tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 7. JANUAR 2010 / ŠTEVILKA 841, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 841 7896 1 2"44067 1 Recita Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 (3 srnobil 'ko n oboi lorvooo Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC - voznik viličarja - upravijaiec težke mehanizacije C#t) IJIIDSM liMVUtZA KOftK UNIVERSITÀ POrOLVRl CAPCDISTRIA 05/612 80 03 info@lu-koper.si Včasih se je treba brcnit’ v rit Včasih se nam ne da, včasih nam je kar malo odveč in najraje bi se zleknili na kavč ter tipkali po daljincu in iskali zadnje pivo v hladilniku. Zunaj itak ni nikogar, si pravimo. In res ni nikogar. Niti nas. (Mef) Imel sem lepe sanje. Takšne, ponovoletne sanje, podprte s francosko solato in domačim pršutom pa s pečenko in šampnjcem iz enega od prejšnjih silvestrovanj. Sanjal sem, da je bil zunaj pravi mediteranski zimski dan, s sledovi snega proti Šaredu in z nekaj snežnimi okraski ob morju. Bilo je še kar hladno, a to ni motilo ljudi, da ne bi prišli na piano. Le malo boij so se oblekli, si nadeli pisana pokrivala in se podprli s kuhanim vinom ali čajem, ki so ga po simbolični ceni delili pred vsako od izolskih gostiln ali restavracij. Čeprav je bilo mesto okrašeno so tudi gostinci in trgovci prispevali svoje, kar tekmovali so v tem, kdo bo lepše okrasil svoj lokal ali svojo izložbo. In čeprav so bili zadnji prednovoletni dnevi so bile trgovine, od knjigarn do konfekcije in od lekarn do mesnic, odprte pozno v večer in tudi v soboto in nedeljo, nekako tako kot to počnejo v sosednjem Trstu. Po ulicah starega mesta so bile postavljene okrašene stojnice s prednovoletno sejemsko ponudbo. Dišalo je po medenjakih in domačih klobasah, po domači volni in puhastih copatih, vsake toliko je mimo pripeljala rikša z Dedkom Mrazom in spremstvom, otroci so odprtih oči opazovali ves ta direndaj, osamljeni so se greli ob plinskih gobicah, ki so bile postavljene vsakih nekaj metrov vzdolž Ljubljanske, Koprske, po Manziolijevem trgu pa tudi v parku, kjer se je pavilijon spremenil v trajni oder in na prireditveni del Lonke, kjer je bilo ledeno drsališče. In na Silvestrovo so Izolanom in drugim veseljakom igrali 3 Big band z Nušo Derendo in Vilijem Novakom. Potem sem se zbudil in je bila prednovoletna sobota ob sedmih zvečer. Trgovine so bile zaprte, tudi v nekaterih gostilnah so že ugašali luči, novoletnega sejma ni bilo, dišalo je po dežju in petardah, Dedek Mraz je zbežal v kulturni dom, pavilijon v parku je sameval, namesto drsališča je bila tema in, priznati je treba, tudi ljudi ni bilo od nikoder. Pravijo, da zato, ker ni bilo kam iti. In trgovci in gostinci pravijo, da so zaprli, ker ni bilo ljudi. In tako smo vsi našli pravi izgovor za to, da nam ni treba storiti ničesar. Bo že država ali občina poskrbela za vse. A kaj, ko se oblasti prav fučka za naše razpoloženje. Dobro počutje je naša stvar. Stanovalci tega bloka ob Južni cesti to že dolgo vedo. tel- O Komunalnih privezih Nekateri ne znajo živeti brez Uradnih objav, drugi pa jih zlahka pogrešajo. Današnje pa bodo gotovo prelistali tudi tisti, ki jih t.i. politika ne zanima. V današnji številki Uradnih objav so namreč objavljeni tudi splošni pogoji za opravljanje varnega prometa in vzdrževanje reda v občinskem pristanišču Izola, kjer so navedeni tudi pogoji za pridobitev takoimenovanega komunalnega priveza. Vredno branja. I\/I 0X0 l\/l A>OC 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola JJEFZEB AVTO CENTER @ BANKA KOPER komunala izo/a - isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL: 041/ 650 882 ur) tel.: 041/ 650 375 Dogajalni k Redarji so dobili pomoč Če so se doslej izolski redarji lahko izgovarjali, da jih je premalo za celo občino, bo ta odgovor odslej manj verjeten. Dobili smo namreč tri nove redarje oziroma dva redarja in redarko. Veliko več od tega pa ne moremo povedati, saj do teh informacij preprosto nismo prišli. Vodja inšpekcijskih služb je namreč odsoten, novi občinski pia-rovec je v službi šele tretji dan in nima vseh pooblastil, dosedanja vzdrževalka stikov z javnostjo pa v sredo prav tako ni bila dosegljiva. In ker je v naravi vsake uniformirane službe predvsem skrivnostnost so prisotni uslužbenci, vključno z namestnikom odsotnega vodje, ugotovili, da gre za tako pomembno informacijo, da je enostavno ne morejo posredovati brez jasnega in nedvoumnega dogovora s tistimi, ki te pristojnosti imajo. Drugače povedano, bili so tam, vendar nam niso mogli povedati kako je ime tistim, ki bodo odslej pomagali skrbeli za red in mir ter našo varnost. Verjamemo, da bi vsak od njih z veseljem povedal, kako se je odločil za to službo, saj bodo, konec koncev, morali živeti z občani in kaj je lepšega, kot da občan ve, kako je ime osebi, ki pravzaprav živi od proračunskega denarja oziroma od denarja davkoplačevalcev. Nedvomno je bila uredba s katero so v lokalnih skupnostih omejili posredovanje informacij potrebna, saj se je dogajalo, da so posamezniki s svojimi pristranskimi izjavami vnašali zmedo v delovanje neke organizirane skupnosti. Toda, formaliziranje teh odnosov do skrajnosti vodi v drugo skrajnost. Novinarji bodo pač posredovali nepreverjene informacije, ugibali in naredili več škode, kot če bi jim kdo povedal, kako je, na-primer, novi redarki ime. Mef Vprašanje: Alije bilo redarstvo ob sneženju na terenu? Nov glasnik izolske občine Z novim letom se je nekaj spremenilo tudi na Občini. Dobili so namreč novega odgovornega za stike z javnostjo. Novi vršilec določene funkcije pogosto pomeni, da “starega” iz takšnih ali drugačnih razlogov ni več, kar pa ne velja za izolski primer, saj je prišlo le do nekakšne reorganizacije. Irena Ostrouška bo tako še naprej delala kot svetovalka župana, novi glasnik Občine pa bo odslej Blaž Maljevac. Blaž Maljevac je bil še do nedavnega odgovoren za stike z javnostjo pri koprski Luki, pred tem pa je deloval na protokolu Republike Slovenije. Diplomiral je na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kot politolog. Študiral je mednarodne odnose. Nedavno se je javil na razpis za delovno mesto odgovornega za stike z javnostjo na Občini Izola in bil izbran. Morda pa ga bralci Mandrača bolje poznajo kot radijski glas na radiu Koper, kjer je med dru- gim vodil oddajo Sveže modra selekcija, ali kot kitarista glasbene skupine Pangea, s katero je več let promoviral komedijantski punk rock po obalnih odrih, nenazadnje pa tudi kot stand up komedianta. Je torej človek mnogoterih talentov, s pogledom na pozitivno stran življenja, tudi ko stvari ne tečejo, kot bi morale. Pravi človek za trenutne razmere v izolski občini, skratka. A.M. Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki) TUDI TEGA JE KONEC... ...vseh teh praznikov versko - državljansko - državnih obeležij, pomenov in namenov. In vsi so se oglasili, pomembni ali vsaj mislijo, da so pomembni, od različnih predsednikov držav in vlad, škofov, nadškofov, do papeža in vsi so svojim ovcam povedali kako jim je lepo živeti v »takšni« državi. Tako so v Italiji brezdomcem, klošarjem, revežem, delili kavijar. Na njem ni pisalo ali je iz zastrupljenih sibirskih rek, ali iz, z živim srebrom in svincem zastrupljenega japonskega morja, ali pa mu je le pretekel rok trajanja in ga je škoda odvreči v smeti. Tudi v naši, ustavno socialni državi, so bili posebne pozornosti deležni revni, bolni, brezposleni, brezdomci. Dobili so topli obrok, a nismo izvedeli ali je šlo za golaž, za joto, ali kaj podobnega. Vampi od vampežev, naprimer. Poslušali pa smo velike besede o državi, narodu, edini pravi veri, a nobena od teh velikih besed ni bila namenjena posamezniku, ker posameznik ni pomemben. Veliko je povedano o svobodni državi in osvobojenem narodu in o osvoboditeljih (kar pomeni, da so govorili sami sebi o sebi), a ne o svobodnem človeku v svobodni družbi. Ker je ta pač nemogoča brez svobodnega posameznika. A v družbi in državi (državah), kjer se revežem deli hrana v plastičnih krožnikih za enkratno uporabo, o svobodi in svobodnem človeku ni moč veliko povedati. Najbolj vesel (ne)ljubljančan je bil zagotovo (ne)ljubljanski župan Zoran Jankovič. Doživel (in preživel) je obisk pripadnikov podmladka naše najbolj Demokratske stranke s dva SS, ki so mu pojasnili, da so ONI Ljubljančani, kar on ni, da je on balkanski kavboj in šalabajzer. On pa jim je povedal, da je po pedigreju čistokrvni mešanec. In so to (in še kaj hujšega) ponavljali kot sprevodnik potniku na primestnem vlaku (od Tivolija do Litostroja na primer), da je od nekod prišel, da ni odavde nego od tam nekje, iz Srbije, Bosne na primer. In le to je dovolj za diskvalifikacijo. Veste kako to gre: Če ti tukaj ni všeč, vrni se od kod si došel. Ti nisi naš. Si pritepenec. In tako je lahko vsakdo zadnjih dvajset let, nepooblaščeno, ali v polemične namene omenjal nekomu drugemu njegovo zemljepisno poreklo, pa čeprav iz hobija, ali med štirimi stenami, se ukvarjal z izganjanjem ljudi, etničnim čiščenjem, portabl genocidom in gradnjo Mauthauzna ali Jasenovca iz lego kockic. To so take vrste ljudje, ki se vsake toliko nasadijo na zvonik katerega od srbskih samostanov, ali na minaret neobstoječe ljubljanske džamije in ekstatično vzdihujejo: »Jankovič je Srb!« Ko sem bral o tem novoletnem voščilu sem občutil posebno vrsto nelagodja, kot da sem močno vdahnil nad odprto greznico. Ali kot na pokopališču v Dobravi na Dolenjskem, kjer dobri domačini (mi smo odavde), niso dovolili pokopa ženske, ki je bila drugačna. Pa ne zato, ker je umrla, ampak zato, ker je bila Romkinja. In namesto, da mediji povedo, da gre za vrhunski nacifašizem, je po časopisih celo pisalo, da na pokopališču ni bilo prostora za še en grob. Natanko tako, kot je napisal nobelovec Ivo Andric, ki ga zadnje čase prav tako preverjajo po liniji kdo je, od kod je in čigav je: V slabih časih so modri tiho, norci kričijo, fukse bogatijo. Ali, kot je ugotovil lord Northcliffe, britanski časopisni mogotec prve polovice 20. stoletja: »Za dobro novico potrebuješ kri, spermo in državno zastavo.« • •••••••••••••••••••••• Denar za fasade bo ! Nekateri bralci Mandrača in občani so nam pred časom potarnali, da so že sredi lanskega leta na občini oddali vloge za subvencioniranje popravila fasad pa doslej niso dobili niti odgovora. Zanimalo nas ali je razlog pomanjkanje denarja ali kaj drugega. Vprašanje smo zastavili pred mesecem dni in takrat tudi takoj dobili odgovor svetovalke župana, ki pa ga, zaradi naše napake, objavljamo šele danes. Tako-le je zapisala: Občani, ki sklepa o dodelitvi sredstev še niso dobili, ga bodo prejeli, ko bodo nastopili pogoji za dodelitev sredstev oz. bodo izdani sklepi o nedo-delitvi sredstev. Zaradi velikega zanimanja pa je občina v dopolnjenem proračunu za leto 2010predvidela bistveno večja sredstva (150.000 EUR), s čimer bodo zagotovljeni viri za tolikšne zahteve strank. Četrtek, 7. januar 2010, št. 841 -------------------------------------------- Občinski svet----------------- Kaj so občinski svetniki odločili in o čem niso odločali leta 2009 Ali so izolski občinski svetniki in oblast v lanskem letu sprejeli kakšen odlok, ki bi lahko imel neprijetne posledice za izolsko občino in občane? Ali so odločali o vseh pomembnih dogodkih in posegih v občini? V uredništvu smo naredili pregled sprejetih pomembnih odlokov v letu 2009 in razmišljali o njihovi smotrnosti pa tudi o tem, kako jih bomo uresničili. Izolski občinski svetniki lani niso zasedali marca, avgusta in oktobra meseca, zato pa so na devetih rednih sejah imeli sila obsežen dnevni red, saj skoraj ni bilo seje z manj kot 15-timi točkami dnevnega reda. Res je sicer, da je bila večina točk tako ali drugače namenjenih prodaji občinskega premoženja, ki pa je bila, kljub temu sila skromna, saj smo iz tega naslova v prejšnjem letu proračun zapolnili z bistveno manj od pričakovanega. Po svoje je to tudi dobro, saj je dejstvo, da je cena zemljišč ali nepremičnin ta trenutek bistveno nižja kot v običajnih, nerecesijskih pogojih. Januar Že na prvi seji Občinskega sveta so svetniki sprejeli pobudo, da bi v prostorih terapevtske skupine Drevo življenja zagotovili tudi prostore za delovanje društva Sožitje. Svetniki so predlog podprli vendar so dogovarjanja o gostovanju Sožitja na Medljanu, zaradi