UREDNIKOV STOLPEC Ob občinskem prazniku 24. decembra vsako leto praznujemo občinski praznik na znano bitko na Tisju pri Litiji, ki jo je bojeval II. štajerski bataljon. Ta dogodek ni samo ožjega občinskega pomena, njegove razsežnosti so zgodovinsko utemeljene, s tem da je vodilo ta boj vodstvo slovenskih partizanskih enot, na čelu z našimi znanimi komandanti: Sranetom, Skalo in Tomažem. Tako smo se v naši občini že v tistih dneh, skupaj z organizacijo Osvobodilne fronte, ki smo jo že pred tem organizirali, vključili v boj za narodno in socialno osvoboditev. Odmevi na ta veliki dan so se hitro širili, budila se je revolucionarna in narodna zavest, budilo se je upanje, da je suženjstvo samo enkratna epizoda, preko katere gremo v končno osvoboditev človeka in dela. Ko decembrske dni praznujemo in se spominjamo tega in drugih velikih dogodkov iz komaj minulega obdobja, nikakor ne pozabimo vseh tistih delovnih ljudi in občanov, borcev in aktivistov, mladine, ki so vsa ta minula desetletja aktivno delovali na vseh področjih družbenega življenja. Doseženi rezultati nas vsako leto ponovno, prav tako pa tudi letos, prepričujejo, da smo na pravi poti. Čeprav seveda še nismo v celoti zadovoljni z udeležbo vsakega izmed nas v življenju političnega sistema, pa moramo vendarle ugotoviti, da polagoma razumevamo delegatski sistem in vse, kar je v zvezi z njim. Tudi na gospodarskem področju imamo kaj pokazati. Uresničujemo petletni plan, zlasti se tu kažejo prvi obrisi preusmerjanja gospodarstva na nove razvojne panoge, med katerimi se najbolj kažejo pozitivni rezultati na področju kovinske industrije. Razvoj družbenega standarda v najširšem pomenu besede je v veliki meri pogojen z uspešnim uresničevanjem programa samoprispevka in z načrtno stanovanjsko ter komunalno izgradnjo. Omeniti je treba tu velike napore delovnih ljudi po krajevnih skupnostih, ki z mnogimi akcijami nenehno sledijo zahtevam sodobnega življenjskega utripa in vsak na svoj način pomagajo, da bi se vsak v svoji delovni in bivalni sredini čim bolje počutili. Ker se z našim praznikom izteka tudi leto, so naše misli že uprte v leto 1979, v katerem si bomo želeli še več, kot smo dosegli letos, in tako je tudi prav. Ne smemo se utapljati v samozadovoljstvu, vedno nas mora notranji nemir gnati v nova iskanja in iz teh spoznanj načrtovati nove naloge. Zato si ob letošnjem prazniku in zaključku leta 1978 vsi skupaj zaželimo srečno 1979 v najbolj občutljivem in globokem pomenu te besede, to je srečno v vseh sredinah, na delu, življenju. Jože Dernovšek Občinska skupščina Litija Občinska konferenca ZKS Litija Občinska konferenca SZDL Litija Občinski svet ZSS Litija Občinski odbor ZZB NOV Litija Občinska konferenca ZSMS Litija vam želijo SREČNO NOVO LETO 1979 in čestitajo k PRAZNIKU OBČINE LITIJA Predaja raporta pred odhodom enote na vajo. (Foto: Zofka) Na braniku svobode stojimo Na 22. december - praznik oboroženih sil Jugoslavije nas ne vežejo samo spomini in čustva ponosa ob prehojeni poti, na ta dan tudi pregledujemo svoje delo in načrte in ugotavljamo, če smo pripravljeni tako, kot nas obvezujeta Titova misel in strategija. Litijski teritorialci pa v teh dneh dodajamo k prazničnemu vzdušju še prgišče spominov in vtisov z lanske sedemdnevne vzgoje teritorialne obrambe Litija. In ne moremo si kaj, da ne bi bili ponosni, zelo ponosni! Priprave na vojaško in politično usposabljanje enote so se začele že zelo zgodaj. Občinski štab TO je moral pripraviti in organizirati vse potrebno za normalno delovanje enote. In tega resnično ni bilo malo! Potem se je začelo tistega maja leta 1977, koje kolona avtobusov odpeljala v osrčje Dolenjske vrie mladeniče in mladenke, ki so odšli tja izpopolnjevat svoje vojašo znanje. Iz vseh krajev naše občine so se tisto jutro stekle tja poti mladih, oblečenih v sive uniforme planincev (taka je namreč uniforma terttorialcev). Pesem in nageljčki so bili razpoznavni znaki v tem času, mladostna vedrina in šegavost pa obvezni sopotnici. Dolenjski gozdovi so v tem času še dokaj vlažni; toda brž ko se prebije na nebo sonce, ko se poligoni napolnijo z mladimi vojaki, ko zaplapola v vetru zastava in se od nekod zasliši še harmonika, je srce polno zanosa. In ko se potem enota postroji, preda raport (Dalje na 2. strani) OBVESTILO Koordinacijski odbor za vprašanja delavcev v tujini pri Občinski konferenci SZDL Litija obvešča delavce iz naše občine, ki so na začasnem delu v tujini, da bo SESTANEK Z DELAVCI, ZAČASNO ZAPOSLENIMI V TUJINI, v torek, 26. decembra 1978, ob 11. uri v prostorih Občinske konference SZDL Litija (Trg na Stavbah 1, poslopje banke, vhod zadaj). Na sestanku bodo delavci, začasno zaposleni v tujini, lahko dobili informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev v naši občini, o gradnji, obrtni dejavnosti itd. Sorodnike in znance naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, prosimo, da jih obvestijo o sestanku. Obrati Ne samo v naši občini, tudi v vsej Sloveniji se predvsem v vaških krajevnih skupnostih, ki so običajno tudi nerazvite in odrezane od občinskih centrov, pojavljajo težnje po ustanovitvi raznih manjših obratov, v katerih bi se zaposlili občani. Želje občanov po takih obratih v teh krajevnih skupnostih so čedalje večje. Ne bi pa bilo prav, če bi temu rekli samo želje. Tudi potrebe so takšne, če ne celo že nujnost. Gre za več problemov v zvezi s temi obrati. Prvi je vsekakor v tem, da je v krajevnih skupnostih dosti ljudi, ki bi se želeli zaposliti. Del občanov se sicer vozi na delo v občinski center, del se jih vozi celo v druga mesta (Ljubljana, Zagorje, Trbovlje), večina pa tega vendarle ne zmore. Drugo je vprašanje postopnega odseljevanja prebivalcev v teh krajevnih skupnostih. Če človek v domačem kraju ali v njegovi bližini ne dobi dela, si ga išče seveda drugod. In drugod si pogosto poišče tudi stanovanje. Število prebivalcev tako v teh krajevnih skupnostih upada, še bolj pereče pa je to, da največkrat odhajajo prav mladi ljudje. Tretje vprašanje pa je tudi v tem, da si v naši občini prizadevamo povečati število zaposlenih, in tudi sicer še hitreje krepiti gospodarsko moč občine. Z ustanavljanjem raznih obratov po krajevnih skupnostih tudi dosti prispevamo k doseganju obeh ciljev, pa čeprav so ti obrati manjši. Vendar pa . ob celovitem pogledu na ustanavljanje teh obratov na novo zaposlimo kar lepo število občanov, pa tudi gospodarska moč občine se krepi. Nedvomno smo v naši občini k reševanju te problematike pristopili zelo zavzeto in tudi načrtno. Obrat Tiskarne Slovenija na Vačah deluje že eno leto, na Dolah bo v januarju drugo leto pričel delovati obrat Kovinarske iz Krškega, prav tako bo na Polšniku v januarju pričel delovati nov obrat, razgovori pa potekajo s še nekaterimi OZD o ustanovitvi obratov še v nekaterih drugih naših krajevnih skupnostih. Tudi svet za družbenoekonomske odnose pri P OK SZDL Litija je na zadnji seji razpravljal o tej problematiki in se zavzel za nadaljnjo gospodarsko krepitev krajevnih skupnosti, zlasti tistih, ki imajo dosti nezaposlenih, ki so nerazvite in kjer je odseljevanje prebivalstva največje. Nedvomno je takšna politika zelo sprejemljiva, saj bomo s tem vsi veliko pridobili 4 Na braniku svobode stojimo (Nadaljevanje s 1. strani) komandantu, ko je telo napeto kot strune, pogled pa uperjen v zastavo, ki se dviga, ti resnično hoče razgnati prsi. Tu stojiš s puško na rami, in veš, da si tudi ti delček zidu, ki se bo postavil v bran slehernemu, ki bo ogrožal našo svobodo in suverenost. Kakšna silna sreča je v tebi! Deli enote potem odhajajo z zbornega mesta. Iz položaja MIRNO se obračajo v desno, udarijo paradni korak in ga nato umirijo v vojaški korak. Na ramah orožje; lahko, težje, orožje različnih učinkov in mer, korak pa strumen in odločen. Med nami so tudi - le kdo bi si mislil -dekleta! In mladi fantje, ki še niso služili vojaščine. To so naši mladi prostovoljci! Puška, ki je nekoliko prevelika za brhko osemnajstletnico, saj ji seže skoraj pod kolena, opleta okrog mladega telesa, ko stopa v koloni. Toda ko se poženemo na juriš, ko napadamo, razbijamo obrambo, zavzemamo nove položaje, je ta naša mlada tovarišica prav tak borec kot mi starejši. Opoldne, ko je čas kosila in počitka, se razlega nad gozdovi nova pesem. Pesem menažk in žlic lačnih, ki stoje v vrsti pred kotli. Koliko je tu komentarjev, šal in drobnih duhovitosti nad Perom, kije šef pri kotlih! Pot do polnih menažk nas vodi mimo drevesa, kjer gnezdi ptičji rod in stara dva neutrudno prinašata hrano. In že so tu nove primerjave in duhovičenja. Pri vseh pa neko tiho spoštovanje in ljubezen do narave. Večeri, ki se tiho priplazijo po zadnjem zboru, so naši. Takrat poslušamo radio Tišje, gledamo filme, se zbiramo ob tabornih ognjih. Slovenska pesem se vije iz stoterih grl, partizanska pesem nas poziva, da bomo na jutrišnjih vajah še bolj požrtvovalni in disciplinirani. Pesem trobente nas potem zaziblje v sanje in le nočne patrulje se pomikajo nad šotori in nas varujejo. Dnevi nam bežijo, mi pa streljamo, korakamo, vadimo taktične naloge, poslušamo predavanja, beremo sten-čase, se veselimo ob tabornih ognjih in v srcih gojimo tiho upanje, da bi v tekmovanju enot Dolenjske zasedli prvo mesto. Ali se nam bo posrečilo? Ko se zadnji dan poslednjič zberemo na velikem travniku, oddamo orožje, se vkrcamo v avtobuse in nato zavijemo v klance, ko ostaja za nami Dolenjska z orjaškimi hrasti, ko se cesta vije kakor jara kača, se kljub pesmi in radosti vsak zase zavemo: V teh pogojih in v teh razmerah smo dali vse od sebe. Toda če bo jutri, pojutrišnjem šlo zares, potem bo še drugače, prav gotovo .. . 22. decembra istega leta stojimo člani štaba teritorialne obrambe, predstavniki enote in drugi povabljeni v čudovitem domu kulture v Krškem. Poveljstvo Dolenjske razglaša rezultate tekmovanja. Slovesnost in trenutki napetosti. Odločitev, ki nas Litijane brezmejno razveseli, se glasi, da prejmemo: za uspehe na 7. dnevni vzgoji pohodno zastavico ,,Najboljši enoti", (enota je zastavico sprejela drugič); pismeno pohvalo RŠTO najboljši enoti Dolenjske, OŠTO pa je sprejel od IX. armijske oblasti malo plaketo JNA. Radostna je naša pot domov. Osrečujoča je zavest, da pripravljeni stojimo na braniku svobode. Jože Sevljak NOVICE IZ GOSPODARSTVA Koliko nas je? - Število prebivalcev se je v občini Litija od leta 1948 do leta 1978 povečalo za 1028 ljudi. Na 31. marec 1978 je bilo v občini Litija 16.967 prebivalcev. Zelo verjetno je, da bo število prebivalcev spomladi 1979 doseglo „okroglo" število, 17.000. Novi popis prebivalstva bo v letu 1981, tedaj bo število prebivalcev že krepko preseglo številko 17.000. Kam odhajajo? - V letu 1977 se je na območju občine Litija rodilo 305 otrok (živorojeni), v istem času pa je umrlo 194 prebivalcev. Ta bežni podatek pa kaže, da se ljudje iz območja naše občine odseljujejo drugam, kajti če se ne bi odseljevali, bi število prebivalcev raslo hitreje, kot je. Pri tem pa izhajamo še iz nekaterih drugih predpostavk kot so enako-mernost in stalnost. Novi obrati - Najpomembnejši pogoji za omejitev migracije so ustvarjanje novih delovnih mest, aktivno družbenopolitično in kulturno življenje ter napredno gospodarjenje. V lanskem in letošnjem letuje našemu gospodarstvu, ki seje povezalo z delovnimi organizacijami zunaj občine Litija, uspelo nekaj stvari: Na Vačah dela obrat Tiskarne Slovenije iz Ljubljane, Na Dolah pri Litiji nastaja obrat Kovinarske iz Krškega, Na Polšniku bo kmalu začel delati obrat, razen tega je ustanovljena delovna organizacija Proizvodnja, kooperacija, trgovina Litija - PKT Litija. Nekaj možnosti za ustanavljanje novih obratov imajo še kraji Kresnice, Kostrevni-ca, Dole pri Litiji (še enega) in Primskovo. Na Primskovem aktivni - Primskovo je krajevna skupnost, ki se prebuja. Dolgo, predolgo je bil vsakdo prepričan, da se v Primskovem ne da ničesar storiti. Ne vemo, kakšni bodo rezultati, in kdaj bodo prizadevanja obrodila sadove, vendar je že očitno, da sta krajevna skupnost in njen svet tako aktivna, kot še nikoli doslej. Sedaj so si občani te krajevne skupnosti zastavili mnogo nalog. Če jih naštejemo po težavnosti so to: ustanovitev obrata v Mišjem Dolu ali na Kopačiji, izgraditev vodovoda za Gradišče in Sevno, izgradnja ceste proti Moravčam in Gabrovki. Vse te naloge so srednjeročne, uspešno pa bodo izpolnjene le ob veliki aktivnosti prebivalstva in družbenopolitičnih organizacij KS Primskovo. Delavni sosedi - Tudi krajevne skupnosti v sosednji občini Domžale so aktivne. Uspeh KS Peče, ki je soseda KS Vače, utegne imeti ugoden vpliv na razvoj krajevne skupnosti Vače. KS Peče in njenim prebivalcem je uspela izvedba nadvse težavne in težke naloge, in sicer izgradnja vodovoda za vasi Gora ter za Zg. Koseze in Pod-goro. To so kraji, ki se razprostirajo levo in desno od ceste Moravč pri Domžalah proti Kandršam. Zajetje in črpalnica sta ob tej republiški cesti. Tlačni cevovodi, rezervoarji in druge naprave pa so visoko na pobočjih Slivne in Limbar-skc gore. Pri izgradnji tega vodovoda so sodelovali prebivalci, mladinske delovne brigade in občina Domžale. Po zahtevnosti bi ta vodovod mogli primerjati z vodovodom za Dole pri Litiji. Vodovod v KS Peče je bil slovesno predan svojemu namenu na dan