posvetovanju s svojimi članicami (Kmečko zvezo, SDGZ—ejem, Sindikatom slovenske šole, SLORI—jem, Dijaško matico, Kasto in Zavodom za slovensko izobraževanje v Čedadu) predlagal za novo šolsko leto (npr. tečaj za gledališko šolo, tečaj za kreativno pisanje in druge). Zavod bo tako v prihodnjem šolskem letu organiziral štirinajst tečajev namesto lanskih sedemnajstih. Ravnateljica Zavoda nam je tudi postregla s podatki o obisku tečajev prirejenih v pravkar zaključenem šolskem letu, kjer je razvidno, da je od skupnih 287 vpisanih uspešno zaključilo šolanje 209 udeležencev, kar predstavlja približno 73 odstotkov vpisanih. Pred kratkim so začeli z obnovitvenimi deli v dosedanjem sedežu Zavoda za poklicno izobraževanje v Dijaškem domu, tako da bo vpisovanje za bodoče šolsko leto potekalo na začasnem sedežu Zavoda v ulici Revoltella 37, od 13. do 25. julija kot tudi konec avgusta in v začetku septembra od 9. do 13. ure. VZPI-ANPI Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič organizirata v Bazovici 11., 12. in 13. julija 1992 PARTIZANSKI SHOD posvečen 100-letnici rojstva tov. Tita in 20-letnici dejavnosti TPPZ Pinko Tomažič. Osrednja prireditev bo danes, 12. julija, ob 18. uri. Slavnostna govornika bosta Mitja Ribičič in Tino Casali - podpredsednik VZPI-ANPI. V kulturnem programu bosta nastopila TPPZ Pinko Tomažič in godba na pihala Viktor Parma. Vsak večer bosta zabavala ansambla Furlan in Taims Adria kvintet. - Delovali bodo dobro založeni kioski. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur) 2. za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur) 3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur) 4. strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih) 5. osnovne informatike - MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur) 6. elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur) 7. urejevanje besedil - VVORD 5 (60 ur) 8. urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur) 9. za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur) 10. začetniški tečaj italijanščine (50 ur) 11. za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur) 12. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur) 13. splošno kmetijstvo (150 ur) 14. enologija (30 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Glavnega odbora SKGZ, da bo seja jutri, 13. julija 1992, ob 19.30 v Domu Alberta Sirka v Križu z naslednjim dnevnim redom: — izvolitev predsednika Glavnega odbora, — predsednikovo poročilo, - predstavitev kandidatov za Izvršni odbor, — razprava, — izvolitev Izvršnega odbora, — razno. Precej enotna stališča predstavnikov SSk in DSL o novem volilnem zakonu Danes športna srečanja in kulturni program »Moker« začetek občinske razstave terana v Repnu Slovenska skupnost in Demokratična stranka levice bosta najbrž že v torek v deželnem svetu izvedli nekatere skupne akcije glede napovedanega deželnega volilnega zakona. S tem v zvezi ni izključeno, da bosta deželna svetovalca Miloš Budin in Bojan Brezigar predstavila nekatere skupne popravke k zakonskemu osnutku, ki ga je, ob odločilni podpori Liste za Trst in MSI, odobrila pristojna svetovalska komisija. O tem je tekla beseda na včerajšnjem sestanku delegacij deželne SSk in slovenske komponente DSL. Za SSk sta se srečanja udeležila Brezigar in deželni tajnik Ivo Jevni-kar, slovensko DSL pa sta poleg Pizzinato (DSL) jutri v našem mestu Jutri pride v Trst nekdanji generalni tajnik CGIL Antonio Pizzinato, ki trenutno v okviru Demokratične stranke levice odgovarja za vprašanja dela in industrije. Pizzinato, ki bo gost tržaške federacije DSL, se bo popoldne srečal s sindikalisti in s člani tovarniškega sveta ške-denjske železarne. Zvečer bo Pizzinato sodeloval na zasedanju federalnega komiteja DSL, ki bo posvečen gospodarski situaciji v naši pokrajini. Na dnevnem redu ima tudi poročilo pokrajinske tajnice DSL Luše, ki bo poročala o političnem položaju na občinski in pokrajinski ravni. Budina zastopala še Boris Iskra in Pavel Slamič. Na sestanku -kot beremo v tiskovnem sporočilu- je bil v glavnem govor o volilnem zakonu v luči perspektiv slovenske manjšine. Delegaciji sta soglašali, da bi taka volilna zakonodaja skrčila slovensko predstavništvo v deželnem svetu. Zakon, ki ga je osvojila komisija, pa bi največ prizadel stranko Slovenske skupnosti, ki bi izgubila celo možnost, da leta 1993 znova izvoli svojega deželnega poslanca. SSk in DSL sta, kot rečeno, preverili možnost nekaterih skupnih nastopov na politični ravni ter v deželnem svetu z namenom, da se slovenski manjšini nudi možnost za pravično zastopstvo na deželni ravni in to tudi upoštevajoč pluralizem njenih komponent. Stopnjujejo se medtem nasprotovanja temu spornemu volilnemu zakonu. Kritike so prišle tudi iz vrst republikancev, ki očitajo socialistom in demokristjanom, da hočejo pravzaprav novo volilno zakonodajo prikrojiti svojim potrebam, hočejo skratka ohraniti dosedanjo absolutno večino in to v brk, volilnim izidom. Ostro nasprotovanje temu osnutku je spet potrdila tudi Stranka komunistične prenove, ki je dala pobudo za neke vrste poziv proti temu zakonu. Apel so podpisali že mnogi predstavniki raznih političnih strank. SKP napoveduje za torek tudi javno manifestacijo pred sedežem deželne skupščine. ... S»»«! Neobičajno izdatne padavine so včeraj prekrižale račune organizatorjem 30. občinske razstave terana in pokušnje belih vin v Repnu. Tako so sprejeli sklep, da se bo razstava zaradi sinočnjega slabega vremena, ki je preprečilo normalen potek praznika, nadaljevala še v ponedeljek. Na otvoritveni slovesnosti v galeriji Kraške hiše je po pevskem uvodu Logaškega okteta repenta-brski župan Pavel Colja podčrtal globoke prijateljske vezi s pobratenim Logatcem in si je zaželel, da bi se na tej slovensko-italijan-ski meji poglobila in okrepila politika dobrososedskih odnosov. Vinogradnike je pohvalil za dobro vloženi trud in naglasil, da brez zemlje ni naroda. Po trgovinah sicer nekaj več obiskovalcev, a bolj malo kupcev Začel se je čas poletnih razprodaj Zbrana j e pozdravil tudi logaški župan Antičevič, nakar je repenta-brski podžupan Aleksij Križman razglasil najboljša vina, ki jih je ocenila strokovna komisija. Najboljši teran je pridelal Dušan Guštin, Repen 22, drugo nagrado je odnesel Alfonz Guštin, Col 12, tretjo pa Anamarija Škabar - Go-mizelj, Repen 32. Nagrado za belo vino je prejel Alojz Milič, Repen 49, kateremu so podelili tudi posebno priznanje kot naj zvestejšemu razstavljalcu, saj je sodeloval kar na 25 izvedbah. Nagrajencem in razstavljal-cem so podelili pokale in denarne nagrade, ki so jih prispevale razne ustanove in slovenska denarna zavoda. Danes bo že zjutraj na sporedu balinarski turnir in slikarski ex-tempore za predšolsko in šoloobvezno mladino. Ob 18. uri bo nastopila tržaška folklorna skupina Stu ledi, od 20. ure dalje pa bo plesna zabava ob zvokih ansambla Venera. g g »Lidija, zgani se vendar! Jaz sem tega pohajkovanja po trgovinah že pošteno sit!« »Samo še trenutek, dragi... Ali ni ta jopica srčkana! Pa cena! Tako smešno nizka. Še to bom kupila! Za to ceno se pa res splača... Joj, pa tisti par hlač! Že pred časom sem ga opazila. Celo 30 odstotni popust! To je pa res fino, kajne, dragi?« »Uf, naredi že, kar hočeš. Jaz te počakam pred trgovino. Samo zgani sel... Odkar so trgovci dobili dovoljenja za sezonske razprodaje, Smo lahko priče marsikateremu takemu oli podobnemu prizorčku po našem mestu. Veliko potencialnih kupcev je čakalo na možnost nakupa s popustom in tudi marsikateri trgovec je nestrpno pričakoval polovico meseca julija, da bi se lahko znebil vsaj dela zalog, ki se posebno ob sedanji splošni ekonomski krizi neizprosno kopičijo po skladiščih. Velika večina tržaških trgovin je že izobesila in nalepila živobarvne razprodajne napise in napolnila svoje izložbe z blagom, ki do sedaj ni še šlo v promet in po predvidevanjih prihodnje leto ne bo več modno. Včasih gre za kake posebno ekscentrične artikle, ki bodo kljub znižani ceni malo verjetno našli pravega občudovalca odnosno kupca. V pričakovanju uradnega pričetka razprodaj se je veliko trgovcev že pred časom odločilo za neke vrste predčasne popuste brez kričečih napisov v upanju, da bi na kak način le pridobili odjemalca in se mu priporočili za nadaljnji nakup. Vsem mogočim popustom navkljub pa med trgovci prevladuje splošno mnenje, da je po trgovinah sicer veliko obiskovalcev, a razmeroma malo dejanskih kupcev. Skrbništvo objavilo koledar za prihodnje šolsko leto 1992/93 Deželni višji šolski skrbnik za Furlanijo-Julijsko krajino, Otta-viano Čorbi, je v preteklih dneh določil koledar dejavnosti za šolsko leto 1992—93. V poklicnih in umetnostnih zavodih se bo pouk pričel 14. septembra 1992 na osnovi ministrske določbe, ki anticipira zaključne izpite in odnosno tudi zaključek pouka na omenjenih zavodih. V vseh ostalih šolah {tudi v otroških vrtcih) Pa se bo pouk začel 17. septembra 1992. Pouk bo prekinjen poleg v zapovedanih praznikih tudi med božičnimi počitnicami, ki bodo trajale od 23. decembra 1992 do 5- januarja 1993, in med velikonočnimi počitnicami, od 8. do 14 aprila 1993. Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko šolski skrbniki na prošnjo pristojnih zavodskih organov za največ tri dni prekinili reden potek pouka za izpopolnjevanje šolnikov. Največ dva dneva pa bosta lahko posvečena uresničitvi kulturnih pobud, načrtovanih v okviru šole ali udeležbi na kaki važnejši krajevni prireditvi. V prihodnjem šolskem letu bodo naši šolarji in dijaki imeli 202 dneva pouka, se pravi dva dneva več od najnižjega možne-9a števila dni, ki ga določa zakon. Dež ponagajal organizatorjem partizanskega shoda v Bazovici Organizatorji partizanskega shoda v Bazovici so bili glede vremena optimisti. Včeraj točno ob napovedani uri so namreč na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici odprli kioske in s tem začeli tokratni shod - takoj nato pa se je vlil dež, ki je še tako velikim optimistom vzel upanje. Vendar pa so to le začetne težave in ker gre naš članek v objavo pred koncem sinočnje prireditve, ne moremo reči, če se je prireditev nadaljevala. Toda glavni del partizanskega shoda bo danes, ko bosta govorila splošno znani družbeno-politični delavec Mitja Ribičič in vsedržavni podpredsednik VZPI-ANPI Tino Casali. Partizanski zbor, ki bo pod vodstvom Oskarja Kjudra nastopil danes z izborom borbenih pesmi, bo s tem nastopom slavil 20-letnico svojega delovanja. Istočasno želi zbor počastiti 100-letnico rojstva maršala Tita. Praznovanje se bo nadaljevalo še jutri: organizatorji vabijo vse antifašiste in demokrate, slovenske in italijanske narodnosti, predvsem pa mlade, da se udeležijo tega shoda. Zaenkrat je prireditev že žela prve uspehe, saj se je za prihodnjo sezono prijavilo k partizanskemu zboru večje število novih mladih pevcev, (ni) AURORA w w vabi na naslednja potovanja: TRŽAŠKA od 6. do 16.8. - TURČIJA Cena 1.046.000 lir; od 7. do 22.8. - MALDIVE Cena 2.110.000 lir; od 12. do 26.8. - KITAJSKA KNJIGARNA Cena 3.350.000; obvešča, da razpolaga s sezna- od 13. do 16.8. - UMAG (avtobus) mi učbenikov za prihodnje Cena 212.000 lir; leto. Pohitite z naročili! od 13. do 16.8. - BLED (avtobus) Cena 270.000 lir; URNIK: torek - sobota od 8.30 15. in 16.8. - CELJE in ROGAŠKA SLATINA (avtobus) do 13.00 in od 15.30 do 19.00 Cena 125.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem Zaprto zaradi dopusta uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 630261. od 20. 7. do 3. 8. Na sliki (foto Magajna): skrajno desno repentabrski župan Colja, ob njem kolega iz Logatca Antičevič, za njima pa Logaški oktet na sinočnji prireditvi v Kraški hiši. Ob bridki izgubi moža Franca Mljača sočustvujejo z gospo Rezi in družino ravnatelj, neučno in učno osebje poklicnega zavoda Jožef Stefan Ob izgubi dragega očeta izrekajo globoko sožalje prijatelju Janezu in vsej družini člani in odbor Slovenskega kulturnega kluba Cerkveni pevski zbor ter slovenska župnijska skupnost pri Sv. Ivanu globoko sočustvujeta z Mljačevimi ob prerani smrti Francelj na. Žalovanju se pridružuje Pekarna Livio in Gioiana Krainz Ob nenadomestljivi izgubi dragega Franclja izreka družini iskreno sožalje Slovenska prosveta v Trstu Ob izgubi dragega sina, moža in očeta Franceljna sočustvujeta s svojci Matejka in Mario z družino Ob prerani smrti člana Franca Mljača izreka globoko sožalje svojcem Društvo slovenskih lovcev FJK »Doberdob« Ob boleči izgubi očeta Angela izreka članu Ivanu in družini iskreno sožalje Pihalni orkester Breg ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage Mire Budal vd. Fonda Posebna zahvala gre g. Dušanu Jakominu in škedenjskemu cerkvenemu pevskemu zboru. Erika, Pavel in sorodniki Skedenj, 12. julija 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi naše drage Pepce Saba Posebna zahvala g. župniku Kosmaču, dr. Spetiču, pevskemu zboru F. Venturini, nosilcem krste ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Lakotišče, 12. julija 1992 ZAHVALA Svojci Vasilija Michelija se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z njimi. Trst, 12. julija 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage Vilhene Scheimer vd. Brus SVOJCI Barkovlje, 12. julija 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) 11. 