nerešenih lastninskih odnosov, obstala. Na januarski seji so tudi obravnavali predlog odloka o nagradi Alojza Kocjančiča in obem sosednjim občinam predlagali spremembe predvsem zaradi prevelikega vpliva politike na podeljevanje nagrade. S predlogom niso uspeli in odlok je ostal nespremenjen s prevladujočim vplivom občine Koper. Najpomembnejši akt pa je bil gotovo Odlok o občinskem pristanišču, ki je dejansko postal temeljni dokument za vse kasnejše odloke, vključno s tistim o podeljevanju koncesije in dodelitvi takoi-menovanih komunalnih privezov. Svetniki so sprejeli tudi obvezne razlage odlokov o prostorskih aktih UN Korte in UN Malija. V primeru slednjih je šlo še za novo obliko spreminjanja ureditvenih načrtov po “obvoznici”, zato so bile razlage sprejete z veliko pripombami. Za konec so svetniki obravnavali še dopolnjen predlog za ustanovitev KS Šared, ki ni bil sprejet, saj ni bilo zbranih vseh potrebnih dokumentov za sprejetje takšnega sklepa pa tudi posebnega navdušenja ni bilo čutiti ob tem odločanju. Februar Na februarski seji so svetniki sprejeli Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Izola in v prvi obravnavi tudi Odlok o občinskem prostorskem načrtu za cesto in kolektor Jagodje - Šared. To je bila nasploh seja poročil, saj so poslušali in sprejemali letna poročila večine javnih zavodov in koncesionarja, Stavbenik Servisne storitve. April Aprilsko sejo je že zaznamovalo odločanje o razpolaganju z občinskim premoženjem in prodaji tega premoženja, poleg tega pa so se spet veliko ukvarjali s Centrom za kulturo, šport in prireditve ter s poročili preostalih javnih zavodov katerih ustanovitelj je Občina Izola. Od prostorskih dokumentov so v prvo obravnavo dobili spremembe PUP in ZN Obrtno-stanovanj-ske cone, kjer je bilo predvsem veliko pripomb na račun dejanske namembnosti obstoječe obrtne cone, ki postaja predvsem bivalno območje, obravnavali pa so tudi spremembe za območje Livade Zahod, kjer bi eni gradili malo višje, drugi zmanjševali obseg vodnih površin, tretji pa reševali izgled območja namenjenega novim neprofitnim gradnjam. Zanimiva je bila napoved obravnave predloga Odloka o ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada Občine Izola, ki naj bi dejansko prevzel v upravljanje vse nepremičnine v lasti občine, vendar je ostalo pri ideji in koncesionar, Stavbenik servisne storitve, si je lahko oddahnil. Maj Na majski seji so občinski svetniki sprejeli Občinski podrobni prostorski načrt za takoimenovano živilsko industrijsko cono, kjer naj bi svoj prostor dobili: Agraria, Riba in Delamaris. Svetniki so nasprotovali prodaji zemljišč in vztrajali pri podeljevanju stavbne pravice, končalo pa se je tako, da je Agraria dobila zemljišče kot nadomestilo za neko drugo zemljišče, Riba je komaj dobila dovolj podpore za nakup zemljišča, novi lastniki Delamarisa pa se še odločajo. Še bolj razgibana je bila razprava o spremembah in dopolnitvah Ure- ditvenega načrta Pošta, ki naj bi omogočil gradnjo garažne hiše in ob tem tudi gradnjo objektov nad garažno hišo. Kot je znano se zdaj povečuje interes za gradnje nad zemljo, zmanjšujejo pa ambicije o gradnji pod zemljo. Kar nekoliko hitro so svetniki sprejeli informacijo o državnem prostorskem načrtu za plinovod Ajdovščina - Lucija ter v prvi obravnavi sprejeli Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda za turizem (ki smo ga medtem pozabili). Potrdili so tudi investicijski projekt za obnovo ribiške infrastrukture, ki naj bi se, tudi s pomočjo evropskih sredstev, zaključil že v tem letu. Junij Junijska seja je bila nekakšna zemljiško - prodajna seja, saj so svetniki odobrili prodajo kar nekaj nepremičnin, resda v glavnem manjše vrednosti, pa še te so bile predvsem omogočene in le v manjši meri realizirane. Sprejeli so tudi zaključno poročilo v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve Izola oziroma. Strateški dokument prenove tega javnega zavoda, za katerega je Center izdelovalcu menda odštel več kot 40.000 Eurov in je zdaj že povsem neaktualen. Svetniki so s precej pripombami sprejeli OPPN za območje IPA-8 (trikotnik pred Delfinom) pomisleke pa so imeli do prostorskega urejanja območja ob stadionu, ki predvideva gradnjo vpadnice iz industrijske cone do Cankarjevega drevoreda. Ker v delu trase cesta odreže eno od igrišč in ker ni bilo na seji posebnega razumevanja za ta projekt je njegova usoda zaenkrat neznana. Julij Julija so podelili priznanje in nagrado občine Izola, ki sta jih prejela: Anton Pavlovčič in Mestna knjižnica Izola. Na redni seji pa so, poleg prodaje nepremičnin sprejemali tudi kadrovski načrt CKŠP. \i \ \ i m vc 3 September Septembrska seja je že postregla s prvo obravnavo Odloka o koncesiji za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča (pomol A in pomol B), ki so ga svetniki skoraj soglasno sprejeli, tako kot so skoraj soglasno sprejeli Strategijo razvoja turizma v občini Izola do leta 2015. V prvo obravnavo so svetniki dobili tudi splošne pogoje za občinsko pristanišče, ki so osnova za dodeljevanje komunalnih privezov. November Oktobra svetniki niso sejali so pa zato imeli toliko več dela na novembrski seji, ko so najprej poslušali informacijo o pripravljanju Občinskega prostorskega načrta, potem pa sprejemali predlog rebalansa občinskega proračuna za leti 2009 in 2010. Čeprav je bila splošna ocena, da bo tudi rebalan-siran proračun težko realizirati so oba rebalansa svetniki z minimalno večino sprejeli. Nič manj polemično ni bilo sprejemanje aneksa k soinvestitorski pogodbi, sklenjeni med Gorica Leasingom d.o.o. in Občino Izola za gradnjo neprofitnega bloka. Prevladale so potrebe čakajočih najemnikov in svetniki so z minimalno večino omogočili podpis aneksa in prevzem bloka Zaradi nezadovoljstva ob vodenju seje v odsotnosti župana so morali sejo prekiniti pred odločanjem v zvezi z odškodninskimi tožbami za svetilnik in ribiško osmico. December Na zadnji seji v lanskem letu so, po odhodu skoraj polovice svetnikov, preostali le sprejeli Odlok o koncesiji za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča, ki so ga svetniki v prvem branju skoraj soglasno sprejeli v drugem branju pa nekoliko nepričakovano zavračali z utemeljitvijo, da Odlok ne bo vzdržal pravne presoje. Preostali svetniki so po odhodu skoraj polovice prisotnih v nadaljevanju sprejeli tudi splošne pogoje, ki so podlaga za dodeljevanje komunalnih privezov. Pred zapletom so svetniki obravnavali predlog reorganizacije Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, ki naj bi mu dodali tudi turizem, Predlog je vjavni obravnavi do sredine januarja. Zaradi nesklepščnosti ob koncu seje pa niso sprejeli okoljskega poročila za cesto in kolektor Jagodje - Šared, čeprav sta poročevalki prišli na sejo z drugega konca Slovenije. Izredne in korespondenčne Tudi takšne seje so bile v lanskem letu, najpomembnejši sklep pa je bil tisti o garanciji občine Izola Komunali pri najemu kredita za poplačilo terjatev za svetilnik in osmico. O tem kar se je lani v občini dogajalo brez vedenja ali odločanja občinskih svetnikov pa na naslednji strani. ur 0 vsem svetniki niso odločali Statut izolske občine pravi, da župan ni alfa in omega občinske oblasti ampak v prvi vrsti izvrševalec sprejetih sklepov občinskega sveta, ob tem pa ima seveda tudi nekatere pristojnosti, ki mu pripadajo po funkciji, kot naprimer, da skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta, odgovarja za izvrševanje proračuna občine in je odredbodajalec finančnih sredstev. In v teh določbah župan in občinska uprava najdejo temelj za odločitve o katerih se ne posvetujejo s svetniškimi skupinami, niti jih ne dajo v odločanje občinskemu svetu. Plaža na svetilniku. Občina Izola je pripravila javni razpis in nagradila enega od projektov urejanja svetilnika, zdaj pa dela potekajo povsem mimo tega projekta in brez vednosti nagrajenih krajinarjev. O tem posegu občinski svetniki niso odločali, niti bili obveščeni, res pa je, da je bilo vzdrževanje svetilnika v proračunu za leto 2009. Pretlakovanje Sončnega Občinski svetniki tudi niso odločali in niso bili seznanjeni s projektom pretlakovanja Sončnega nabrežja, res pa je, da je bil tudi za to naložbo rezerviran denar v proračunu za leto 2009 in po mnenju občinske oblasti je za preglednost razpolaganja z javnimi sredstvi dovolj. Garažna hiša Res je, občinski svetniki so sprejeli zazidalni načrt za omenjeno območje v katerem je zapisano, da bo imela garaža tri ali več podzemnih etaž, v vsaki pa naj bi bilo 250 parkirnih mest. Po nekaj neupelih iskanjih investitorja je zdaj izbrani investitor namesto 750 parkirnih mest zagotovil občini vsega 150 parkirišč, kar je menda manj kot je parkirnih mest danes. Občinski svetniki so za to dejstvo izvedeli iz medijev. Deponija, cesta, palme Občinski svetniki niso odločali niti bili seznanjeni s takoimenovanim urejanjem parka pri starem zdravstvenem domu, niso odločali o gradnji deponije pod Šaredom, ki je postal del Državnega lokacijskega načrta, niso odločali o tem, da bo cesta skozi Jagodje postala glavna dovozna cesta z bodočega odcepa hitre ceste v Jagodju, niso odločali o vrstah mestne opreme, o palmah in osvetljenih oljkah. Nič novega Občinski oblasti v tolažbo je treba povedati, da je bilo tako tudi v prejšnjem mandatu prejšnje oblasti, ko občinski svetniki niso odločali niti o tem, katera varianta hitre ceste bi bila za Izolo najprimernejša, kaj šele, da bi odločali o urejanju svetilnika in podobnih posegih. ur —--------------- Naše mesto Tisti, ki so bili tepeni prej so dvakrat bolj tepeni zdaj Tako pravi predsednik izolske območne enote Rdečega križa, Vlado Ostrouška, ko razmišlja o izolskih delavcih, ki so delali za bolj ali manj mizerne plače, zdaj pa prejemajo še bolj mizerne pokojnine. Na RK razmišljajo o subvencioniranju prehrane. Težave ljudi, ki jih spoznavajo na izolskem Rdečem križu, verjetno pa tudi pri Karitasu in drugih humanitarnih organizacijah, niso izmišljene. So realne in srečujejo jih vse pogosteje. Vlado Ostrouška pravi, da so se že navadili na to, da paketov s hrano zmanjka izredno hitro, kako resna je situacija pa so spoznali, ko so se dogovorili, da bodo namesto paketov delili bone ene od trgovskih hiš. Odločili so se in iz lastnih sredstev kupili bone v vrednosti 20 Eurov. Seveda so jih delili samo tistim, ki so prišli s potrdilom Centra za socialno delo, da so upravičeni do humanitarne pomoči, vendar so tudi boni hitro pošli. "So primeri, ko pride po tovrstno pomoč mati, kije ostala brez dela v eni od izolskih tovarn, s seboj pa ima tudi potrdilo za hčerko, ki zaman išče delo in prav tako živi od podpore. Ali pa primer delavk trgovskega podjetja z ribo, ki že od poletja niso dobile plače, saj podjetje čaka na dodelitev evropskih sredstev, ki naj bi jih dobili šele v začetku tega leta. In delodajalcu ni ostalo drugega, kot da je zaposlene poslal k nam." Potem razmišlja o tem, da nekaterim našim občanom res že primanjkuje denarja za hrano. “Pred štirimi desetletji je bilo v Izoli zaposlenih 7.000 delavcev, ki so sicer imeli delo in plače, vendar so bile te tako skromne, da danes nekateri prejemajo po 330 Eurov pokojnine z varnostnim dodatkom vred.In če pomislimo, da so med njimi tudi bivše delavke Delamarisa, ki so leta in leta delale v vlagi in so danes zelo načetega zdravja.” Potem razmišlja o tem, da je v Izoli okrog 4.600 upokojencev, mnogi med njimi pa morajo shajati s penzijo okrog 420 Eurov, kar je še vedno pod pragom revščine. Bili so pač delavci za tekočim trakom in ker so bili z nizkimi plačami tepeni takrat so še bolj tepeni zdaj, ko prejemajo nizke pokojnine. “V sodelovanju s Centrom za socialno delo skušamo dobiti podatke o številu tistih občanov, ki si težko privoščijo topel obrok, saj mislimo, da je zdaj čas, ko je treba tem ljudem pomagati. Z organizacijo javne kuhinje bi bilo gotovo veliko težav, predvsem s strani inšpekcijskih služb, verjetno bi bilo tako tudi če bi pripravili razdelilnico za hrano, ki bi nam jo vozili iz hotelov in gostiln, še najbolj verjetno pa je, da mnogi, zaradi sramu, ne bi prišli na topel obrok v javno kuhinjo. Zato se zdaj pogovrjamo z Občino in morebitnimi sofinancerji za oblikovanje fonda iz katerega bi lahko subvencionirali nakup bonov za tople obroke v Izolskih restavracijah. V SGTŠ stane obrok 4 Eure in če bi mi plačali polovico od tega, bi lahko tisti, ki denarja nimajo, pri nas kupili bone za 2 Eura, kar je seveda bistveno lažje. Pa tudi kakšen drugi ponudnik bi se verjetno našel." Predsednik OO RK je še povedal, da pripravljajo posvet na to temo, ki bo sredi februarja in upa, da bodo takrat lahko vsi skupaj dobili bolj celovito sliko trenutnega socialnega stanja v naši občini. “Še sreča, da je med našimi ljudmi veliko pripravljenosti pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Pred dnevi meje celo ustavil eden od izolskih zdravnikov in dejal, da bi bili vsaj štirje zdravniki pripravljeni sprejeti na brezplačen pregled tiste, ki si ne morejo privoščiti dodatnega zavarovanja” Povejmo še, da dejavnost izolskega rdečega križa podpirajo: Občina Izola, FIMO. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, donirajo tudi občani in podjetja, nekaj pa imajo tudi lastnih virov. Za donacijo dela dohodnine pa je bil čas le do konca leta. d.m. Sirene ni slišati Tako so ugotavljali stanovalci v starem mestu, saj so le redki slišali gasilsko sireno, ki je v dneh pred novim letom opozarjala na nevarnost poplav. Zato pa so sireno zelo dobro slišali v Livadah in Jagodju, kar je presenetljivo, saj je takrat pihal južni veter. Gotovo so se tega zavedali tudi gasilci, ki so, ob delavcih Komunale dežurali ob vsaki najavi plimovanja in so še dodatno opozarjali stanovalce s sireno na svojem gasilskem avtomobilu. Pa še eno pripombo je bilo slišati: Občina Izola je kupila zelo praktične protipoplavne vreče z gelom, ki pa se razširi šele v kontaktu s sladko vodo, morje pa je še vedno slano. Saga o Delamarisu Delamaris ze dolgo ni vec izolski Če ne bi bilo zaposlenih delavcev in tradicije bi bil Delamaris bolj malo izolski. Ribe v glavnem uvažajo, saj je domač ulov slejkoprej simboličen, zemljišče je že nekaj časa Vegradovo, stavbe tudi, stroji so v lasti Pivke, tako kot recepture in blagovna znamka. Mi pa kar vztrajamo, da je Delamaris izolski. Delamaris bo vedno izolski. Tako kot je izolski Arrigoni, je izolska Ampelea, je izolska Mehanotehnika, je izolski Argo in še katera od tovarn, ki jih preprosto ni več tukaj. Ekonomisti bi rekli, da so propadle kot dinozavri, ki so ostali brez hrane in brez nasledstva, a za vse to vendarle ne velja. Prav tako ni čisto res, da so to bile zastarele tovarne, ki so propadle ob prehodu iz industrijske v postindustrijsko družbo. Res pa je, da so nekatere, tudi po spremembi lastništva, predolgo vztrajale v svoji neokretnosti in so se s konkurenco borile predvsem tako, da so zadrževale rast plač zaposlenih. Delamaris v tem ni bil izjema. Postal je tipična mednarodna prehrambena firma z uveljavljeno blagovno znamko in kvaliteto, ki so jo težko ohranjali, posebej tam, kjer so uporabljali sardelo. Te namreč že vrsto let slovenski ribiči niso nalovili dovolj za njihovo proizvodnjo in tako jo morajo uvažati od drugod, tako kot druge vrste rib, kot vse drugo kar tvori ribjo konzervo. Izolski so delavci Tako so še najbolj izolski ostali zaposleni v Delamarisu, približno 150 delavcev, ki so jih nekdanji vodilni in kasnejši lastniki prodali zainteresiranim kupcem v Pivki. V Izoli je slišati, da je Delamaris za novo proizvodno linijo dobil več evropskega denarja kot so zdaj iztržili za celo tovarno. Poleg tega se nekateri dobro spominjajo, kako je tovarno vrsto let podpirala država s subvencijami in tudi občina je bila vrsto let kar razumevajoča do tega izolskega gihanta. Zato govorjenje o ohranjanju ribiške tradicije na način, da občina ponudi stavbno pravico po bistveno nižji ceni kot jo plačujejo podjetja v soseščini, ni logično. Je pa logično, da novi lastniki naredijo poslovni načrt v katerem bodo z najmanj stroški dobili največ. To pa pomeni gradnjo nove tovarne na njihovem zemljišču na Pivškem. Razumeti gre sindikat, ki se bori za to, da se delavcem ne bi bilo treba voziti v oddaljeno tovarno, razumeti gre lastnike, ki se zavzemajo za čim-boljše pogoje poslovanja in razumeti gre občino, ki ne more obravnavati poslovnih subjektov pod različnimi pogoji in mimo uradnih cenitev. 36 je manj kot 200 V Pivki perutninarstvo d.d. jasno povedo, da je za Delamaris cena 200 eur na m2 za pridobitev stavbne pravice za 30 let, bistveno previsoka. Presega pa tudi cene primerljivih že ustrezno komunalno urejenih zemljišč na drugih območjih (trenutno se oglašujejo cene v industrijskih conah za komunalno opremljena zemljišča okrog 36 eur na m2). Ocenjujejo, da takšnih pogojev v danih gospodarskih razmerah ne zmore nobeno podjetje v živilsko predelovalni industriji. Tudi Pivka perutninarstvo d.d. v tem primeru ni izjema. Na tiskovni konferenci so povedali, da jih izjava izolskega župana o tem, da se je s Pivko še pripravljen pogovarjati, odkrito preseneča, saj jim je jasno povedal, da ugodnejših pogojev, kot so bili dani z javnima razpisoma za pridobitev 30-letne stavbne pravice, razen obročnega odplačevanja stavbne pravice žal ne more nuditi. V Pivki pa želijo pridobiti dolgoročno lokacijo, ki bo Delamarisu omogočila nadaljnji razvoj in dolgoročno preživetje. Kljub temu so se z županom Občine Izola pripravljeni ponovno sestati. Želijo biti dober gospodar V zvezi z izjavo izvršnega sekretarja Obalne sindikalne organizacije Eura Brožiča in predstavnika sindikata v Delamarisu Zihnija Sejdinoviča v Pivki odgovarjajo, da ne drži, da bi selitev Delamarisa onemogočila sodelovanje na Javnem razpisu, ki je namenjen dodelitvi nepovratnih sredstev za povečanje proizvodnje v predelavi rib, saj razpis ni omejen zgolj na izbrano regijo, temveč na ozemlje Republike Slovenije. Pivka je iskala možnost, ki bi bila za Delamaris še rentabilna in bi omogočila, da bi Delamaris svojo proizvodnjo po 31. 12. 2010, ko se izteče pogodba o najemu trenutne lokacije, lahko še naprej nadaljeval prav v občin Izola. Toda, kot dobre gospodarje jih zanima predvsem ohranitev proizvodnje Delamarisa ter s tem ohranitev obstoječih in odpiranje novih delovnih mest, vlaganje v nadaljnji razvoj in širitev ter dolgoročno uspešno poslovanje Delamarisa. Seveda nas zanima ohranitev vsega naštetega v občini Izola, vendar žal ne za vsako ceno. Pogovor z zaposlenimi Pred novim letom, ko je vodenje družbe Delamaris d.o.o. pravno formalno prevzel predsednik uprave Pivka perutninarstvo d.d. Janez Rebec, se je uprava družbe sestala tudi z zaposlenimi v Delamarisu d.o.o. ter obrazložila razloge in cilje sprejete poslovne odločitve glede Pivkine investicije v Delamaris, spregovorili pa so tudi o možnostih za novo lokacijo proizvodnje ob koncu naslednjega leta. Na zboru delavcev je bil prisoten tudi predstavnik sindikata v Delamarisu, ki se je, kljub odklonilnemu stališču do selitve strinjal, da mora biti cilj družbe ohranjanje stabilnih in dobro plačanih delovnih mest, za kar se vodstvo Pivke zavzema in se bo zavzemalo tudi v prihodnje. Pivka ni pravi naslov Vodstvo Pivke je v zvezi z vprašanjem predstavnikov politične stranke Zares, zakaj poslovodstvo družbe, po izvedenem menedžerskem odkupu in prodaji podjetja z zemljiščem vred gradbenemu podjetju Vegrad, ni te kupnine namenilo za nakup novega zemljišča in za zagon novega podjetja Delamaris, zapisalo, da je Pivka perutninarstvo postala lastnik Delamarisa 15. decembra, zato očitki Zaresa ne morejo biti naslovljeni na trenutno vodstvo Delamarisa, temveč na lastnike in vodstvo Delamarisa pred temi datumi. Za konec pa so še dodali, da so se za to poslovno potezo odločili zgolj zaradi poslovnih interesov in jih pretekle zgodbe o lastništvu Delamarisa ne zanimajo. ur/pr Nenagradna uganka Perutnina Pivka je za tovarno Delamaris plačala 4.500.000 Burov. Zanima nas ali veste, komu je plačala omenjeno vsoto. Odgovore sprejemamo na elektronski naslov uredništvo® mandrac.si Nagrada za točne odgovore bo zavidanje uredništva Mandrača. iwi ml JA! 4 nova prehranska dopolnila v obliki tablet Kar 3 vsebujejo koencim Q10. To je molekula, ki je prisotna v vseh celicah našega telesa. Sodeluje v procesu pridobivanja celične energije in je močan antioksidant. JA! energija (Q10 + gvarana); Za več energije in poživitev. JA! odpornost (Q10 + cink + vitamini); Krepi odpornost. JA! vitkost (Q10 + L-karnitin); Pripomore k izgorevanju maščob. JA! pomiritev (suntheanine); Pomirja brez učinka zaspanosti. JA! izdelki: Hitra rešitev za hitro življenje. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel, 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 ________________ sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 manor/m: 6 ------------------------------------Intervju------------ Stavbenik bi izdelal tri plavajoče pomole za občinsko pristanišče Občinski svet je na zadnji seji v lanskem letu sprejel Splošne pogoje zagotavljanja reda in varnosti v občinskem pristanišču in po imenovanju komisije za priveze se bo končno začelo dodeljevanje le teh. Trajalo je neverjetno dolgo, vse skupaj pa je posledica neurejenih razmerij med občino Izola in upravljalcem komercialne marine ter neusklajenosti aktov, ki naj bi omogočili dodeljevanje občinskih privezov. Laični pogled na zaliv daje občutek, da je že na obstoječih plavajočih pomolih skoraj dovolj prostora za vse barke, ki so bile pred postavitvijo pomolov, v zalivu. Izjema so, seveda, večje barke, ki so bile doslej sidrane v zalivu. Delavce upravljalca občinskega pristanišča in komisijo za priveze čaka naporno delo, saj bodo morali pregledati več kot 600 prošenj za privez, priveznih mest pa, vsaj zaenkrat, ni dovolj za vse. Ena od rešitev so gotovo predvideni komunalni privezi na bodočem pomolu B, slišati pa je tudi o postavitvi treh novih plavajočih pomolov, ki bi bili v lasti in upravljanju Komunale. Glede na obilico informacij in še več dezinformacij smo za preciziranje povprašali direktorja izolske Komunale, Alojza Zorka. - Občinski svet je sprejel “Odlok o koncesiji” in “Pravilnik o oddajanju t.i. komunalnih privezov”. Ko bo imenovana še komisija za priveze se bo končno začel postopek dodeljevanja privezov za občane. Kako ocenjujete sprejeti odlok in pravilnik in kakšno delo napovedujete komisiji? - Odlok je sprejet. Kakršenkoli je, je boljši kot nič. Za občino je osnova da uredi nered v občinskem pristanišču in sanira stanje, ki so ga povzročili upravljavec in njihovi odgovorni z nezakonitimi postopki pri dodeljevanju komunalnih privezov. Upravljavcu (komunala Izola) pa omogoča zakoniti pristop k urejevanju komunalnih privezov v občinskem pristanišču. «Pravilnik« je absolutno preveč podroben in v nekaterih delih težko razumljiv. Istočasno pa predpisuje dovolj podrobno postopke pri upravljanju s pristaniščem in dodeljevanjem privezov. Prepričan sem da bo izvajanje odloka in pravil omogočalo kvalitetno in profesionalno delo upravljavca. Predvidevam, da nekateri občani s tem ne bodo zadovoljni, predvsem tisti, ki so prepričani da jim privez pripada kar tako, ker so pač Izolani. Komisija bo imela težko delo, kot vsaka komisija, ki obravnava in dodeljuje občinske dobrine. V kolikor bo komisija profesionalna, in bo pri svojem delu upoštevala odlok in pravila dobesedno, težav ne pričakujem, najmanjše odstopanje (tudi politično) bo stanje privedlo do nepredvidljivih situacij. - Prošenj za dodelitev privezov je več kot 600 vendar v zalivu ni niti približno toliko čolnov in bark. Ali je mogoče, da je več plovil po vrtovih kot v morju? - Prošenj je že bistveno več kot 600. V seznamu so prosilci iz let od 1994 do danes, vendar predvidevamo, da vsi ne bodo zainteresirani za priveze ker nimajo plovil, ali pa so svoj privez že rešili. V seznamu so ostali vsi, o stanju posameznega prosilca pa bo odločala komisija. Predvidevamo, da bo v prvi fazi prostih okrog 50 novih mest. Predvideva pa se izgradnja še 100 novih mest v kolikor se bo občina s tem strinjala. V tem letu je možno omogočiti še nadaljnjih 100 priveznih mest, vendar po izgradnji ribiške infrastrukture. - Kako je s tehničnim prevzemanjem plavajočih pomolov v upravljanje in ali je res, da jih bo treba premakniti, ker so ponekod razdalje med njimi premajhne? - Primopredaja plavajočih pomolov, ki jih je postavila Marina Izola še ni izvedena. Po pogodbi med Občino Izola, Marino Izola in Komunalo Izola, bi morala Marina postaviti plavajoče pomole v letih 2008 in 2009 