republike. In pomen tega vodovoda za nas? Zajetje je tako izdatno in vodovodne naprave tako dimenzionirane, da bo mogoče od tam dobivati vodo na Sp. Slivno in Klanec nad Vačami, pa morda Se v kakšen zaselek. Dobra sezona za gradnjo - Huda in nepričakovana zima je prekinila mnoga dela na modernizaciji cest. Še enkrat se je pokazalo, kako koristen je tak rok za izgradnjo kot je dan republike. Gradbinci so imeli vso jesen odlično sezono, tako da smemo pričakovati prihranke pri različnih gradnjah. Te prihranke ali zmanjšanje predračunskih vrednosti bodo dobili različni investitorji, če jih bodo znali, sramežljivo seveda, zahtevati od izvajalcev. Kdor od gradbincev ni tokrat dosegel prihrankov, je podoben tistemu kmetu, ki to jesen ni pospravil pridelkov in opravil drugih jesenskih del. Nova trgovina - Mercator Rožnik TOZD Golovec je na Rozmanovem trgu v Litiji na dan republike odprl lepo samopostrežno trgovino. Pravijo, da bo odlično založena, tako dajo bodo celo „Evropejci" (Litija levi breg) in Šmarčani radi obiskovali in kupovali v novi trgovini. Voda - Vodnogospodarske osnove Slovenije so bile v javni razpravi. Te osnove je izdelala strokovna služba Zveze vodnih skupnosti. Vodnogospodarske osnove so zbrane v veliki, debeli knjigi. Sestavni del osnov so številne karte Slovenije v merilu 11.400.000 in kartogrami ter diagrami, Knjiga je bila tiskana v 300 izvodih, na občino Litija je prišel le en izvod. Knjiga tehta približno 7 kg. Iz uvoda vemo, da ima Slovenija skupno 34000 km3 vode. To pa pomeni 0,40 % svetovnih zalog sladke vode. Kljub temu štejemo Slovenijo med dežele, bogate z vodo. Problemi z vodo - Oskrba z vodo je problem, ki sili v ospredje. Težave z litijskim vodovodom pa so hkrati opozorile, da imajo tudi številna naselja občine Litija težave s pitno vodo. Pitna voda pa je hkrati tudi gospodinjska voda, brez te pa ne moremo, medtem ko se pijače nahajajo v gostilnah, kleteh in hladilnikih. Naselja: Mala Kostrevnica, Jelša, Preska, Tenetiše, Breg, Primskovo, Jastrebnik, Hotič, Sp. Slivna, Klanec, Mačkovec in številne druge so brez vode ali imajo velike težave z vodo. Oskrba z vodo občine Litija bo predmet študije, ki jo bodo izdelali strokovnjaki - hidro-logi, financirala pa jo bo Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava. Možen nasledek te študije je odvrnitev od črpanja, kot edino zveličavnega načina oskrbe z vodo, in povratek k nekoliko delnim vodnim virom, ali vsaj iskanje kombiniranih rešitev. Hitra rast prebivalstva - Prebivalstvo mesta Litija se je v zadnjih tridesetih letih skoraj podvojilo. V letu 1948 je bilo 2813 Litijanov, leta 1952 je bilo 2960 meščanov, leta 1961 je bilo 3657 prebivalcev Litije, 1971. leta jih je bilo 4343, letos pa po registru 5251. Prostorski plan občine - Prostorski plan občine Litija je naloga, ki izvira iz republiške in občinske zakonodaje, predvsem pa je imperativ časa. Smotrno bomo uporabili razpoložljivi prostor, le če bomo upoštevali vitalne interese sedanje in bodočih generacij, to pa pomeni usklajevati in planirati. To ni niti lahko niti priljubljeno delo. Vsi bomo morali popuščati, se odrekati in spreminjati svoje načrte, o katerih ima vsakdo visoko mnenje. Že zdaj lahko povemo, ko bo prostorski plan izdelan, ko bo trdo delo opravljeno, ne bo lovorjevih vencev. I.K. t Odlikovanja in priznanja, ki jih je prejela naša teritorialna enota (Foto: Zofka) Kdo ima prav? Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine je zbral podatke o gospodarjenju delovnih organizacij v naši občini. Dosežene gospodarske rezultate v devetih mesecih letošnjega leta je primerjal z istim obdobjem preteklega leta in s planom, ki so ga delovni ljudje sprejeli koncem lanskega leta, oz. prve dni letošnjega. Litijsko gospodarstvo je do konca septembra doseglo 131 in pol milijarde starih dinarjev celotnega prihodka, kar je za 21 % več kot v istem obdobju lani. Planirani celotni prihodek je bil presežen za 2 %. Po obračunu stroškov iz celotnega prihodka je znašal dohodek 414.285.000 novih dinarjev, kar je za 27 % več kot lani, planirani dohodek pa so OZD presegle za 6%. Čisti dohodek je bil ustvarjen v višini 319.437.000 dinarjev, kar je za 27 % več kot lani, plan pa je bil presežen za 1 %. Družbeni produkt, t.j. dohodek, povečan za amortizacijo, je ustvarjen v višini 458.719.000 dinarjev, kar je sicer za 26 % več kot lani, toda plan družbenega produkta je bil realiziran le 99-odstotno. Za osebne dohodke smo namenili 235.833.000 dinarjev, kar je za 25 % več kot v prvih devetih mesecih preteklega leta, zaposlenost na področju gospodarstvpa se je povečala za 3 %. Ze v analizi polletnih gospodarskih dosežkov je bil zanimiv podatek, da z večjim tempom odpiramo delovna mesta v negospodarstvu. Po zbranih podatkih je na področju negospodarstva zaposlovanje večje za 6 %. Ta podatek pomeni, da še nismo zaustavili bohotenja administracije in da bo potrebna temeljita analiza vzrokov razraščanja zaposlovanja na področju negospodarstva. V poslovne sklade smo lani ob tri-četrtletju namenili 10.358.000 dinar- jev, letos pa 23.245.000, kar je za preko 120% več. Tudi dohodek na zaposlenega je porasel za 23 % v primeri z lanskim letom. En delavec je dosegel 108.538 dinarjev dohodka. Vsi ti podatki kažejo, da so v litijskih delovnih organizacijah dobro gospodarili. Toda! Računovodje in vodilni delavci opozarjajo, da so ti podatki lahko varljivi. Menijo, da bo le zaključni račun pokazal pravo stanje gospodarstva. V dokumentih Zveze komunistov in Zveze sindikatov je jasno zapisano, da je delavec izključni gospodar nad rezultati svojega dela. Očitno pa se ob letošnji devetmesečni bilanci igramo slepe miši. Statistika govori o dobrih rezultatih gospodarjenja, tisti pa, ki so podatke posredovali, pa nasprotno. Ali v delovnih organizacijah niso prikazali vseh stroškov, ki so jih imeli s proizvodnjo, ah pa so bilance lahko drugače prirejene, to ve očitno le peščica tistih, ki so pri izvoru informacij. V našem samoupravnem socialističnem sistemu je sleherni del naše družbe zainteresiran za dobro gospodarjenje, saj se zavedamo dejstva, daje od materialne proizvodnje odvisen razvoj slehernega dela naše družbe. Verodostojni podatki služijo nam vsem za odpravljanje negativnosti, očitno pa letošnja devetmesečna bilanca na podlagi razprav ni uporabna za takšno ukrepanje. Lojze Kotar Se bo odtajalo? Stane Hrovat, predsednik izvršnega sveta SO Litija je ocenil naše rezultate v letošnjem letu. Ker poslovno leto še ni zaključeno, so bile to zgolj ocene, izražene na podlagi 9-mesečnih podatkov in tekočih ugotovitev. KL.IITII KAVAM USPEŠNI Naš zadnji letošnji razgovor zaključujemo s predsednikom Izvršnega sveta SO Litija tov. Stanetom Hrovatom. Že v naši novembrski številki smo objavili, da bo razgovor potekal pretežno o realizaciji nekaterih planskih nalog, o katerih smo se pogovarjali s predsednikom SO Litija, tov. Jožetom Der-novškom, januarja letos. Tovariš predsednik, kljub temu, da še ne razpolagate z vsemi potrebnimi podatki za letošnje leto, vas prosim za kratko oceno gospodarskih gibanj v letošnjem letu. Na splošno lahko ugotovimo, da so gospodarska gibanja v letošnjem letu še kar ugodna. Nekoliko manj ugodni so le rezultati v industriji. Kolikšna je bila po vaši oceni rast družbenega proizvoda v naši občini? O rasti družbenega proizvoda na nivoju občine je težko govoriti. Saj je premajhna ekonomska celota, da bi se lahko v njenem okviru zravnali razni sezonski in konjukturni vplivi. Ocenjujem, da bo nominalna rast družbenega proizvoda v gospodarstvu nekaj več kot 22% za celotno gospodarstvo vključno z obrtjo in kmetijstvom pa ocenjujem rast družbenega proizvoda med 15 in 16%. Pri sestavljanju občinskega proračuna za leto 1979 je merilo rast družbenega proizvoda v občini. Ali se strinjate, da proračun sestavljamo samo na podlagi tega pokazatelja? Odločno sem proti takim merilom, saj nalog, ki so v večini primerov vnaprej določene, pri uresničevanju delegatskega sistema, sodstva, političnih organizacij, upravnih organov itd. ni mogoče v večini občin uskladiti z rastjo družbenega proizvoda. V občini Litija smo mnenja, da je to merilo lahko le eno od meril, ne pa edino in izključno, kajti območje ene občine je premajhno za ugotavljanje realne rasti družbenega proizvoda. Predlagali smo, da naj se kot merilo upoštevajo tudi: delež kmečkega prebivalstva, velikost občine in število zaposlenih na območju občine. Občinski proračun bo tudi v naslednjem letu dopolnjevan z republiškimi sredstvi. Zakaj? Izvirni dohodki občinskega proračuna bodo po oceni za leto 1979 nižji, kot bo pa znašal obseg dovoljene porabe proračuna za leto 1979. To pomeni, da z našimi lastnimi dohodki ne bo mogoče kriti proračunskih potreb, zato bomo tudi za leto 79 zahtevali dopolnilna sredstva od republike. Kako ocenjujete gibanje splošne, skupne in osebne porabe v letošnjem letu: Na to vprašanje težko konkretno odgovorim, kajti gibanje te porabe in njena rast ni popolnoma usklajena z rastjo družbenega proizvoda. Omenil sem že, da je to usklajenost skoraj nemogoče doseči na ravni ene občine. Ali je gibanje osebnih dohodkov raslo skladno z rastjo dohodka? Po podatkih 9-mesečne realizacije je masa OD porasla glede na isto obdobje lanskega leta za 25 %. Dohodek pa se je povečal za 27 %. Zato smatram, da je gibanje OD v našem gospodarstvu v glavnem usklajeno. Med posameznimi organizacijami pa najdemo tudi kršitelje. Industrijska proizvodnja največ prispeva k rasti družbenega proizvoda. Kakšna so bila gibanja industrijske proizvodnje letos? V masi družbenega produkta dejansko največ prispeva industrijska pro- izvodnja. V procentualni udeležbi pa imajo v letošnjem letu večjo porast drubenega produkta kmetijstvo, gozdarstvo, gostinstvo in obrt. Kolikšna so bila letos investicijska vlaganja v gospodarstvu? Letošnje gospodarske investicije so obsežne, vendar se izvajajo na številnih objektih, ki so razporejeni na območju cele občine hkrati pa so z vsega področja gospodarstva, od industrije do prometa. V devetih mesecih letošnjega leta je bila vrednost opravljenih investicijskih del gospodarstva 107.902.000,00 din, od tega v industriji 33.269.000,00 din. In čemu so bile v glavnem namenjene? Glavne investicije v gospodarstvu so naslednje: — Predilnica Litija - skladiščna hala s predčesalnico vlaken — Gradme-tal Litija — proizvodna hala Litija — IAK mlelnica za živo apno — KZ Litija — izgradnja dveh kokošnjakov — ŽG Ljubljana — rekonstrukcija postaje Sava — Mercator — samopostrežna trgovina v Litiji — proizvodna hala — Dole pri Litiji —obrat Kovinarske iz Krškega V naši občini je približno 17.000 prebivalcev, zaposlenih pa je okrog 5.900, z vozači vred. Ali se vam zdi to veliko ali malo? Mislim, da je pri nas še dovolj ljudi, ki bi lahko delali. Predvsem v tistih krajevnih skupnostih, ki so daleč od industrijskih središč. Zaposlenih pa imamo v naši občini mnogo premalo. Kdaj mislite, da bo naša občina lahko živela tudi brez dopolnilnih sredstev republike? Na to vprašanje je konkretno težko odgovoriti, ker je odvisno od več dejavnikov: 1. Od spremembe zakonodaje, tu mislim od prenosa nalog iz republiških organov na občine, s tem da skoraj vsaka nova naloga prinaša tudi materialne obveznosti. 2. Od davčne politike, oziroma od sprememb zajemanja izvirnih dohodkov občine in 3. Od uspešnosti gospodarskih delovnih organizacij, obrti, kmetijstva, odpiranja novih proizvodnih delovnih mest pa tudi od racionalne potrošnje v negospodarstvu. Zaradi toliko dejavnikov, ki lahko vplivajo na splošno potrošnjo je težko programirati teto? Mislim pa, da moramo delati na tem, da čimpreje splavamo iz kroga dopolnjevanih občin. Ali imajo po vašem mnenju nerazvite občine tudi kakšne prednosti zaradi statusa nerazvite? Po zakonu o nerazvitih območjih imajo gospodarske organizacije, ki investirajo v industrijo na območju občine, ki ima status nerazvitosti, nekatere prednosti, kot: najemanje ugodnejših bančnih kreditov, daljši odplačilni rok, nižjo obrestno mero in v prvih letih proizvodnje nižji davek iz dohodka itd. Poleg tega imajo prednost pri najemanju bančnih kreditov za investicije v negospodarstvo, kakor tudi kreditov iz združenih republiških sredstev posameznih interesnih skupnosti. Letos je bila v naši občini kovinarska industrija postavljena kot prioritetna naloga. Kaj smo dosegli pri tem? V glavnem naloge realiziramo po planu. Tako bo Gradmetal do konca letošnjega leta zaključil investicijo v izgradnjo novih proizvodnih prostorov za kovinsko dejavnost. Z otvoritvijo novih prostorov se bo število zaposlenih v kovinski dejavnosti povečalo za 50 do 60 delavcev. Do občinskega praznika bo zaključena tudi investicija v nov obrat Kovi- narske Krško na Dolah. V tem obratu bo v začetku proizvodnje zaposlenih 25 novih delavcev. V Glasilu občanov smo prebrali, da Industrija apna Kresnice opušča kovinarsko dejavnost? V razpravi o perspektivah razvoja IAK je bilo izraženo mnenje s strani predstavnikov podjetja, da zaenkrat nimajo v planu širitev kovinske dejavnosti. Do te odločitve so prišli iz razloga, da se na razpisana prosta delovna mesta ne odzovejo kvalificirani kovinski delavci. S tem pa ni rečeno, da se bo opustila kovinska proizvodnja. Po izjavi vodstva TOZD-a še vedno iščejo delavce — kvalificirane kovinarje za zaposlitev v kovinski delavnici. Kakšne rezultate smo letos dosegli v kmetijstvu? Na področju kmetijstva smo v letošnjem letu dosegli še kar ugodne rezultate. Na področju mlečne proizvodnje beležimo letos povečanje za 35 % glede na lansko isto obdobje. Proizvodnja mesa pa se je povečala za 15%. V poljedelstvu pa beležimo nekoliko slabše rezultate. DRAGI BRALCI V letu 1979 bomo našo 3. stran spet nekoliko spremenili. Ne gre za celovito spremembo vsebine te strani, ampak bolj za novo obliko. Drugo leto ne bomo več ovjavljali razgovorov s posamezniki, ampak bomo vsak mesec organizirali „razgovor za okroglo mizo". Na razgovor bomo povabili predstavnike SO, družbenopolitičnih organizacij, OZD, SIS in druge, ki bodo razpravljali o posamezni temi. Seveda bomo vsak razgovor tudi objavili v našem „Glasilu občanov". Vas, bralce, pa prosimo, da nam predlagate posamezne teme, o katerih naj bi tekel razgovor pri naši okrogli mizi. Koliko cest smo asfaltirali v letošnjem letu? V letošnjem letu smo asfaltirali 7,5 km cest in pločnikov. Letos bi morali v občini imeti že jasno sliko o vsebini in organizaciji usmerjenega izobraževanja. Kaj smo naredili pri tem? Tu moramo ugotoviti, da smo malo naredili. Dokler ne bo naše gospodarstvo resneje pristopilo k dolgoročnejšemu načrtovanju potreb po kadrih, toliko časa ne moremo govoriti o poglobljeni organizaciji usmerjenega izobraževanja. Kakšni so torej kadrovski načrti naših OZD? Če že govorimo o kadrovskih načrtih v naših organizacijah združenega dela, moramo na žalost ugotoviti, da naše organizacije nimajo izdelanih letnih ne srednjeročnih kadrovskih načrtov. Vsaj ne s tako vsebino, ki jo zahtevajo naši predpisi oziroma dogovori. Ali bo zdravstveni dom letos pod streho? Verjetno ne bo, ker smo že v decembru. Kot predsednik izvršnega sveta ste dolžni izvajati politiko občinske skupščine. Imate kaj težav pri tem? Pri izvajanju politike občinske skupščine v glavnem nimam nobenih težav. To pa zato, ker je vodstvo občinske skupščine homogeno in se o m vseh stvareh vnaprej dogovorimo. Znani ste kot oster in dosleden človek. g A li je doma tudi tako ? g Slovenski rek pravi: „Kar se Jane- g zek nauči, to Janez zna", zato na to g vprašanje nimam določenega odgovo- §f ra. Lahko pa bi na to vprašanje odgo- g vorila moja družina. Večkrat ste se že pojavili v naši rubriki g „bodice". Ali vas to kaj moti? Ne, ker smatram, da so dobre bodi- g ce tudi del vsakdanjega našega življe- g nja, v katerem bi se lahko znašel vsak g naš občan — v kolikor bi se bolj §§ poznali med seboj. §§ 81 8B Ali ASte res pred leti prehodili slovensko g planinsko transverzalo, to je od Maribora g preko Kamniških in Javinjskih Alp, Kara- M vank in Julijskih Alp samo v dveh etapah? g Res. Začel sem 15. 8. 1959 z Mari- i borsko kočo na Pohorju in končal 28. g 8. 1959 na Vršiču v Erjavčevi koči. V g drugi etapi sem se povzpel 17. 8. 1960 1 iz Tamarja preko Ozebnika na Jalovec g in končal 27. 8. 1960 v Ankaranu. Čestitamo! § Hvala H Vašo krajevno skupnost, to je Jevnico, g večkrat postavite kot primer. Ali je to slu- M čajnost? g Ne. Pri obravnavanju raznih investi- g- cijskih naložb v skupno rabo, rad v g svoji razpravi dajem primerjavo, koli- g ko se lahko napravi z minimalnimi g družbenimi sredstvi, če znamo zainte- g resirati in organizirati občane. Ne g dajem pa samo primerjavo KS Jevnica, g ampak tudi Gabrovko glede moderni- g zacije cest in pa Dole za izgradnjo g vodovodov. g Predsednik izvršnega sveta ima gotovo g veliko skrbi. Kdaj se najbolj odpočijete od g vsakodnevnih velikih naporov? Najbolj se odpočijem v naravi ali pa g pri dobri knjigi. Ali vam je všeč reklama „rad imam mle- M ko? " Mislim, da je primerna, ker prika- g zuje porabo v vseh strukturah (otroka, g starčka, delavca in športnika). Želim, g da bi bila ta reklama tudi uspešna. g 4 pjj Kljub velikim skrbem in množici dela pa g ste vendar veder in družaben človek. Čemu I ste se letos najbolj nasmejali? Ker imam poleg drugih napak tudi g to napako, da sem bolj pozabljiv, se ne g spomnim nobenega takega dogodka v g letošnjem letu, da bi se najbolj nasme- g jal. Se pa zelo rad smejim zdravemu g humorju. g Kaj menite o našem, časopisu „Glasilo g občanov"? Glasilo občanov je v tem kratkem g času kar obstaja kot mesečnik naredi- g lo velik napredek. Predlagam pa, da g uredništvo pridobi v vsaki krajevni g skupnosti in temeljni organizaciji g združenega dela po več dopisnikov, g kar bo še bolj popestrilo in dalo težo g imenu našega časopisa Glasilo obča- g nov. g Ali želite v imenu izvršnega sveta kaj g povedati občanom? Želim, da bi se naše gospodarske m organizacije v drugem letu manj uba- g dale s problemom akumulacije in več g z organizacijo proizvodnje in produk- g tivnosti dela in da bi se trend gospo- g darskega razvoja kakor tudi družbe- g nega še hitreje povečeval kot doslej. lllllllllllllllllllllllilllll Vojaški vojni invalidi so se zbrali ■V soboto dopoldan, 25. 11. 1978, so se zbrali v posebni sobi na Kegljišču vojaški vojni invalidi iz naše občine na svoji prvi konferenci. Odlična udeležba kaže na veliko voljo teh ljudi za delo in delovanje v našem družbenopolitičnem življenju. (Trenutno je v naši občini 53 osebnih vojaških vojnih invalidov iz NOB, 10 invalidov iz prve svetovne vojne in 13 takih, ki so se poškodovali v vojaških službah v mirnem času). $ Na začetku jih je pozdravil predsednik združenja ZB občine Litija, tov. Viktor Semec. Nato jim je predsednik izvršnega sveta naše občine, tov. Stane Hrovat, na kratko orisal gospodarsko situacijo občine v letošnjem letu in planske usmeritve za vnaprej. Seznanjeni so bili še s pravicami in dolžnostmi vojaških vojnih invalidov. Sprejeli so načrt dela za prihodnje leto, ob čemer so poudarili, da se morajo čimbolj vključevati v družbenopolitično delovanje v svojih krajevnih skupnostih, delegatskem sistemu, da sodelujejo pri reševanju kadrovske problematike, da je potrebno v krajevnih organizacijah zveze borcev izbrati po tri člane za komisijo WI (vojnih vojaških invalidov). Določili so dva praporščaka. Na koncu so še sklenili, da se bodo na, konferenci sestajali dvakrat letno. Matic Malenšek Vojaški vojni invalidi so se na prvi konferenci dogovorih o mnogih nalogah, ki jih bodo izvajali v prihodnje (Foto: Matic Malenšek) Kako bo delovala čistilna naprava? Zaradi hitre urbanizacije Litije je bilo nujno pristopiti k izdelavi generalne rešitve kanalizacije za Litijo in Šmartno, ki vključuje tudi izgradnjo nove čistilne naprave. Osvojena je bila varianta izgradnje skupne čistilne naprave za Litijo in Šmartno, ker je cena na enoto čistilne naprave večja, čim manjša je čistilna naprava. Razen tega je strokovni nadzor nad efekti čiščenja in delovanja pri čistilnem postopku zelo pomemben in je tudi iz tega stališča centralna čistilna naprava bolj smotrna. Poleg tega pa se pri večjih količinah odpadnih voda doseže boljši efekt čiščenja industrijskih odplak. Lokacija centralne čistilne naprave je predvidena na Litijskem polju ca. 100 m od potoka Reka, do koder bodo speljani zbirni kanali S-l, S-2 in S-3. Zbirni kanal S-l bo zbral vse odpadne vode na levem bregu Save, ki bodo s črpalko potiskane preko mostu v zbirni kanal S-2, ki poteka ob Zasavski cesti do čistilne naprave. V kanal S-2 bodo speljane tudi vse odpadne vode z desnega brega Save. Zbirni kanal S-3 bo potekal od čistilne naprave do naselja Šmartno in bodo vanj speljane vse odpadne vode iz Šmartna, vključno z odplakami iz IUV. Tako bodo vse odpadne vode s področja Litije in Šmartna speljane do centralne čistilne naprave, kjer bodo očiščene po predvidenem postopku čiščenja - mehansko in biološko. Očiščene odpadne vode se bodo po izpustnem kanalu izlivale v Savo. Odpadno blato, ki se bo dodatno predelovalo v gniliščih, bo uporabno za gnojenje kmetijskih površin, kamor se bo transportiralo s cisternami. Če teh površin ni, se blago osuši in se pridobi humusna zemlja, ki je prav tako uporabna v kmetijstvu. Odpadne vode iz IUV so obremenjene s sulfidi, zaradi česar bo pri čistilni napravi rahel smrad vse dotlej, dokler IUV ne bo dovolj dobro očistila svojih odplak. Čistilna naprava bo lepo oblikovana in bo imela urejeno zunanjo okolico in primeren dostop. Pri prvi fazi izgradnje bo na tem objektu nujno zaposlen vzdrževalec, v končni fazi izgradnje pa bo potrebno zaposliti dva delavca, ,kj bosta vzdrževala in opravljala vsa potrebna dela za nor- malno delovanje naprave. centralne čistilne Izgradnja centralne čistilne naprave je predvidena etapno, in sicer:* I. etapa - kanal S-2 in projekti centralne čistilne naprave II. etapa — kanal S-l, prečkanje Save ter mehanska in I. biološka stopnja III. etapa — kanal S-3 IV. etapa — II. biološka stopnja. Dinamika izgradnje posameznih etap je predvsem odvisna od sredstev, ki jih bomo v Litiji združili na podlagi samoupravnega sporazuma in odloka. Z izgradnjo centralne čistilne naprave ne smemo odlašati že zaradi strogih zakonskih predpisov in odločb inšpekcijskih služb občine Litija, ki so dolžne izvajati določila zakonskih predpisov. m. m. S srečanja krvodajalcev, ki je bilo v Lesni industriji Litija. (Foto: Zofka) 25 let krvodajalstva Letos poteka 25 let krvodajalstva - največje solidarnostne akcije - ki jo izredno uspešno organizira Rdeči križ. Krvodajalstvo je vrednota, ki v socialistični samoupravni družbi pomeni tisto dejavnost, s katero se na zelo konkreten način odraža vsa veličina človeške solidarnosti. V naši občini se je samo v letošnjem letu udeležilo krvodajalskih akij 1371 krvodajalcev. Posebno razveseljivo je, da se v vrste krvodajalcev vključuje vedno več mladih občanov. V počastitev 25-letnice krvodajalstva in praznovanja 29. novembra - rojstnega dneva naše republike, je občinski odbor Rdečega križa Litija priredil SREČANJE KRVODAJALCEV, ki je bilo 25. novembra 1978 v Lesni industriji v Zagorici, Na srečanju so bila 139 krvodajalcem podeljena priznanja za večkratno darovanje krvi, in sicer: 45 krvodajalcev je prejelo priznanje za 5 x darovano kri 21 krvodajalcev je prejelo priznanje za 10 x darovano kri 47 krvodajalcev je prejelo priznanje za 15 x darovano kri 18 krvodajalcev je prejelo priznanje za 20 x darovano kri 7 krvodajalcev je prejelo priznanje za 25 x darovano kri 1 krvodajalec je prejel priznanje za 30 x darovano kri 1 krvodajalec je prejel priznanje za 35 x darovano kri Ob tej priliki so bila podeljena tudi posebna priznanja „zasluge za krvodajalstvo" aktivistom RK, krvodajalcem in OZD. Lesni industriji Litija, kot pokrovitelju srečanja, je bila podeljena spominska plaketa „zasluge za krvodajalstvo". Kulturni program je izvedel Šmarski oktet, nato pa je sledila pogostitev vseh udeležencev srečanja. Občinski odbor RK Litija se vsem krvodajalcem, aktivistom RK, OZD in družbenim dejavnikom zahvaljuje za sodelovanje pri tej množični solidarnostni akciji in komponenti zdravstvenega varstva. Tudi v bodoče je potrebno aktivno sodelovanje vseh zavestnih socialističnih sil v naših akcijah, ki potekajo pod geslom: „Akcije Rdečega križa - naše skupne akcije". Posebno zahvalo izreka Občinski odbor RK Litija Lesni industriji Litija, ki je prevzela pokroviteljstvo za letošnje srečanje krvodajalcev. Muzga Marija Potujoči vrtec tudi v občini Litija V novembru sta šoli v Jevnici in Vačah dobili nenavadne obiskovalce. Pričel se je 80-urni program dela s 5-letnimi otroki. Da je zanimanje in želja po aktivnostih za predšolske otroke velika, pove že podatek, da se je odzvalo v Jevnici 22 otrok, na Vačah pa kar 28 otrok, kar je za te krajevne skupnosti zelo veliko. Otroci so v teh urah živeli kot njihovi vrstniki v vrtcih; poslušali pravljice, se učili pesmic, spoznavali pojave, opazovali, peli, likovno ustvarjali, 28. novembra je predsednik občinske skupščine Litija Jože Dernovšek 46 občanom, članom ZZB NOV, podelil državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike tov. Tito. Red za hrabrost sta prejela dva člana ZB, red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejelo 27 odlikovancev, medaljo zaslug za narod je prejelo 15 članov ZB, medaljo dela sta prejeli dve članici ZB, red republike z bronastim vencem in medaljo za hrabrost pa je prejel po 1 odlikovanec. (Foto: Matic Malenšek:) " < ■ ' , , , , , plesali in telovadili. Pisan program je vedno znova napolnil igralnico. Zadnji dan pa so otroci zaključili skupno s starši, ki so bili zelo veseli ob uspehih svojih otrok. V decembru bo stekel program še v Gabrovki. Široka akcija Republiške skupnosti otroškega varstva omogoča, da se vzgojna dejavnost s predšolskimi otroki razširi tudi med otroke, ki niso vključeni v WZ. V Sloveniji poznamo veliko oblik dela s predšolskimi otroki. Razen dejavnosti WZ, so to še 80-urni program za 5-letne otroke, potujoči vrtci, cicibanove urice, urice pravljic, oddelki cicibanove vadbe, cicibanova športna značka in druge. Tudi Skupnost otroškega varstva v Litiji je predvidela, da se za 80-urni program zagotovijo sredstva. Tako je v letu 1978 stekel program v dveh KS, v letu 1978 v treh KS, drugo leto pa predvidevamo v 4 KS, kjer ni enot WZ. WZ Litija bo zagotovil vzgojiteljice, ki bodo poleg rednega dela vodile še to obliko, za prostore se dogovarjamo s šolami, denar pa je zagotovljen v programu SOV. KS