7. 1982 11. 7. 1992 Aleksander Budin (SILVO) V srcih in v mislih si vedno z nami. Vsi tvoji Samatorca, 12. julija 1992 9. 7. 1977 9. 7. 1992 Ob obletnici smrti Iva Pertota se ga spominjajo mama Zofka, brat, sestra, svak, svakinji in nečaki Nabrežina, 12. julija 1992 16. 7. 1974 16. 7. 1992 Ob obletnici smrti Rudija Pertota se ga spominjajo mama Zofka, brat, sestra, svak, svakinji in nečaki Nabrežina, 12. julija 1992 FESTIVAL OPERETE ROSSETTI Danes, 12. t. m., ob 18.00 bo na sporedu četrta predstava operete Richarda Rodgersa OKLAHOMA. Dirigent David Allen, režiser Jeffrey Dunn. Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. V četrtek, 16. t. m., ob 21. uri koncert pianista LELIA LUTAZZIJA. V petek, 17. t. m. , ob 21. uri koncert skupine SVVINGLE SINGERS. V soboto, 18. t. m. , ob 20.30 bo Ugo Maria Morosi predstavil Straussovo "Una notte a Venezia". Dirigent Frank Cramer. SSG - Predstave na prostem Slovensko stalno gledališče gostuje s komedijo Carla Goldonija PREBRISANA VDOVA jutri, 13. t. m.,, v Mavhinjah; v torek, 14. t.m., v Zabrežcu in v sredo, 15. t,m„ v Dolini. Pričetek predstav je ob 21. uri. FESTIVAL TEATRO RAGAZZI MLADINSKO GLEDALIŠČE MILJE VEČER PRAZNIČNEGA DNE - 4. Festival gledališča in glasbe na trgih starega mestnega središča. Danes, 12. t.m., ob 21. uri na Trgu S. Cip-riano bo v organizaciji krožka Jacues Maritain in pod pokroviteljstvom Občine Trst nastopila skupina NUOVO RI-CERCARE ter gledališka skupina STUDIO 64 ir Rima. V primeru slabega vremena bodo predstave v dvorani Don Sturzo v Ul. don Sturzo 4 (Trg Rosmini). koncerti Festival operete Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo na Trgu Unita v sklopu Mednarodnega festivala Operete KONCERT tržaške godbe na pihala G. Verdi, ki bo pod vodstvom Lidia-na Azzoparda izvajala Suppejeve, Straussove, Stolzove, Kalmanove, Lebarjeve, Kernove, Gershvvinove skladbe. razstave V župnijskem središču v Cavalliccu (Videm) je do 14. t. m. odprta razstava UMETNOST TKANJA, na kateri je med drugimi prisotna s svojimi tapiserijami MAGDA TAVČAR. V ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu je, v okviru Mittelfesta, odprta razstava tapiserij ' Poklon Moravske". Razstava bo odprta 31. t. m.. S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR. kino in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo zaradi dopusta zaprta od 24. julija do 14. avgusta t. 1. gledališča Narodna razne prireditve razna obvestila Danes praznuje 80. rojstni dan moja draga žena ANA ŽERJAL Ob tem lepem jubileju ji čestitam in želim še veliko zdravih in veselih let mož Viktor 8. julija je na ekonomski fakulteti tržaške univerze z uspehom- diplomiral ALEKSANDER SEMEN Novopečenemu doktorju ekonomskih ved iskreno čestitajo vsi njegovi V petek, 10. julija, je na tržaški ekonomski fakulteti doktorirala MARA PETAROS Iz srca ji čestitamo in želimo mnogo uspehov starši, brata Tomaž in Aleš, sestra Nada, mati, tatko in stric Stevo z družino Naša draga MARA PETAROS je v petek, 10. julija, doktorirala na ekonomski fakulteti tržaške univerze. Iskrene čestitke! Tete Mila, Cilka in Anica ter strici Rudi, Danilo in Angel z družinami čestitke ARISTON - 21.30 Terminator 2, i. Arnold Schvvarzenegger. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Ostinato destino, i. Alessandro Gas-sman, Monica Bellucci. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 20.10, 22.00 Anestesia letale, r. Chris-topher Morahan. NAZIONALE I - 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 Point Break, i. Patrick Swayze, Keanu Rggvss. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Vite perdute. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Colpi proibiti, i. Jean-Claude Van Damme. NAZIONALE IV - 17.00, . 18.40, 20.30, 22.15 Cortesie per gli ospiti, □□ GRATTACIELO - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 Effetto allucinante, i. Jason Pat-ric. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - 21.15 La famiglia Ad-dams, r. Barry Sonnenfeld, i. Anjelica Huston, Raoul Julia. JUTRI: II padre della sposa. EDEN - 15.30, 22.10 Sotlo la fessura... il bučo, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 Bolle di sapone, i. Sally Field, Hevin Kline. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 La parte erogena di un transessuale pom., □ □ Jutri dopolni 8 let naš ljubi VASJA KRIŽMANCIČ. Da bi bil zdrav, vesel, priden v šoli in v ponos staršem in sestrici so želje nonota, none in pranono-ta. Danes praznuje v Križu 18 let ELISA. Vse najboljše ji voščijo vsi njeni. Novopečeni doktorici MARI PETAROS iz srca čestitajo bivši sošolci V. A razreda znanstvenega liceja. Na fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomiral IVAN VOGRIČ. Čestitajo mu starši. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod 1NPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Urnik: ob torkih in petkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do 16.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00. Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija. Srednja šola Ivan Cankar obvešča, da poteka na šoli vpisovanje za tečaj »150 ur« za odrasle za šolsko leto 1992/93. Vpisovanje se zaključi 15. julija. Stranka komunistične prenove - Krožek Kras organizira 17., 18., 19. in 20. julija v Zgoniku Praznik komunističnega tiska. Ples z ansambloma Furlan in Krt. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo izlet na Mašun v četrtek, 16. t. m. Odhod ob 8. uri s Trga Oberdan. mali oglasi QRVI01/3 £ OTROŠKE IGRAČE >t1v ORVISI ■* 1 Trst - Ul. Pondhielli 3 SUPER izbira - kakovost - cene OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO so odprli Kvrtičevi na Opčinah. Točijo belo in črno vino, poskrbeli so tudi za prigrizek. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/fax 0481-522250. PRODAM po zelo ugodni ceni kiosk dolg 20 m in širok 4 m, primeren za vaške prireditve, ter stroj za filtriranje vina. Tel. med 20.30 in 21.30 na št. 220655. PRODAM enosobno stanovanje v tržaškem predmestju (Ul. Flavia). Tel. na št. 229234 od 19. ure dalje. PRODAM knjige za 1. letnik trgovske šole. Tel. ob urah kosila na št. 822286. TRGOVINA MARTELLANI - Ul. Galilei 21, Trst, tel. 573182, razprodaja lestence in elektromaterial zaradi prenovitve prostorov. KUPIM knjige za 4. gimnazijo (klasični licej). Tel. na št. 327128. IŠČEM dvosobno stanovanje v Sežani ali okolici. Tel. na št. (040) 228338 po 20. uri. ’ TRGOVINA NADJA v Dolini obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta vsak popoldne od 7. 7. do 31. 8. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje v Ul. Carpineto za nebivajoče: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, dvojne sanitarije in balkon. Tel. na št. 228390. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da so do jeseni prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234. KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. 229234. PRODAM lancio delta HF i.e. 1600, letnik 88, bele barve, v odličnem stanju. Tel. 226461. MERCEDES 250 coupč, letnik 71, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. 229234. MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure. POTOVANJA IN POČITNICE V TURČIJI. Potovanje ob južni obali in ogled Kapadokije, počitnice na obali Antal-ye. Informacije CANDIDA, tel. 0038/61 325665 tudi v soboto in nedeljo. NA OPČINAH, Narodna ul. 47, dajemo v najem prostore, 30 kv. m, primerne za urad. Tel. 212246 od 13. do 16. in zvečer. PODARIM dve lepi majhni mucki. Tel. na št. 200751 po 20. uri. GORIŠKO uvozno-izvozno podjetje, ki posluje v prehrambenem sektorju, išče komercialnega direktorja. Zahteva se »curriculum vitae« z vsaj triletno izkušnjo na tem področju ter znanje slovenščine, italijanščine ter po možnosti angleščine. Prijave sprejema NOMOS srl, C.so Italia 75, Gorica, do 31. 7. 1992. URADNICO išče odvetniška pisarna v Gorici, telefonirati na št. (0481) 33803. V KOMNU na Krasu prodam solidno urejeno hišo na lepi sončni legi. Informacije pri Tončku, Komen 4. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 12. julija 1992 MOHOR Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 19.18 in zatone ob 3.07. Jutri, PONEDELJEK, 13. julija 1992 HENRIK PLIMOVANJE DANES: ob 3.18 najnižja -56 cm, ob 10.11 najvišja 27 cm, ob 15.08 najnižja -4 cm, ob 20.44 najvišja 41 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.50 najnižja -61 cm, ob 10.40 najvišja 32 cm, ob 15.48 najnižja -7 cm, ob 21.20 najvišja 42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1010 mb pada, veter 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anja Križmančič, Nika Čok, Emmanuela Steffe, Alessandro Tri-vellato, Giulio Paro, Beatrice Elsa Cocia-ni, Pierluigi Parovel, Lara Coloni. UMRLI SO: 82-letna Zora Dodič, 74-letna Lidia Michelich, 80-letni Sofia Grbec, 80-letna Maria Orsetti, 61-letni Gui-do Gervasi, 49-letni Edoardo Daneu, 81-letni Vito Zobe, 52-letni Albino Del Bel-lo, 69-letni Giordano Siderini, 66-letna Natalina Capellari, 86-letna Vincenza Cecot, 10-letna Nicoletta Di Corrado, 55-letni Francesco Mljač. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 12. julija 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (308982). Od ponedeljka, 13. julija, do nedelje, 19. julija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (812325). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 28 71 40 41 42 CAGLIARI 20 68 27 56 89 FIRENCE 48 68 9 81 54 GENOVA 45 75 74 24 78 MILAN 48 68 54 49 45 NEAPELJ 74 9 61 13 16 PALERMO 5 50 67 80 11 RIM 27 55 32 75 45 TURIN 39 62 68 82 56 BENETKE 27 43 32 13 18 ENALOTTO 1 1 X X X 2 1 1 X 1 1 X KVOTE: 12 36.641.000.— 11 1.588.000,— 10 157.000,— Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina. Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da so uradi odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00. Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289. Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure. KD Lonjer-Katinara prireja tudi letos OTROŠKI POLETNI CENTER in sicer od 24. do 29. avgusta v društvenih prostorih v Lonjerju. Vpisovanje in informacije na tel. št. 910178 v večernih urah. ŠZ Sloga organizira od 30. julija do 2. avgusta turnir v beach volleyu (odbojka na plaži) na nogometnem igrišču v Trebčah. Informacije in vpisovanje ekip do petka, 17. julija, v čistilnici »Roiano«, Ul. Barbariga 5, tel. 414142, vsak dan od 8.30 do 18. ure. Vsak večer bo zabava s plesom in specialitete na žaru. Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah. Urnik odhoda in prihoda šolabusa v poletni center v Nabrežini od 20. do 31. julija: Medjavas 7.30 - 13.35, Štivan 7.35 -13.33, Devin 7.40 - 13.30, Sesljan 7.45 -13.25, Vižovlje 7.48 - 13.20, Cerovlje 7.52 -13.15, Nabrežina Kamnolomi 8.00 - 13.05, Slivno 8.05 - 13.00, Trnovca 8.10 - 12.53, Praprot 8.15 - 12.50, Šempolaj 8.18 - 12.48, Nabrežina Postaja 8.23 - 12.45. Urnik društvenega kombija: Prosek 8.00 - 12.45, Križ 8.10 - 13.00. ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah). Izšla je MLADIKA št 5/6 s prilogo DRAGA 92 in programom letošnje Drage Kam po bencin DANES bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. D'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (blizu pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) Drevored Čampi Elisi 1/1 D Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D’ Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI * Nabrežje N. Sauro 14 API UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) parket j/ Friffbfj-parchetti / EDINI EKSKLUZNNI ZASTOPNIK TvTPSRJ-USZencne« TRST - Ul. Buonarroti 6 - Tel. / Fax 633454 EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN • porfidi e peščenci e prane cementne plošče • sam o vez ni tlakovci e kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 - 225822 II IH iiiei i : I:. . , 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 10.25 Nabožna glasba 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Fortunissima 14.15 Film: Napoli milionaria (kom., It. 1950, r.