ter predati ustrezno dokumentacijo. Marina Izola tega ne želi storiti, kljub temu, da jih k temu pozivamo več kot leto dni. To je sicer začasna rešitev, ki jo bomo v letu 2010 zanesljivo rešili dokončno, z ali brez Marine Izola. Pomoli niso na dokončnem mestu, ker so bili postavljeni začasno. Trenutna lega pomolov ustreza predvidenim privezom plovil ustreznih velikosti. - Sestala se je skupina zainteresiranih lastnikov plovil, ki naj bi investrirali v nakup treh novih pomolov, ki so menda že naročeni pri Stavbeniku. Kaj nam lahko poveste o tej investiciji? ■ [ i ■ i ^ : - Skupina zainteresiranih lastnikov plovil, predvsem tistih, ki jih moramo umakniti iz boj, se je oglasila v Komunali in ponudila sodelovanje pri izgradnji dodatnih kapacitet za komunalne veze, ki sem jih omenjal v drugem odgovoru. Stavbenik in drugi proizvajalci so pripravili le informativne ponudbe za oceno stroškov izgradnje. - Začenja se tudi realizacija evropskega projekta obnove ribiške infrastrukture. Ali lahko pričakujemo spremembe tudi na področju privezov, posebej v starem mandraču? - Priprave na evropski projekt “izgradnja ribiške infrastrukture” so v zaključni fazi. Občina Izola se je prijavila na razpis za sredstva v višini 3.000.000. EUR. Po dopolnitvi vloge pričakujemo ugodno rešitev v februarju 2010. V naslednjih dneh pa bomo razpisali izvajanje del. Z izvedbo sanacijskih del se bodo zgodile tudi spremembe v starem mandraču. Takšne pomole so si zamislili v Komunali pred leti. V mandraču je pol prostora predvideno za ribiče, pol pa za komunalne priveze, vendar za lesena in tradicionalna plovila Izolanov. - Gradnjo pomola B spremlja cela vrsta vprašanj, posebej glede investitorja. Kako si to gradnjo in kasnejše upravljanje predstavljate vi? - Gradnja pomola B je zapletena investicija, ki ne bo rešena dalj časa. Podpiram začasno rešitev z zainteresiranimi investitorji. V vsakem primeru je Marina Izola dolžna dokončati izgradnjo valo-brana saj bi le s tem dokazala, da želi investirati v dokončanje marine v Izoli. Pomol B mora ostati v lasti in v upravljanju Občine Izola in s tem v lasti občanov Izole. - Občinsko pristanišče ima tudi dnevne priveze in bodoče komercialne priveze, to pa seveda terja tudi spremljevalno infrastrukturo, od toalet do kopalnic. Kje boste zagotovili te storitve? - Dnevne priveze in komercialne priveze bomo trenutno vzdrževali na nivoju dosedanjih možnosti. Ne smemo pozabiti da lastniki plovil za komercialne veze plačujejo 10 krat višje pristojbine kot domačini. Ukinitev teh privezov pomeni tudi bistven dvig cen za komunalne priveze. V situaciji, kot je trenutna, bo treba to razumeti saj bi večina najemnikov komunalnih privezov le te imela kar brezplačno. - Za konec še vprašanje lastnikov občinskih privezov: Zakaj ni mogoče (za ustrezno ceno) urediti vsaj električnih, če ne tudi vodnih priključkov na plavajočih pomolih? - Upravljavec (Komunala Izola) zagotavlja, da bo možno na vseh plavajočih pomolih in po izgradnji ribiške infrastrukture tudi v mandraču zagotoviti priključke vode in elektrike, kljub temu da so bile strokovne službe občine proti. ur Je zmanjkalo vijakov ali volje? Četrtek, 7. januar 2010, št. 841 ---------------------------------------- Izola se ne da------------ Recesija klesti, optimizem ostaja Težko bi rekli, da Izola ni občutila recesije, Morda smo jo le slabo razumeli in smo z njo povezovali propad nekaterib velikih, v resnici pa sojo najbolj občutili mali trgovci, obrtniki in podjetniki. Tisti, ki nimajo kaj pričakovati od Evrope in niti od občine. Nekaj izolskih gostincev in trgovcev smo vprašali kako so zadovoljni z delom v minulem letu. Zanimalo nas je ali je recesija prišla tudi do Izole oziroma kaj je v primeru slabega poslovanja vzrok za slab obisk. Poklicali smo nekaj tistih, ki sodelujejo tudi v naši akciji z IZOkartico in sicer: Trgovino Žan, Optiko Izola, Šport Mala, Parfumerija Bella, Športna trgovina Bora, Carboni Pneus in Gostilno Nanos. Razen redkih izjem so nam povedali, da je bilo leto 2009 eno slabših let nasploh. Najslabši mesec pa december, ko je pri promet pri nekaterih padel kar za 50 odstotkov. Na vprašanje, kdo je krivec za tako slabo poslovanje pa smo dobili različne odgovore: eni menijo, da je kriva Občina, saj ne naredi nič za Izolo, da bi jo oživela, drugi pa polagajo krivdo na medije in politiko, ki promovirajo varčevanje in ne potrošnjo, kot bi se za “kapitalistično” družbo spodobilo. Tisti, ki “recesije” niso tako občutili pa pravijo, da ne smeš čakati, treba je stvari vzeti v svoje roke in narediti vse za to, da bodo gostje oziroma kupci zadovoljni. Morda je res, da Občina in odgovorni za turizem niso v prav veliko pomoč trgovcem in gostincem, saj je Izola kot turistično mesto dejansko precej mrtva, po drugi strani pa je verjetno tudi res, da se tudi krovna obrtniška organizacija ne potrudi dovolj, da bi pomagala svojim članom. Vemo, da je biti zasebnik v teh časih težko in da je treba delati več kot pred 20 leti, a veljalo bi poskusiti z odprtjem trgovin takrat, ko je Izola najbolj polna, med vikendom, in je na sprehodu največ ljudi, dneve med tednom pa izkoristiti za počitek. PM Prva je bila Meggi Novorojenci so se v izolski porodnišnici kar malo obotavljali, saj je bilo treba na prvi porod čakati do 2. januarja. Zadnji v lanskem letu se je 28. decembra ob 22.38 rodil deček, težak 4220 gramov, potem pa je bilo treba počakati do drugega januarja, ko se je ob 10.30 rodila 3.505 gramov težka Meggi. Običaj je bil, da so prvorojence skupaj obiskali predstavniki treh občin, toda tradicije je bilo konec takoj po sporu med izolskim in koprskim županom in tako sta tudi prvorojenku in njeno mamo Snežano Rendič iz Šalare, obiskala le podžupana koprske in piranske občine, Jani Bačič in Marino Mahnič, ki sta mamici predala umetniško grafiko koprskega slikarja Janeza Mateliča in druga darila. Zakaj v porodnišnico ni bilo nikogar iz izolske občine ne vemo, vsekakor pa meče slabo luč na protokolarni del naše lokalne skupnosti. Konec koncev imamo enega poklicnega in enega nepoklicnega župana, če že župan ni našel časa za ta obisk. Sicer pa se je lani v izolski porodnišnici rodilo 753 otrok, kar še vedno ohranja pozitivno raven rojstev. Jlj ife r ^ * • * BIOTERAPIJE PO METODI ZDENKA DOMANČIČA .c77ote/ C/fCciilna Zdraviteljstvo z bioenergijo popravlja posante- Restavracija Hotela Marina znikom vse vrste težav in obolenj. Najboljši učinek se dosega v povezavi s klasičnimi vabi na oblikami zdravljenja, saj preprečuje in odpravlja motnje PRAZNOVANJE PRAVOSLAVNEGA NOVEGA LETA v sredo, in bolezni (preventiva in kurativa). To velja celo pri obo- dne IB.januarja 2010,ob 19 uri lenjih, ki jih imamo za neozdravljive, saj tudi pri teh daje Zraven bogate kulinarične ponudbe vas bo zabavala folklorna skupina Akademskega Kulturno- vidne pozitivne rezultate. Za bioterapijo ne obstajajo lažje in težje bolezni, ampak le posamezniki, ki potrebujejo posebno zdravljenje. umetniškega društva KOLO in glasba v živo z orkestrom Aleksandra-Ace Miroviča iz Srbije. Tak pristop pokriva najširši spekter obolenj, kot so stres, depresije, obolenja ščitnice, kardiovaskularne teža- OBVESTILO ve, razna vnetja (išias, hernia, ...), migrene, obolenja pro- Hotel Marina in Restavracija Hotela Marina bo od IB.januarja do IZ.februarja 2010 state, maternice, itd. zaprla svoja vrata, zaradi rednih vzdrževalnih del. Skupina izkušenih terapevtov izvaja program štiridnevnih terapij v KULTURNEM DOMU IZOLA, DOGODKI ulica Oktobrske revolucije 1, Izola. V petek,IZ.februarja ponovno odpremo naša vrata. terapije se bodo izvajale v terminih: • od 11. 01.2010 do 14. 01. 2010 V soboto 13.februarja družabni večer "VINO IN KULINARIKA", • od 18. 01. 2010 do 21. 01. 2010 • od 25. 01. 2010 do 28. 01. 2010 s priznanim slov. Enologom G. Mastankom. s pričetkom ob 18.30 uri. V nedeljo M.februarja vas vabimo na tradicionalni VALENTINOV VEČER. Za dodatne informacije in prijave pokličite na 040-668-916 (Tamara Grbavac). SPOMLADANSKI POPUST lil n§r Nudimo 10% popust na gostinske storitve. Mandračnizmagaljepa sodeloval Na Škofijah je potekal jubilejni 10. turnir Primorskih novic, kjer so imeli glavno besedo igralci futsala. Zasedba AS Baua iz Nove Gorice so se veselili zmage v absolutni konkurenci, kjer so v finalu z 2:1 Premagali Tomi Press Bronx. Za Goričane sta zadela Rok Gr-želj in Slaviša Goranovič, za domačine pa Tine Brus. Goranovič je bil izbran za najboljšega igralca turnirja, Slaven Radiškovič je bil prvi strelec, domači vratar Dario Kranjce pa najboljši gol-man. V ženski konkurenci so igralke Smaragda iz Tolmina zasedle končno 3. mesto. Ekipa Mandrača je dvakrat izgubila, a kljub temu sodelovala. Seveda pa lahko krivimo sodnike, saj, glede na to, kdo je bil glavni pokrovitelj turnirja, bi lahko bili tudi nekoliko pristranski. Namizni tenis V soboto in nedeljo je v Lignianu potekal mednarodni turnir za kadete in kadetinje ter mlajše. Na turnirju so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz Anglije, Hrvaške, Slovenije in Italije. Najboljše se je pri mlajših kadetih odrezal Erik Paulin, ki je v polfinalu izgubil proti Bressanu 1/3 iz Italije. Za tretje mesto pa je 3:0 premagal Mijato-viča iz Hrvaške. Urška Čokelj je bila pri kadetinjah peta. Za uvrstitev med 4 najboljše je izgubila proti Angležinji Ashley 3:0. Nato pa je 3:1 premagala Italijanko Šercerjevo. Pri kadetinjah velja omeniti še Majo Milenkovski, ki je v predtekmovalni skupini celo 3:0 premagala Ashley-evo, tretjeuvrščeno Angležinjo. Nato pa je izgubila z dvema slabšima Italijankama in tako bila v skupini šele četrta. Y ekipnem delu velja pohvaliti Urško Čokelj in Majo Milenkovski, ki sta z enim samim porazom osvojili četrto mesto. Za v finale sta bili od njiju boljši Angležinji Dawsonova in Li Leng. Nato pa sta 2:0 premagali ekipo Iskre Avtoelektrike iz Vrtojbe in osvojile končno četrto mesto. Prva ekipa kadetov Arrigonija je bila peta, druga ekipa pa je osvojila sedmo mesto. Mara Šolaja v najboljši slovenski ekipi vseh časov Na ponedeljkovi slavnostni seji skupščine RZS v Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu se je zbralo približno 300 gostov. RZS je na praznovanju častitljivega jubileja predstavila zgodovino slovenskega rokometa in podelila priznanja posameznikom, klubom, sponzorjem in medijem, razglasila pa je tudi po 14 najboljših slovenskih rokometašev in rokometašic vseh časov. Izbiro sta izpeljala RZS in športni časnik Ekipa, pri čemer je stroka (sedem nekdanjih selektorjev moške članske reprezentance in šest ženske) prispevala polovico glasov, drugo polovico pa javnost. Ljubitelji rokometa so med 4. in 20. decembrom po elektronski pošti poslali več kot 8.000 glasov: pri moških je bilo nominiranih 39 igralcev (glasove jih je poleg njih dobilo še 25), pri ženskah pa 30 igralk (glasove jih je dobilo še 15). Med temi je bila izbrana kot najboljša vratarka tudi izolanka Mara Šolaja. Najboljši rokometaši - vratarja: Rolando Pušnik in Gorazd Škof, levi krili: Andrej Kastelic in Tomaž Jeršič, leva zunanja: Iztok Puc in Aleš Pajovič, srednja zunanja: Uroš Zorman in Miha Bojovič, desna zunanja: Uroš Šerbec in Renato Vugrinec, desni krili: Roman Pungartnik in Vlado Bojovič, krožna napadalca: Tomaž Tomšič in Zoran Lubej. Najboljše rokometašice - vratarki: Sergeja Stefanišin in Mara Šolaja, levi krili: Tanja Oder in Alenka Cuderman, levi zunanji: Simona Šturm in Nataša Derepasko, srednji zunanji: Sonja Čotar in Branka Mi-jatovič, desni zunanji: Anja Frešer in Ana Karničar Žontar, desni krili: Marta Bon in Nada Pohleven, krožni napadalki: Deja Doler in Tanja Polajnar. POGLED S STRANI iiše: Žarko Kovačič Pa se je zgodilo. Končno so tudi Celjani morali oddati prvo prvenstveno točko. Nekoliko presenetljivo so je pustili v Ribnici. Tako nekateri poznavalci že napovedujejo, da bo v drugem delu prvenstva ekipo iz Ribnice vodil Tone Tiselj. Morda trenutno vse deluje kot »nakladanje«, vendar pa po dimu vedno tudi zagori. Pivovarji so tudi uradno napovedali, da bo v drugem delu prvenstva ekipo vodil Serdarušič. Žal je tako ekipa »izdala« tudi mene, saj sem jim napovedoval naslov brez izgubljene točke. Ostalim ekipam so tako na strežaj odprli vrata do novih presenečenj. Ekipa Velenje počasi lovi stari ritem, saj so v zadnjih tekmah zelo suvereno premagovali nasprotnike. Sosedje iz Kopra bodo prezimili na drugem mestu. Čeprav na zadnjih tekmah niso blesteli, so zmagovali. Delovali so kot dizel motor, veliko časa za ogrevanje, nato pa je šlo. Razočarala je ekipa Slovana, kar daje slutiti, da je blagajna prazna. Oba novinca, predvsem Mariborčani, se držijo zelo dobro. V živo sem si jih ogledal v Kopru in moram priznati, da so me kljub porazu prijetno presenetili. Maraton To leto je izolski maratonec Asim Kaltak nekaj manj pretekel in posledično tudi manj tekmoval, a ga je bilo kljub temu mogoče redno opaziti na progi, ki povezuje vse tri obalne občine. Odtekel je tako samo eno “pravo" tekmovanje, a to je bil ultramarotn od Firenc do Faenze, ki velja za enega med najbolj napornimi nasploh. 