naj svoje želje in potrebe po organiziranju predšolske vzgoje v vsej skrajšani obliki 80-urnega programa čimprej sporoče. Če bo interes večji, bodo imele prednost tiste KS, ki še niso imele te oblike in tudi vplivale na razširitev programov za naslednja leta. Mislim, da bo treba razmišljati o namestitvi vzgojiteljice, ki bi delala ves čas v tej obliki dela. Tako bi omogočili prav vseni5-letnim otrokom občine, ki niso vključeni v WZ, da pridejo v družbo sovrstnika in delno razvijejo svoje sposobnosti že pred vstopom v malo šolo in šolo. K Steklina je zelo nevarna Steklina je bolezen toplokrvnih živali in ljudi, ki jo povzroča virus iz skupine Rabdovirusov. Virus se prvenstveno razmnožuje v mesojedih živalih - pes, mačka, volk, lisica, šakal, v Severni Ameriki pa še rakun in vampir v Južni Ameriki. Bolne živali ga prenašajo na ljudi z ugrizom. Virus se nahaja razen v možganih še v žlezah slinavkah in ga okužena žival izloča s slino že nekaj dni prej, ko sama klinično zboli. Najbolj so občutljive lisice, volkovi, psi, šakali, mačke in goveda, seveda tudi človek. Manj občutljive pa so ovce, koze in konji. Važna pa je količina virusa, ki je prispela s slino v rano, odvisna tudi od dovzetnosti živali in starosti infekcije. S slino takozvano silvatično steklino prenašajo največ lisice in psi. Iz tega primarnega kroga se bolezen širi na druge živali in na ljudi. Takoj po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija med najbolj okuženimi državami v Evropi, saj je bilo letno registriranih več kot 1000 živali, obolelih za steklino, umrlo pa je tudi do 70 ljudi. Z obsežnimi veterinarsko sanitarnimi ukrepi smo do danes bolezen zajezili, tako da smrtnih primerov pri ljudeh ni več. V letu 1978 pa je bolezen še vedno prisotna v južni Srbiji, Kosovu, Makedoniji in Sloveniji okoli Murske Sobote. Steklina pa se je v Avstriji izredno razširila, kar je vzrok ravno preventiva (obvezno cepljenje psov), ki ni z zakonom določena kot je to pri nas. Danes lahko glede na epizootiološko situacijo v sosednji državi trdimo, da je edino preventivno cepljenje psov pripomoglo v Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji, da se ta nevarna bolezen ni razširila v večjem obsegu. T. M. Vsak lastnik, ki ni pripeljal psa na cepljenje, odgovarja ne samo po odloku in Rep. zakonu o cepljenju psov, ampak tudi nosi veliko moralno odgovornost v slučaju izbruha stekline, ker je zaradi nespoštovanja preventivnih ukrepov lahko žrtev bolezni sam ali njegov otrok. Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali, ki je bil objavljen 10/6-1978 (Ur. 1. SRS, št. 12/78) predpisuje stroge kazni, za vsakega kdor ne pripelje na cepljenje psa takoj po tretjem mesecu starosti. Zato opozarjamo vse občane, naj poskrbijo, da bo vsak pes v občini cepljen proti steklini, ker bomo edino na ta način preprečili obolelost živali, preko njih pa obvarovali človeka okužbe. Program prireditev za dedka Mraza OSNOVNA ŠOLA LOJZE HOSTNIK - JOVO GABROVKA: za šolske otroke: petek, 29. 12. 1978, ob 16.30 uri za predšolske otroke: petek, 29. 12. 1978, ob 17. uri OSNOVNA ŠOLA DOLE: za šolske otroke Dole: četrtek, 28. 12. 1978, ob 12. uri za predšolske otroke Dole: četrtek, 28. 12. 1978, ob 16. uri za predšolske otroke Gradišče: četrtek, 28. 12. 1978, ob 10. uri OSNOVNA ŠOLA FRANC ROZMAN-STANE ŠMARTNO: Matična šola F. Rozman Šmartno: petek, 29. 12. 1978, ob 9. uri Štangarske poljane: (predšolski in šolski otroci) petek, 29. 12. 1978, ob 11. uri Kostrevnica: (predšolski in šolski otroci) petek, 29. 12. 1978, ob 14. uri Primskovo: (predšolski in šolski otroci) četrtek, 28. 12. 1978, ob 8. uri Javorje: (predšolski in šolski otroci) četrtek, 28. 12. 1978, ob 11. uri Mamolj: (predšolski in šolski otroci) sreda, 27. 12. 1978, ob 11. uri OSNOVNA ŠOLA LITIJA Matična šola D. Kveder-Tomaž Litija: (1. in 2. razred) petek, 29. 12. 1978, ob 10. uri (3. in 4. razred) petek, 29. 12. 1978, ob 11. uri Jevnica: šolski otroci, četrtek, 28. 12. 1978, ob 16. uri Hotič: (predšolski in šolski otroci) četrtek, 28. 12. 1978, ob 13. uri Kresnice: šolski otroci, petek, 29. 12. 1978, ob 14. uri Vače: (predšolski in šolski otroci) sreda, 27. 12. 1978 ob 14. uri Sava: (predšolski in šolski otroci) petek, 29. 12. 1978, ob 15. uri Polšnik in Konjščica v šoli Polšnik! (za predšolske in šolske otroke) sobota, 30. 12. 1978, ob 10. uri OSNOVNA ŠOLA MILAN BORIŠEK LITIJA petek, 29. 12. 1978, ob 10. uri PROGRAM V ORGANIZACIJI WZ LITIJA PONEDELJEK, 25.12.1978 KRESNICE dopoldne ob 10. uri WZ „Kresnička - obisk dedka Mraza popoldne ob 16. uri KS Kresnice - lutke in obisk dedka Mraza JEVNICA popoldne ob 17.30 uri KS Jevnica - lutke in obisk dedka Mraza TOREK, 26.12.1978 dopoldne ob 9.30 uri WZ „Ciciban" - obisk dedka Mraza popoldne ob 15. uri - najmlajši (srečanje z dedkom Mrazom) ob 16.30 uri - II. skupina — lutke in dedek Mraz ob 18. uri - III. skupina -lutke in dedek Mraz ČETRTEK, 27.12.1978 dopoldne: WZ „Najdihojca" ob 9.30 uri - obisk dedka Mraza popoldne: za KS Litija desni breg - osnovna šola Graška Dobrava ob 15.00 uri - najmlajša skupina - srečanje z dedkom Mrazom ob 16.30 uri - II. skupina - lutke in dedek Mraz ob 18.00 uri - III. skupina - lutke in dedek Mraz Prosimo starše, da pripeljejo otroke na prireditev ob uri, ki bo navedena na posebnem vabilu, vse tiste, ki vabila ne bi prejeli, pa prosimo, naj se prireditve kljub temu udeležijo. IZ POSTAJE MILICE V NOVEMBRU Kolesarja je zadel Dne 24/11-1978 seje K. I. peljal s kolesom iz Zgornjega proti Spodnjemu Hotiču. Ko je pripeljal v Spodnjem Hotiču 200 m od table za odcep v vas, je za njim pripeljal P. D. z osebnim avtomobilom. Kolesarja je zaradi goste megle opazil na kratko razdaljo in ga hotel prehiteti. Takrat pa je kolesar nenadoma skrenil nekoliko levo, pri čemer ga je voznik osebnega avtomobila zadel, tako da ga je vrglo s kolesa na pokrov motorja, kjer je z glavo udaril v vetrobransko steklo. P. D. je zavrl, kolesarja pa je vrglo na cestišče, kjer je obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Če je nesreči botroval tudi alkohol, bo pokazala analiza krvi, katere rezultati bodo ugotovljeni naknadno. Prehitro po mokri cesti Dne 26/11-1978 ob 14,55 je močno deževalo in cestišče je bilo spolzko. Tega ni upošteval voznik osebnega avtomobila T, J., kije s svojim vozilom z neprimerno hitrostjo vozil iz Ljubljane proti Litiji. Ko je pripeljal v Zgornji Log, v kraj imenovan Strmole, ko se začenja cesta ožiti, je videl, da mu nasproti vozi P. A. z osebnim avtomobilom. Takoj je zavrl, pri tem pa ga je na mokri cesti zaneslo in že je bil tu karambol. Pri tej nesreči se je P. A. hudo telesno poškodovala, njeni dve sopotnici pa lažje. Uničene pločevine na vozilih je za približno 30.000,00 din. 12 „žrtev" Martinovanja Tudi pretekli mesec smo precej vozili pod učinkom žlahtne kapljice, kaj tudi ne, saj je bilo vmes MARTINOVO. Smolo je imelo 12 voznikov, te je namreč dobila na vožnji patrola milice. Osem jih je imelo vozniško dovoljenje, zato jim je bilo začasno odvzeto, za koliko časa, pa bo imel končno besedo sodnik za prekrške. Poskus uboja Dne 19/11-1978 je bil P. V. v svojem vikendu v Velikem vrhu. Užival je alkohol in v mislih stopnjeval svojo jezo nad sosedom O. F. Med njima je že večkrat prišlo do besednega spora. Okoli 13,05 je njegov bes do soseda dosegel višek, jezno je vstopil v hišo O. F., ko so se ravno pripravljali h kosilu. S kuhinjskim nožem je zamahnil proti O. F., ki je sedel za mizo, s hrbtom obrnjen proti vratom. Ta zamah je mukoma preprečila žena O. F., tako da je z udarcem zbila roko P. V., v kateri je imel nož, k tlom, nato pa so ji priskočili na pomoč še ostali. P. V. je bil naslednji dan dan v varstvo preiskovalnemu sodniku. Spet se je zabliskal nož — uboj Dne 1/12-1978 okoli 17,30 je prišlo do spora med Z. S. iz Konjšice in njegovim svakom B. J., zato sta se v kmečki sobi začela prerivati. Ženi 7J&, je uspelo pregovoriti brata B. J., da je zapustil hišo in odšel ven, ona pa je za njim zaklenila vrata. Takrat je Z. S. v besu skočil skozi okno, 3 m oddaljeno od tal. Na dvorišču je pograbil lesene grablje in z njimi v roki tekel za svakom B. J. Ko je to videl B. J., je iz žepa potegnil žepni nož in ko je Z. S. pritekel do njega, ga je z njim zabodel v srce. Z. S. je imel še toliko moči, da se je napotil v hišo, kjer pa se je že v hodniku mrtev zgrudil na tla. B. J. se je verjetno šele tedaj pokesal dejanja, saj je takoj pristopil k mrtvemu svaku in domačim pomagal, da so ga prenesli v kmečko sobo. Sprejem mladincev, prostovoljcev v teritorialno obrambo H Sprejem mladih prostovoljcev v teritorialno enoto Vsako leto se dvakrat zberejo v vasici Tišje mladinci — prostovoljci, ki bodo sprejeti v vrste teritorialne obrambe. Pred spomenikom se postavijo v vrsto. Sledi kratek kulturni program, nato pa jim eden od preživelih borcev z bitke na Tisju pripoveduje o življenju, delu, odrekanju in trdnih odločitvah zmagati nad fašizmom in okupatorjem, zlasti tistih, ki so se podali v boj že na začetku vojne. Po proslavi vsi svečano obljubijo, da bodo zvesto čuvali vse, kar so priborih' starejši tovariši - borci -njihovi predhodniki. Letos je že osmo leto, odkar sprejemajo mlade prostovoljce v enote TO (teritorialne obrambe). Sprejem novincev organizirajo ob dnevu mladosti in ob občinskem prazniku. Pred sprejemom se morajo mladinci seznaniti z osnovnimi pravih obnašanja v vojaški uniformi ter rokovanja z orožjem. To vključevanje mladine v TO ima zelo velik pomen. Poleg tega, da se usposabljajo za oborožen odpor, se tudi seznanjajo s tradicijami iz NOB, ki jim jih prenašajo borci, katere mladi uspešno in odgovorno zamenjujejo v sedanjosti. Tako so enote polno-številne, in take bodo tudi ostale. Mladina stopa v vrste borcev TO zavestno. Preden se posameznik odloči, je natančno seznanjen z vsem. Vsakdo ve, da ga čakajo napori, vendar tudi mnogi veseli trenutki. Po programu, ki ga sestavita občinski štab in odbor za splošni ljudski odpor pri konferenci zveze socialistične mla- dine Slovenije, sprejmejo določeno število mladincev iz vsake njihove osnovne organizacije. Tako je zajeta vsa mladina iz naše občine. Največ je kmečke mladine in tistih mladih, ki so že zaposleni, manj srednješolcev in študentov. Mladi borci si lahko izberejo tudi določeno interesno dejavnost, ki je enoti potrebna. Tako npr. ravna z radijskim oddajnikom tisti, ki ga to veseli. Tudi pri rednem služenju vojaškega roka ga po možnosti uvrstijo v tisto enoto, za katero ima več nagnjenja, in ko se vme, ga, če je to le mogoče, ponovno uvrstijo v enoto teritorialne obrambe, h kateri je spadal. Dekleta se enakovredno vključujejo kot borke in strelke. Spol ni ovira, da ne bi dobile enake naloge kot njihovi vrstniki. Na lanskoletni večdnevni vaji so to dokazale. Prav vsi mladinci - prostovoljci so se dobro odrezali. MATIC MALENŠEK Pazite na dokumente Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Litija ugotavlja, da so,v letu 1978 v močnem porastu izgube dokumentov občanov. Veliko časa in denarja je potrebno, da občan pridobi nove dokumente. Če analiziramo primere, kako občani izgubljajo svoje dokumente, v glavnem ugotavljamo, da zaradi malomarnega odnosa. Puščajo jih v osebnih avtomobilih, ki so nezaklenjeni, zato se največkrat ne ve, če jim je dokumente kdo ukradel. Med dokumenti se največkrat izgubijo potni listi. Ko izgubimo dokument, ni povzročena škoda samo občanu, temveč ima to lahko za posledico tudi večjo družbeno škodo, če pride dokument v roke nepoklicani osebi. Ob takih primerih izgube dokumentov lahko ugotavljamo, da so občani samozaščitno slabo osveščeni. Osebni dokumenti občana niso nič manj vredni kot denar. Zato opozarjamo vse občane, da naj svojim osebnim dokumentom posvetijo več pozornosti in jih zavarujejo pred izgubo. Ko že govorimo o samozaščiti osveščenosti občana, si dovoljujem vse občane opozoriti, da se v prometu obnašajo samozaščitno, zavedajoč se, da zimsko obdobje prinaša vrsto nevšečnosti in nevarnosti za ud le-žence v prometu. Prepričani smo, da bodo ti nasvjti rodili uspehe ob skupnih osebnih prizadevanjih. Iz naše strani so dobronamerni. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Kolektiv Delavke in delavci PREDILNICE LITIJA čestitajo vsem občanom ob občinskem prazniku in jim želijo srečno novo leto 1979 IUV TOZD Usnjarna Šmartno vam želi srečno in uspešno novo leto 1979! Vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Litija LESNA INDUSTRIJA LITIJA TOZD Plastika TOZD Mizarstvo _~ Delovnim ljudem TOZD Z d (18 in občanom želimo 3 . SREČNO 1979 TOZD Furnir in jim čestitamo ob 24. decembru, DSSS prazniku občine Litija SGP SLOVENIJA CESTE LJUBLJANA TOZD Industrija čestita delovnim ljudem in občanom občine Litija ob občinskem prazniku in jim želi SREČNO NOVO LETO 19/9 apna Kresnice GIP BETON Z AS AVJ E TOZD Gradmetal Litija vam želi srečno novo leto 1979 in čestita občanom ob 24. decembru — prazniku občine Litija POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV Srečno novo leto 1979 vam želi I kolektiv MIZARSTVA LITIJA Obenem čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Litija. SPLOŠNA MIZARSKA DELAVNICA GABROVKA čestita vsem občanom ob občinskem prazniku in jim želi SREČNO NOVO LETO 1979 Delavci, delavke in kooperanti KMETIJSKE ZADRUGE PRESAD Delovni kolektiv in oskrbovanci DOMA GABROVKA želijo vsem občanom obilo zdravja in sreče v novem letu 1979 in jim čestitajo ob občinskem prazniku TIŠJE želijo vsem občanom SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1979 in jim čestitajo ob prazniku občine Delovni kolektiv GIP BETON Z AS AVJ E TOZD Komunala Litija želi občanom srečno NOVO LETO 1979 in jim čestita ob prazniku občine Litija TISKARNA SLOVENIJA z obratom na Vačah Vsem delovnim ljudem in občanom čestita ob prazniku občine Litija kolektiv želi delovnim ljudem in občanom občine Litija SREČNO NOVO LETO 1979 in jim čestita ob OBČINSKEM PRAZNIKU MM KMETIJSKE ZADRUGE LITIJA in želi srečno in uspešno novo leto 1979 MERCATOR TOZD GOLOVEC ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Območna skupnost Ljubljana Predstavništvo Litija čestita občanom delovnim ljudem občine Litija ob OBČINSKEM PRAZNIKU in NOVEM LETU in pričakuje nadaljnje sodelovanje z organizacijami združenega dela, delovnimi ljudmi in občani TRGOVINE V LITIJI SGP SLOVENIJA W Wpm %^ La želi občanom Vjf M—m V# I in delovnim ljudem litijske občine I HIBI I A IVI A tudi v NOVEM LETU L.vi KJ D Lvl r\ IVI r\ obilo delovnih uspehov in zadovoljstva in jim čestita ob OBČINSKEM PRAZNIKU EMONA CENTROMERKUR BLAGOVNICA LITIJA čestita vsem občanom ob občinskem prazniku in jim želi SREČNO NOVO LETO 1979 Srečno novo leto 1979 vam želi kolektiv BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA ENOTA LJUBLJANA čestita delovnim ljudem in občanom občine Litija ob OBČINSKEM PRAZNIKU in NOVEM LETU in tudi vnaprej pričakuje dobro gospodarsko sodelovanje z organizacijami združenega dela v občini Litija GOZDNO GOSPODARSTVO KOVINE ŠMARTNO Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo ob 24. decembru — prazniku občine Litija. LJUBLJANA TOZD Gozdni obrat Litija čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku in jim želi SREČNO NOVO LETO 1979 Delovni kolektiv MESARIJE IN PREKAJEVALNICE ŠMARTNO čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku in jim želi SOZD GHT LJUBLJANA Litija Gostinsko podjetje čestita vsem občanom ob občinskem prazniku. V novem letu 1979 želimo veliko poslovnih uspehov in osebne sreče. Sporočamo tudi, da prirejamo silvestrovanje z menujem v: RESTAVRACIJI „POŠTA" in GOSTIŠČU VALVAZOR „GRAD BOGENŠPERK" Dne 1. 1. 1979 pa bo novoletni ples na Kegljišču v Litiji. Sprejemamo rezervacije in se priporočamo! Delegatom V tem mandatnem obdobju so zbori občinske skupščine zasedali na eni skupni in treh ločenih sejah; v mesecu decembru se predvideva še ločena sejff dmžbenopolitičnega zbora, ki bo predvidoma- 15. decembra, proti koncu meseca pa bosta zasedala še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Udeležba na dosedanjih sejah je bila zadovoljiva, zato prosimo delegate, da se tudi bodočih sej udeležijo v čim večjem številu. Prvi koraki v novem mandatnem obdobju so za nami, delegatom pa želimo v novem letu veliko osebne sreče in zadovoljstva ter še več uspehov pri dograjevanju delegatskega sistema. SEKRETARIAT SKUPŠČINE V__J VSEBINA: 1. Delegatom 2. Iz dela občinske skupščine: a) iz odloka o spremembi območja in ' imena deljenih katastrskih občin na območju občine Litija, b) iz odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. trimesečje 1979, c) iz odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija, 3. Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti: a) iz odloka o posebnem prispevku za izgradnjo centralnega odlagališča odpadkov za Litijo in Šmartno, 4. Odgovori na delegatska vprašanja: — bencinski servis J IZ ODLOKA o spremembi območja in imena deljenih katastrskih občin Republiški sekretariat za pravosodje, organi- V občini Litija je trenutno šest deljenih kata- zacijo uprave in proračun je z okrožnico št. stiskih občin, katere je potrebno odpraviti 021—23/78 z dne 7/6-1978 obvestil vse obči- oziroma jim določiti nova območja in imena, ne v SR Sloveniji o pripravi zakona o območjih enim pa je potrebno določiti novo ime. občin v SR Sloveniji. Po predlogu novega zakona naj bi bilo obmo- Z ozirom na zakonske postopke in pristojnosti, je v ta namen izvršni svet občinske skup- čje upravnih občin sestavljeno iz območij celih ščine imenoval posebno občinsko komisijo, ki katastrskih občin in ne deljenih, kot je primer je predlagala nova območja in imena katastrskih po zakonu o območjih občin iz leta 1964. Do sprejetja predira": novega zakona pa odlok, morajo biti v občinah izvedeni formalni postopki, to je sprejeti akti - odloki, s katerimi se občin, kot jih predvideva oziroma določa ta 1. člen: Z odlokom se določijo območja in imena posamezni deli katastrskih občin osamosvojijo deljenih katastrskih občin na območju občine ali pripojijo drugim katastrskim občinam. Litija. 2. člen: Spremembe območja in imena sedaj deljenih katastrskih občin se izvede tako, da se deljene katastrske občine odpravijo in formirajo nove. 3. člen: Na osnovi 2. člena tega odloka se odpravijo naslednje deljene katastrske občine: Trebeljevo, Volavje, Velika vas, Konjšica, Selo-Mirna in Tihaboj. 4. člen: Iz delov odpravljenih katastrskih občin, ki ležijo na območju občine Litija, se formirajo nove katastrske občine, in sicer: Trebeljevo - del - nova Gozd Reka Volavlje - del — nova Račica Velika vas - del - nova Rib če Konjšica — det — nova Konjšica Selo—Mirna - del — nova Pečice Tihaboj - del - nova Tihaboj Katastrska občina Roviše pa se preimenuje v k.o. Sava pri Litiji. 5. člen: Grafični prikaz opisa poteka meja novo for-rniranih katastrskih občin iz 4. člena tega odloka je razviden iz občinske topografske karte v merilu 1:25000. Detajlni pravni opis poteka meja navedenih katastrskih občin pa je razviden iz uradnih zemljiško-katastrskih načrtov v merilu 1:2880, katere vodi in vzdržuje občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. 6. člen: Razdelitev obstoječega katastrskega operata in reprodukcija zemljiško-katastrskih načrtov se opravi tako, da novo nastale katastrske občine zadržijo parcelne številke iz delov odpravljenih deljenih katastrskih občin, kakor je določeno v 4. členu tega odloka. Razdružitev mora biti opravljena najpozneje v šestih mesecih od sprejetja tega odloka. 7. člen: Stroški v zvezi z obveznostmi glede razdelitve katastrskega operata in zemljiško-katastrskih načrtov ter obveznostmi glede izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo posebej v občinskem proračunu. 8. člen: Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. GEODETSKA UPRAVA IZ ODLOKA o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija zal. tromesečje 1979 Do sprejetja proračuna občine Litija za leto Izvršni svet skupščine občine Litija se s tem 1979 se bodo začasno financirale splošne druž- odlokom pooblašča, da odloča o kratkoročnih bene potrebe občine Litija do 31. marca na zadolžitvah za kritje potreb splošne porabe, če podlagi proračuna za leto 1978. prihodki ne bi pritekali skladno z izdatki oz. V času začasnega financiranja se sme upora- razporeditvijo, biti toliko sredstev, kolikor jih je sorazmerno Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo porabljenih v istih dobah po proračunu za pre- tudi za začasno financiranje vseh koristnikov teklo leto, vendar največ četrtina (25 %) vseh proračuna občine Litija, ki bodo v letu 1979 v prihodkov, ki so bili razdeljeni po proračunu za skladu z izhodišči za sestavo proračuna vklju- leto 1978. Prihodki in razporeditev prihodkov čeni v splošno porabo. pa so po tem odloku sestavni del proračuna za ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, leto 1979. DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN rmt IZ ODLOKA o posebnem prispevku za gradnjo centralnega odlagališča odpadkov za Litijo in Šmartno Problematika neurejenega odlagališča odpadkov ob Ponoviški cesti je v Litiji prisotna že nekaj let in o njej so že razpravljali delegati na skupščinah občinske skupščine, komunalne skupnosti in stanovanjske skupnosti ter zahtevali, da se ta problem čim hitreje reši. Skupščina komunalne skupnosti je na eni izmed prejšnjih sej že razpravljala o tem, da prevzame investitorstvo za izgradnjo centralnega odlagališča odpadkov pod pogojem, da bodo zagotovljena finančna sredstva. Ker teh komunalna skupnost nima na razpolago, je skupščina komunalne skupnosti na 2. redni seji dne 26/10—1978 sprejela sklep, da se skupščini občine predlaga sprejem odloka o posebnem prispevku za izgradnjo centralnega odlagališča odpadkov za Litijo in Šmartno. V osnutku odloka so opredeljene višine prispevka na podlagi izračuna, ki je bil izdelan na osnovi ocenjene vrednosti predvidene investicije in kreditnih pogojev Ljubljanske banke - stanovanjsko komunalne banke. Ocenjena vrednost investicije je cca 3,000.000 din. Ljubljanska banka odobrava za tovrstne investicije kredit pod naslednjimi pogoji: - investitor mora zagotoviti najmanj 30 % lastne udeležbe od predračunske vrednosti investicije, - kredit se odobri za odplačilno dobo osem let in letni obrestni meri 6 %. Glede na to moramo pred pričetkom gradnje zagotoviti 900.000 din lastnih sredstev in vsako leto 335.000 din za odplačilo anuitet. Osnova za izračun prispevka je m2 tlorisne površine stanovanj in garaž ter pokritih poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje gospodarske, negospodarske ali obrtne dejavnosti. Te površine znašajo letno: - gospodinjstva 1,002.000 m2 - ustanove, gospodarstvo, obrt 300.000 m2 ali skupaj 1,302.000 m2. Da bi letno združili najmanj 335.000 din, se predlaga prispevek v višini: - za gospodinjstva 0,25 din/m2 - za ustanove, gospodarstvo in obrt 0,35 din/m2. Tako bi letno zbrali: 1,002.000 x 0,25 = 250.500 din 300.000 x 0,35 = 105.000 din skupaj 355.500 din. Na podlagi izračuna in ob ugotovitvi, da v ceni odvoza smeti ni vključena razširjena reprodukcija, skupščina komunalne skupnosti občine Litija predlaga zborom skupščine občine Litija sprejem odloka o posebnem prispevku za izgradnjo centralnega odlagališča odpadkov za Litijo in Šmartno. Nekaj določb iz osnutka odloka: 2. člen: Zavezanci plačevanja prispevka so vsi uporabniki stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice), temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredno uporabniki stavbe ali dela stavbe. 3. člen: Osnova za izračun prispevka je m2 tlorisne površine stanovanj in garaž ter pokritih poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje gospodarske, negospodarske ali obrtne dejavnosti. 4. člen Gospodinjstva, ki so zavezanci prispevka, plačujejo prispevek v znesku 0,25 din mesečno za m startovanjske in garažnih površin. Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so zavezanci prispevka plačujejo prispevek v znesku 0,35 din za m2 površine, katero uporabljajo za poslovno dejavnost. 5. člen: Prispevek za izgradnjo centralnega odlagališča odpadkov za mesto Litija in Šmartno obračunava izvajalec odvoza smeti skupaj s ceno za odvoz smeti in ga odvede do 15. v mesecu za pretekli mesec na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija. Še vedno slab obisk Odgovor na delegatsko vprašanje Delegacija Krajevne skupnosti Gabrovka je na zadnji seji občinske skupščine postavila vprašanje, kdaj se bo pričelagradnjabencinske črpalke v GabrovkL Oddelek za gospodarstvo je pripravil naslednji odgovor: Gradnja bencinskega servisa v Moravčah pri Gabrovki je predvidena v letu 1979. Delovna organizacija Istra-benz je jeseni vložila zahtevo i:a lokacijsko dovoljenje pri Republiškem sekre-nriatu za urbanizem v Ljubljani. Republiški sekretariat za urbanizem je razpisal lokacijsko obravnavo, ki bo 7. decembra 1978 v Moravčah. Po lokacijski obravnavi izda Republiški sekretariat za urbanizem lokacijsko odločbo z lokacijskimi pogoji. Tedaj more investitor naročiti gradbene načrte ali bolje rečeno načrte za izdajo gradbenega dovoljenja. Ko so načrti izdelani, bo Istra-benz zaprosil za gradbeno dovoljenje. Tega pa izda Sekretariat za industrijo. Listamo zapisnike sej Občinske skupščine PRED 20 LETI (iz zapisnika 10. seje občinskega zbora in zbora proizvajalcev 19/8-1958) Svet za družbeni plan in finance je na svoji seji razpravljal o priporočilu okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in sprejel sklep, da se predloži obema zboroma v razpravo in potrditev predlog, da se zviša nagrada predsedniku občinskega ljudskega odbora Litija od sedanjih 30.000 din mesečne nagrade na 35.000 din mesečne nagrade. Ta nagrada naj bi se izplačevala od 1. januarja 1958 dalje. Odborniki obeh zborov so enoglasno potrdili predlagani predlog in se strinjajo, da se predsedniku občinskega ljudskega odbora Litija dodeli nagrada v višini 35.000 din mesečno od 1/1-1958 dalje. PRED 17 LETI (iz zapisnika 30. skupne seje občinskega zbora in zbora proizvajalcev, dne 24/10-1961) Ad6/a Predlog odloka o javnem redu in miru je bil poslan vsem odbornikom z vabili, zato je predsednik sveta za splošne in notranje zadeve samo obrazložil, da je zadevo obravnaval tudi svet na svoji seji ter predlagal, da oba zbora odlok potrdita. V razpravi so odborniki predlagali, da se v odloku doda kot posebna točka: — prepovedano je sankanje v zimskem času na javnih poteh. Društvo prijateljev mladine pa za razvedrilo otrok organizira sankanje pod nadzorstvom; s tem bi se izognili prometnim nezgodam. Odborniki so po končani vsestranski razpravi soglasno sprejeli sklep: Odlok o javnem redu in miru v občini Litija se potrdi. Društvu prijateljev mladine v Litiji se posreduje mnenje odbornikov, da organizira sankanje pod nadzorstvom. .' *. Tudi tokrat ni bil obisk delegatov na sejah zborov občinske skupščine in skupščin SIS najboljši. Še vedno nekatere delegacije OZD in KS ter organizacij ne smatrajo za potrebno, da bi se udeleževale sej teh skupščin. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo podatke o (ne)udeležbi le za občinsko skupščino in 5 skupščin SIS. Na sejo zbora združenega dela občinske skupščine, ki ima 28 delegatskih mest, in je bila dne 21. 11. ni bilo delegatov Mizarstva Gabrovka Združenja zasebnih obrtnikov, Centromerkurja in konference delegacij strokovnih služb SIS, ki pa so svojo odsotnost opravičili. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je zasedal 21. 11. Seje tega zbora, ki ima 18 delegatskih mest, se niso udeležili delegati iz naslednjih krajevih skupnosti: Hotič, Ribče, Jablaniška dolina, V. Štanga, Kostrevnica, Primskovo. Družbenopolitični zbor je zasedal 20. 11. Od 25 delegatov je bilo na seji navzočih 16 delegatov. Dva sta navzočnost opravičila, za ostalih 7 pa niso znani vzroki neudeležbe. Skupščina SIS za izobraževanje je zasedala 14. 11. V zbor uporabnikov, ki ima 42 delegatskih mest, niso delegirali delegate: TOZD Gradmetal, KZ Litija, KZ Presad Gabrovka, Gostinsko podjetje Litija, ŽTP postaja Litija, Mesarija in prekajevalnica, Pekarna, TOZD Pletilja, Mizarstvo Litija, Krajevna skupnost Šmartno, Krajevna skupnost Hotič, Krajevna skupnost Kostrevnica, Krajevna skupnost Kresnice, Kraje- kupnost Sava. V zbor izvajalcev, ki ima 15 del. mest, pa niso delegirali svojega delegata Glasbena šola Osnovna šola Šmartno (od treh delegatov sta bila navzoča dva) Skupščina SIS za otroško varstvo je zasedala 15. 11. V zbor uporabnikov, ki ima 45 del. mest, niso delegirali svojih delegatov: GG Litija, TOZD Gradmetal, TOZD IA Kresnice, Osnovna šola Litija, Osnovna šola Šmartno, Osnovna šola Gabrovka, TOZD Komunala, Gostinsko podjetje Litija, Združenje zasebnih obrtnikov, Mesarija in prekajevalnica, Pekarna, TOZD Pletilja, Mizarstvo Litija, Cestno podjetje, Elektro Ljubljana, Osnovna šola Milan Borišek, Delavska univerza, Vzgoj. varstveni zavod, Krajevna skupnost Litija levi breg, Krajevna skupnost Šmartno, Krajevna skupnost Hotič, Krajevna skupnost Kostrevnica, Krajevna skupnost Kresnice, Krajevna skupnost Jablaniška dolina, Krajevna skupnost Vače. V zbor izvajalcev, ki ima 13 delegatskih mest, niso delegirali delegatov: Osnovna šola Šmartno, Osnovna šola Gabrovka, Oboji so odsotnost opravičili. Skupščina SIS za kulturo je zasedala 14. 11. V zbor uporabnikov, ki ima 46. del. mest, niso delegirali delegatov: Predilnica, GG Litija, TOZD Gradmetal, TOZD IA Kresnice, Kovina, Osnovna šola Šmartno, TOZD Komunala, Gostinsko podjetje Litija, Združenje zas. obrtnikov, Mesarija, Pekarna, Krajevna skupnost Hotič, Krajevna skupnost Jevnica, Krajevna skupnost Kostrevnica, Krajevna skupnost Kresnice, Krajevna skupnost Primskovo, Krajevna skupnost Sava, Krajevna skupnost Vače, Krajevna skupnost Št. Poljane. Zb6r izvajalcev skupščine kulturne skupnosti ima 12 del. mest. V ta zbor niso delegirali delegatov: Zavod za spomeniško varstvo, Glasilo občanov, Zveza kulturnoprosvetnih organizacij (od 5 sta bila prisotna 2). Skupščina telesnokulturne skupnosti je zasedala 15. 11. V zbor uporabnikov, ki ima 46 del. mest, niso delegirali svojih delegatov: Predilnica, TOZD Gradmetal, Kovina, Osnovna šola Šmartno, TOZD Komunala, Gostinsko podjetje Litija, ŽTP — postaja Litija, Mesarija in prekajevalnica, Pekarna, Pletilja, Mizarstvo Litija, Delovna skupnost družbenopol. organizacij in PM Krajevna skupnost Dole, Krajevna skupnost Gabrovka, Krajevna skupnost Hotič, Krajevna skupnost Jevnica, Krajevna skupnost Kresnice, Krajevna skupnost Primskovo, Krajevna skupnost Vače, Krajevna skupnost Št. Poljane. V zbor izvajalcev, ki ima 19 del. mest, niso delegirali delegatov: Košarkarski klub Litija, Ribiška družina Litija, Nogometni klub Apnar Kresnice, Šolsko šp. društvo Predilec osn. šole Litija, Lovske družine, Namiznoteniški klub Litija. Skupščina SIS za soc. skrbstvo je zasedala v novembru. V zbor uporabnikov, ki ima 45 del. mest, niso delegirali delegatov: GG Litija, TOZD Gradmetal, KZ Litija, Osnovna šola, Gostinsko podjetje Litija, Združenje zas. obrtnikov, Mesarija, Pekarna, TOZD Pletilja, Mizarstvo Litija, Cestno podjetje Litija, Elektro Ljubljana, Osnovna šola M. Borišek, Delavska univerza, VVZ, Krajevna skupnost Hotič, Krajevna skupnost Kostrevnica, Krajevna skupnost Jablanica, Krajevna skupnost Vače, Krajevna skupnost Štangarske Poljane. V zbor izvajalcev, ki ima 8 deleg. mest, pa ni delegiral potrebnega števila delegatov Dom „Tisje". Od 5 delegatov so prisostvovali samo trije. Že bežna analiza pove, da med OZD sej skupščine ne jemljejo preveč resno v TOZD Gradmetal, Gostinskem podjetju Litija in konferenci delegatov Mesarije in Pekarne. Udeležbo na vseh sejah skupščin pa so zagotovile delegacije Lesne ind. Litija, TOZD Mercator-Go-lovec, TOZD Zdravstveni dom, TOZD Usnjarna Šmartno, uprava obč. skupščine in konferenca delegacij SDK, LB, PTT in SAP. Pri krajevnih skupnostih pa so izredno slabo udeležbo imele KS Hotič in KS Kostrevnica, dočim so KS Litija - desni breg, KS Polšnik in KS Vintarjevec s svojimi delegati bile prisotne na vseh sejah. KS VELIKA ŠTANGA Prvič so praznovali svoj krajevni praznik se skrbno in redno udeležujejo sej ob prizadeva nem vodenju. Vodja združene delegacije za skupščino SIS za stanovanjsko, komunalno kmetijsko zemljiško skupnost je tov. Škrabanja Rado. Tudi ta delegacija šteje 10 delegatov, ki se precej neredno udeležujejo sej, zato si bo vodja še bolj prizadeval, da se bo stanje izboljšalo. Vsem vodjem delegacij želim v imenu vseh občanov KS Sava, da bi s svojimi delegati tudi vnaprej uspešno zastopali naše interese in potrebe in s tem pripomogli k nadaljnjemu napredku naše krajevne skupnosti, občine in celotne družbene skupnosti. Angelca Ocepek KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Vsi vemo, da je 29. november praznik naše domovine, malokdo pa, da je ta dan tudi praznik krajevne skupnosti Velika Štanga. Praznujejo ga v spomin na težke trenutke vašča-nov, 29. novembra 1944. leta. Prebivalstvo, izredno zavedno, je že od poletja 1941. leta sodelovalo s partizani in jim pomagalo. Sovražnik je zaradi tega večkrat izvajal nad njimi nasilje, tega dne pa je bilo najhuje. Vse vaščane so Nemci postavili ob zid pri cerkvi. Ljudje so bili prepričani, da je to konec. Le izredni prisebnosti in zgovornosti sovaščanke, ki je uspela pregovoriti oficirja, se imajo zahvaliti, da se ni zgodilo najhujše. Krajani so se letos odločili, da svoj krajevni praznik praznujejo kar najlepše. Mladinci so pripravli kulturni program, ki je navdušil mnogoštevlne obiskovalce. Ob tej priložnosti je vse navzoče pozdravil predsednik njihove krajevne skupnosti, tov. Zvone Končina, z besedami: „Ob praznovanju krajevnega praznika smo sklenili, da pogostimo še starejše občane in krvodajalce. S skiomno pogostitvijo se vam skušamo vsaj delno oddolžiti in zahvaliti za vaša humana dejanja, ki so v tem času neobhodno potrebna. Vsak dan smo priče prometnim in drugim nesrečam, kjer pridejo do izraza te krvodajalske akcije, in zato smo lahko vsi krvodajalci ponosni, ker smo že marsikomu rešili življenje. Naj zaključim z željo, da bi se ta humana dejanja nadaljevala še v večjem številu na pobudo krajevne organizacije Rdečega križa. Pogostitev smo namenili tudi našim starejšim občanom, ki so v preteklosti veliko pretrpeli in prispevali k današnji samoupravni družbi. Sedaj vas še enkrat lepo pozdravljam in vam želim veliko dobre volje." Na koncu je tov. Zvone Končina podelil priznanja OF štirim najzaslužnejšim krajanom in krvodajalcem, ki so darovali kri desetkrat in petkrat. Priznaje OF so dobili tov. Martin Marolt, Ivan Žust, Alojz Planinšek in Ignac Petek. Priznanje za večkratno darovano kri pa so prejeli tov. Pavel Končina, Franc Bučar, Martin Fortuna in Avgust Pleško. Prireditelji so se izredno potrudili in pripravili prireditev tako, da bo navzočim ostala še dolgo v spominu. M.M. Obisk v kinu spet narašča Krajani so napolnili dvorano kulturnoprosvetnega doma. (Foto: Matic Malenšek) KRAJEVNA SKUPNOST SAVA belegacije dobro delujejo Prejšnji mesec sem obiskala vodje delegacij naše krajevne skupnosti. Povedali so o svojih uspehih in težavah pri delu. Vodja delegacije krajevne skupnosti za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija je Mrzelj Vladimir. Delegacija šteje 7 članov. Obravnava vprašanja, za katera ima krajevna skupnost interes. Pred vsakim zborom skliče vodja sejo delegacije, na kateri delegat poroča o zadnji seji zbora krajevnih skupnosti, obravnavajo gradivo za sejo skupščine, določijo delegata in podajo predloge za vprašanja delegatov in za dnevni red skupščine. Vodja s pismenimi vabili povabi člane delegacije, predstavnike krajevne skupnosti, predstavnike DPO in sekretariat skupščine občine. Vladimir je povedal, da se delegati sej redno udeležujejo. Z veseljem opravlja svojo dolžnost in pomaga pri vseh akcijah v KS. Da bi občane lažje obveščali, bodo objavljali pomembne sklepe in predloge iz življenja in dela KS v oglasnih omaricah, ki so nameščene v Lešah, Ponovičah, na Sp. Logu in na Savi. Vodja združene delegacije za skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in socialno skrbstvo je Vera Bezjak. Ta delegacija šteje 10 članov. Večina delegatov se zaveda svoje dolžnosti in redno obiskujejo seje. Težave so z udeležbo na sejah v skupščinah SIS, ker so v dopoldanskem času, ko imajo delegati službo. Vodja si z izrednim veseljem do dela prizadeva, da so seje obiskane. Tovariš Kremžar Franc je vodja združene delegacije za skupščino SIS za zdravstvo, pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje, zaposlovanje in raziskovanje. Ta delegacija šteje 10 delegatov, ki Programski svet kina, ki ga je letos spomladi imenoval izvršni odbor kulturne skupnosti Litija, uspešno uresničuje svoje naloge, saj si zelo prizadeva, da bi zboljšal filmski spored, odpravil izgubo ter privabil v dvorano nove obiskovalce. Na zadnji, 3. seji, je najprej razpravljal o letošnjem sporedu, ki se sicer že izteka, in ugotovil, da prevladujejo spet kavbojke in kriminalke, vendar jih je manj kot prejšnja leta. Filmi „Zrelo" in dva iz serije „Tarzan" so privabili največ ljubiteljev sedme umetnosti. Za boljše obveščanje občanov je treba namestiti v Litiji še dve reklamni omarici (na Rozmanovem trgu in pri mostu). Pred začetkom vsake predstave naj se na platnu objavi tudi reklama za naslednji film. Včasih se zgodi, da je obiskovalcev zelo malo; programski svet je sklenil, da filma ne bodo predvajali, če bodo prodali manj kot 20 vstopnic. Finančno poslovanje v prvih devetih mesecih tekočega leta ne kaže več izgube, saj so dohodki od prodanih vstopnic višji, kot so v planu predvideli. Seveda bo tudi še vnaprej potrebna letna dotacija kulturne skupnosti, ki bi jo morali vsako leto povišati za 11 %. Svet je potrdil tudi izbor filmov za prihodnje leto. Med 52-imi barvnimi filmi je skoraj polovica ameriških (20), sledijo francoski in italijanski filmi (po 8), nato jugoslovanski (7) in angleški (6), videli pa bomo še po 1 španski, zahodno-nemški in hongkonški film; med njimi ni niti enega iz vzhodnih držav. Po filmskih zvrsteh so na prvem mestu kavbojke (8), nato pustolovski (7), komedije (6), kriminalke pa si z dramami in fantastičnimi filmi delijo četrto do šesto mesto (po 5); zavrteli nam bodo še 4 vojne filme, 3 ljubezenske (erotične), po 2 glasbena in akcijska, na zad- njem mestu pa je še ena vohunska zgodba, po 1 akcijski in dokumentarni film, ne manjkata pa grozljivka in spektakel - paša za oči. V zvezi s filmskim sporedom za leto 1979 je programski svet sklenil še naslednje! 1. Obe šoli - litijska in šmarska, naj pričneta uvajati v pouk filmsko vzgojo; filme, ki so na rednem sporedu, naj po svoji presoji učencem priporočata ali odsvetujeta. 2. Filme, ki niso priporočljivi ali primerni za šolarje, je treba v reklamnih omaricah na lepakih označiti z napisom: „Otrokom ne priporočamo ogleda filma" ali: „Otrokom ne dovolimo ogleda filma"; tako ravnajo že nekaj let v Ljubljani. 3. Poskušali bomo uvesti mladinske predstave ob sobotah dopoldne, isti film pa bi lahko zavrteli odraslim že v petek zvečer. Te filme bomo naročali posebej. 4. Kadar „padejo" državni in republiški prazniki na dneve med tednom, ni filmskih predstav, čeprav bi bile včasih koristne in potrebne. Prihodnje leto naj bi zavrteli film tudi na dan OF in praznik republike. 5. Nekateri mlajši obiskovalci se še vedno ne znajo med predstavami primerno obnašati, zato naj uprava kina zaprosi postajo milice, naj dežurni miličnik od časa do časa pride na predstavo. 