-i. E. De Filippo, Toto) 15.55 Film: Lorfana senza sorri-so (dram., ZDA 1953, i. Greer Garson) 17.25 Aktualno: To je RAI 1 18.00 Dnevnik 18.10 Nan.: Costa Azzurra Squ-adra Speciale 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Film: Tosca (opera, r. G. Patroni Griffi, i. Placido Domingo, C. Malfitano) 23.00 Dnevnik 23.10 Športna nedelja 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Šport: motociklizem - VN Madžarske, 0.45 mednarodni teniški turnir Ž 2.00 Film: Carovana d eroi (pust., ZDA 1940) ^ RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 8.50 Film: II ballo dell impera-tore (zgod., Avstrija 1956) 10.30 Avtomobilizem Fl: VN Anglije (iz Silverstona) 11.30 Variete: L'sola dei ragazzi 11.45 Kratke vesti 12.00 Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.35 Sereno variabile, 2. del 14.30 Avtomobilizem Fl: VN Anglije 17.00 Glasbena oddaja: II Nuo-vo Cantagiro 92 18.40 Nan.: La stella del parco -La torre dei funghi (i. Ray Lovelock, S. Sandrelli) 19.35 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter 21.25 Glasba: II Nuovo Cantagiro 92 (vodita Mara Venier, Gino Rivieccio), vmes (23.15) dnevnik in vreme 0.10 Rubrika o protestantizmu 0.40 Izobraževalna oddaja: Fernand Braudel 0.45 Dok.: Zapiski o L. Sciasci 1.45 TV film dokumenti: Stelle in fiamme RAI 3________________ 7.00 Avanzi di avanzi 7.30 Pregled tiska 8.50 Film: Giulio Cesare con-tro i pirati (pust., It. 1962) 10.30 Motonavtika off shore 11.00 Koncert RAI 3: Beethovnovi kvarteti 11.30 Film: Malombra (dram., It. 1942, r. Mario Soldati, i. Isa Miranda) 13.40 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Kolesarstvo: 79. Tour de France (8. etapa) 15.30 Film: Karl e Kristina (dram., Šved. 1970) 18.00 Avtomobilizem F 3000 18.40 Domenica gol in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Nagrada Spoleto 20.30 Film: Bravados (vestern, ZDA 1958, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Joan Collins) 22.05 Drobci 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Koncert: L*a creazione (F.J. Flaydn, izvaja Katia Ricciarelli) 0.55 Variete: Fuori orario f & TV Slovenija 1 | 9.05 Spored za otroke: Živ Žav, 10.00 Ebu drame za otroke - Uršine ljubezni 10.30 Renu Bassi v plesih iz Indije 11.05 Dok.: Kronika 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 12.50 Video strani 14.35 Ljudje in zemlja 15.05 Alpski večer (pon.) 15.40 Napovednik 15.45 Film: Na apaški meji (pust., ZDA 1948, r. John Ford, i. Henry Fonda, John Wayne, S. Temple) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Nan.: Splošna praksa 19.05 Risanka in Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Dok.: Velike trgovske poti 22.35 Dnevnik, vreme in šport 23.05 Napovednik 23.15 Sova, vmes variete Video smešnice in nadaljevanka Igra, niz in zmaga 0.35 Video strani [~p^ TV Koper 16.00 Film: Narobe življenje (dram., Fr. 1964, r. Alain Jessua, i. Charles Denner) 17.40 Nan.: Čudežni svet gospoda Monroea, 18.10 Na kalifornijskih cestah 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Agencija Rockford 20.45 Film: Tp je moška zadeva (kom., Šp. 1971, r. R. Fer-nandez, i. Jean Sorel) 22.20 Loto in TV dnevnik 22.35 Šport: SP v jadranju 23.00 Aktualno: Bella TV TV Slovenija 2 12.40 Sova, vmes nan. 14.05 Napovednik 14.10 Športna nedelja: atletika, avtomobilizem Fl - VN Anglije, SP v jadranju, plavanje 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Videogodba 20.30 Dok.: Brezdomci 21.20 Nadaljevanka: Ljubezen nam je vsem v pogubo 22.10 Športni pregled 22.40 Avtomobilizem Fl (posn.) 23.20 Mali koncert L CANALE 5___________________ 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Love Boat, 9.30 L'uomo del mare, 10.00 Skippy il canguro !0.30 Film: II trionfo di Tarzan (pust., ZDA 1943, r. VVilliam Thiele, i. Johnny Weis-smuller, Frances Gifford) 11.45 Dok.: L'arca di Noe 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.45 Film: II gran lupo chiama (kom., ZDA 1964, r. Ralph Nelson, i. Cary Grant, Les-lie Caron) 16.00 Film: La ragazza con la pištola (kom., It. 1968, r. Mario Monicelli, i. Monica Vitti) 18.00 Nanizanke: Časa Vianello, 18.30 Časa dolce časa, 19.05 I Robinson 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: Amici miei - atto III (kom., It. 1985, r. Nanni Loy, i. Ugo Tognazzi) 22.45 Aktualnosti Nonsolomoda 23.15 Nanizanka: Murphy Brown (i. C. Bergen) 23.45 Nočni dnevnik 24.00 Nočni spored RETE 4__________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.15 Aktualno: Lui, lei, 1'altro 8.45 Nanizanke: I Jefferson, 9.15 Strega per amore, 10.00 La baia dei delfini, 11.00 Teneramente Licia 11.25 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri (i. Michael OLeary) 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio 13.55 Nadaljevanka: Sentieri 14.20 Variete: Grand Hotel 16.25 Nanizanka: Hotel - Black out alla St. Gregory 17.30 TG 4 vesti 17.55 Nadaljevanka: La passione di Teresa 19.00 TG 4 vesti 19.30 Nadaljevanka: Cristal 20.00 Varieteja: Sandra e Rai-mondo Show, 20.30 Bellez-ze al bagno (vodi Patrizia Rossetti) 23.00 Film: Ischia operazione amore (kom., It. 1965, r. Vit-torio Sala, i. Walter Chiari, Vittorio Caprioli), vmes (23.30) TG 4 vesti in pregled tiska 1.05 Nan.: Lou Grant 2.10 Nočni spored ITALIA1_________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete Bim Bum Bam in risanke 9.45 Nanizanke: La časa nella prateria, 10.45 Hazzard - II fu J.D. Plogg, 11.45 La don-na bionica - Missili su Los Angeles 13.00 Športna oddaja: Grand Prix (vodi A. De Adamich) 14.00 Oodprti studio 14.15 Film: Franco, Ciccio e le vedove allegre (kom., It. 1968, r: Marino Girolami) 16.00 Nanizanke: Adam 12 - II prezzo del dovere, 16.30 I giustizieri della citta - Te-stimone incorruttibile, 17.30 T.J. Hooker - Un amore sbagliato, 18.30 Rip-tide - L'ex ragazza pon-pon 19.30 Odprti studio 19.45 Variete: Benny Hill Shovv 20.30 Variete: Drive In Story 22.30 Film: 40 gradi alLombra del lenzuolo (kom., It. 1975, r. Sergio Martino, i. Edwi-ge Fenech) 0.40 Šport: avtomobilizem Fl -po VN Anglije 0.55 Studio šport, odprti studio in pregled tiska 1.35 Nočni spored ODEON__________________ 13.00 Risanke 14.00 Candid camera: Olrait 14.30 Nanizanki: Fifty fifty, 15.30 Shannon 16.15 Film: 1 promessi sposi (dram., It. 1963) 18.00 Nanizanka: Navy« 19.30 Risanke: He Man 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 TV film: II Goliath attende (i. Mark Harmon, 1. del) 22.30 Za kulisami: Videomusica 23.30 TV film: Gli sceriffi delle nevi (i. R. Conrad) TMC_____________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.30 Dok.: Prijateljska narava 10.30 Nan.: Le isole perdute, 11.00 Betty Boop, 11.15 Una cascata d'oro 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Testamento che uc-cide (kom., VB 1962) 14.00 Tour de France 15.45 Film: Ouasi una truffa (kom., ZDA 1960, r. Guy Hamilton, i. James Mason) 17.30 Film: Un americano alla corte di Re Artu (kom., ZDA 1941, i. Bing Crosby) 19.30 Šport: High seven 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 22.30 Ladies & Gentlemen 23.15 Film: I due mondi di Char- lie (dram., ZDA 1968) 1.15 Film: L ultimo bambino TELEFRIULI______________ 10.15 Film 14.30 Nan.: L'uomo che parla ai cavalli 16.00 Rubrika: Občina 17.30 Zgodovinski dok. 18.30 Nanizanka 19.00 Športne vesti 19.30 Nan.: Adderly 20.30 Nad.: Diamanti 21.30 Ciao Italia 23.00 Športne vesti 23.30 Variete: Vernice fresca TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Nicolo Paganini; 10.30 New Age; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Country; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni; 14.40 Pesmi miru; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Radijska igra: Umetnost umiranja; 18.00 Južnoameriška folklora; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16.30 International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila-, 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. (III IS lil i iSjjlllllllllUlil ■■■ ■i ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi iiUjjjHEEE;; RAI 1 ''•50 Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 iO.05 Variete: Macario Uno e Due jl.30 Nan.: E’ proibito ballare 12.00 Variete: Unofortuna 12.25 Vreme in Dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14-00 Film: In nome della legge dram., It. 1949, r. Pietro n Germi, i. Massimo Girotti) 5.40 7 dni v Parlamentu 6.10 Mladinski variete: Big! .„30 Nan.: II cane-di papa 8-00 Dnevnik 1 8.10 Nanizanka: Blue jeans 8.40 Dok.: Atlante Doc y-40 Aktualno: II našo di Cleo-„ patra, nato vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Film: U-Boot 96 (vojni, Nem. 1981, r. W. Petersen, i- Jurgen Prochnow), vmes (22.45) dnevnik TJ'45 Aktualno: To je RAI 1 A00 Dnevnik in vreme 0-30 Danes v Parlamentu 1 on ^u6rika opolnoči •20 Film: La famiglia Ceravo-lo (dram., It. 1985) ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 9.20 Rubrika: Verdissimo 9.40 Rubrika o židovski kulturi 10.10 Film: Nel segno del ragno (krim., ZDA 1938) 11.15 Aktualno: Galatheus 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L arca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nadaljevanki: Stagioni, 14.35 Santa Barbara 15.20 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 15.35 Film: Rita la zanzara (kom., It. 1966) 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Nan.: Un giustiziere a New York 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: II commissa-rio Kress, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick 21.35 Gledališče 92: Cyrano de Bergerac (i. Jean-Paul Belmondo), vmes (23.25) dnevnik 0.35 Vremenska napoved 0.40 Film: Videodrome 2.10 Nočni spored RAI 3________________ 11.30 Kolesarstvo 12.00 Film: Giulietta e Romeo (dram., It. 1964, r. Riccardo Freda, i. R. Dexter) 13.35 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Koncert: Arturo Toscanini dirigira J. Brahmsa 15.30 Športno popoldne: IP v bezbolu, 16.00 kolesarstvo - Tour de France 17.00 Film: Quel certo non so che (kom., ZDa 1956, r. Pa-nama-Frank, i. Bob Hope) 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Variete: Cinico TV 20.05 Variete: Non e mai troppo tardi.(vodi G. Ippoliti) 20.30 Aktualno: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Nanizanka Perry Mason: Una cartuccia a salve 23.40 Aktualno: Invitateci a nozze 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Film: Sesso matto (kom., It. 1973) T fr" TV Slovenija 1 9.20 Spored za otroke: Naoč-nik in očalnik (L. Suhodolčan), 9.50 Ciciban, dober dan: Žiga žaga 10.05 Nad.: Semenj ničevosti 11.10 Forum (pon.) 11.25 Utrip (pon.) 11.40 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 16.45 Napovednik 16.50 Dobrodošli (pon.) 17.20 Obzorja duha (pon.) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Spored za otroke: Radovedni Taček - Volk, 18.25 Lonček kuhaj - Brioši 18.40 Znanstvena serija: Ali bodo preživeli? - Zgodba o nadlogah 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Nan.: Politik novega kova 20.35 TV drama: Galilejev vnebohod (Antun Šoljan) 21.35 Dosje 22.15 Dnevnik, vreme in šport 23.00 Napovednik 23.10 Sova, vmes nadaljevanki Igra, niz in zmaga, (23.30) Hemingway ~pP| TV Koper 16.00 Film: To je moška zadeva (kom., Šp. 1971) 17.30 Nanizanka: Čudežni svet gospoda Monroea 18.00 Studio 2, vmes (18.25) Slovenska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Agencija Rockford 20.35 Film: Mali možje (kom., ZDA 1940, r. N. McLeod) 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik 22.10 Glasbena oddaja: Akordi 22.45 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah fr TV Slovenija 2 ~ 16.35 Sova (pon.) 17.55 Športni pregled 18.25 Regionalni programi -Slovenska kronika 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 Videošpon 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 21.00 Sedma steza 21.30 Film: Plavolasa venera (dram., ZDA 1932, i. Mar-lene Dietrich) 23.05 Talk show 23.00 Video strani CANALE5 p'86 Aktualno: Na prvi strč “■30 Nanizanke: Arnold, Denise, 9.35 Love 10.30 La famiglia Bra - Lezioni di anatomia, ,.. 