100 km dolgo progo sem pretekel v 8 urah in 53 minutah, s tem dosežkom pa sem se uvrstil na 22. mesto na tekmi, ki šteje tudi kot italijansko državno prvensto. Samo priprave za tekmovanje so bile dolge približno mesec dni. V poletnih mesecih še je nato Kaltak intenzivno pripravljal za nastop na 75 km dolgem maratonu od Celja do Logarske doline, na katerem pa zaradi prevelike obremenitve v službi ni mogel nastopiti. Pred kratkim se je udeležil še 54 km dolgega ultramaratona, ki pelje od Savudrije, pa mimo Buj in Grožnjana vse do Novigrada. Potem, ko je v preteklih treh letih vsakič zmagal, se je moral na letošnji zasneženi progi zadovoljiti z drugim mestom. Progo je pretekel v 4 urah in 11 minutah. Ostali nastopi na krajših, 10 ali 21 km dolgih preizkušnjah, pa so bili tako ali tako samo nekakšna priprava za daljše maratone. Ravno letos bo Asim Kaltak praznoval 30 obletnico, odkar se ukvarja s tekom, zato ob tej priložnosti želi še posebej toplo pozdraviti vse Izolanke in Izolane. Ekipi Krškega gre nekoliko slabše in ob ekipi Slovenj Gradca so kandidati za izpad iz 1A lige. Dekleta so s prvim spomladanskim krogom dale slovo rokometu. Izolanke so gostovale pri Olimpiji in izgubile. Vse se že prevečkrat ponavlja, tudi tokrat je bila ekipa zelo »redka«. Ob vsem pa so odigrale solidno tekmo. Morda bi bil poraz lahko tudi nižji, vendar pa dekleta prehitro popustijo in se zadovoljijo z vsakim porazom. Vse pričakujejo, da bo novo leto le prineslo kakšno spremembo, saj sedanje stanje ne deluje prav nič prvoligaško. Kot najboljša, vsaj trenutno, primorska ekipa v 1A ligi zaslužijo več pozornosti. Prvenstvo bodo nadaljevale že to soboto, 9. januarja, ko bo v Izoli gostovala Burja. Izolskim rokometašem, zaradi reprezentančnih nastopov, ostaja veliko več časa do nadaljevanja prvenstva. Nadaljevali bodo 6. februarja z gostovanjem v Šmartnem. Časa bo tako kar nekaj in ob dobrem delu se lahko tudi premaknejo na lestvici. Do željenega petega mesta bo nemogoče, vendar pa morajo ob vsem le nekoliko popraviti umetniški vtis. Vsem njim in vsem ostalim športnim delavcem ter Izolankam in Izolanom pa ob tej priložnosti želim uspešen začetek in še boljše nadaljevanje novega leta. Letne dovolilnice za športni ribolov MRSK Menola Izola obvešča, da vsakemu članu ob nakupu letne dovolilnice za športni ribolov na morju podari še posebno praktično klubsko darilo. Darilo dobite ob vplačilu v prodajalnah Fish market 1 Izola in Fish market 2 Koper Četrtek, 7.januar2010, št. 841 KAPUČINO 9 Al M "p(pLTEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! _L V-»—^ AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00 Reaktor 0 Centru za kulturo, šport in turizem Občinski svet Občine Izola je na 14. redni seji sprejel sklep, da odlok o organizaciji takšnega Centra posreduje v 30 dnevno javno obravnavo. Pod tem razumemo in tudi pričakujemo, da bo v tem času sklicana javna razprava, na katero bo povabljena širša javnost. Udeležencem na področju športa, kulture in turizma je treba na organizirani predstavitvi pojasniti, zakaj je prišlo v zadnjem času do toliko različnih predlogov na tem področju. Trenutno je namreč med zainteresirano javnostjo zaznati precejšnjo zmedo. Pojasniti jim je treba, zakaj se je prvotna ideja po razdružitvi JZ CKSP spremenila v idejo po zadržanju stare oblike organiziranosti zavoda, zakaj se je ustavil postopek obravnave predloga odloka o ustanovitvi gospodarskega zavoda Zavod za turizem Izola s kakšnim ciljem je nazadnje nastal »Predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Center za kulturo, šport in turizem«, ki sedaj vse te dejavnosti združuje. V Zares nova politika Izola pričakujemo, da bo reorganizacija oz. organiziranost novega javnega zavoda taka, da bodo stroški manjši, kot so bili po dosedanji organiziranosti. Ne moremo pristati na interpretacije, da gre za formalno znižanje stroškov, če pa je v obrazložitvi odloka iz odstavka o finančnih posledicah sprejetja odloka jasno razumeti, da bodo stroški višji. Prav tako pričakujemo večjo učinkovitost zavoda na vseh treh področjih. Samo združevanje take večje učinkovitosti ne more prinesti. Pred končnim odločanjem o Odloku na občinskem svetu želimo biti seznanjeni tudi z mnenjem dosedanjega Sveta zavoda. Hkrati podajamo pripombe na Predlog odloka, za manj obveščeno javnost pa povzemamo naslednje: 1. Predlagamo, da se organizacijske enote imenujejo Center za kulturo, Center za šport in Center za turizem (4. člen). 2. Ključne naloge zavoda (S. člen) na področju kulture, športa in turizma naj se poenotijo. 3. Dejavnosti zavoda je treba prečistiti. Ostanejo naj samo tiste, ki so za zavod ustrezne. 4. Predlagamo, da se sestava in način imenovanja strokovnih svetov uskladijo kakor je to določeno v do sedaj izdelanih strategijah (za JZ CKŠP in za Turizem). Zadnje besede namenjamo vsem, ki so kakorkoli povezani z izolsko kulturo, športom in turizmom (ali sploh kdo ni?) in jih pozivamo, naj v času javne obravnave (do 16. 1. 2010) podajo svoje pripombe in mnenja na pripravljen Predlog odloka. Ta je dostopen tudi na spletni strani občine Izola. Le tako bomo tudi svetniki vedeli, kakšni so interesi širše javnosti in jih bomo lahko zastopali na občinskem svetu. dr. Doris Gomezelj, Zares - Izola TGZ g.i.z. gre v zgodovino, vse ostalo pa gre u... (Odziv na zadnja dogajanja v občini) Turistična in s turizmom povezana podjetja, ki delujejo v nekem okolju, imajo nujno cel niz enakih, skupnih in prekrivajočih se interesov. Da bi te interese usklajevali, so v Izoli pred 13 leti ustanovili turistično gospodarsko združenje, da bi lahko združeni dosegali boljše učinke. Turistično združenje je, vsaj do prihoda sedanje politične garniture na oblast pred tremi leti, skupaj z zato pristojnimi v občini v veliki meri stalo za številnimi turističnimi in drugimi aktivnostmi, ki so bile koristne za kraj in njene občane. Pa formalna organiziranost tega izolskega kulturno-turistič-nega delovanja sploh ni bila tako ključna, ni bilo pomembno, kje kdo sedi in kdo je komu šef, saj se je v občini vedelo, kaj je za kraj pomembno, sistem je razpolagal z ustvarjalnimi ljudmi in jim nudil možnosti za uresničitev njihovih idej. To je bil ključ. Spomnimo se na bogastvo nekdanjih ribiških praznikov, sposobnosti povezovanja vseh, ki so hoteli v kraju kaj narediti, na številne umetnike, ki so napolnili staro mesto, na mirovna pogajanja s Pirančani, uvajanje novih produktov, kot so sejem starin in praznik oljk, rib in vina, spomnimo se na muzej Parenzane in ladijskih modelov, na kulturni spomenik lokomotivo P3 (to je tista črna zasteklena strojna gmota za bencinsko črpalko, s katere od prihoda nove politične garniture ni nihče niti obrisal prahu ali očistil šip), na svojčas stalno pozitivno prisotnost Izole v medijih, na številne filmske, likovne in literarne zapise o Izoli, ki so nastali pred prihodom novih »lastnikov« (saj veste: Izola je naša, Koper je naš, Slovenija je naša, skratka: vse je njihovo). Zanimiva je vsaj navidezna lahkotnost, s katero se je ta skupni organ ukinil. Podobna je lahkotnosti, ki jo je opaziti tudi pri spreminjanju Centra za kulturo, šport in prireditve. Je to razumno in zavestno početje nekoga, ki probleme obvlada in razpolaga z rešitvami (ki jih sicer že tri leta uspešno prikriva izolski javnosti), ali prej izraz vase in v lastne interese zagledane arogantne politične manire, ki je zadnja leta na obali, predvsem pa v Izoli naredila ogromno škode? Zna biti, da nam bodo, skupaj z »ojačitvami« iz drugih občin in nekaterimi »izolskimi pomagači« ostali v žalostnem spominu kot druščina, ki je upravljanje z mestom postavila na raven popoldanske zidarske obrti: malo se potla-kuje tu, malo zazida tam, postavi se nekaj železnih kletk, domačih aktivnosti prazen kulturni dom se skrije za plahto, sesuva se organiziranost turizma, že nekaj let meša in prodaja meglo okrog »Centra za kulturo in ... svaštare-nje« in na tak način kupuje čas do novih volitev, ko naj bi jih njihovi slabo seznanjeni volilci spet izvolili tja, kamor ne spadajo. Po moje ne bo ratalo. Tudi volivci postajajo vse pametnejši. Upam vsaj. Srečko Gombač Po zdravila na tržnico V četrtek, 24. 12. 2009 sem okoli 12-ih nenaročena prišla v ordinacijo g. Pešiča, ker moj osebni zdravnik tisti dan ni ordiniral. Imam vnetje sinusov, ki je bilo neuspešno zdravljeno z antibiotiki in prosila sem ga, če bi mi lahko predpisal zdravila za lajšanje bolečin; imela sem hud glavobol, zobobol in posledično vrtoglavico - bolečine so bile nevzdržne. Zdravila, ki se izdajajo brez recepta mi niso pomagala in se g. Pešiča prosila, če bi se lahko tisti dan naročila, da bi mi prepisal protibolečinske tablete, ki bi mi olajšale bolečine in bi tako preživela do ponedeljka, ko bi se naročila k osebnemu zdravniku. G. Pešič me tisti dan ni hotel sprejeti, temveč mi je svetoval naj pridem po novem letu oz. naj si grem kupiti kaj proti bolečinam na tržnico. Naj še enkrat poudarim, da so bile bolečine res nevzdržne, kajti če ne bi bilo nujno potrebno ne bi iskala pomoči na predpraznični dan. Kakršnokoli moraliziranje bi bilo odveč, vendar vedite, da bela halja in 10 let študija še ne pomenijo apriornega spoštovanja - slednje si je treba prislužit, g. zdravniku pa za praznike pošiljam v vedenje, so za take ljudi napisali bonton, ki si ga lahko izposodi v knjižnici, lahko mu ga pa tudi brezplačno odstopim. Lena Gregorčič, Izola Kdo bo obrezal drevesa? Vsak dan se z javnim avtobusom vozim na relaciji Izola- Piran ali Izola- Koper. Že vrsto let opazujem, kako se s težavo srečujejo večja vozila v drevoredu od rondoja v centru Izole proti bivši reševalni postaji. Ko se na tem delu ob konici dneva srečata dva avtobusa, gre za vsega centimeter ali dva mimo vej tamkajšnjih dreves, ki dobesedno visijo nad cesto. Avtobusa se morata dejansko umikati eden drugemu. Tudi zgodilo se je že, da je kateri od avtobusov z desnim ogledalom zadel ob drevo. Seveda me zanima, kdo bi mortai skrbeti, da se to ne bi dogajalo. Je to morda Komunalno podjetje, ki sicer skrbi za urejanje vseh zelenic v mestu? Ali je v njihovi pristojnosti obrezovanje večjih grč, ki gledajo na cesto točno v višini ogledal, ali mora to morda storiti Cestno podjetje? Ta problem pa ni prisoten le v drevoredu 1. maja ampak tudi ob cesti, ki vodi v Jagodje. Tudi tam bi bilo dobro kakšno vejo porezati, saj nekatere segajo na cestišče nižje od treh metrov in tudi grmovje velikokrat štrli na pločnik. Ce pa imajo drevesa lastnike, potem je prav, da zanje poskrbijo oni. Sicer pa bo verjetno najbolje, če to stori komunalno podjetje in naj jim zaračuna stroške, saj bodo le tako lastniki vestno skrbeli za drevesa, ki jih imajo pred hišo. Pa še sporočilo za vas v Mandra-ču. Bodite še naprej tako dobri in marikdo bo še z večjim užitkom bral vaše članke, ker so res zanimivi, še posebej, če je zraven priložena kakšna lepa slika. Marko (naslovv uredništvu) Rekreator Pohod za srce Društvo za zdravje srca in ožilja za slovensko Istro, vabi v nedeljo 10. januarja na 3-urni pohod “za srce in dušo” iz Robide (Rižana) na Brtoši, Škrljevca, Tinjan, Kolombar, Stržar in nazaj na Robido. Kraji so malo znani zato društvo priporoča udeležbo. Odhod z avtomobili od Vinakoper (pri koprskem pokopališču) je točno ob 8:00. Obutev in oprema planinska. Pohod vodi Darko Turk. December v Izoli aii ■ ■ ■ I vi Letošnje Silvestrovanje v Izoli je bilo, organizacijsko gledano, med najrevnejšimi doslej. Delavci izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve se že celo leto borijo s skromnim proračunom, ki je postavil pod vprašaj številne tradicionalne in manj tradicionalne prireditve v mestu. A na Silvestrovo prireditev pač mora biti, tako ali drugače, in tako se je tudi zgodilo. Po besedah Nevenke Gregorčič, ki je organizirala letošnje Silvestrovanje, je bilo le-to presenetljivo uspešno. Kljub dežju, se je na Lonki zbralo veliko število Izolanov, ki se niso zmenili za težke vremenske pogoje, in se podali v štiri ure dolg ples ob glasbi Marina Marinaca in ansambla Ni Panike. Nevenka pravi, da se je večina ljudi, kot je bilo tudi pričakovati, pojavila okoli desete ure zvečer, novoletno rajanje pa se je zavleklo preko druge ure ponoči. Za pijačo so poskrbeli v kiosku na pogrešali le šotor, ki je sicer stalnica Lonki, tako da delavcem Centra ni ob podobnih prireditvah drugod, a bilo potrebno iskati gostinca, ki stanje izolske blagajne je, kakršno bi žrtvoval Silvestrovanje za tistih je, in tako tudi šotor za Silvestrovo nekaj ur deljenja tekoče "alegrije” postane utopija, pod dežjem, prisotni pa so morda Na Silvestrovanju letos žal ni bilo župana Klokočovnika, Občinsko stavbo pa je predstavljal še enkrat več podžupan Bojan Zadel, ki je tudi nazdravil prehodu v novo leto. Na vprašanje, če pa bi morda kakšno zveneče glasbeno ime še dodatno popestrilo dogodek, pa je Nevenka povedala, da bolj, kot da bi ga popestrilo, bi ga spremenilo. Večina ljudi, pravi, se je na Silvestrovo odpravilo ven ob takšni uri, da bi bilo za klasičen koncert že prepozno, tako da bi bilo v tem primeru potrebno vso prireditev premakniti za dve uri. Tako zaenkrat lahko ostanemo le pri teoriji, kako bi bilo, če bi imeli kaj več. Pa nimamo. Lahko le upamo, da bo novo leto bolj radodarno za izolsko kulturno življenje. Če pa ne bo, bomo pač še eno novo leto preživeli pod kapljami dežja. Seveda se bo plesalo, pelo in imeli se bomo lepo, a to še ne pomeni, da ne bi moglo biti bolje. a.m. Snežilo povsod, tudi pri nas Na Ljubljanski so vztrajali Izolski teden se je začel nadvse nenavadno, z zasneženo cesto do Kort. Policisti (bolj obrtniki in stanovalci Ljubljanske ulice se ne prepuščajo malodušju in tako so v pravilno bi sicer bilo napisati, policistke) so preprečile pot v hrib poletno opremljenim dneh pred novoletnimi prazniki pripravili drugo Decembrsko zmrzal, tokrat z bogatim vozilom, komunalci pa so izkoristili priložnost, da so zagnali v dir plug. programom, ki pa ga je v veliki meri krojilo vreme. Sneženje, ki je v ponedeljek dopoldne presenetilo prebivalce Obale, je čez dan postopoma prešlo v dež, vendar je, tudi ob morju, snežilo še v popoldanskih urah, čeprav je res, da se v nižinah sneg ni prijel. Drugače pa je bilo v višje ležečih predelih slovenske Istre in tudi na izolskem podeželju, kjer je snega bilo več kot za vzorec. Sneg se je v vseh višje ležečih predelih Obale oprijemal vozišč, zato je bila na vseh teh cestah obvezna zimska oprema. To je seveda velja tudi za cesto Izola -Korte, zato so policisti dovolili vožnjo le vozilom z zimsko opremo, saj je bilo cestišče ponekod dokaj nevarno. Naša dežurna ekipa pa je povedala, da so komunalci plužili cestišče ter ga posipali, tako da so zelo hitro ponovno vzpostavili red. Mimogrede so sporočili, da so na pol poti do Šareda srečali tudi voznika skuterja, ki se je pogumno odpravil po snegu v dolino, kar gotovo ni bilo posebej modro, čeprav pogumno dejanje. Na Darsu so povedali, da je bila njihova zimska služba dobro pripravljena na snežne razmere, “zato na nobenem odseku avtocest in hitrih cest ni prihajalo do težav zaradi sneženja”. Tako je bilo že od jutranjih ponedeljkovih ur v pogonu 52 posipalcev (iz vsake plužne skupine po eden), ki so do zdaj posuli približno 600 ton soli. Sneg je sicer močno oviral promet na cestah na Primorskem, saj je na avtocesti zasneženo cestišče oviralo promet. Po napovedih Arsa se bo v naslednjih desetih dneh sneg obdržal v nižinah, saj ni pričakovati otoplitve, v višjih predelih države pa bo zapadlo od 10 do 20 centimetrov snega, a ker bo ta suh in ker ni debele osnove, naravnega snega na smučiščih še ni mogoče pričakovati. Zato, preden se odpravite s svojim vozilom na cesto, preverite, ali je pripravljen na zimske razmere. Enako velja tudi za skuteriste s podeželja. A to je že druga zgodba. ur Prepričani so, da bi se moralo decembrsko, predbožično in prednovoletno dogajanje seliti iz dvoran na prosto in zato so letos že drugič v ulico postavili nekaj stojnic in pripravili kar bogat zabavni in kulturni program. Mateja Pavletič iz trgovine s spominki, Botega, je bila glavna pobudnica, sledili pa so ji ostali, predvsem pa so se pridružili člani Kluba študentov in dijakov izolske občine in poskrbeli za dodatno razpoloženje na prireditvah. Program je trajal kar pet večerov, vendar je že prvega, ko bi moral nastopiti izolski moški pevski zbor, preprečil mraz z dežjem. Nekaj več sreče so imeli mladi glasbeniki Black Fish, DEŽ -Denis, Elvis in Žvaki ter Sen-sation, ki so se junaško upirali rosenju in popustili šele takrat, ko je nastopajoče začela tresti elektrika. Vseeno je bil zanimiv, nekoliko glasen, a vendar zelo kulturen decembrski večer. Sledil je še en povsem vremensko neprimeren večer, ko bi morala nastopiti izolska godba na pihala, nato pa se je narava usmilila Dedka Mraza, ki je prišel v ulico obdarovati otroke izolskega Društva prijateljev mladine, v podporo pa so mu bili člani Mužike iz Boršta, ki so razpihali nevarne oblake nad mestom. Kljub vremensko nemogočim pogojem so organizatorji poskrbeli za živahnost Ljubljanske ulice in tega dela starega mesta, pomembno pa je, da so vse to storili na povsem prostovoljni bazi, da jim ni bilo žal niti denarja niti dela in da so že napovedali, da bo tretja Decembrska zmrzal, naslednjega decembra, še bogatejša in ni vrag, da jim ne bo tudi vreme šlo na roko. D.M. „ \f \\!IHt\C 11 Kulturniški smerokazi------------------------------------------ Četrtek, 7. januar 2010 Kino Odeon 18.00 Mlada luna Režija: Chris Weitz Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Ashley Greene, Peter Farinelli, Elizabeth Reaser, Kellan Lutz / V nadaljevanju priljubljene sage Somrak se mladi par Bella in Edward znajdeta pred novo ljubezensko preizkušnjo, saj je Edward prepričan, da lahko Bello obvaruje pred svojo vampirsko naravo le z ločitvijo. Razočarana Bella tolažbo najde pri prijatelju Jacobu, a tudi v njem odkrije srhljivo nadnaravno skrivnost, ki pride na dan, ko Bellino življenje ogrozi nekdanji smrtni sovražnik, dileme pa se še poglobijo z Edwardovo vrnitvijo. 20.30 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Penelope Cruz, Lluis Homar, Blanca Portillo, José Luis Gomez, Tamar Novas, Rubén Ochan-diano, Marta Aledo / Gospod, piše, živi in ljubi v temi. Pred štirinajstimi leti je bil udeležen v hudi nesreči na otoku Lanzarote. V nesreči ni izgubil le vida, temveč tudi ljubezen svojega življenja. Pred tem je uporabljal dve imeni. Harry Caine je bil njegov psevdonim, s katerim je podpisoval svoja literarna dela, zgodbe in scenarije. Mateo Blanco pa je bilo njegovo pravo ime, ki ga je uporabljal v vsakdanjem življenju in pri podpisovanju režij. Po nesreči ostane zgolj Harry Caine. Če že ne more režirati filmov, lahko preživi le ob misli, da je Mateo Blanco umrl skupaj s svojo ljubljeno Leno.______________ Petek, 8. januar 2010 Kino Odeon 18.00 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar 20.30 Juhe & Juha Režija: Nora Ephron Igrajo: Meryl Streep, Amy Adams, Stanley Tucci, Chris Messina, Linda Emond, Helen Carey, Mary Lynn Rajskub / Režiserka večnih ljubezenskih hrepenenj Čaka te pošta in Romanca v Seattlu predstavlja biografijo dveh žensk, ločenih v času in prostoru, toda neločljivo povezanih v uresničevanju kuharskih in življenjskih hrepenenj. Odločna Julia se sredi 20. stoletja kot veleposlanikova žena znajde v Parizu in skuša slediti gurmanskemu navdihu. Pol stoletja kasneje želi naveličana uradnica Juhe udejanjiti 524 receptov svoje vzornice in napre-dek beležiti na blogu. A ne eni ne drugi ne gre vse kot po maslu..._ Sobota, 9. januar 2010 Kino Odeon 18.00 Julie& Julia Režija: Nora Ephron 20.30 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar Nedelja, 10. januar 2010 Kino Odeon 18.00 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar 20.30 Juhe & Juha Režija: Nora Ephron Ponedeljek, 11. januar 2010 Kino Odeon 18.00 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar 20.30 Juhe & Julia Režija: Nora Ephron Torek, 12. januar 2010 Kino Odeon 18.00 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar 20.30 Juhe & Julia Režija: Nora Ephron Sreda, 13. januar 2010 Kino Odeon 18.00 Juhe & Julia Režija: Nora Ephron 20.30 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar Četrtek, 14. januar 2010 Mestna knjižnica Izola - ob 18.30 »ZANIMIVI IZOLANI« Gost 46. večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« bo Jožef Lorbek - Jošt, podjetnik in inovator jamarske in alpinistične opreme, jamarski reševalec, športnik, avanturist po duhu ter ljubitelj svetovnih čudes. Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper To soboto, 9. januarja ob 21. uri Moby Dick v Izoli predstavlja glasbo iz 80., 70. in 60. let z gostom DJ Dejanom Nastičem. Vljudno vabljeni!” galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 A Vabimo vas na ogled razstave ANDA KLANČIČ MlSll [SJ Razstava bo na ogled do konca leta. mm r Vabimo vas na ogled razstave XII. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA KRIŽANKE v Pretorsko palačo v Kopru Dubravko Baumgartner, Andris Eglitis, Q.Fell, Stefan Florin, Barbara Kastelec, Tanja Makuc, Marjan Novak Slunjski, Rajko Slivar kurator: Tomo Vran Razstava bo na ogled do 27. januarja 2010 Manziolijeva palača V petek, 8.januarja ob 18.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave “Mare, sale... e pensieri” slikarske skupine CIPB ob sodelovanju akauemske slikarke Martine Žerjal. Otvoritev bo popestrila glasba Enza Horvatina, Astrid Brenko pa bo deklamirala poezijo Dorine Bržan. Prireditev organizira Društvo Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi. ATEUE DUKA PIRAN Vabimo vas na ogled razstave v FULVIA ZUDIC_________________________ GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN LJUBO RADOVAC razstava STEREOGRAMSKA OKNA, slike____ Art center Pyro Piran Pridih Možnosti Gs Ig rij 3 Algs / Kristanov trgi »razprodaja« umetniških del Za malo denarja lahko poslušate veliko »muzike« ! Vabljeni ! Potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper obiskuje tudi nekatere kraje v Občini Izola. Vpis, izposoja in informacije so brezplačni za vse, mlade in odrasle. Knjige, zvočne kasete, videokasete in zgoščenke si lahko izposojate za en mesec na dom, z možnostjo 1-kratnega podaljšanja. V Občini Izola bo potujoča knjižnica v letu 2010 obiskala naslednje kraje: Kraj Ura Korte (šola) 10.15 - 11.15 Korte 14.30-15.00 Malija 15.10-15.40 Šared 15.50-16.20 Datum - sreda: 13. januar, 10. februar, 10. marec, 7. april, 12. maj, 9. junij, 15. september, 13. oktober, 10. november, 8. december Mestna knjižnica Izola • V mesecu januarju v vitrini ustvarjalnosti razstavlja svoja ročna dela Apat Anica • Stene ustvarjalnosti ter druge kotičke knjižnice krasijo izdelki Društva Lik iz Izole • Pravljice v januarju: vsak torek ob 17h • Francoščina v januarju: vsak četrtek ob 15.30 h • Sreda, 20. januar ob 19.00 uri: Študijski krožek » Kako pridem v ta trenutek« .Predavanje z Diegom Križanovskijem in Joško-tom Cesarjem v čitalnici knjižnice. • Četrtek, 28. januarja ob 19.00 uri .