6. Pred zaključkom šolskega leta bomo ponovili anketo, ki smo jo izvedli prvikrat letos v maju. Programski svet kina pričakuje, da bodo našteti ukrepi pripomogli k uspešnejšemu delu šmarskega kina. Že sedanji obisk je za tretjino večji od lanskega, zato upamo, da bo ob letu dni še bolje. Boris Žužek V Zavrstniku imajo že nekaj sredstev Junija letos so se vaščani Zavrstnika z izredno uspelim referendumom odločili za uvedbo 5-letnega samoprispevka za modernizacijo (asfaltiranje) cest v Zavrstniku in Grmačah. V petih mesecih so zbrali že okoli 60.000 din, računajo pa, da bodo v petih letih zbrali okrog 800.000 din. Krajevna skupnost Šmartno je za leto 1979 tudi vnesla v svoj program asfaltiranje cestnega odseka od Sitarjevca (Muzga Lado) do gostilne Kolejak v Zavrstniku. Gradbeni odbor v Zavrstniku upa, da mu bo ob pomoči SO Litija uspelo pridobiti ustrezne kredite, s katerimi bi lahko z deli pričeli že v letu 1979. Med TOZD Gradmetal in Rep. skupnostjo za ceste pa je tudi že sklenjen dogovor o izdelavi projekta za modernizacijo cest v Zavrstniku. Rok izdelave projekta je 30. 3. 1979. M.Hauptman V spomin Niku Prestorju Bil je dan kot na njegovi sliki: topla zemlja, zlato listje, modro nebo in beli oblaki. Na nas pa je legla senca neke nedoumljive dokončnosti: poslavljali smo se od Nika Prestorja, človeka in slikarja, ki je kot sonce tistega oktobra ogrel in prežaril srca vseh, ki smo ga poznali. ■•'.<■ Rodil seje leta 1899 na Gorenjskem, končal učiteljišče v Ljubljani in se nato podal kot mlad idealist na svojo dolgo in plodno pot, ki ga je vodila od Jesenic in idiličnih gorenjskih vasic do proletar-skega Zagorja in končno do naše občine. Tu so bile postaje njegovega življenja Konjšica, Sava in končno Litija. Niko Prestor svojega poklica ni jemal kot službe. S srcem in dušo je bfl učitelj, ki mladih neugnanih nadebudnežev ni uvajal le v skrivnosti abecede, bil jim je tudi prijatelj, seznanjal jih je s sadjar-jenjem, kazal jim je lepote njihove okolice, učil jih je, biti dober in pošten. Vsepovsod po Slovenskem so danes raztreseni njegovi učenci; v slehernem od njih - od koprivniškega kmeta do inženirja s Save, pa žari plamenček Prestor-jevega svetlega značaja. Njegov nezmotljivi čut ga je vedno vodil tja, kjerkoli so bili pošteni ljudje, kjer je bila borba za pravico in napredek. Predvojni sokol se je v temnih dneh naše zgodovine znal že na začetku postaviti na pravo stran, na stran parti- zanov. Begunjske ječe ga niso zlomile in po osvoboditvi je vložil Prestor vso svojo energijo v izgradnjo. Učil je, igral in režiral, cepil drevje in obnavljal šolo. Nobena akcija ni minila brez njega. Zadnja leta se je ves posvetil kulturi, posebej še likovnemu živjjenju. Ustvarjal je do zadnjega dne. Litijski kulturniki izgubljamo z njim veliko: izgubljamo ustvarjalca in vzornika. Skoraj ni motiva v naši ožji in širši okolici, ki ga Niko Prestor ne bi naslikal. Njegove preproste in tople podobe kozolcev in kašč, mlinov in kmečkih domačij, njegove krajine, njegova tihožitja visijo v neštetih hišah in grejejo srca preprostih ljudi. V slehernem cvetu, v vsakem drevesu in zidu je Prestor znal najti lepoto. Pa ne le to. To lepoto je znal tudi približati manj ostrim očem. Znal je v gledalcu prebuditi enako lepa in plemenita čustva, kot jih je nosil v svojem srcu. Bil je tudi organizator kulturnega življenja v Litiji. Vsem nam bodo ostale v spominu razstave, ki jih je pomagat pripraviti, razgovori, ki jih je organiziral in na katerih je tako ognjevito znal braniti prvo umetnost. V nas bo ostalo njegovo šegavo pripovedovanje o slikarjih, s katerimi se je srečaval na svoji poti, o zanimivih akcijah za napredek, o učiteljih in kmečkih koreninah. O, znal je biti tudi oster in reči bobu bob. Vendar mu nihče ni zameril, saj smo vsi vedeli, da stoji za svojimi besedami s svojo neomajno poštenostjo in dobronamernostjo. Nismo ga vedno razumeli in včasih ie bila nehvaležnost plačilo za njegov trud. Toda Niko Prestor je vztrajal in delal dalje z voljo in veseljem, ker je vedel, da ima prav. Danes cenimo njegov trud in njegove rezultate - postal je naš vzor, ki ga bomo skušali posnemati. Vemo - ni dovolj biti le priden, imeti je treba tudi občutek za napredno in na vsakem koraku biti človeško topel in pošten. Kakršen je bil in ostaja med nami -Niko Prestor. Jože Meglic SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE LITIJA obvešča vse občane, interesente za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju Litije, Šmartna in Kresnic, da je razpisala prodajo stavbnih zemljišč. Vse informacije o razpisnih pogojih lahko interesenti dobe pri Strokovni službi komunalne in stanovanjske skupnosti, Rozmanov trg 28, Litija, osebno ali po telefonu št. 88-004 in 88-001. Mlada družina nujno potrebuje eno ali dvosobno stanovanje v Litiji, Šmartnem ali bližnji okolici. Možnost predplačila. Naslov lahko dvignete v uredništvu „Glasila občanov". 4^9999999 Telesna kultura je dejavnost vseh občanov Problemska konferenca o položaju in usmeritvah telesne kulture v naši občini, ki jo je organiziral svet za kulturo in telesno kulturo pri Predsedstvu OK SZDL Litija, jc pokazala na vrsto problemov na telesno-kulturnem področju v naši občini, obenem pa je tudi nakazala nekatere usmeritve za reševanje telesnokulturne problematike. Kot rdeča nit sc jc skozi problemsko konferenco vlekla problematika športnih objektov v občini. Ugotavljam, da jc teh objektov še vedno občutno premalo - na prebivalca naše občine pride samo 8 dm pokrite površine! - se je pridružilo tudi vprašanje vzdrževanja teh objektov. Telc-snokulturna skupnost Litija s skromnimi sredstvi težko zagotavlja vzdrževanje teh objektov, dosti pa nas stane tudi tekmo- valni šport, brez katerega pa tudi ne moremo biti, saj smo v preteklosti tudi na tem področju dosegali zelo dobre uspehe in jih še sedaj. Problemska konferenca je ugotovila, da v OZD mnogo premajhno pozornost posvečajo telesnokulturni dejavnosti delavcev. Tako npr. nobena naša OZD ne razmišlja o sistemizaciji nalog in opravil rekrcatorja, čeprav za to usmeritev obstaja tudi redni in izredni študij na Visoki šoli za tel. kulturo, razni tečaji za takšne delavce pa tudi niso redki. Mnenja, da bi tekmovalni šport v občini (nogomet, košarka, rokomet) „resili" s pokroviteljstvi posameznih OZD, so dobra zamisel. Tako bi sc TKS razbremenila močne postavke izdatkov in bi lahko namenila več sredstev za množično udej- stvovanje občanov v telesnokulturni dejavnosti. Da občani kažejo veliko zanimanje za aktivno in redno telesnokulturno dejavnost, kaže tudi podatek o zasedenosti telovadnic, ki so nepretrgoma zasedene. Ob zaključku so navzoči spregovorili tudi o potrebah za nove športne objekte v občini, in ugotovili, da nujno potrebujemo večnamensko telovadnico večjih izmer, pokrito kopališče in ureditev nekaterih igrišč v krajevnih skupnostih. Seveda so te potrebe tudi vezane na vsebino III. občinskega samoprispevka, s katerim bomo poleg objektov za kulturo, šolstvo in otroško varstvo pridobili tudi prepotrebne telesnokulturne objekte v občini. T.B. NOVICE IZ KULTURE Gledališki obisk — Šmarski šolarji že več let sodelujejo z ljubljanskim Mladinskim gledališčem, saj obiščejo vsako sezono vsaj eno predstavo. 21. novembra letos so si ogledali slovensko noviteto Svetlane Makarovič: „Sen zelenjavne noči", kjer so se predstavili vsi igralci najmlajšega slovenskega poklicnega gledališča. Brezplačna izposoja — Na zadnji seji sveta za kulturo, ki deluje pri Občinski konferenci SZDL Litija, so člani razpravljali tudi o nadaljnjem razvoju litijske matične knjižnice in njenih podružnic, saj se stanje od zadnje javne tribune o kulturi prepočasi zboljšuje. Svet meni, naj bi si vsi učenci osnovnih šol v občini lahko sposojali knjige v knjižnicah brezplačno, za kar naj bi poskrbele matične šole. Zaenkrat imajo to ugodnost le šmarski šolarji. Ko se bo knjižnica preselila v nove prostore, bo šele lahko razvijala tudi druge oblike dela, kot so: ure pravljic, pedagoške ure za šolarje, razgovore o knjigah, srečanja s književniki ter ilustratorji in podobno. Želijo si pomladitve — Na oktobrskem občnem zboru so si člani KUD-a iz Jevnice začrtali za prihodnje obdobje obsežen delovni program. Poleg dosedanjih nastopov pevskega zbora in dramske sekcije, ki skrbita tudi za izvedbo vseh krajevnih proslav, nameravajo v prihodnje urediti še knjižnico, organizirati obiske Jevničanov v ljubljanskih gledališčih, pripraviti razne razstave ter pridobiti v svoje vrste čimveč mladine. Na prvi seji odbora so izvolili ■tudi komisije za pevsko, dramatsko ter mladinsko kulturno dejavnost. „Veriga" v Veliki Kostrevnici — KUD „Ivan Bartl" se ukvarja največ z dramsko dejavnostjo, saj se v vsaki sezoni oddolži domačinom z novim delom; pri izboru posega v sodobno in klasično dramatiko. Letos so se odločili za Finžgarjevo „Verigo", ki zahteva kar štirinajst igralcev in igralk, vendar Kostrevničani zatrjujejo, da jim to ne povzroča težav. „Lipa" tudi na Vačah - Moški pevski zbor „Lipa" iz Litije vsi poznamo, enako ime pa so si izbrali tudi prebivalci Vač za svoje kulturno društvo, ki sije zadalo bogat delovni program. Tudi v minuli sezoni niso mirovali; pevski zbor, vodi ga učitelj Zvone Kolenc, se je predstavil doma kar šestkrat in enkrat v Jevnici na občinski pevski reviji, dramska skupina pa je zaigrala komedijo ,,Ljubezen in ljubosumje" dvakrat doma in petkrat na gostovanju, pripravila pa je še kulturni program za osem proslav na Vačah. Dve občinski reviji - Zadnji ponedeljek v novembru so se zbrali v Litiji predstavniki 6 pevskih zborov in 5 dramskih skupin ter se dogovorili o delu v tekoči sezoni. Občinsko pevsko revijo, ki je letos v Jevnici lepo uspela, bodo pevski zbori pripravili tudi naslednje leto, in sicer drugo polovico aprila v Gabrovki, dramske skupine pa bodo organizirale prvo dramsko revijo, ki naj bi potekala februarja in marca v dveh krajih - Jevnici ter Veliki Kostrevnici. Na seji so razpravljali še o vse bolj zapletenih finančnih opravilih, ki jih morajo opravljati društva, in predlagali, da bi bilo treba to poslovanje enotno urediti v okviru kulturne skupnosti. Filmski kažipot — Medtem ko smo vam za decembrski program šmarskega kina priporočili kar dva filma, tega za januar ne moremo storiti, saj bi se težko odločili za najboljšega. Prvi teden bodo vrteli ameriški ljubezenski film „Ko ležiš, kaj reci", ki ga ne priporočamo otrokom, kar lahko sodimo že po naslovu. Sledil mu bo angleški fantastični film „Zemlja, izgubljena v času", tretji je ameriška kavbojka „Mož iz doline", januarski spored pa zaključuje domači vojni film „Akcija stadion". Predstave so še vedno ob sobotah ob 17.30 in 20. uri, ob nedeljah pa popoldne ob 16. uri. Boris Žužek Občane —stanovalce, ki prejemajo delno nadomestitev stanarine, in tiste, ki smatrajo, da izpolnjujejo pogoje za delno nadomestitev stanarine Pozivamo da vložijo zahtevke za delno nadomestitev stanarine v letu 1979. Zahtevek se vloži na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija. Zahtevku za delno nadomestitev stanarine je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — veljavno stanovanjsko pogodbo, — zapisnik o oceni stanovanja, — izjavo nosilca stanovanjske pravice, da stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanja ali dela stanovanja noben član gospodinjstva ne uporablja za poslovne prostore, da noben član gospodinjstva ne gradi ali ni lastnik stanovanjske hiše ali počitniške hiše in da noben član gospodinjstva ni lastnik avtomobila. Stanovalci lahko ob ugotavljanju, če jim pripada delna nadomestitev stanarine, uporabijo nase gradivo z izračuni, ki jim je dostopno pri blagajnikih hišnih svetov. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija razpisuje na podlagi sklepov organov upravljanja Javni natečaj za oddajo v najem neopremljenih poslovnih prostorov v Litiji, Levstikova ulica 1, za opravljanje obrtne dejavnosti (popravilo gospodinjskih strojev, TV in radio sprejemnikov in podobno). Poslovne prostore je uporabljala Pekarna Ljubljana za peko kruha. Prostori so ločeni s hodnikom in razporejeni tako, da jih lahko oddamo dvema interesentoma. Pogoji oddaje poslovnih prostorov so: — najemnik se mora pogodbeno obvezati, da bo na lastne stroške uredil in opremil poslovni prostor v skladu s pogoji inšpekcijskih služb za obrtno dejavnost, ki jo bo opravljal; — da prične z obrtno dejavnostjo najkasneje 1. 6. 1979.1eta; — da prične s 1. 6. 1979 plačevati najemnino najmanj v višini izklicne cene, ki znaša 15,00 din za kv. m poslovnega prostora. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija. Rok za sprejemanje pismenih ponudb je 15 dni od objave natečaja v Glasilu občanov. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni IZ KMETIJSTVA Program predavanj iz kmetijstva Program predavanj iz kmetijstva Kot v preteklih letih bomo tudi v zimski sezoni 78/79 organizirali v Kmetijski zadrugi Litija seminar iz kmetijstva. Seminarje namenjen vsem kmečkim prebivalcem, mladini in ženam. Predvidene so naslednje teme: 1. Nova zakonodaja v kmetijstvu, ki obsega: — zakon o združevanju kmetov — zakon o kmetijskih zemljiščih — zakon o preživninah — zakon o kompenzacijah v kmetijstvu 2. Prehrana živine v sedanjih pogojih 3. Pridelovanje krme s poudarkom na pravilnem siliranju in ekonomiki 4. Oblike predelovanja krme na njivah, sestavljanje travno-de-teljnih mešanic, 5. Novosti o uporabi in tehniki zaščitnih sredstev 6. Ekonomika pridelovanja črnega ribeza za področja, kjer rib ;z uspeva 7. Topla greda in njena uporaba v kmečkem vrtu 8. Teme iz gospodinjstva 9. Zaključek in organizacija ekskurzije Na željo udeležencev seminarja se bomo lahko odločili še za dodatne teme. Na prvem predavanju se bomo tudi odločili za datume naslednjih predavanj. Posebno opozarjamo na prvo predavanje PREHRANA ŽIVINE V SEDANJIH POGOJIH, ki bo dne 26. decembra 1978 ob 16. uri na upravi zadruge v novi sejni sobi. Predavanje bo zanimivo predvsem zato, ker bomo poskušali dati nekaj napotkov rejcem za krmljenje v sedanjih razmerah, ko se moramo zaradi visoke cene koruze usmeriti v iskanje cenejše krme, predvsem pa v pridelovanje krme doma. Za slehernega kmetovalca je brez dvoma zanimiva tudi nova kmetijska zakonodaja, ki jo bomo skušali na seminarju obdelati čimbolj poljubno in s primeri iz vsakdanje prakse. Lenka Dientel Kmetijstvo v očeh mladih Na kmetijstvo smo do nedavnega gledali še precej zviška, saj je bil ta poklic namenjen predvsem tistim, ki v šoli niso dosegali zadovoljivih rezultatov. Vse večja potrošnja hrane je narekovala, da smo začeli aktivnejše pospeševati zasebno kmetijsko proizvodnjo. Z ugodnimi krediti so se nekatere kmetije docela mehanizirale in preusmerile v tržno proizvodnjo. Zaradi ugodnih cen kmetijskih proizvodov so se pojavili tržni viški, vendar že v naslednjih sezonah se zaradi porasta cen osnovnih sredstev pojavijo primanjkljaji. Zato je kmetijska proizvodnja nestabilna in nastaja stanje, kakršno je danes. Z vse večjim angažiranjem družbeno političnih organizacij in skupnosti, so se bistveno izboljšale razmere v kmetijstvu, zlasti v zasebnem, saj se bistveno izboljšuje položaj kmeta. To mu daje perspektivo tudi v bodoče, čeprav dohodek kmeta še zdaleč ne dosega dohodka delavca v združenem delu. Zaradi specifične proizvodnje in neorganiziranosti, je kmet še vedno vezan na kmetijo 24 ur na dan. Še vedno se pojavlja pereč problem ostarelih kmetov, predvsem v hribovskih predelih, kjer skoraj ne zasledimo mladih. Pri teh problemih se mora predvsem mladina in celotna družba aktivno vključevati v izgradnjo infra strukture, saj bi tako mogoče prepričali mlade za vrnitev na kmetije. Tendenca deagrarizacije in zaposlovanja zunaj kmetijstva je bila pred nekaj leti še dokaj močna ter stihijska in ni bila podprta z dodatnimi akcijami (možnost prekvalifikacije, šolanje, gradnja, socialno varstvo in podobno), se je v zadnjem času umirila, vendar je močan porast kmetij, na katerih je vsaj en družinski član zaposlen. Takih kmetij je po statističnih podatkih v Sloveniji še polovica. S tem pojavom moramo tudi v bodoče računati in je nujen spremljevalec našega kmetijstva. Na teh mešanih kmetijah je glavna delovna sila žena, ki na osnovi svoje proizvodnje v praksi še vedno nima vseh samoupravnih in drugih pravic, kot pripadajo zaposlenim ženam v združenem delu. Značilen je tudi pojav, da je trenutno večji del mladine od 20 do 30 let, ki sicer živi na vasi, oz. na kmetiji, v tem času zaposlen, ker so starši še vedno dovolj aktivni in vsi zaradi majhnih površin ter dobre strojne opremljenosti nimajo dovolj dela in hkrati tudi dohodki niso dovoli veliki. Verjetno se bo del te generacije vrnil na kmetije. S sprejetimi družbeno političnimi stališči v razvoju manj razvitih območij, se je začela tudi večja skrb za ta območja. Čeprav so se pri tem v največji meri uresničevali načrti infra strukture, so izostajali načrti za izgradnjo proizvodnih obratov, oz. odpiranje novih delovnih mest na teh območjih. Ta industrija na nerazvitih področjih ima tudi velik pomen za kmetijstvo, saj se ob vse večji modernizaciji kmetij sprošča delovna sila in del delovne sile sedaj odhaja v industrijska središča, ker v domačem kraju ne najde zaposlitve. Ljudje torej odhajajo, in to predvsem mladi ter praznijo posamezna področja. Zelo velik pomen za ta področja imajo tudi šole. Zaradi majhnega števila otrok se šole na teh območjih zapirajo kar ima za posledico, da se mladi odločajo za poklice zunaj kmetijstva, s tem pa se praznijo kmetije. Tudi v naši občini so ta vprašanja zelo pereča, in jih ne moremo reševati samo kmetijske ustanove, temveč celotna družba. Na našem področju skorajda nimamo mladega kmeta, ki bi se ukvarjal izključno s kmetijstvom, na kmetijah pa ostajajo samo ostareli kmetje. Mladi so precej aktivno sodelovali v javni razpravi SZDL o kmetijstvu, veliko premalo pa so bili mladi kmetje aktivirani ob razpravi pred sprejemom zakona o združenem delu, saj zanje v osnovnih sredinah ni bila organizirana. Predvsem so zanimiva za mlade vprašanja s področja združevanja dela, sredstev in zemlje, dohodkovnih odnosov v kmetijstvu, zemljiški politiki, socialne varnosti kmetov in kmetijskega šolstva. To so le najpomembnejša vprašanja poleg vseh drugih, ki so specifična za vsako področje. Mladi so manj obremenjeni s patriarhalno in lastninsko miselnostjo, vidijo več povezave v združevanju. Bolj so tudi zavzeti za modernizacijo in specializacijo kmetij, za doseganje večjega dohodka, ki bi omogočil večjo socialno varnost. Njihova iniciativa pa na kmetiji ne pride dovolj do izraza. Dovolj podrobno tudi ni bilo razloženo združevanje sredstev. Problem lastninskega vprašanja ostane za mlade kljub konkretnim rešitvam še vedno nepremostljiv, kajti borba mladih za spreminjanje teh odnosov in dejanske ureditve njihovega statusa proizvajalca bo v marsikateri sredini še dolgotrajna. Premalo je bilo v tem obdobju razmišljanj in konkretnih vzpodbud za reševanje idejno-političnega izobraževanja mladih kmetov in niso dovolj vztrajno iskali oblik tega izobraževanja, ki bi neposredno zainteresiral in vključil večji krog mladih kmetov. Vključitev mladih kmetov v samoupravne organe je predvsem v podeželskih krajevnih skupnostih dobra, saj so tam mladi nosilci kulturnega, družbenega in športnega življenja na vasi. S svojim aktivnim delom marsikje posegajo v programe in delo krajevnih skupnosti. Slabši pa so ti odnosi v urbanih krajevnih skupnostih, kjer je mladina kljub boljšim pogojem pri vseh dejavnostih sorazmerno nezainteresirana. Cvetežar Stane BODICE - Na občinski upravi zadnje čase večkrat prihajajo v stanje „pomanjkanja". Enkrat zmanjka vode, drugič ne dela WC, tretjič nedela ogrevanje, organizacija dela ne dela, itd. V takih primerih se delavke s svojimi šefi o delovnih nalogah dogovarjajo kar doma. Vprašanje pa je, če se pogovarjajo samo o delovnih nalogah .. . - Ob otvoritvi nove bencinske črpalke Istra Benza je bila taka gneča, kot da bi bencin delili zastonj. Pa so ga res. V vrsti pa so čakali tudi nekateri občinski funkcionarji.... - Vzrok, da je bil nadvoz še dolgo po zapadlem snegu zasnežen, je v tem, ker so se vrli komunalci preprosto zmotili in šli namesto nadvoza čistiti most, kipa je glede čiščenja v pristojnosti Cestnega podjetja. .. -Vodja bencinske črpalke Istra-Benz Ludvik Kofol je dal kar sam pobudo tržnemu inšpektorju, da je črpalko pred otvoritvijo zaprl, ker še ni imela dovoljenja za redno obratovanje. Tržni inšpektor je namreč prišel po bencin na Petrolovo črpalko na Ljubljanski cesti, kjer je bil Kofol še zaposlen, preden je prevzel vodenje nove Istra Benz črpalke in ga je zaradi gneče napotil na to črpalko. Ko pa je tržni inšpektor novo črpalko zaprl, ga je pa Kofol vprašal, kdo je dal prijavo ... - Sekretar komiteja ZK Branko Pintar pravi, da bo še nekaj časa tudi šofer Ljubljanske banke, ki mu je za nov avto dala kar čudno vsoto posojila. . . - Dolgo ga je čuval, negoval, po makadamu sploh ni vozil, vrata je najrahleje zapiral, vedno ga je skrbno čistil. .. Sedaj pa - bum!!! Avto Slavka Pungerčarja namreč spredaj ni več tak, kot je prišel iz tovarne. .. - Na zadnji seji občinske skupščine je bil spet navzoč nek delegat, za katerega ni bilo možno ugotoviti čigav je. . . Široko zastavljeno delo nogometašev O, ti presneta voda O VODI V KRAJEVNI SKUPNOSTI LITIJA - LEVI BREG, KI JE, PA NE TEČE ali NOVOLETNI VODOVODNI POZDRAV IZ KS LITIJA - LEVI BREG Vode ni, voda je, večkrat pa je ni kot je, saj živeti da se tudi, če je ni, BAŠ me briga za ljudi. Pravijo, da počila je cev, če res je, to ne vem, kaj pa je potem, če vode ni, BAŠ me briga za ljudi. Menda dežek napojiti noče talnice, ko mu se zahoče, zato pa vode v pipah ni, BAŠ me briga za ljudi. KOMUNA Laseh bi krona zamajala se sredi trona, če te presnete vode ni, BAŠ me briga za ljudi. Naša satira O obljubi, da bosta mostova popravljena Glasilo občanov je v oktobrski številki o tem zapisalo naslednje: „Nedavno so obljubili, da bosta mostova popravljena kmalu, kar naj bi pomenilo v novembru 1978". Ob koncu novembra 1978 se je predstavnik Samoupravne komunalne skupnosti pozanimal pri Cestnem podjetju Ljubljana, kdaj bo popravljen most čez Litijsko reko. Predstavnik CP Ljubljana je obljubil, da bo most popravljen do konca leta 1978. Avtor tega članka pa je ubral svojevrstno pot za zbiranje informacij. Ustavil je skupino Romov, ki so v mesecu novembru potovali čez območje občine Litija. V pogovoru je nastal naslednji zapisek: A. Dober dan, popotniki! R. Zdravo, tovariš! A. Ali je z vami kakšna vedeževalka? R. Kar dve sta. Ena je mlada, druga je stara. A. Rad bi govoril s staro vedeževalko. V. Kaj želiš bradač? A. Zakaj še ni popravljen most čez Litijsko reko? V. Zato, ker ga še niso začeli popravljati. A. Kdaj ga bodo začeli popravljati? V. Odgovorim, vendar je treba plačati ,jurja". A. Nimam , jurja". V. Jaz pa odgovora ne. Romi so se poslovili, jaz pa sem ostal brez odgovora in še jezen povrhu, ker nisem izbral miade vedeževalke. BRADAČ Tudi nogometaši so zaključili jesensko tekmovalno sezono, v kateri so tekmovali z mnogimi ekipami od I. do V. selekcije. Lestvice posameznih lig, v katerih so tekmovali naši nogometaši, so po jesenskem delu tekmovanj naslednje: 10 do 12 let - zasavska liga I. pionirji I. selekcije skupina 1. Svoboda Kisovec 2. Zagorje 3. Litija 4. APNAR Kresnice II. selekcije - pionirji od 12 do 14 let 1. Hrastnik 2. LITIJA 3. Svoboda 4. Rudar I. 5. Zagorje 6. Rudar II. 7. Cement V ligi tekmuje tudi ekipa Kresnic, pa nismo uspeli dobiti. III. selekcije - kadeti od 14 do 16 let 1. Svobćda 2. Hrastnik 3. Zagorje 4. Senovo 5. LITIJA 6. Rudar 11 točk 10 točk 5 točk 2 točki vzhodna skupina 11 7 2 2 28: 8 16 116 3 2 21: 8 15 6 5 0 1 15:2 10 6 5 0 1 15:3 10 6 2 04 6:16 4 6 006 1:16 0 - zasavska liga 7 6 10 33: 4 7 5 0 2 29: 8 74 12 7403 7 3 0 4 7 2 0 5 12:22 7 2 0 5 10:42 njene uvrstitve v 23: 9 39:11 10:19 13 10 9 8 6 4 4 igi 115 24 17:17 12444 14:20 12 3 5 4 12 3 5 4 12 4 3 5 12 3 5 5 11 14 6 11:11 12:13 11:20 10:16 9:20 12 12 11 11 11 10 6 zasavska liga 5 4 0 1 15: 7 8 5 3 11 6: 4 7 5 2 12 7: 7 5 5 2 0 3 8:12 4 5 113 7:9 3 5 113 9:12 3 IV. selekcije - mladinci 1. Trbovlje 2. Rudar Velenje 3. Elkroj ŠAH 11. novembra so litijski šahisti v postavi: Dolinšek, Berložnik, Če-lešnik, Čopar, Leopold, Meglic, Jurič (pionir) in Obreza odigrali prijateljski dvoboj z moštvom ŠK Tržič. Čeprav so bili gostje vsaj na papirju (po kategorijah) močnejši, je zmagala Litija z rezultatom 4,5 : 3,5. Po uradnem delu so se za razvedrilo pomerili še v hitro-poteznem šahu. Rezultat: 30,5 : 33,5 za Tržičane. Povratni dvoboj bo januarja v Tržiču. V počastitev dneva republike je ZP Iskra v Kranju organiziralo tradi- republiška liga. skupina C 16 točk 15 točk 31 točk 4. Celje 5. LITIJA 6. Dravi nja 7. Šmartno V. selekcija člani republiška liga 1. Mura N 2. Rudar 3. Lendava 4. Union 5. Železničar 6. LITIJA 7. Šmartno 8. Drava 9. Kladivar Zasavska rekreacijska liga V ligi tekmujejo: Senovo, APNAR Kresnice, Svoboda, Sijaj, Steklar. LITIJA, Zagorje, lirc/.ice. Cement. ENOTNOST Jevnica. Sloga in Rudar. Naslov jesenskega prvaka je osvojila ekipa Rudarja. ENOTNOST iz Jevnice pa je bila druga. LITIJA in APNAR sta se uvrstili slabše. Lestvice lige nismo uspeli dobiti. Občinska liga 1. Ribče 2. Hotič 3. Gradec 4. Šmartno 5. Dolina 6. Dole 7. Sava 8. Gabrovka 9. Polšnik 10. Tišje 9 7 11 34:22 15 9 7 0 2 38:15 14 9 5 2 2 34:18 12 9 5 1 3 41:25 11 94 23 28:26 10 94 23 22:28 9 9 3 15 20:25 5 17:26 9 207 17:41 9 108 12:35 7 6 4 2 cionalni turnir, ki so se ga udeležili tudi naši šahisti. V zelo močni 3. ja-kostni skupini so delili 5. mesto, kar predstavlja nekako 35. mesto med 72 ekipami, kolikor jih je sodelovalo na tekmovanju. Zelo dobro so zadnje čase obiskani redni mesečni brzoturnirji. Na oktobrskem je zmagal A. Berložnik, v novembru pa se je sreča nasmehnila J. Megliču. V generalni uvrstitvi vodi trenutno M. Dolinšek, ki ima tudi največ možnosti za osvojitev naslova prvaka leta. TEKSTIL LJUBLJANA TOZD PLETILJA LITIJA čestita občanom ob občinskem prazniku in jim želi srečno novo leto 1979 V novembru so šahisti začeli tudi z igranjem za prvenstvo kluba v normalni, počasni igri. Med 20 udeleženci, ki se merijo med seboj vsak torek in četrtek na Kegljišču, vodi F. Lcsjak, ki je tudi odigral največ partij. Ker pa je do konca turnirja še daleč, prvak še niti približno ni znan. To tekmovanje ne bo zanimivo le za zmagovalca, temveč tudi za ostale, posebej še za mlade šahiste, ki bodo lahko osvojili 4. ali celo 3. kategorijo. j glasiloobčanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila ureja jo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzclj, Karlo Lemut in Miro Vidic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.