1 Robinson 12.00 Kviz: II pranzo e se ««lc;s'krG5Llpp‘l 1 ton Variete: Non e la RAI ■00 Aktualno: Forum i isn ^itaDaHaChiesa) 3.00 Nanizanka: Starši ic Nutch - Bagno di sanc •00 Otroški variete: La lfirv_ fregata in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e sto (vodi Iva Žanie 9n nn 1900 *-a ruota della fo 2n o? PnevnikTG5 US Variete: Il TG delle v 20.30 Film: Arrivano i giap] si! - Gung Ho (kom., 1986, r. Ron Howa Michael Keaton, Min 9ers' G. VVatanabe) 22.45 Variete: Il TG delle v ze 23.15 Variete: Maurizio Cc 20 Show, vmes (2 Onn PnevnikTG5 o Programi non stop RETE 4__________________ 8.3Q TG 4 vesti 9.00 Nan.: Strega per amore, 9.30 La Tata e il professore 10.00 Nad.: General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Nan.: Teneramente Licia 11.25 Otroški variete 13.00 Nad.: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio 13.55 Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Io non čredo agli uo-mini, 15.45 Ines, una segre-taria da amare, 16.25 Fal-con Crest 17.30 TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.20 Kviz: Il gioco delle coppie (vodi C. Tedeschi) 19.00 TG 4 večerne vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Cristal (i. J. Rodrigu-ez), 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo (i. C. Fullop) 21.30 Nadaljevanka: Manuela (i. Grecia Colmenares) 22.30 Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine, i. VVilliam Holden, Audrey Hepburn), vmes (23.30) nočne vesti 1.45 Nan.: Lou Grant ITALIA t________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky - Una časa tutta nuo-va, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Hazzard 11.45 Variete: Mezzogiorno ita-liano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.15 Film: I due sergenti del generale Custer (kom., It. 1965, r. Giorgio Šimonelli, i. Franchi-Ingrassia) 16.30 Nan.: Giustizieri della citta - Una foresta inguinata, 17.30 T.J. Hooker - La mor-te corre sul filo, 18.30 Ripti-de - Grazie, Robin Hood 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Nanizanka: College - La piccola pescivendola, Cuori solitari (i. F. Moro) 22.30 Nan: La guerra dei mondi -Il fallimento di un com-plotto (i. R. Chaves), 23.30 Star Trek - Lultima gene-razione - Il ritorno di »Q« 0.30 Odprti studio, pregled tiska in studio šport 1.00 Motociklizem ODEON___________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana 16.15 Film: Cuori nella tormenta (dram., It. 1941) 18.00 Nad.: Veronica 19.30 Risanke: He Man 20.00 Nanizanka: Casalingo su-perpiu 20.30 TV film: Il Goliath attende 22.30- Candid camera: Olrait 22.45 Film: Il mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Zampa, i. Johnny Dorelli) TMC_____________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini deli'Arizona 10.00 TV film: Diadorim 11.00 Nan.: Strike Force 12.00 Rubrika o zdravju 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Risanke: Snack 14.30 Otroški variete 15.00 Nan.: Autostop per il cielo 16.00 Tour de France 17.00 Dok.: Prijateljska narava 17.30 Film: La ballata dei vaga-bondi (kom., ZDA 1974) 19.30 Sportissimo 92 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Festival danza 92 22.50 Rubrika o motorjih Crono 23.55 Vesti: TMC News 0.20 Variete: Out - Officina (vodi Umberto Smaila) 0.30 Film: L amante tascabile (kom., Fr. 1978) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Dok.: Avventura 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke 17.30 Kratke vesti 18.05 Nad.: La torre nera 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: Adderly 20.30 Film: I pirati del cielo (dram., Nem. 1959) 22.15 Vivere senza stress 22.45 Nočne vesti 23.00 športni ponedeljek TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Poletne melodije; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 Dekliški zbor Vesna; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Coun-try glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: s festivalov; 14.30 Sanje se nadaljujejo: Žival; 15.00 Nad.: Miro Dinamit & Comp.; 15.20 Orkestri; 15.30. Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ; 16.20 Potpuri; 17.00'Kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Ona + jaz, oba (i. B. Kobal); 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.40 Za smeh; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku; 12.00 Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patri-ku; 19.00 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Humoreska; 11.30 Športna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13135 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi; 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Včeraj gospodarski in politični vrh za prosto cono Na zbornici pripravili skupek analiz Nevarnost ne samo s strani EGS Po več kakor enem mesecu jutri spet seja Na Občini razprava o razvoju Univerze Po srečanju v Rimu, pri Ministrstvu za zunanje zadeve, je Predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua včeraj sklical sestanek predstavnikov gospodarskih združenj, politikov, sindikatov in upraviteljev, kjer so podrobno razčlenili trenutni položaj glede goriške proste cone in ponovno opredelili izhodišča skupne strategije za ohranitev zakona proste cone in ugodnosti, čeprav v nekoliko omejeni, oziroma prilagojeni vsebini. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi senator Bratina in skoraj vsi deželni poslanci z Goriškega, je Predsednik Trgovinske zbornice posredoval vrsto statističnih podatkov o pešanju gospodarstva na Goriškem. Podatki so aktualni, saj odražajo stanje v mesecu maju. Na srečanju je bilo naglašeno, da je treba v celoti ohrahiti ugodnosti proste cone, namenjene prebivalstvu. Na razpolago je dovolj elementov, tudi juridičnih, ki ohranitev takega režima opraviču- jejo. Nekoliko drugačno je stanje glede ugodnosti, oziroma olajšav, ki zadevajo industrijski sektor. Tu se bo treba najbrž, je bilo slišati na sestanku, prilagoditi evropskim predpisom, ki dovoljujejo razne oblike subvencij industriji do največ 30 odstotkov naložbe, oziroma do 8.500 Ecujev za vsako novo delovno mesto. Morda bo v postopku prilagajanja, je bilo omenjeno na srečanju, možno doseči postopnost. Na sestanku pa so poleg "ulti-matuma" komisije Evropske gospodarske skupnosti, ki do 5. avgusta zahteva odgovor na vrsto ugotovitev in očitkov, razpravljali tudi o precej stvarni 'nevarnosti ', ki prihaja iz Rima. Ministrstvo za finance bi utegnilo, sicer v okviru načrta splošnega varčevanja, oziroma pridobivanja čim večjih finančnih sredstev za kritje državnega primanjkljaja, odpraviti ali vsaj zmanjšati olajšave. Dejstvo je, da je sistem Goriške proste cone že vključen v seznamu institucij, katerih delovanje in smotrnost bo preverjala posebna komisija. Goriška Trgovinska zbornica je že izdelala točno poročilo in sveženj statističnih analiz o trenutnem stanju gospodarstva s posebnim ozirom na vlogo proste cone. Te analize bodo posredovali Ministrstvu za zunanje zadeve, v smislu rimskega dogovora. Na včerajšnjem vrhu pa so se predstavniki gospodarskih združenj, sindikatov in javnih uprav dotaknili tudi nekaterih drugih vprašanj. Tako je tekla beseda o zamudah glede realizacije Centra za informacije v Gorici. Prav za* mujanje omogoča nastajanje podobnih in konkurenčnih središč v Ljubljani, na Dunaju in v Budimpešti. Govor je bil nadalje o uporabi 94 milijard lir s strani dežele, za gradnjo avtocestnih povezav med Novo Gorico in Razdrtim in med Sežano in Razdrtim. Jutri ob 17. uri se bo, po več kakor enomesečnem premoru, spet sestal goriški občinski svet. Napovedujejo, da bo seja dokaj živahna, zaradi številnih vprašanj, ki so se nabrala od zadnje seje in tudi zaradi še zmeraj ne povsem jasnih stališč, ki jih ima občinski odbor do nekaterih takoimenovanih ključnih vprašanj, potem ko je bila zadeva v zvezi z obvoznico, menda rešena. Spet bo menda govor o načrtu za gradnjo šole - vojašnice, o načrtu za uničevanje odpadkov itd. Pričakovati je tudi vprašanja o pobudi sodnih oblasti, ki so pred dobrim mesecem zasegle dokumentacijo v zvezi z javnimi deli. Doslej na dogodek ni bilo nobene uradne reakcije, razen županovega poročila na zadnji seji, to je na dan, ko se je akcija sodstva v občinskih uradih začela. Občinski svet naj bi vendarle vzel v pretres in tudi odobril dokument o razvoju goriškega univerzitetnega centra. To vprašanje je bilo doslej na dnevnem redu že nekajkrat, vendar pa razprave o tem vprašanju še ni bilo. Jutri naj bi občinski svet razpravljal o (novem) osnutku dokumenta, ki ga je izdelal občinski odbor. Z ozirom da je razprava in odobritev dokumenta uvrščena kot tretja točka na dnevnem redu, se zdi, da bo do razprave in glasovanja tokrat le prišlo. Merjenje onesnaženosti zraka v samem mestnem središču - na Korzu Že kakšen teden je na notranjem dvorišču stavbe, kjer je naša redakcija, parkirano posebno vozilo. Gre za premično postajo, last pokrajinske uprave, sicer pa z njo razpolaga KZE, za ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka. Dan in noč beleži koncentracije nevarnih snovi v zraku. Zanimivo bo ob koncu analizirati zbrane podatke. Vozilo, na žalost še edino zaenkrat, je doslej stalo že na nekaterih kritičnih mestih v mestu in okolici. Med drugim je bilo kakih dvajset dni parkirano v bližini upepepeljevalnika v industrijski coni (foto Marinčič). Priprave na pokrajinsko konferenco o ekonomskem in splošnem razvoju Goriška pokrajinska uprava pripravlja, skupaj z Občino in Trgovinsko zbornico pokrajinsko konferenco o gospodarstvu. Do takega širokega posvetovanja s ciljem podrobne analize stanja in predvsem bodoče usmeritve razvoja, naj bi prišlo že jeseni, a je splet dogodkov pobudnike prisilil k od-goditvi. Konferenca bo v začetku prihodnjega leta, najavlja pokrajinska uprava po prvem delovnem srečanju na katerem so, skupaj s predstavniki Občine opredelili izhodišča in cilje. Organizacija pokrajinske konference o gospodarstvu in razvoju je bila pravzaprav nujna pobuda, potem ko so se posamezne občine na Goriškem in skupine občin odločile, da same in za svoje ozko območje oblikujejo smernice razvoja. Pokrajina ima v smislu zakona št. 142 o reformi krajevnih ustanov vlogo koordina- torja gospodarskega in splošnega razvoja. Odtod tudi pristop k organizaciji konference. Na srečanju med predstavniki Pokrajine in Občine so naglasili tudi novo vlogo Gorice ob upoštevanju nove geopolitične stvarnosti v Evropi in v tem delu Evrope. Iz obrobne pokrajine EGS v odnosu do nekdanje Vzhodne Evrope, je Goriška naenkrat postala središčno območje bodoče, oziroma nastajajoče Evrope. Kje so možnosti potencialnega razvoja ? Nekaj usmeritev so že opredelili na delovnem srečanju. Gorica bo morala v prihodnje ovrednotiti in uveljaviti možnosti na področju terciarnih dejavnosti. Univerza, mednarodni center za informacije, posodabljanje trgovinske mreže. Premagati bo trebatudi dosedanje, precej pasivno stanje in se odločiti za aktivnejšo politiko. Tajništvo PSI ocenilo stališče KD po prekinitvi pogovorov o Pokrajini Na potezi so zdaj socialisti. Tako bi lahko zapisali po dokaj klavrnem propadu pogovorov za premostitev krize na Pokrajini. Včeraj se je v naglici sešlo pokrajinsko tajništvo ter razpravljalo o stališču, ki ga je zavzela krščanska demokracija do nakazanih rešitev in po objavi stališča DSL. Pokrajinsko tajništvo PSI izraža zaskrbljenost in meni, da KD ni pravilno tolmačila tega, kar je napisano v poročilu za tisk DSL. V bistvu gre za potrditev že znanih in tudi na srečanjih s predstavniki drugih strank, povedanih zahtev in ciljev. Socialisti ugotavljajo tudi, da je predlog za pritegnitev DSL v večino, oziroma za skupno reševanje števil- nih odprtih vprašanj, prišel prav iz vrst KD. Socialisti si bodo še naprej prizadevali za iskanje takih političnih rešitev, ki bi zagotovile trdno in uspešno upravo poleg pokrajine tudi v drugih stvarnostih. Nikakor pa se ne nameravajo odpovedati avtonomiji sprejemanja takih ali drugačnih odločitev. Ugotavljajo tudi da je bilo na dosedanjih dogovorih doseženo načelno soglasje o programu, zato je toliko bolj čuuden umik KD. V tiskovnem poročilu o poteku seje, PSI izreka priznanje Predsedniku pokrajine Sac-caviniju, da je znal ohraniti ločnico med politiko in administracijo ter napoveduje vrsto bilateralnih srečanj. Skupinska razstava Nezgoda na delu V soboto 4. julija so v dvorani Al Ouarin v Krminu odprli razstavo del likovnikov z novogoriškega področja z naslovom "Umetniki brez meja". Razstava je prvi znak pobratenja med Zvezo krminskih slikarjev in Društvom likovnih umetnikov severne Primorske. Na razstavi so na ogled dela petnajstih likovnih umetnikov in fotografov. Razstavljajo Boris Božič, Marjan Bažato, Gigo De Brea, Franc Golob, Danilo Jejčič, Pavel Medvešček, Rafael Nemec, Rudi Pergar, Rafael Podobnik, Peter Rehar, Rudi Skočir, Klavdij Tutta, Rafael Trpin, Milovan Valič in Bogdan Vrčon. Razstava bo na ogled do 24. julija. Včeraj v prvih popoldanskih urah se je v tržiški tovarni SBE zgodila težka nezgoda na delu. Žrtev je 37-letni Mauro Pelos iz Romansa. Stroj mu je hudo poškodoval levo roko in mu skoraj odtrgal palec in kazalec. Pelosa so kmalu po nesreči prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer ga je Bratina in Juri na prazniku Unita Na prazniku Unita, ki te dni, kljub slabemu vremenu poteka na ploščadi na koncu Catterinijeve ulice, bo drevi ob 21.30 srečanje s senatorjem Darkom Bratino in s poslancem v slovenski skupščini Francom Jurijem. Govor bo o sedanjem političnem položaju na območju nekdanje Jugoslavije in predvsem o posledicah vojne. Praznik Unita se bo nadaljeval tudi ob koncu prihodnjega tedna. Krožek za družbena vprašanja Slovenska skupnost v deželi "Anton Gregorčič” - Gorica Furlaniji Julijski krajini vas vabita na srečanje s slovenskim ministrom JANEZOM JANŠO ob izidu knjige PREMIKI. Srečanje bo v torek, 14. julija ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. Toplo vabljeni! Krožek "Anton Gregorčič” Slovenska skupnost David Grinovero Marjan Terpin dr. Igor Paulin, specialist za mikrokirurgijo, kmalu zatem operiral. Ob tem velja povedati, da so ponesrečenca lahko prepeljali v šempetrsko bolnišnico, ki je specializirana za tovrstne posege, tudi zahvaljujoč odličnemu sodelovanju med osebjem oddelkov za hitro pomoč. V dobre pol ure je bilo mogoče vspostaviti neposreden stik z dr. Paulinom dežurnim zdravnikom ekipe, ki je priskočila na pomoč ponesrečenemu delavcu in se dogovoriti za prevoz, oziroma možnost kirurškega posega. Ta je trajal približno štiri ure. Dr. Paulin nam je po telefonu povedal, da je operacija uspela. Točno prognozo pa bo mogoče izreči, tudi zaradi hudih poškodb, šele čez kakšen dan. izleti Sindikat upokojencev CGIL v Doberdobu in sekcija VZPI/ANPI prirejata od 10. do 12. septembra izlet na Elbo. Prijave v trgovini Pri Mili. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 5. do 11. julija. Rodili so se: Valeria Farfoglia, Milotti Valeria, Matteo Bucciol, Alessandro Franco, Marina Brotto, Alessandro Prei-te, Matteo Grassu, Simone Freddi, Martina Cocetta, Ilaria Calo', Greta Cocchi, Giada Cocchi, Sharon Pintar, Andrea Tercig. Umrli so: 74-letna upokojenka Emma Zoff; 95-letna gospodinja Emma Benve-nuti vdova Tesolin; 90-letni upokojenec Giovanni Zott; 77-letni upokojenec Gu-errino Fontanini; 84-letni upokojenec duirino Bressan; 69-letni upokojenec Se-bastiano Todesco; 77-letna upokojenka Diomira Budal; 82-letni upokojenec Mario Marega; 94-letna gospodinja Teresa Orlando vdova Petronio; 68-letni upokojenec Oscar Brezil; 69-letna upokojenka Nives Lorenzut; 70-letni upokojenec Graziano Pieraz in 76-letna gospodinja Maria Zatta. Oklici: podoficir finančne straže Mas-simo Antonio Margarito in uradnica Anastasia Mangiullo; zdravnik Paolo Cu-lot in učiteljica Hugues Rigonat; slaščičar Luigi d'Aniello in gospodinja Anto-nella Patricelli; trgovec Flavio Roversi in uradnica Tiziana Riaviz; delavec Giovanni Romanut in šivilja Itala Franca Barchetta; elektromehanik Sergio Fattu-ta in uradnica Michela Virgillio; uradnik Paolo Verdoliva in uradnica Germana Grieco. Poročili so se: arhitekt Alessio Lojk in učiteljica Laura Musso, igralec košarke Benito Colmani in uradnica Marta Do-ljak; šofer Enrico Fogari in natakarica Marcella Maggi. Carlo Goldoni PREBRISANA VDOVA Režija Meta Hočevar PREDSTAVE NA PROSTEM V četrtek, 16. t. m., ob 21. uri VRH - na igrišču v petek, 17. t. m., ob 21. uri OBLICA - na trgu v soboto, 18. t. m., ob 21. uri ŽAB-NICE - pred župniščem v nedeljo, 19. t. m., ub 21. uri ŠTEVERJAN - pod borovci v torek, 21. t. m., ob 21. uri DOBERDOB - občinski park V sredo, 22_. t. m., ob 21. uri ŠTANDREŽ - na trgu razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev priredi 2. avgusta celodnevni poletni piknik v G ojačan pri Črničah, pri lovski koči. Prijave ob sredah na društvu in pri poverjenikih, do 22. t.m. SDZPI prireja v šolskem letu 1992/93 naslednje tečaje: 1. Za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (1.000 ur - 2. letnik); 2. Master s kvalifikacijo (500 ur), za ta tečaj se zahteva srednješolska izobrazba; 3. Začetniški tečaj angleščine (120 ur); 4. Personal computing (90 ur). Vpisovanje do 17. t.m. na sedežu Zavoda, Ul. della Croce 3, vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure (tel. 81826). kino Gorica CORSO 16.00-22.00 »Blue Steel. Bersaglio mortale«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 16.00-22.00 »Prova schiacciante«. Nova Gorica SOČA 18.30 in 20.30 »K 2«. SVOBODA Šempeter 18.30 »Maščevanje dvojčkov«. 20.30 »Dekleta za uživanje«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI All'Orso bianco - dr. Tavasani - Korzo It,alia 10 - tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - dr. Olivetti - ul. Primo maggio 94 - tel. 790338. pogrebi Jutri, 10.05, Narciso Lonzar, iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke, 13.15 Sal-vatore Renda, iz splošne bolnišnice v Koprivno. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Slave Lavrenčič vd. Jarc Posebno zahvalo izrekamo g. župniku, pevskemu zboru Jezero in cerkvej nemu pevskemu zboru, sekciji VZPI/ANPI, darovalcem in nosilcem cvetja in vsem, ki so našo drago spremili na zadnji poti. družina Jarc Doberdob, 12. julija 1992 Tri tedne prijetnega bivanja ob igri in delu V Dijaškem domu tudi letos Poletno središče Ta glavni je letos nerodni Slonček Jakonček Baletna šola Tersicore v Lienzu na proslavi 750-letnice mesta V teh dneh je v dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici zelo živahno, saj je tu, od ponedeljka Poletno središče za slovenske otroke iz mesta in okolice. Glavni v središču je Slonček Jakonček. Dobrodušen slonček vendar, mogoče malce neroden, vendar ta glavni, saj je simbol letošnjega središča. Kakor prejšnja leta druge živali, ki so dale svoj pečat otroškemu srečanju ob igri in delu. Te živali-ce, ki so zapisane v kroniki poletnega središča, ti znaki vsak dan pozdravljajo mlade goste in številne obiskovalce središča. Ko smo stopili na dvorišče Dijaškega doma, nas je nasmejano sprejela velika in vesela druščina veveričk, tako so se mlade deklice poimenovale, ki je pridno gnetla glino pod budnim očesom mentor-ke iz Solkana, Anke Kerševan. Gospa Kerševan nam je povedala, da je sedaj v središču že 37 otrok iz Gorice in slovenskih vasi iz Goriškega, trije pa so tudi iz Nove Gorice. Poletno središče vodi koordinator Sten Vilar, stari znanec, saj se s tem ukvarja že peto leto. Letošnje središče pa je že štirinajsto po vrsti. Vsako leto se v središču zbere okrog petdeset in več otrok, pod skrbnim varstvom mentorjev. Dan se v poletnem središču začne že ob sedmih zjutraj, ko pridejo otroci v dijaški dom. Tiste s Krasa in primestnih vasi pripelje avtobus, ki vozi vsak dan in ima tudi spremljevalko, tako, da so .. V N te lahko starši brez vsake skrbi. Dan se konča ob 17.30, ko se mali počitnikarji odpravijo domov. V poletnem središču jim nudijo kosilo in dve malici, dan pa je razdeljen na dopoldansko dejavnost in, običajno je tako, na popoldanske igre. Za razvedrilo imajo na voljo tudi velik bazen, ki je seveda vedno poln malčkov, posebno takrat, ko je vročina prevelika za "resne" dejavnosti. Ta teden je bilo žal več dežja kakor sonca. Poletno središče je po besedah Stena Vilarja prava lepljenka različnih dejavnosti pod vodstvom mentorjev. Otroci se ukvarjajo z modeliranjem glinastih izdelkov, sodelujejo v likovnem krožku, kjer rišejo in izdelujejo razne lepljenke in podobno. Seveda pa tudi organiziranega petja in glasbe ne manjka. Enako je z gojenjem lepe slovenske besede. Namen poletnega centra je, da otroci preživijo del počitnic aktivno in zabavno, sproščeno in se pri tem mimogrede tudi kaj lepega naučijo. V petek 17. julija se odpravljajo na izlet v živalski vrt v Lignano, kjer si bodo pobliže ogledali živali, o katerih jim bo v kratkem govorila biologinja iz ljubljanskega živalskega vrta Irena Furlan, ki pa ob svojem obisku v poletnem središču najavlja tudi presenečenje. S seboj bo namreč prinesla tudi neko živalico, ki pa je za sedaj še skrivnost. Že v torek, 14. julija pa bo goste poletnega središča obiskal čarovnik in glasbenik ter plesalec Grega iz Ljubljane. Prav tako iz Ljubljane bo prišla gospa Katerina Miklič, ki vzgaja in uči opice. Spremljala jo bo udomačena opica, s katero se bodo otroci lahko pobliže spoznali. Seveda bodo sprejeli še nekaj drugih gostov, med katerim velja posebej omeniti mladinskega skladatelja in glasbenika Janeza Bitenca, ki bo prišel že v ponedeljek, na veliko veselje otrok, s svojimi pesmicami in slončkom, ki je letos v grbu poletnega središča. Ves čas pa se bodo otroci pripravljali na zaključni nastop, ki bo v soboto, 25. julija. Ob koncu poletnega središča pa bodo, tako kot vsako leto, izdali tudi svoje glasilo, ki bo letos nosilo naslov Slonček Jakonček. Ko smo odhajali, so nas otroci povabili, naj jih pridemo ponovno obiskat, obenem pa povedali, da jih bo snemal tudi radio Trst A in to dvakrat in tudi celotno zaključno srečanje s starši in prijatelji. Na sliki (foto Paljk) pri delovni mizi v središču. Gojenci baletne šole Tersicore iz Gorice in Tržiča so pred kratkim nastopili v Lienzu, na Vzhodnem Tirolskem, na povabilo tamkajšnje občinske uprave. Nastopili so v okviru prireditev ob 750-let-nici ustanovitve mesta Lienz. Na osrednjem mestnem trgu so gojenci pred renesančno palačo Li-ebburg, ki je sedaj sedež občine, uprizorili balet, ki si ga je zamislila Corinna Brandolin in mu dala naslov Med zgodovino in legendo. Balet se navezuje na skupno zgodovino Tirolske in Furlanije, posebej pa Goriške v razdobju skoraj tisoč let. Ob tem velja posebej poudariti, da so bili goriški grofje, ki so sicer izumrli leta 1500 in je njihova posest pripadla Habsburžanom, doma prav v Lienzu. Balet je bil vrhunec srečanja vseh baletnih šol iz Tirolske in iz samega Lienza. Po predstavi se je mestni župan zahvalil vsem plesalkam in plesalcem, predvsem pa učiteljem in mentorjem predstave Angeli Cumbo, Sonii Bergamasco, Paoli Saggin, in Marii Berini za uspelo predstavitev ljudskih običajev in navad narodov, ki žive ob meji. Baletna šola Tersicore pa tudi sporoča, da se že 15. septembra prične plesni tečaji klasičnega in sodobnega baleta, jazza in tip—tapa s prvim seminarijem v šolskem letu 1992—93. V Gorici je sedež šole v Crispijevi ulici 1, v Tržiču pa v Mazzinijevi št.12. Kip, delo N. Nemca, je prevzel Goriški muzej Josipa Broza - Tita so odstranili iz preddverja Ljubljanske banke Iz preddverja Ljubljanske banke—Komercialne banke v Novi Gorici so nedavno diskretno odstranili kip nekdanjega jugoslo-vankega predsednika oziroma ustanovitelja bivše zvezne države, Josipa Broza Tita. To so napravili nekega dne, potem ko so po delovnem urniku bančno poslopje zaprli za stranke. Kip, ki je tehtal okrog 6.5 ton, so obdali z lesenim opažem in so ga nato odpeljali na vrt vile Bartolomei v Solkanu, kjer Goriški muzej snuje muzejsko zbirko o novejši zgodovini Primorske. Med drugimi predmeti oziroma muzejskimi eksponati, bo lam tudi omenjeni kip Tita, ki ga je izdelal zdaj že pokojni kipar in likovni umetnik iz Bilj Negovan Nemec. Ob odstranitvi omenjenega spomenika, ki je bil med največjimi oziroma najtežjimi v Sloveniji, je višji kustos Goriškega muzeja, Marko Vuk, zatrdil, da obeležje bivšega voditelja izraža preteklost oziroma zgodovino, do katere je treba imeti spoštljiv odnos. Prav zaradi tega, je dodal, omenjen spomenik Tita tudi sodi v muzejsko zbirko. „, _ . Marjan Drobez Vodstvo turističnega društva v Novi Gorici Na nedavni prvi seji novoizvoljenega vodstva Turističnega društva Nova Gorica so člani izvolili funkcionarje za najbolj odgovorna mesta v društvu za naslednje dveletno mandatno obdobje. Predsednik še naprej ostaja Friderik Rusjan, podpredsednik pa bo Stane Levpušček, dolgoletni direktor turizma na Lokvah in direktor gostinskega podjetja Okus. Za tajnika je bil ponovno imenovan Rajmund Kolenc. Nadzorni odbor bo vodil Zdenko Šuligoj, disciplinsko komisijo pa Sonja Ivanc, (rk) Tudi v Gradišču poletne prireditve do 9. avgusta Vsak teden gledališče, film, glasba Občinska uprava v Gradišču je v sodelovanju z združenjem Artisti Associati ter s finančnim prispevkom Goriške hranilnice in Trgovinske zbornice, poskrbela za bogat spored poletnih prireditev. Začele so se ob koncu prejšnjega tedna, zaključile pa se bodo 9. avgusta. Gre za niz odrskih, glasbenih in filmskih večerov. Žal je prav na začetku sezone prirediteljem ponagajalo vreme, ki pa naj bi se, po napovedih vremenoslovcev, čez kakšen dan le ustalilo. Prireditvam so v Gradišču dali naslov "In....tendia-moci a Gradišča". Naslov že sam z besedno igro pove, da gre za prireditve pod šotorom, na prostem torej, v zavetju nekdanjega obzidja. Kot lansko leto, bo tudi letos poletni spored zajel prireditve, ki bi jih lahko dali v trikotnik gledališče—filmi—glasba. Organizacijo je prevzela zadruga Artisti Associati iz Gorice, za izgled celotne prireditve pa je poskrbel arhitekt Milli. Umetniški vodja je Walter Mramor, ki se je potrudil, da bi našel pravilno mero in srednjo pot, ko je izbiral med zabavo in tudi resno glasbo in gledališčem. Zaradi tega je organizator uvrstil med zabavne filme tudi dva filma, ki sta že požela pohvale med zahtevnejšo publiko. V Gradišču si bodo tako (16. in 25. julijajlahko ogledali tudi filma JFK, ki ga je zrežiral znani Oliver Stone in pa Zhang Vimouvov film Ju Dou. V program gledaliških predstav so uvrstili take, ki so požele največ uspeha pri gledalcih in tudi kra- tek ciklus posvečen Goldoniju. Na sporedu so že bila, oziroma še bodo kar štiri Goldonijeva dela. Glede izvajalcev velja povedati, da bodo nastopale predvsem maljše skupine, med temi tudi Artisti Associati iz Gorice. Pravzaprav se je z gledališko predstavo "Ouesta nostra piccola citta" v izvedbi skupine Artisti Associati začelo "Poletje v Gradišču". Delo so prvič izvedli 3. julija, ponovili pa 6. julija. Letos so 'organizatorji poletnih prireditev v Gradišču dali več prostora plesalcem, predvsem pa modernemu plesu, katerega bodo prikazali plesalka Eriča Bront in pa plesna skupina "Arteffetto" iz Trsta. Za glasbo bo vsak večer dobro poskrbljeno, saj bosta vsak večer nastopala, po prireditvah, na prostoru, ki je sicer namenjen baru, klaviaturist Marco Bal-laben in kitarist na brazilski kitari Sergio Giangas-pera. Ob koncu lahko zapišemo, da se bo na prireditvenem prostoru, razen ob torkih in sredah, vsak večer nekaj dogajalo. Prireditveni prostor bo dostopen že od 19.30, prireditve pa bodo ob 21.30. Vstopnice za Teatro Tenda v Gradišču pa stanejo 12.000 lir in 7.000 lir za gledališke predstave, za ogled filma pa 6.000 in 4.000 