čitalnica knjižnice : V okviru študijskega krožka »Svet v dlaneh« in dneva republike Indije potopisno predavanje s Sasikalo Perumal in Barbaro Brača-nov v. Vstop prost. Novoletne zgodbe Knjižničarka rojena na trgu Pa to ne na kateremkoli trgu, temveč na, po vsej verjetnosti, najbolj znanem, priljubljenem, čaščenem trgu na planetu zemlji, trgu San Marco v Benetkah. Zgodbi so v tistem času italijanski časniki namenili veliko pozornosti, danes pa je čas, da o tem karseda nenavadnem dogodku nekaj malega zapišemo tudi sami. Martina Martinuč, knjižničarka v izolski matični knjižnici, se je rodila pred 24 leti v zgodovinskem središču Benetk, na trgu San Marko, med golobi, kavarnami in svetovno znanimi arhitekturnimi dosežki. Ko sta se njena starša Leonora in Aleksander odpravila na izlet v Benetke, je Martina, nekaj tednov pred rokom, očitno izkoristila priložnost, da bi tudi sama pokukala v svet. In kako le ne bi? Benetke so sicer razmeroma zraven, ob tem pa je (še do nedavnega) iz Izole katamaran Prince of Venice redno prevažal potnike v mesto zaljubljencev. A kljub temu te to mesto vsakič znova preseneti s svojo edinstveno arhitekturo, pa tudi s tistim občutkom, ko se človek vpraša, češ, kdo ve, če bo ob naslednjem obisku ta reč še vedno stala nad morsko višino. Martini se je pač zazdelo, da bi bilo škoda ta svoj prvi izlet v Benetke preživeti v topli, a tudi temni in nič kaj razgledni maternici, in je, preprosto, pokukala ven. In svet ji je bil očitno dovolj všeč, da je v njem kar ostala. Zgodovina pravi, da so se popadki pričeli ravno ob vhodu na trg San Marco. Oče Aleksander je soprogo takoj posedel na stol bližnje kavarne Gran Gaffe’ Chiggia (ki je, med drugim, ena dražjih v Benetkah, in posledično na svetu) in osebje prosil za pomoč. Dajmo parku (trgu) ime Vsak dan hodim v mesto mimo “bivšega Zdravstvenega doma” ali “bivše Reševalne postaje”. Ta dva naziva danes, ko sta oba “bivša”, nikakor nista primerna. Kako naj na primer tujcu razložim, kje je to. Novonastali “tr-gec” ali “park” si zasluži novo ime. Predlagam (trg ali park) Pri vodnjaku. To utemeljujem s tem: Eden od natakarjev je takoj stekel po pomoč v bližnjo ambulanto, kjer ga je zdravnica Flora Romano prosila, da ji žensko nemudoma pripeljejo. Natakar je ob pomoči kolega Enza Vianella prijel za stol, a že po nekaj korakih je Martina pokukala ven. Ko je Enzo zagledal majhno glavo novorojenčka, je hitro odreagiral in tako preprečil, da bi otrok padel, urno pa je odreagirala tudi sama zdravnica, ki je nasploh prvič pomagala pri rojstvu otroka, saj sije podhlajena Martina uspela oviti popkovino okoli vrata. Vse se je tako končalo na najboljši možen način, starša pa sta se z izleta vrnila z več kot le navadnim spominčkom. Heh, če hočeš, da ti mesto ostane v lepem spominu, se moraš hudo potruditi, in pripraviti nekaj edinstvenega. 1. V tem okolju je bil nekoč potok, v katerem so gospodinje prale perilo. 2. Tu je obnovljeni vodnjak, ki je spomin na to perišče. 3. V bližini je do približno 1.1968 bila Ulica pri vodnjaku, zdaj Ul. oktobrske revolucije. Za Listo izolanov, Dagmar Slekovec Mama Leonora se je z majhno Martino že čez nekaj dni vrnila v domači Koper, hčerke pa ni imenovala, kot so si to želeli Benečani, Venezia. Novorojenčka pač načeloma ne imenujemo po kraju, kjer se je rodil, sicer bi tisti, ki so se po podobnem naključju rodili v Oslu, imeli po vsej verjetnosti težavno puberteto. A kakorkoli, verjetno je malo tistih, ki se lahko pohvalijo, da lahko ob, če že ne kar “na” svoji porodniški mizi naročijo “espresso”, in to ob pogledu na veličastno renesančno arhitekturo. Martina pa to lahko. am S petjem v božični večer V sredo, 23. decembra so tudi v Domu upokojencev zapeli na božičnem koncertu. Zbralo se je veliko število stanovalcev, med njimi tudi domski pevci Vala morja, ki so še posebej pripravili svoj program starih božičnih pesmi in so jih zapeli na samem začetku. Po pozdravu direktorja, ki je vsem zaželel lepe prihajajoče praznike ter koš lepih, zdravih in veselih trenutkov, je zapel tudi Kvartet 7+. Z božičnimi pesmimi, ki so jih poklonili stanovalcem doma, so ustvarili lepo praznično vzdušje, h kateremu je Marjetka dodala tudi božični recital s pesmijo. Pevci Kvarteta 7+ so v drugem delu večera navdušili tudi z ljudsko pesmijo, h katerim so se pridružili vsi, ki so jih znali zapeti. Seveda so božični koncert zaključili s pesmijo Sveta noč, ki so jo zapeli vsi skupaj. Na koncert so bile povabljene tudi nekdanje delavke Doma upokojencev, vsi pa se zahvaljujejo pevcem za čudovit božični koncert in hkrati voščijo vsem lepe praznike in srečno v novem letu 2010 ! d.u. Izolske pevke so gostovale v Luciji Pevke Ženskega pevskega zbora Sinji galeb Društva upokojencev Izola smo v prednovoletnem času nastopile v Centru za starejše občane iz Lucije, kjer so svoj drugi dom našli tudi nekateri naši sokrajani, med katerimi smo se še posebno razveselili snidenja z našo nekdanjo pevko, go. Greto Škrinjar. Tamkajšnjim stanovalcem smo se predstavile s slovenskimi ljudskimi pesmimi, ob koncu nastopa pa smo skupaj tudi zapeli nekaj božičnih. Nastopu sta sledili pogostitev in prijetno druženje. Poslovili smo se z željo, da bi se v prihodnjem letu ponovno srečali. Zlata Radikon Spomin na adrenalin Kako smo Izolani povišali Triglav Pred tridesetimi leti so si izolski gasilci privoščili avanturo, ki si je doslej še nihče ni upal ponoviti, kaj šele preseči, razen njih samih, seveda, Na vrhu Triglava so izvedli standardno gasilsko vajo z lestvijo in tako dejansko povišali Triglav za celih 12 metrov. Kako se danes spominjajo tistega podviga? Dvigniti najvišjo goro v državi. Nekateri o tem pišejo knjige, drugi snemajo filme, tretji pa se tega lotijo direktno. Naprimer, Izolani. Razlogov, da so se za tovrstno akcijo odločili, je več, ob tem pa jih je čas spisal še nekaj, na način, kot to samo čas zna. Recimo to, da so hoteli izolski gasilci preprečiti, da bi Makedonci ukradli Triglavu naziv najvišje gore v takratni skupni domovini. Zelo častljivo dejanje, a vseeno nekoliko v nasprotju z načeli bratstva in enotnosti. Ko smo o pravih razlogih za višanje Triglava vprašali vodjo obeh ekspedicij Jordana Kraševca, nam je povedal, da sta bila razloga v osnovi dva. Prvi je bil ta, da so na ta način hoteli pokazati sodržavljanom, da gasilcem lahko zaupajo. Drugi pa je bil nekoliko bolj izolski. Hoteli so, da bi Izolani, ki živijo na nadmorski višini nič, več pripomogli k višanju Triglava od gorenjskih ali pa štajerskih gasilskih društev. Prvič leta 1979 Prvi pohod na Triglav se je začel 9. decembra 1979. Ekspedicija je štela 16 ljudi, 15 izolskih gasilcev in enega izkušenega planinca iz Kopra, ki je imel nalogo, da pazi na ostale. Vrh je ekipa dosegla 11. decembra, seveda istega leta, m ob 18.40. Na vrhu so nato gasilci izvedli standardno gasilsko vajo “prosto stoječa lestev”, saj ta pohod ni bil le navaden planinski pohod, temveč so izolski gasilci na Triglav prinesli štiri lestve. Ko so te lestve sestavili in jih s štirimi vrvmi fiksirali, je nanje splezal zdaj že pokojni Franc Robek in tam dvignil še Izolsko zastavo. Ta se je tako nahajala 12 metrov na vrhom Triglava, torej na nadmorski višini 2875 metrov. Že samo privleči te lestve na vrh gore je bila velika muka, če pa upoštevamo, da je bilo 11 gasilcev sploh prvič na Triglavu, potem ta akcija dobi še dodatno razšeznost. Jordan sicer trdi, da danes si tovrstnega podviga ne bi upal ponoviti, in včasih se kar začudi, česa so se lotili takrat, k sreči pa se je vse končalo srečno in brez vsakih zapletov. BI ME KDO POSVOJIL? Sem muc Listek in živim na Svetilniku. Do včeraj sem imel prijateljico Figo, ki mi je bila kot mama, skupaj sva čakala da kaj pojeva in skupaj sva se grela v hladnih nočeh. In ker podvig ni podvig, če o tem nihče nič ne ve, so akcijo posneli tako s fotoaparati kot tudi s kamero. Posnetek je zavrtela celo nacionalna TV. Drugič deset let kasneje Še najbolj zadovoljni so bili ob tem dosežku člani ostalih Obalnih gasilskih društev, češ, važno da so Triglav dvignili Primorci. In morda so tudi zato čez deset let akcijo ponovili, tokrat v družbi cekljanskih in bistrških gasilcev. Cerkljam so s seboj tudi prinesli cerkljansko vodo, ki jo je nato Ivo Lazar z vrha lestve poškropil po vrhu Triglava in tako dobesedno zmočil naj višjo goro s primorsko vodo. Od gasilcev, ki so prvi podvig izvedli ni več nihče aktiven, štirje pa so žal že pokojni, Jordan pa še vedno hrani zastavo s podpisi vseh udeležencev. Pravi, da sicer zelo pazi nanjo, a bi vseeno rad videl, da bi prišla v kakšen pomembnejši kraj. Konec koncev, gre za zastavo, ki je bila še najvišnje na Slovenskih tleh, med tistimi, ki se dotikajo tal, seveda. Prevozi z letalom v tem primeru ne štejejo. D.M. Fešta, ki jo bo težko pozabiti Fige ni več, bila je stara in so jo odnesli, zato sem zdaj sam. Če bi me kdo vzel k sebi, ker verjetno tudi spati več ne bom mogel v hiški, ki jo vidite- jo namreč prenavljajo, obljubim da bom priden. Ne bom praskal, brusil krempljev in tudi jedel bom malo, če bo treba. No drugače sem pa lep imam lepo dlako in so me na žalost kastrirali- tako se veliko slabše znajdem z uličnimi muci. Če me vzamete, bodo za to poskrbeli ljudje, ki me zdaj hranijo in jih lahko pokličete na 031534815.... Obljubim da bom priden. listek Na Štefanovo, v času, ko se je stopnjevalo pričakovanje slovesa od starega leta, so se člani Obalnega društva »Sožitje« zbrali na tradicionalni novoletni prireditvi v restavraciji Srednje gostinske in turistične šole v Izoli. V uvodnem delu je predsednica društva Vesna Gri-žon pozdravila vse navzoče in na kratko poročala o delu društva v iztekajočem se letu. Brošura, ki je bila izdelana kot darilo udeležencem, je bila prikaz dejavnosti društva. Pohvale predsednice Zveze »Sožitje« iz Ljubljane, Katje Vadnal, občinskih svetnikov Giannija Gergete in Bogdana Gerka ter g. Cerkvenika v imenu staršev, so bile za izvajalce programa društva priznanje, da je njihovo delo opaženo in v korist višje kvalitete življenja oseb vključenih v društvo. Veselo družbo je pozdravil tudi podžupan Bojan Zadel in naša prostovoljka, aktualna kraljica vina Slovenske Istre, Ana Pucer. Višek zabavnega dela je bil nastop skupine »ABBA« iz Talaso centra Strunjan, ki se je predstavil z enkratnim muziklom. Vsi udeleženci smo neizmerno uživali in bili hvaležni, saj so nam podarili novoletno darilo v enkratni obliki. Ob dobri jedači in pijači, ki so nam jo pripravili pod taktirko Branka Miklobušca, smo se zabavali v naslednji dan. Za tisto ta pravo vzdušje pa so poskrbeli, kot vsako leto, naši dobri prijatelji »Primorski fantje«. Ivica in Bogo sta zapela in zaplesala z našimi fanti in dekleti. f/ -it Tudi na naši fešti ni šlo brez »silvestrskega poljuba« Starši, njihovi otroci in simpatizerji društva »Sožitje«, smo si ob odhodu segli v roke z željo po druženju tudi v prihajajočem letu. Bil je še en zaključek uspešnega leta obalnega društva »Sožitje« ki bo šel med prijetne spomine. s.p. - Od JUTRA DO JUTRA Nove parkirne dovolilnice čakajo Morda ste pozabili ali pa preprosto spregledali, ampak red je red in ker so stare dovolilnice za parkiranje v starem delu mesta že potekle je zdaj čas, da dobite nove. Nekaterim so potekle že sredi tega leta, večini pa ob koncu leta 2009 in zdaj so v občinskem režijskem obratu parkirišč dobili nove, ki bodo do 30. 6. 