lir, vstopnica DeeJay velja dva tisoč lir, vstopnine za koncerte pa ni. Sinoči je bil v okviru poletnih prireditev napovedan nastop tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata. Prispevki sovodenjske posojilnice v korist kulturnih in športnih društev in organizacij Predstavniki Kmečko-delavs; posojilnice v Sovodnjah so pri nevi, na prijetnem družabne cer?r v Rubijah, izročili pre avnikom društev in orgamzai sovodenjske in bližnjih obč letošnje prispevke za kulturne uge dejavnosti. Prispevke P ejelo dvajset organizacij, kulti un ln športnih društev ter drug združenj. Skupno je Posojilnica ob tej priložnosti porazdelila približno 16 milijonov lir, kar pa je le del skupne vsote, ki jo vsako leto zavod namenja za podpore in druge oblike pomoči društvom. Lani je na primer za podpore in reklamne stroške v korist društev šlo 34 milijonov lir. Letos so poleg se- daj rezdeljenih prispevkov že izplačali 7 milijonov lir, na voljo pa imajo še nekaj denarja za kritje reklamnih stroškov. Ob priložnostnem srečanju za izročitev prispevkov sta predsednik upravnega odbora posojilnice Miro Hmeljak in direktor Savo Ušaj čestitala predstavnikom društev za uspešno delo in jim zaželela, da bi bili tudi v bodoče čimbolj uspešni pri delovanju v splošno korist. • Prispevke Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah so tokrat prejeli: Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj, VŽPI Peč, Sovodnje in Vrh, prostovoljni gasilci na Vrhu, KD Jadna iz Ronk, KD Oton Župančič iz Štandreža, PD Štandrež, Mohorjeva družba, Glasbena matica, Zadruga Vrh in KD Danica, Kraški krti, KD Vipava, ŠD Sovodnje, ŠD Soča, OK Val, Združenje športnih ribičev, KD Rupa-PečL KD Skala, KD Sovodnje in JK Cupa. Na sliki (foto Marinčič) predstavniki sovodenjske posojilnice in domačih društev Doberdobski 55-letniki so skupno praznovali življenjski jubilej Doberdobski 55-letniki so se pred nedavnim zbrali, da bi skupaj proslavili okrogli življenjski jubilej. Po maši so si privoščili kosilo v gostilni Pri Andreju v Doberdobu, popoldne pa izlet v Benečijo, kjer so obiskali etnografski muzej v Bardu (na sliki) in Landarsko jamo pri Podbonescu. Praznovanje so sklenili s skupno večerjo, zabavo in plesom v restavraciji Molin Rouge v Remanzaccu. Veselo druščino je na izletu spremljal harmonikar Boris iz Vojščice na Krasu. V prijetni družbi nihče ni razmišljal o letih in jubileju. T VL J. z izbe pri mrliču je bilo slišati, da zopet ihti mati Kragulj -ka. »Tončka!« je bilo slišati nenadno in jasno bridko. Zaklicala je Kraguljeva teta Polona. Strmela je s svojimi polslepimi očmi na mrliča. »Tončka!« je ponovila ostro. »Kaj je, teta?« je vprašala domača hči, pustila mater in stopila k teti. »Zakaj se neki kmisa?« je menila nejevoljno stara. »Ali ne vidi, da mu hudo dela? Budi ga, da oči odpira. Zaprite mu oči!« »Oh, teta, saj jih ne,« je šlo tedaj tudi deklici na jok. Z družicami in z Vidučevim je začela pogovarjati ženo. A starka je bila vsa vznemirjena. Rasla je iz svoje omrtvelosti, stegnila roko proti gorečim voščenkam in se jadila: »Nikar se ne jokajte! Saj je šel le po svoje plačilo. Ali ne vidite angelov? Trije kori so mu dušo na roke vzeli, trije drugi so jo v nebesa vzdignili in še trije mu pesem pojejo:!1) glorija, glorija. Srečne oči, ki so videle, srečna ušesa, ki so slišala! Gašper, moj ljubi brat, prosi za nas vse!« Skrivnostna groza je obšla ljudi. Ženske so se pokrižale, moški v kuhinji so se stisnili, da bi videli v izbo; tudi pred hišo, pod strešno perutjo, so stopili v kuhinjo. Tako niso opazili, da so prišli tedaj trije novi kropilci, obstali na hišnih vratih in čakali, da bi mogli vstopiti. Medla luč z ognjišča je padla nanje. »Bog daj dober večer!« je pozdravil prvi. Bil je Peter Duša. Drugi je bil neznan, visokorasel mož svojih petindvajsetih let, tretji pa nizek starec s sivo brado, ki jo je le po enem licu bril kakor javni spokorniki in pro-sjaki tistih dni. »Naš deseti sin,« je vzkliknil krčmar Tinče Munih s Stopca in stopil Petru naproti. »Kropit smo prišli,« je dejal Peter vsakdanje in vstopil prvi. Zamrmral je krčmarju neznano besedo in pomignil drugovoma, ki sta še stala zunaj. Domačin Lovrenc, ki ju je tedaj opazil, ju je sprevel v hišo. »O moj Bog! Mrtvi prihajajo kropit!« je zastokal tedaj Anže Rink. Grižljaj kruha se mu je zataknil, da se je dušil. »Ne nori,« je menil Peter Duša mirno; visoki fant ob njem se je medlo nasmehnil Anžetu. Lovrenc mu je kakor znancu postregel z medico in pokazal na izbo, mrliča. Starec s čudno obritim licem je bil medtem že kropil. Začudenje ljudi spričo njegovega po poli obritega lica se je pravkar prebujalo v živahno šepetanje in izpraševanje, ko je stopil visoki fant k mrtvaškemu odru, vzel oljčno vejico, pokropil, pokleknil na kolena in se nato dvignil. Vseh oči so strmele vanj. Morda je molil, a odločno rezanih ustnic ni zganil. Bledo, veliko in plemenito obličje je bilo kakor kamen hladno, oči mirne in mrzle pod močno košatimi obrvmi. Nad rahlo vzboče-nim, plemenskim nosom se je rezalo dvoje ostrih gub v čelo, ki je hotelo rasti v prvo plešo. Temni in mehki brki so dajali obrazu bolno mehkobo, ki jo je bridko kazila velika brazgotina po nekakšni strašni rani, ki se mu je zasekala z levega lica čez spodnjo ustnico mimo jamice v bradi. Vidučev Tone je radovedno stegoval vrat in trudno ugibal, kdo neki je tujec. Videl je namreč, da je Tončka ob teti čud- Ivan Pregelj no zbledela, da trepeta pa niti za trenutek ne obrne oči od lepega, neznanega obličja. »Kdo pa je?« jo je vprašal še-petaje. Ni odgovorila. Le še hujše vznemirjenje jo je obšlo, prečudna groza, nepoznana slast. Slišati je bilo njeno vihrajočo sapo, ko so vsi glasovi v izbi zamrli: »Janez!« je šepetnila. Tedaj je zaklicala teta Polona: »Ali se ga bojite? O moj Bog: Ali ne veste, da vas bo odrešil?« Tončki se je izvil glasen vzklik iz prsi. Krčevito je stisnila teti roko. Toda starka se je otresla njene ljubezni. Stegnila je roko. Videti je bilo, kakor da kaže naravnost na mladnega neznanca. »Vidi!« je zašumelo skrivnostno med ljudmi. V sveto tišino so padale ženine besede: »Ne zgledujte se nad njim, ki vam je dobro hotel in trpel za vas: Preden se je rodil, so ga morili v materi. Potem so ga tepli in bičali. Sedeminsedem-desetkrat so ga udarili z devetimi jermeni, čez oči, čez lice, čez usta. Ljudje božji! Ali se vam ne smili? Ves je krvav od nogv do glave, sama kri, sama kri! Šest tavžent šest sto šestinpetdeset kapljic krvi...« Bila je vsa iz sebe. Slepe oči so ji široko zevale. Tresla se je. Z glasnim ihtenjem jo je skušala miriti Tončka. »Pustite ga k meni,« je klicala žena, »dajte mu priti, da ga blagoslovim in mu kri obrišem. Za vas, nesrečni, je krvavi pot potil, moj Bog, moj Bog!« Zaihtela je. Visoki fant z bledim, plemenitim obličjem se je zagledal vanjo, poslušal mirno in bledel. Zdajci pa se je zganil, stopil k peči, prijel ženico za roko in dejal tiho: »Umirite se, mati!« Pobožal je ženi roko in pogledal z bolnim nasmehom na Tončko. Teta Polona se je umirila, hlipala za sapo in šepetala nežno: »Ali si hudo trpel, ko so te tepli?« »Bolelo je,« je odvrnil mladi mož. »Bolelo,« je pritrdila bolno. Potem pa je rekla vsakdanje, dobro: »Odpusti jim. Saj veš, da je moralo biti. Sklenjeno je bilo tako od začetka. Bog je videl pa te bo jioveličal. Za vsako kapljo krvi. Sest tavžent šest sto šestin-šestdesetkrat...« Zopet se je gubila v svojem videnju in klicala zmagovito: »Vsi poslušajte in si zapomnite! Tako kakor so ga bičali, bodo tepeni. Z leskovko so ga, on pa jih bo udaril z leskovim križem. Sest tavžent šest sto šestinšest-desetkrat...« Začela je tiho jokati. Fant se je vzravnal, ozrl se z medlim nasmehom na Tončko, na Viduče-vega in druge. Potem se je obrnil proti kuhinji. Iskal je Petra in starca s čudno obritim licem. »Ali sta šla?« je vprašal. Odgovoril mu je Tinče Munih s Stopca. Tujec je prikimal. Molče so se jima umaknili ljudje. Domačin Lovrenc ga je pospremil pred hišo in še nekaj korakov. Potem se je vrnil med kropilce. Med temi je zaživel pogovor. Govorili pa so pridušeno, šepetali: »Tisti Gradnikov Janez? Bog pomagaj! Pa so dejali, da je mrtev!« »Kakor vidiš, ni. Pa tak čudež! Slepa mati ga je spoznala.« »Kako je rekla? Z leskovimi križi da bo tepel galjote? Ali jo razumeš?« »Bo čas, bomo vse razumeli. Lagala se ni, ki vidi kakor sveta Šembilja.« Tako so govorili o teti Poloni in njenem sinu, o katerem do tiste ure niso vedeli, da še živi. Pripovedovali so še, kako je izgubil očeta, ki so ga pijani biriči ubili, še ko mu je žena nosila pod srcem, kako je sin rastel, se šolal, pustil nauke in hotel biti kakor vsi drugi v žlahti in srenji pošten kmet in tlačan, pa kako si je nakopal nejevoljo gosposkih, kako so ga obdolžili, da je umoril biriča, ga vezali in gnali pred sodbo, kako je bežal, kako so ga zopet lovili pa je zopet bežal in so ga še enkrat zajeli in bičali v vozo mimo doma in matere, ki je vse videla, ob um prišla in si oči izplakala. »In takole, da je le še živ,« je pripomnil vedro Anže Rink. Bi-zalj pa je rekel, da je menda Peter Duša Janezu življenje otel. Kako, tudi Bizalj ni vedel. »Kaj pa tisti stari brez prave brade?« je vprašal Lužnik. Domačin Lovrenc se mu je nagnil na uho in povedal: »Šime Golja je s Kneže. Ali ga nisi spoznal?« »Nisem,« je odgovoril Lužnik in dodal živo: »Pa zdaj vem, kam gremo. V nove punte. Saj je čas!« Medtem je bila minila polnoč in bližnji kropilci so se začeli razhajati. Bila je lepa, skoraj hladna noč. Težka rosa je bila padla. Obetala je lepo vreme. Premražen in tudi od groze prevzet na samotni poti je prišel Anže Rink proti dvem domov. Stopil je v nizko bajto med družino, pa je vprašalo iz treh kotov: »Tata, ali ste prinesli kaj kruha?« Anže je odgovoril narejeno strogo: »Ponoči se spi!« Pri tem je mož odložil hleb kruha na mizo. Potem je iskal golide. Po poti niz Modreje je našel ježa. Spustil ga je v golido in posodo pokril. Potem je stopil k otrokom v prevem kotu in zašepetal: »Le spite, otročiči, jutri bomo jedli meso.« Stopil je v drugi kot in ponovil: »Meso.« Potem je šel skozi nizka vrata v sosedno sobo, kjer mu je počivala žena z najmlajšim in s tistim, ki je bil na poti. Povedal ji je, da bo vzel krčmar na Stopcu najstarejšo za mlado deklo. Žena je vzdihnila. »No kaj?« je vprašal nejevoljno Anže. »Otrok se mi smili,« je dejala žena. »Saj se meni tudi,« je vzkliknil Anže. Z ženo sta se nato domenila, da otroka za zdaj še ne dasta od hiše... Otroci v prednji sobi pa so strahoma ugibali, kaj ropota v golidi. Komaj je sinil prvi svit daljnjega dne, so vstali gledat. Videli so ježa, se utolažili in zaspali v pozno jutro... Šele proti jutru se je poslovil Vidučev s Prapetnega pri Kragulju. Ko je izvedel, da je tisti visoki fant Kraguljeve žlahte, ga je minila ljubosumnost, ki jo je v njem obudilo Tončkino čudno vedenje. Zdaj, ko je odhajal skozi tiho noč, se je znova obudila bolest v njem. Pa zdaj je rasla jeza v mladega zaradi Tolminskih. Mladi človek je pomiloval Janeza Gradnika kot sotrpina. Fant je bil nekako nagonsko uganil, da mu tolminski namenoma nagajajo in ne dajo dovoljenja, da bi Tončko vzel. Zvedel je za mladega, lahkoživega grofovega oskrbnika Grandeta, ki mu je bil v žlahti sam grofov sodnik. Ta sodnik je fantu nagajal, ker je mladi oskrbnik tako hotel. Tako je uganil fant po tem, kar je bil izblebetal Mohor Kacafura, ki je posredoval, naj bi dekle prišlo v službo k sodniku, kjer bi se gosposko kuhati naučila in si balo prislužila in bi gosposka prijaznost ne škodila njenim otrokom, če jih ji bo Tone kaj priredil. Strašna besnost je obšla mladeniča zdaj sredi nočne poti, ko si je predočil, kaj vse bi utegnilo doleteti Tončko, če bi prišla bledemu tolminskemu galjotu v roke. Živo je videl, kaj bi se potem godilo z njim samim. Ubijal bi, je vedel, a potem bi ubijali njega, kakor so tistega velikega fanta iz Čiginja. Z zobmi je škripal fant od bolečine. Potem pa se je zopet drugače razburjal. Videl je Tončko, kako je bila vsa iz sebe in kako ni mogla očesa obrniti od Janeza Gradnika. Fant se je metal kakor riba na suhem in iskal utehe. Tako je dospel do Soče, jo bredel, ne da bi čutil, da je mrzla. Šele pri studencu, ki ulakoti, se je nekako zavedel, zajel vode, pil, zajel zopet in si umil obraz. Danilo se je, ko je stopil na prapetniško polje. V Tolminskem je zvonilo jutro, ko je bil doma. Oče Jernej Viduč je bil že vstal. Pogledal je sina nejevoljno, rekel pa ni nič. Smilil se mu je fant. Pomagati mu ni znal. Tudi starejšemu sinu ni mogel, ki je bil gluh in nem. Tone in nemi brat pa sta se dobro umela. Ko je zdaj zagledal Tone mutca, mu je odleglo od srca. »Sam ne bom,« si je dejal, »za Tončko proti jjalj otu v Tolminu. Če ne bo Ciginjec z menoj, brat Luka bo gotovo.« Da pa bi utegnila biti Tončka sama proti njemu, si mladenič niti misliti ni smel. Obnorel bi pri priči in pobesnel. (se nadaljuje) (1) Trije kori so mu dušo na roke vzeli, trije drugi so jo v nebesa vzdignili in še trije mu pesem pojejo: o devetih korih (zborih) angelov poje narodna pesem (gl. Štrekelj IV, str. 750—793). Jadralka Tržaškega pomorskega kluba Sirena bo prvi nastop v Barceloni opravila 26. t.m. Arianna, srečno na olimpiadi Zgled za vse naše športnike Arianna Bogateč je torej odpotovala v Barcelono, kjer bo čez dva tedna uresničila sanje slehernega ambicioznega športnika, nastopila bo na olimpijskih igrah. Slovenska jadralka z uspešnimi nastopi širom Po svetu že vrsto let opozarja na svoje vrhunske sposobnosti v razredu evropa, tako da je nastop na najpomembnejši svetovni športni Manifestaciji pravzaprav »naraven razplet« sijajne športne kariere, čeprav je morala v Italiji premagati zelo hudo konkurenco, da si je zagotovila edino razpoložljivo mesto v reprezentanci. Čeprav je po človeškem potencialu zamejski šport majhen, je v razmeroma kratkem obdobju iz njego-'f6 srede zraslo mnogo odličnih sPortnikov, ki so po rezultatih presegali krajevne meje. Naši najmlaj-š‘ in mladi dosegajo tudi na vsedržavni in celo mednarodni ravni Presenetljive rezultate, ki so celo »skregani« z logiko, da je lahko kakovost v športu produkt le zelo široke selekcije tekmovalcev, ki je pri nas seveda ne more biti. Toda le Malokdo od teh obetavnih športnikov vztraja do zrelih športnih let 02■ dosega tudi v absolutnih konku-rencah tako odmevne rezultate kot r‘a mladinski ravni. Vzroki so, kaj-Pak, številni, mnogokrat tudi objektne narave, toda osnova vsakega aspeha je v vztrajnosti, požrtvoval-aosti, samoodpovedovanju posameznika, v tisti notranji sili, ki tekmovalca žene v pošten, a brezkompromisen boj na športne polju. In Arianni teh odlik gotovo ne manjka. Seveda je na svoji strani imela kdi srečo. Predvsem srečo, da živi 'K kaklonjenem družinskem okolju, a ima za sabo oporo v društvu, pa kavsezadnje tudi v širši javnosti, ki vendarle ni tako neobčutljiva na velike dosežke tudi v športih brez gledalcev, televizije in dobička, kot se lahko zdi na prvi pogled. A kljub temu je ta velik uspeh predvsem uspeh Arianne same in ga kot svojega ona tudi povsem upravičeno lahko doživlja. Pa še na nekaj velja opozoriti, namreč na to, da bo 28 let po nastopu goriškega kolesarja Jurija Uršiča v Tokiu, slovenski zamejski šport na olimpijskih igrah zastopala ženska, se pravi predstavnica tistega dela zamejskega športa, ki se po rezultatih in obsegu od vedno polnopravno postavlja ob bok moškega športa. In to v okolju, ki sicer udejstvovanju deklet na športnem področju že zdavnaj ne osporava več, za katerega pa se zdi, da od časa do časa, zavestno ali podzavestno, na bolj vztrajne med našimi športnicami vendarle gleda kot na nekake malo »čudne pojave«, ki v svoji zagnanosti »pretiravajo«. Ne malo je deklet, ki takšnemu ali podobnemu razmišljanju podležejo, ko so »že prevelike, da bi dan za dnem izgubljale čas s športom«. Tudi zato iskreno upamo, da se bo, tako kot Uršič v Tokiu, tudi Arianna vrnila iz Barcelone s kolajno. (ak) »Regatno polje mi ni neznano« Edina ženska zastopnica iz Trsta, poleg Rite Pieri, in to iz slovenskega društva, edina zamejka doslej na olimpijskih igrah. To je vizitka Arianne Bogateč, članice Tržaškega pomorskega kluba Sirena, ki je že na prizorišču olimpijskih iger v Barceloni. Že to je lahko cilj, največ, kar si marsikateri športnik želi v svoji karieri. Arianna pa se je vsa ta leta trudila in mučila za kaj več, njen cilj ni samo nastop. Obenem pa je jasno, da Barcelona ni ne začetek ne konec »življenja«, čeprav je tudi res, da lahko marsikaj spremeni v življenju posameznika. A kot vedno v velikih trenutkih, je potrebno tudi nekaj sreče. In prav te ji iz srca želimo. Arianno smo srečali, predno je odpotovala v Španijo, kjer pa je bila že prejšnje dni na pripravah z ostalimi člani italijanske reprezentance. Predvsem nas je zanimalo, kakšne pogoje je našla v Barceloni. »Ze lani sem videla, kako je in kaj me čaka. A tisto, kar vidiš leto dni prej, ni vedno enako tistemu, kar najdeš po enem letu. Pravijo, da je tam malo vetra, a tako lani kot letos je veter pihal z močjo okorg 4-6 metrov na sekundo, kar je lepa hitrost.« Torej ti tamkajšnje razmere ne bodo delale težav... »Ne bi smele jih delati. Moram se sicer še nekoliko prilagoditi, lani pa sem se zlahka znašla.« So bili na prizorišču OI poleg italijanskih zastopnikov še drugi? »Olimpiada je zelo blizu in vse najboljše jadralke so na pripravah. Prav zato na svetovnem prvenstvu, ki te dni poteka v Izoli, manjka več kot polovica jadralk.« Se počutiš v formi? »Manjkata še dva tedna. Tisto, kar treba še narediti, bom naredila, a večina dela je že opravljenega.« Imaš kaj treme pred pričetkom regate? »Kdaj jo tudi imam, kdaj pa ne. Odvisno je od tega, koliko pomena pripisuješ regati. Ko pa je start mimo, je tudi trema mimo.« Se ti primeri, da se jadrnica prevrne? »Tudi, a jo vzdigneš in greš naprej.« Se na regatah treba držati veliko pravil? »To so regatna pravila, ki jih vsaka štiri leta izdela olimpijski komite v Londonu. Vsaka štiri leta kaj spremenijo, dopolnijo. Teh pravil pa je okrog 75 in so zelo specifična.« V kakšnih vremenskih pogojih regata odpade? »Regate izpeljejo z vetrom jakosti od 2 do 15 metrov na sekundo.« Zadnje čase daješ precej intervjujev... »Vedno jih rada dajem, posebno zato, ker je jadrnaje malo razširjeno in malo ga poznajo, posebno med Slovenci.« Bi te motilo, če bi bila vprašanja tudi bolj zasebnega značaja? »Mislim, da me gre spraševati o jadranju, ne pa o tistem, kar počnem izven jadranja.« (db) »Arianna je res prava športnica« Med izvedenci, ki jih na svetovnem prvenstvu v Izoli te dni ne manjka, je naš dopisnik s Koprskega Jože Kreft povprašal za mnenje o možnostih naše jadralke na olimpijskih igrah. Matej Orešič, trener slovenske jadralne reprezentance v razredu evropa na SP v Izoli: »Arianno Bogateč sem spoznal 1983. leta, ko se je razred evropa pričel uveljavljati v Sloveniji. Kot prva "tujka" je prihajala na naše regate in redno zmagovala. Že takrat sem jo občudoval, po uspehu v Helsinkih 1986. leta pa še bolj, saj je od takrat stalno v svetovnem vrhu. Sedaj, ko v Rimu študira telesno kulturo, se je tudi telesno zelo okrepila in je pravzaprav že tudi v močnem vetru kos najboljšim fantom v Italiji. Je izjemno vztrajna in prava športnica. Prav gotovo je v krogu favoritinj za olimpijsko kolajno in predvsem ima veliko možnosti v srednjem vetru, kot ga v Barceloni pričakujemo. Seveda bodo razplet krojile predvsem jadralke skandinavskih držav. Toda s svojo vztrajnostjo in izjemno telesno pripravljenostjo \ bo Arianna sposobna tudi za najtežje razmere in prav nobeno presenečenje ne bo, če se vrne s kolajno.« Vlado Barbarič, slovenski nacionalni sekretar razreda evropa: »Predvidoma bo nastopilo 40 do i 45 jadralk in če bodo prisotne vse, potem pričakujem, da se bo Arianna Bogateč zagotovo uvrstila med deseterico, z malo športne sreče pa tudi blizu kolajn. Je zelo dobro pripravljena in verjamem, da se bo enakovredno borila s severnjakinjami.« Prejadrati treba šest stranic Na olimpijskem trikotniku bo Arianna Bogateč z nastopi pričela 26. julija. Skupno je predvidenih 7 regat, po ena na dan. Po prvih petih regatah bo dan počitka, nakar bosta na vrsti še zadnji dve preizkušnji. Točkovanje v posameznih regatah poteka na podlagi uvrstitev in ne na podlagi doseženih časov in je naslednje: 1. mesto - 0 točk penalizacije; 2. mesto - 3 točke; 3. mesto - 5,7 točke; 4. mesto - 8 točk; 5. mesto - 10 točk; 6. mesto - 11,7 točke; 7. mesto - 13 točk; 8. mesto - 14 točk, itd. Naj slabša uvrstitev, torej ena regata, se odšteje. Olimpijski trikotnik pa morajo jadralci prejadrati v naslednjih smereh: Po startu jadralci zaplujejo proti boji št. 1 (glej sliko levo), torej proti vetru, zatem do boje št. 2, od koder se spet vrnejo proti startni liniji, proti boji št. 3. Čaka jih nato znova pot do boje št. 1, od koder se vrnejo do boje št. 3 in končno nazaj do boje št. 1, kjer je cilj. Skupno morajo torej prejadrati šest stranic, zaporedje pa je: start -1-2-3-1-3-cilj. Jadrnica Jadrnica »evropa« »evropa« je tokrat prvič med olimpijskimi razred^ Jadrnico »evropa« je leta 1960 skonstruiral (narisal) Belgijec Alois Roland. Mednarodna zveza razreda evropa (IEGU) je bila ustanovljena že tri leta kasneje, IYRO pa je »evropi« podelil status leta 1976, ko je bilo v Izoli mediteransko prvenstvo. Jadrnica je dolga 3,35 m in široka 1,38 m. Teža jadrnice (60 kg) in višina jambora (5,03 m) omogočata prevoz na strehi vsakega avtomobila, kar je tudi prispevalo k vse večji množičnosti v tem razredu. Površina jadra je 7,40 kvadratnega metra. Jadrnica je idealna za jadralke med 45 do 72 kg, z višino med 153 in 179 cm. Jadralci pa naj bi bili težki med 60 in 80 kg ter visoki med 161 in 194 cm. Povprečna tekmovalka na prvenstvih v zadnjih letih je bila težka 59 kg in visoka 169, pri jadralcih pa velja idealna teža 69 kg in višina 178 cm. Najpomembneje pri jadrnici »evropa« je, da se jo lahko popolnoma prilagodi teži in višini jadralca. Jadro in jambor je možno na osnovi teh podatkov izbrati že vnaprej in pri »evropi« niso potrebni dodatki, kot težki jopič in podobno. Po grobih podatkih je na svetu registrianih preko trideset tisoč teh jadrnic. Jadrnica »evropa« je namreč hitri enosed, primeren za jadralce vseh starosti, predvsem pa ustreza mladim in lahkim jadralcem. Je lahka in hitra. Kandidaturo za olimpijski razred je IECU predstavila leta 1988, leto kasneje pa je Olimpijski komite to jadrnico že uvrstil med olimpijske športne razrede, zaenkrat le za jadralke, ki se bodo prvič potegovale za olimpijske kolajne v Barceloni. Povejmo še, da samo jadrnica stane 6 milijonov lir, jadro 800 tisoč, jambor milijon 200 tisoč do milijon 800 tisoč, burna pa 350 tisoč. Izdelujejo jih v glavnem na Švedskem in Danskem. Podrobnosti sistema upravljanja z jadri Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski JL dnevnik nedelja, 12. julija 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Na touru se je irski kolesar povzpel na 4. mesto lestvice Tudi v Silverstonu monolog Mansella? Roche pridobil minuto VALKENBURG — Tour se je preselil na Nizozemsko, od vožnje po deželi tulipanov pa je največ iztržil Irec Stephen Roche, ki je v 7. etapi pridobil nad favoriti dobro minuto prednosti -in na skupnem vrstnem redu zaseda zdaj 4. mesto za svojim kapetanom Chiappucci-jem. Po etapi je sam Chiappucci pojasnil, da so se za napad Rocheja v ekipi dogovorili že na predvečer etape in da imata zdaj Bugno in Indurain tekmeca več. Kot vse dosedanje, je bila tudi včerajšnja etapa zelo razgibana. Chiappucci je bil spet med najbolj aktivnimi, ogenj je z begom sam zanetil že po 48 km, a ga je ujel sam »kralj Indurain«, ki se na tem touru vse bolj boji, da bo izgubil krono, čeprav so ga imeli za nespornega favorita. Srečo je preizkusil tudi lider dirke Pascal Lino, ki se zaveda, da ga na Alpah čaka težka usoda. V družbi 15 kolesarjev si je nabral tudi do 2'30" prednosti, a poizkus bega ni trajal dolgo. Na vrsti je bil tedaj Roche, kateremu so se pridružili Italijan Tebaldi, Francoz Deli-on in Švicar Jermann. Ta čevterica se je kmalu znebila osmih tekmecev, med katerimi je bil tudi Ghirotto, in se podala proti cilju. Zadnji kilometri so bili zelo živahni. Najprej je šprintal Jermann, a se je za napad odločil prepozno. V protinapad se je podal Roche, bil je uspešnejši, vendar ga je Francoz Delion ujel, v Sprintu pa je bil hitrejši. Italijanska odprava je izgubila svoja najboljša šprin-terja, Cipollinija in Sciandria. Sicer pa ju menda ne bodo pogrešali. Sspričo ostrega boja med favoriti ne bi dobila priložnosti, da se izkažeta, saj udeleženci toura nikoli ne pridejo skupaj do cilja. Odstopil je tudi Lelli. Vrstni red 7. etape: 1. Delion (Fr), ki je 196 km prevozil v 4.21’47", poprečna hitrost 45 km na uro; 2. Roche (Irska); 3. Jermann (Švi) po 4"; 4. Tebaldi (It) po 8"; 5. Ghirotto (It) po T00"; 6. Konjičev (Rus); 7. Holm (Dan); 8. Theunisse (Niz); 9. Ludwig (Nem) T05"; 10. Jala-bart (Fr) in vsi najboljši v Ludvigovem času. Skupni vrstni red: 1. Lino (Fr) 30.4545"; 2. Bauer (Kan) po 3T1"; 3. Chiappucci (It) 3 34"; 4. Roche (Irska) 411"; 5. Virengue (Fr) 4'15"; 6. Lemond (ZDA) 4'29"; 7.. Heppner (Nem) 4'37"; 8. Tebaldi (It) 4'51"; 9. Bugno (It) 5'06"; 10. Indurain (Šp) 5'33"; 11. Perini (It) 5 35"; 12. Bo-uwmans (Niz) 5'40; 13. Fignon (Fr) 5'49"; 14. Boyer (Fr) 6'24"; 15. Delgado (Šp) 6'25"; 16. Alcala (Meh) 6'27"; 17. Breukink (Niz) 6'29"; 18. Simon (Fr) 6 32"; 19. Chioccioli (It) 6'34": 20. Hampsten (ZDA) 6'38". V sezoni 94/95 bo v A-l ligi le 14 moštev Košarka v novi preobleki BOLOGNA — Združenje košarkarskih prvoligašev je soglasno odobrilo nov tekmovalni sistem, ki pa bo v veljavo stopil šele v sezoni 94/95. Takrat bodo ukinili tako imenovano fazo play out, v A-l ligi bo igralo 14 moštev, v A-2 ligi pa jih bo osemnajst. V A-l ligo bo napredovalo oz. bodo iz nje izpadle tri ekipe. V play offu za naslov prvaka bodo moči merile le najboljše peterke A-l lige. Za A-2 ligo pa bo ob koncu regularnega dela sezone play off z dvanajstimi moštvi za določitev treh napredovanj. Zmagovalec play offa A-2 lige bo igral v Koračevem pokalu. Sezona 93/94 bo prehodna, se pravi, da bosta v A-2 ligo po play outu napredovali le dve ekipi. Spremenjen bo tudi italijanski pokal. Sestavili bodo osem skupin s štirimi ekipami. Zmagovalci bodo nastopili v četrtfinalu (prva in povratna tekma), ki bo določil štiri finaliste. Tudi ta sistem bo veljal od sezone 94/95. Že prihodnje leto pa bodo v pokalnih tekmah igrali 48'. Senna naveličan SILVERSTONE — Dež je včeraj preprečil vsem udeležencem današnje VN Velike Britanije v formuli ena, da bi na uradnem treningu izboljšali čase, ki so jih dosegli v petek. V prvi vrsti bosta tako štartala oba predstavnika williamsa, Man-sell in Patrese, ki na izredno hitri progi v Silverstonu nimata enakovrednih tekmecev. Vremenoslovci napovedujejo, da bo deževalo tudi danes, kar pa ne bi smelo vplivati na učinek williamsov. Zadovoljni bi bili pri Ferrariju, kjer se zdaj opirajo edinole na spretnost Alesija. Njihov bolid je za štaro šaro, a mladi francoski as je na mokrem cestišču menda prvi mož cirkusa formule ena. Senna izgublja živce. Nikakor se ne more sprijazniti z dejstvom, da Mansellu ne more do živega. Včeraj je prišel celo tako daleč, da je v trenutku obupa izrazil pripravljenost, da sklene kariero. »Če v prihodnji sezoni ne bom imel kompetitivnega vozila, bom odnehal. Nobenega razloga ni, da tvegam svoje življenje za tretje mesto«, je dejal besni brazilski pilot. Zelo zgovoren je bil tudi predsednik Ferrarija Luca Cordero di Mon-tezemolo, ki je priznal, da v kratkih rokih ni pričakovati preporoda Ma-ranellovih vozil. Silverstone je raz- grnil vse pomanjkljivosti bolida. Pohvalil je Alesija, Capelli pa ga je razočaral in jasno je, da ta pilot ne bo ostal na svojem mestu. Toda, kdo ga bo zamenjal? Montezemolo ni izključil nobenih možnosti. Vse bolj jasno postaja, da pri Ferrariju snubijo Senno, a mu glede učinkovitosti rdečih bolidov v prihodnji sezoni ne morejo ničesa obljubljati, brez jamstev pa Senna ne bo prišel v Italijo. Lahko bi se torej celo zgodilo, da bo j za volanom Ferrarija ponovno sedel ‘ prav Mansell. Glede današnje dirke velja še opozoriti na novo pravilo, ki bo stopilo v veljavo prav tu v Silverstonu. Ce bo med dirko začelo deževati, je ne bodo prekinili (tako kot prejšnji teden v Franciji), ampak bo vsak pi- ; lot sam izbral, kdaj zamenjati gume. Samarach odprl olimpijsko naselje Predsednik Mednarodnega olim- ! pijskega komiteja Juan Antonio Sa- ( maranch je slovesno odprl olimpijsko naselje v Barceloni, ki bo gostilo 15.000 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev. Samaranch je poudaril, da se 25. igre odlikujejo po univerzalnosti. Manjkali bodo le predstavniki Albanije, Srednjeafriš-ke republike, Liberije, Lesota, Sene- , gala, Jemena in Zaira. Na jadralnem SP v razredu evropa v Izoli Danes zadnja regata Danes motociklistična dirka za VN Madžarske Italijani spet v ospredju? IZOLA Predzadnja regata svetoven-ga jadralnega prvenstva v razredu evropa, ki poteka v Izolskem zalivu, je bila ob dokaj močni burji najkrajša doslej, trajala je vsega uro in pol. Najboljši slovenski rezultat je dosegel domačin Mav-ricio Benčič, ki je bil peti, kar je tretja najboljša uvrstitev slovenskih jadralcev na prvenstvu. Zmagal je Šved Carlsson in šele 13. je bil vodilni Finec Karto, ki pa ima pred zadnjo regato še deset točk prednosti pred Norvežanom Mobergom. Consko prvenstvo optimistov Vreme nenaklonjeno Danes dve regati Na tekmovanju za consko prvenstvo v razredu optimist, ki velja obenem kot selekcija za italijansko prvenstvo in ga v Tržaškem zalivu prireja TPK Sirena, včeraj niso imeli sreče z vremenom. Tako sta odpadli obe regati, ki sta bili na programu. Če se bodo vremenske razmere izboljšale, bodo danes izpeljali dve regati, prvo s pričetkom ob 10. uri. Prijavljenih je kar 70 tekmovalcev iz društev 11. cone, ki gre od Milj do Chioggie. Potokarju močna burja ni povsem odgovarjala, saj je pričel povprečno, vendar se je v finišu regate s 30. mesta prebil na 16., kar mu še daje možnosti, da se danes poteguje za bronasto kolajno. Ponovno pa je bil brez športne sreče državni prvak Brčin, ki regate ni končal in v skupnem seštevku se je pomaknil na skromno 35. mesto. Med dekleti je zmagala Švedinja Malin Milbourn in si že zagotovila zlato kolajno, za ostali dve odličji pa so še tri kandidatinje. Vesna Dekleva je bila včeraj dobra - deseta, s čimer je v skupnem seštevku napredovala in ob današnjem dobrem rezultatu se ji obeta končna uvrstitev okrog deseterice. Rezultati 6. regate - ženske: 1. Millbo-urn, 2. Franzen (obe Šve), 3. Konttorp (Nor), 10. Dekleva (SLO), 16. Calligaris (It); moški 1. Carlsson (Šve), 2. Soumalai-nen (Fin), 3. Erikson (Nor), 5. Benčič (SLO), 16. Potokar, 71. Kranjc, 72. Deržek (vsi SLO), itd. Skupni vrstni red po 6. regatah - ženske: 1. Millborun (Šve) 16,7; 2. Bellemans (Bel) 39; 3. Nordgvist (Šve) 46; 8. Salva (It.) 72,1; 12. Dekleva (SLO) 91; moški: 1. Karto (Fin) 36,4; 2. Moberg 46,7; 3. Erikson (oba Nor) 58,4; 4. Potokar (SLO) 62; 12. Bolleti (It.) 124; 18. Benčič 148; 23. Deržek 159; 35. Brčin 204,7; 36. Kranjc (vsi SLO) 208 točk. Danes bo s startom ob 11. uri še zadnja regata, ob 20. uri pa bo zaključna svečanost. (Kreft) BUDIMPEŠTA — V drugem dnevu poskusnih voženj za VN Madžarske v motociklizmu je bilo cestišče suho in takoj so se italijanski piloti znova prebili v ospredje. Alessandro Gramigni je bil najhitrejši v razredu do 125 ccm, Luca Cadalora pa je v četrtlitrskem razredu vozil res izredno: z doseženim čašo bi v višjem razredu startal kot šesti. Prav v pollitrskem razredu pa je Američan Chandler potrdil, da je trenutno najbolj v formi in bo danes skušal priti do prve zmage v karieri. Startni vrstni red: 125 ccm: 1. Gramigni (It) aprilia 1'50"043; 2. Gianola (It) honda 1'50"130; 3. Wakai (Jap) honda 1'50'T77; 4. Shi-mizu (Jap) honda T50"247; 5. Casanova (It) aprilia 1'50'333. 250 ccm: 1. Cadalora (It) honda 1'44 069; 2. Cardus (Šp) honda 1'45"047; 3. reggiani (It) aprilia 1'45"080; 4. Lava-do (Ven) gilera 1'45"116; 5. Romboni (It) honda 1'45"252; 6. Bradi (Nem) honda 1'45"279; 13. Capirossi (It) honda 1'46"229. 500 ccm: 1. Chandler (ZDA) suzuki 1'43"028; 2. Rainey (ZDA) yamaha 1'43"147; 3. Kocinski (ZDA) yamaha 1'43"477; 4. Gardner (Avs) honda 1'43"524; 5. Schvvantz (ZDA) suzuki 1'44"006; 6. Garriga (Šp) yamaha 1'44"258; 7. Lawson (ZDA) cagiva 1'44"589. Rosi ubranil naslov MONTECARLO - Italijanski boksar Gianfranco Rosi je ubranil svetovni naslov v supervelter kategoriji (verzija IBF). Rosi je po točkah v 12 krogih premagal Francoza Gilberta Deleja, sodniki pa so bili dokaj radodarni ao Italijana. Italija - Nemčija po desetih letih BOLOGNA — V včerajšnji tekmi med Italijo in Nemčijo, na kateri so nastopili igralci, ki so se pomerili pred 10 leti na madridskem Bernabeu, je Nemčija zmagala s 4:3 (2:2). Strelci so bili: Briegel v 3', Graziani v 37', Mul-ler v 38', Rossi v 42', Graziani v 56', Hrubesch v 57' in Rummenigge v 77'. Dirka tris Dobitniki petkove dirke tris, teh je 1.343, bodo prejeli 3.083.100 lir. Kvota parov (št.8, 9 in 10 so odstopili) znaša 156.700 lir (3.601 dobitnik). Praznik JK Čupa bo drevi Zaradi slabega vremena je vodstvo Jadralnega kluba Čupa napovedani društveni praznik, ki bi bil moral biti sinoči, odložilo. Praznik bo drevi, pričel se bo ob 19.30. Tudi letos velik uspeh turnirja v malem nogometu v Gabrjah Ekipa Rupa/Peč, ki je zmagala na turnirju (foto Marko Lutman) V Gabrjah se je v petek z dvojno zmago predstavnikov Rupe/Peči zaključil turnir v malem nogometu, ki ga je letos že šestič priredilo domače kulturno društvo Skala. Tekmovanje, ki je trajalo kar dva tedna, je bilo namenjeno tako moškim kot ženskim ekipam, ob tem pa so organizatorji poskrbeli tudi za enodnevni turnir veteranov, na katerem so se pomerili bivši igralci treh goriških slovenskih nogometnih društev (Sovodenj, Juventine in Mladosti). Na vrsti je bila tudi de-mostrativna tekma najmlajših, po kateri so nagradili tudi najspretnejše v raznih veščinah z žogo. Pobuda je tudi tokrat bila deležna velikega odziva ne samo domačinov, temveč širšega kroga ljubiteljev nogometa, ki so se v velikem številu zbirali ob robu nogometnega pravokotnika, tik za sedežem društva Skala. Ob tem velja pohvaliti domačine, ki so poskrbeli, da se je tekmovanje odvijalo res brezhibno in v pravem športnem in prijateljskem vzdušju. Po končanem tekmovanju je bilo nagrajevanje nastopajočih ekip in najboljših posameznikov in posameznic. TURNIR VETERANOV Sovodnje - Mladost 5:3; Mladost -Juventina 3:3; Sovodnje - Juventina 1:1. KONČNA LESTVICA: 1. Sovodnje; 2. Juventina; 3. Mladost. ŽENSKI TURNIR Skupina E: Doberdob - Sovodnje 6:2; Gabrje - Sovodnje 2:1; Gabrje - Doberdob 1:1; skupina F: Štandrež - Vrh 1:1, Rupa/Peč - Štandrež 3:0, Rupa/Peč -Vrh 1:0. FINALE ZA 3. MESTO: Vrh - Gabrje 3:0; FINALE ZA 1. MESTO: Rupa/Peč - Doberdob 4:0. KONČNA LESTVICA: 1. Rupa/Peč; 2. Doberdob; 3. Vrh; 4. Gabrje. Najboljša strelka: Nataša Soban (Doberdob); najboljša igralka: Nadja Marassi (Štandrež); miss turnirja: Raf-faela Zavadlav. MOŠKI TURNIR Skupina A: Števerjan - Sovodnje 16:3, Dol/Poljane - Sovodnje 14:5, Števerjan - Dol/Poljane 10:4; skupina B: Vipacco - Doberdob 6:5, Štandrež -Doberdob 4:1, Vipacco - Štandrež 5:4; skupina C: Rupa/Peč - Gabrje 1 10:4, Vrh - Gabrje 2 12:1, Rupa/Peč - Vrh 5:0, Gabrje 1 - Gabrje 2 8:4, Gabrje 1 -Vrh 5:3, RupayPeč - Gabrje 2 8:2. Polfinale: Števerjan - Gabrje 1 7:4, Rupa/Peč - Vipacco 8:3. FINALE ZA 3. MESTO: Gabrje 1 -Vipacco 12:4; FINALE ZA 1. MESTO: Rupa/Peč - Števerjan 9:4 KONČNA LESTVICA: 1. Rupa/Peč; 2. Števerjan; 3. Gabrje 1; 4. Vipacco. Najboljši strelec: Marko Fajt (Rupa/Peč); najboljši vratar: Massimo Misigoj (Števerjan) (Marko Lutman) Turnir Rosario Vizzini v malem nogometu Jutri bo v Gorici sklepni večer turnirja v malem nogometu, poimenovanem po Rosariu Vizziniju. Tekmovanja, ki je potekalo na igrišču Pastor Angelicus (Ul. Rabatta), se je udeležilo veliko število ekip, v katerih so nastopali in tudi odigrali vidno vlogo razni nogometaši, ki sicer branijo barve slovenskih enajsteric. Ni torej naključje, da se bosta jutri v finalu za prvo mesto pomerili ekipi F.lli Tabaj, ki jo v celoti sestavljajo nogometaši štandreške Juventine, in Luxus, zastavonoša katere je David Klanjšček, ki je bil tudi dalj časa član štandreške enajsterice. Odločilna tekma bo ob 21.30. (mal) Na tržaških balinarskih stezah Danes v boju kar 85 trojk Danes se bo na tržaških balinarskih stezah odvijalo še zadnje tekmovanje z nazivom Mostovi prijateljstva pred poletno prekinitvijo, ki ga organizira balinarski klub Sistiana v sodelovanju s Sokolom in Nabrežino. Prijavilo se : je visoko število 85 trojk, ki bodo po izločilnem sistemu merile moči za zelo bogate nagrade, ki so jih prispevali krajevni podjetniški obrati in ustanove. V primeru slabega vremena bodo tekmovanje prenesli na kasnejši datum. Jutri zadnje kolo v C in D ligi Jutri bo na sporedu anticipirano zadnje kolo pokrajinskih prvenstev C in D lige. V C ligi je Sokol v zadnjem nastopu v gosteh po pričakovanju klonil proti drugouvrščenemu Nevenu z izidom 2:8. Častni točki je z dobrim rezultatom 22:16 priigral Joško Širca v obveznem bližanju in zbijanju. Sokolovi balinarji bodo jutri gostili na svojih stezah in skušali presenetiti vodilni Portuale, ki si je že matematično zagotovil napredovanje v B ligo. Nabrežina je v torek v gosteh podlegla Ponzianini s 4:6, vendar je zadovoljna z iztrženima delnima zmagama, ki sta ju slavili Sergio Negrini v enojki in dvojica Brumat - Paolo Negrini. Nabrežina se bo jutri doma pomerila z neposrednim tekmecem Borgolaurom iz Milj, katerega mora premagati, če se hoče izogniti nazadovanju. Tudi v D ligi bo na sporedu sklepno kolo, ki pa bo za naša predstavnika le formalnega značaja. Padriško-gropaj-ska Gaja je namreč v zadnjem nastopu nerodno klonila proti Monopoliju kar z 0:8 in je tako zapravila vse možnosti, da se prebije na eno od prvih dveh mest. Uspešen je bil tudi ARCI San Luigi, ki je premagal Zarjo s 6:2. (Z.S.) obvestila ŠZ SLOGA obvešča, da od 30. julija do 2. avgusta organizira turnir v beach volleyu (odbojka na plaži) na nogometnem igrišču v Trebčah. Informacije in vpisovanj® ekip do petka, 17. julija, v čistilnic* »Roiano«, Ul. Barbariga 5 (tel. 414142)-vsak dan od 8.30 do 18. ure. Vsak večer bo zabava s plesom in specialitete na žaru. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bodo v Borovem športnem centru od 17. do 21. avgusta predprven-stvene priprave za novo sezono. Vabljeni stari in novi igralci. Prijave v uradnih urah na društvenem sedežu. ŠD PRIMOREC IZ TREBČ sporoča, da bo v okviru športnega praznika danes, 12. t. m., ob 18. uri tekma v ženskem nogometu »stare proti mladim: Babies proti Girls«. ZSŠDI obvešča, da bo od 17. do 25. t. m. urad v Trstu zaprt. SMUČARSKI KLUB DEVIN obvešča, da bo odhod na smučarski trening na Molltaler v sredo, 15. t. m-ob 14. uri iz Praprota.