2013. Kaj vam je storiti, da pridete do nove dovolilnice s katero načeloma lahko parkirate na posebej označenih parkiriščih, ki jih (v glavnem) zasedajo neizdani? Postopek je preprost: Javiti se morate na vložišču izolske občine (Sončno nabrežje 8 - pritličje levo) in tam boste dobili vlogo za podaljšanje dovolilnice. Plačati boste morali upravno tak-sov višini 17,73 Eura in 3,13 Eura za dovolilnico, ki je izdelana iz plastike in jo boste lahko obesili v avtomobilu. Ali boste z njo dobili parkirno mesto pa sam bog ve. Obvoznica je smrtno nevarna Naj ta zapis začnemo s poročilom izolskih policistov: “Nekaj po 18.00 se je na izolski obvoznici zgodila prometna nesreča. Povzročila jo je 34-letna voznica iz Trsta, ki je proti domu vozila z neprilagojeno hitrostjo in na zoženju zapeljala na nasprotno smerno vozišče. Trčila je v avto 45-letnega voznika iz Bača pri Materiji, ki je pripeljal nasproti. V nesreči je bila povzročiteljica nesreče lažje telesno poškodovala, njena 12-letna hčerka hudo telesno poškodovana, druga, 7-letna hčerka in udeleženec pa brez telesnih poškodb. Cesta je bila zaradi obravnave nesreče dobro uro zaprta za ves promet." Zgodilo se je, seveda, na izolski obvoznici, tokrat na njenem severovzhodnem delu v višini Mehanoteh-nike, kjer smo od izgradnje odseka hitre ceste do Jagodja že zabeležili vrsto nesreč in tudi smrtne žrtve. Obvoznica je sicer nevarna na obeh koncih, kjer se iz dvopasovnice spremeni v navadno dvosmerno cesto. Zanimivo je, da kljub vsemu ta dva odseka nista doživela kakšnih posebnih varnostnih posegov. Strokovnjaki pravijo, da so vse oznake primerne in da so krivi vozniki, ki ne prilagodijo hitrosti razmeram na cesti. Glede na to, da gre vendarle za odsek, kjer je treba dokaj hitro zmanjšati hitrost, potem pa še v šikani zapeljati na navadno cesto nas je zanimalo, kdo je odgovoren za varnost na tem odseku in ali je kdo preveril, če je prometna signalizacija in ureditev priključkov res prometno varna oziroma, kdo bi moral na osnovi podatkov o nesrečah na tem odseku kakorkoli ukrepati. Povprašali smo tudi na Direkcijo RS za ceste, ki je tudi upravljavec omenjene ceste in odgovorna za postavitev prometne signalizacije. Tam pravijo, da je vsa signalizacija postavljena skladno s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Direkcija od Policije prejme podatke o prometnih nesrečah, ki jih obravnava skladno z metodologijo in izdeluje ti. sezname nevarnih odsekov, na katerih so za izboljšanje prometne varnosti potrebni določeni tehnični ukrepi. Skladno z letnimi načrti in zagotovljenimi finančnimi sredstvi se slednji tudi izvedejo. d.m. Indian Cuisine Conversation Classes in English Kuharski tečaji Konverzacija z degustacijo indijske hrane v angleškem jeziku Pričetek tečajev - Januar 2010 info info Sasikala Perumal Barbara Bračanov: 040385529 051 266 387 Sasikala Perumal: 051266387 Naj vas hudič vzame Za eno najizvirnejših voščil, ki sem jih prejela letošnji december, štejem voščilnico Redarske inšpekcije v Izoli, ki je bila pravzaprav položnica za plačilo kazni zaradi nepravilnega parkiranja. Parkirala sem v neposredni bližini mojega doma v aprilu 2009, v starem mestnem jedru Izole. Kolikor vem, so enake »redarske voščilnice« prejeli tudi nekateri ostali someščani, ki prav tako živijo v starem izolskem mestnem jedru. Žal pa smo, prav ti someščani, celo leto gledali bogate avtomobile Slovencev in ne Slovencev, ki so lahko parkirali povsod ... le na naših strehah ne. In ne samo, da jih je bilo polno na sprehajalni poti do Svetilnika, tudi na Svetilniku so bili, pa na Manziolievem trgu in vse do naših vhodov v hiše, da smo malone plezali po njihovih avtomobilskih strehah v naše domove. In glej ga zlomka, prav noben od njih ni dobil listka za nepravilno parkiranje - sploh pa ne za vikende. Vsem vam na inšpekciji, ki z »nizkim štartom« v ponedeljek, takoj po 7 uri zjutraj, lepite kazni na naše avtomobile in vsem vašim nadrejenim, ki vam to določajo, bi tudi jaz nekaj povedala: Moja nona bi vam za leto 2010 rekla: »NAJ VAS HUDIČ VZAME«. Vnukinja velike žene - Aljoša Križ. Odšel je Vlado Zavišič .,*3r i Tako dolgo sem se odpravljal k njemu na obisk, da je prepozno. Vedel sem, da je bolan, da gre bolj poredkoma iz hiše, vendar sem verjel, da se ne bo dal kar tako. Konec koncev je bil otrok Kozare, eden tistih otrok, ki so šli skozi pekel vojne pa se vojne skoraj ne spominjajo. Eden tistih otrok, ki so rasli v upanju, da bodo izvedeli kdo so in od kod so. Od 190 tisoč prebivalcev kozarske-ga območja jih je v vojni padlo 49 tisoč, od tega je bilo 39 tisoč civilnih žrtev fašističnega terorja. Vlado je bil od tam a ni veliko govoril o svojem otroštvu. Bil je človek, ki nenehno išče nova obzorja, človek, ki koraka samo naprej. Takšnega sem ga spoznal. Bilo je na koprski televiziji, kjer je bil kamerman in televizijski snemalec, eden tistih, ki ni kar vse vprek streljal z objektivom stare Arijce, tudi zato, ker je bil film preveč dragocen in je bilo treba o vsakem kadru dobro razmisliti. S snemanj smo se vračali z množico detajlov, posebej rad pa je imel cvetje, ki ga je raziskoval kot z mikroskopom ter lovil njegove barve. To je počel tudi po upokojitvi, ko se je oborožil s fotoaparatom in lovil delčke Izole, včasih prav nenavadne, drugič preproste a trdno stoječe, tako kot veleva teorija fotografije. Vlado je bil namreč tisti iz stare šole, ki so še znali čarati ob razvijanju črno belega filma in hkrati vedeli, kaj bo iz čaranja nastalo. Ampak Vlado ni bil le nekdo, ki je nenehno zrl skozi objektiv. Bil je ustvarjalec v najširšem pomenu besede, tudi glasbenik, eden prvih na slovenski obali, ki je na oder postavil električno kitaro. Ob njem so nastopače številne slovenske popevkarske zvezde in kot je sam povedal, je bil priča rojevanju nešteto ljubezni. Da, prav je, da končam z ljubeznijo. Z njegovo ljubeznijo do vrta in do cvetja, z ljubeznijo do sodobne tehnike in novih dimenzij slike in zvoka, z ljubeznijo do družine in do številnih sodelavcev in prijateljev, ter z ljubeznijo do Izole in tega zaliva, ki ga je tolikokrat fotografiral ob sončnem zahodu in v katerega se bo podal na svoje zadnje tuzemsko potovanje. Otrok Kozare je izvedel kdo je in od kod je. Mef Predzadnja KRIMINALNE GOJKOVA SKRIVALNICA Navtični turizem ni od danes. Tako-le so se na elitne izolske plaže vozili premožnejši turisti iz Trsta. Potovali so tudi z jadrnico izolskega imena. Vaše je, da odkrijete to ime. Upamo, da boste imeli več sreče kot prejšnji teden, ko nihče ni spoznal kraja s fotografije. Po besedah pripravljalca gre za fotografijo Cetor med dvema vojnama, vendar tudi Ceto-rani niso spoznali svoje vasi. Kaj pa če se Gojko moti? MALI OGLASI Vozila in plovila Nesreča na obvoznici Nekaj po 18.00 se je na izolski obvoznici zgodila prometna nesreča. Povzročila jo je 34-letna voznica iz Trsta, ki je proti domu vozila z neprilagojeno hitrostjo in na zoženju zapeljala na nasprotno smerno vozišče. Trčila je v avto 45-letnega voznika iz Bača pri Materiji, ki je pripeljal nasproti. V nesreči je bila povzročiteljica nesreče lažje telesno poškodovala, njena 12-letna hčerka hudo telesno poškodovana, druga, 7-letna hčerka in udeleženec pa brez telesnih poškodb. Cesta je bila zaradi obravnave nesreče dobro uro zaprta za ves promet. Avto so mu odvzeli Na Pittonijevi ulici smo obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo. Povzročitelj je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo, ki je vozilo pred njim. Policisti so povzročitelju odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,29 mg/l. Zaradi suma, da je vozil pod vplivom prepovedanih substanc, je bil odrejen še strokovni pregled. Ker povzročitelj nima vozniškega dovoljenja in je v zadnjih dveh letih storil več hujših cestno prometnih prekrškov, so mu policisti zasegli vozilo in sodišču predlagali trajni odvzem vozila. S petardo nad kozmetiko Nekaj pred 01.00 uro so neznanci na Ljubljanski ulici v Izoli vrgli petardo v nabiralnik, katerega del je po poku odletel v izložbo in jo razbil. Oškodovana trgovina se bo še odločila o pregonu kaznivega dejanja. Ni zadovoljen z zdravniki Policiste so poklicali iz Zdravstvenega doma Izola in zaprosili za njihovo intervencijo, ker se je pri njih zglasil moški, kateri je kričal in zmerjal zdravstveno osebje. Policisti so mu zaradi kršitve javnega reda izdali plačilni nalog. Ni zadovoljen z osebjem Iz Bolnice Izola so zaprosili za intervencijo, kjer je pijani pacient razgrajal. Policisti so na kraju ugotovili, da je v bolnico zaradi hude opitosti prišel iskat pomoč občan Kopra. Ko mu je zdravniško osebje hotelo nuditi zahtevano pomoč, ga^je to očitno razjezilo, saj se je začel nedostojno vesti do tam zaposlenih. Sledi plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. ALKOlestvica: 0,29 mg/l; 0,72 mg/l; 0,78 mg/l; 0,91 mg/l Kar zvlekel ga je V izolski lokal sta prišla mladeniča, da bi odigrala partijo biljarda. A nista nič odigrala, saj je do enega od njiju pristopil moški, ki se je nahajal v lokalu, in ga zvlekel iz lokala. Zaradi kršitve določil Zakona o varstvu javnega reda mu bo po pošti poslan plačilni nalog z globo 250 EUR. Baker mu je dišal Neznani storilec je v zadnjih treh mesecih iz parcele v okolici Izole želel ukrasti bakrene žlebove. Kot so ugotovili policisti ob ogledu si jih je neznanec že pripravil, da bi jih odpeljal in sicer tako, da jih je razrezal na manjše kose in zvil. Prav tako je poškodoval notranje stene bazena, ter s tem lastniku povzročil za približno 1000 EUR škode. Policisti bodo podali poročilo na ODT. Tablica gaje izdala Iz Malije so nas obvestili, da je neznani voznik z osebnim avtomobilom trčil v kamniti zid, ga nekaj metrov porušil in odpeljal s kraja. Policisti so pri ogledu kraja ugotovili, da je neznani voznik na kraju izgubil registrsko tablico. Sledi globa in račun za popravilo zidu. Nese hecatzženo Na OKC je poklical občan Izole in sporočil, da ima probleme z ženo, ki naj bi kršila javni red in mir oziroma se do njega vede nedostojno. Policisti so na kraju ugotovili, da do kršitve ni prišlo. Občanu bo poslan plačilni nalog zaradi lažne naznanitve prekrška. Dedek mraz na gradbišču Na prvi dan novega leta je neznani storilec iz rezervoarjev gradbenih strojev parkiranih na gradbišču avtoceste v Polju odtujil približno 500 litrov goriva. Policisti zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba. Kar tako, za hec Neznani storilec je popoldan razbil steklo na tovornem avtomobilu, ki je bil parkiran na parkirišču pri Del-marju v Izoli. Iz vozila ni ukradel ničesar. Statistika Policisti so obravnavali še prometno nesrečo z lažjimi telesnimi poškodbami in pobegom povzročitelja, štiri poškodbe vozil na parkirnih prostorih, v štirih primerih so intervenirali zaradi kršitev javnega reda. Zasegli so nekaj prepovedanih substanc (droge), v enem primeru so podali kazensko ovadbo. Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199 - V Izoli ugodno prodamo sončno 3 sobno stanovanje, 60 kv.m., s čudovitim razgledom, zastekljen balkon, kopalnica komplet prenovljena. Tel. 041/345634 ali 040/ 385529 ODDAMO - Stanovanje v Izoli v centru oddam. Velikost 58 m2,4.nadstropje, pogled na morje, neopremljeno, tel 070 872 901 - V Livadah oddam opremljeno garsonjero za daljše obdobje, tel 031 611 568 - Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738 - Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju za dve osebi do 1.6.2010. tel 041 818 675 - STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil., hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Majda 041 644 287 NAJAMEMO - Iščem 2,5 sobno stanovanje za daljše obdobje. Tel.: 051 444 912 Delo - Inštrukcije - V času šolskih počitnic in skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina) - Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332 - Likam na domu. tel 041 939 136 - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Hyndai Lantro, 1.1997, vozen, registriran + 4 nove zimske gume za 250 EUR prodam. 041 933 630 - BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568 - Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077 - Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728 - Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen.letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 -Prodam Citroen Bx 1,5 TGE, poreklo Francija, v voznem stanju, neregistriran, letnik 94, ISZOOOkm za 230 EUR. tel 040 638 217 Kmetija - Prodam Olje ekstra deviško naravno iz ekološko čistega okolja, cena 11,00 EU/liter / domači refošk cena 1,50 EU/liter. Informacije po Mobiju 040 251-335 ali 040 570-652 - Prodam extra-deviško oljčno olje po ugodni ceni. tel 041 818 675 - Prodam oljčno olje 041 713 870 Razno tel 040 752 708 -Starinsko nočna omarico in Sin-gerco brez ohišja prodam tel. 041 939 688 -Rabljeno pohištvo za dnevno sobo oddam, tel 041 776 748 - Kupim modelčke vlakov izolske Mehanotehnike. Tel. 640 12 00 - Sedežno garnituro 3+2 raztegljivo prodam, tel 070 872 901 - 2 NOVA jogija, še zapakirana, kupljena po znižani ceni 30 EUR za kos/redna cena 60EUR/ prodam 10% ceneje, tel 041 210 920 - Kupim še dobro ohranjen štedilnik na drva. tel 041 638 292 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. \ NLB Družinski varčevalni paket § zr o o (N j Poslovalnica Izola I Trg republike 3 ° Tel.: 05 663 06 00 \fa^ ^ d " OD j Z NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket m/wo>k/m: ? V letošnjem letu smo denar, ki bi ga namenili za novoletna darila, vplačali v: Sc f In durante questo anno, abbiamo avoluto il denaro dizegniato t peri regali di Capodanno: j, ^ invalidske, ; ^ humanitarne in V- -y ■■ ... . : -■ ;• » ^ športne organizacije. ^ per gli invalidi f organizziazioni umanitarie e asocazzioni sportive ,# Srečno 2010 vam želi celotna ekipa Casinoja Izola!, Auguri 2010 Vi agurà tutto Casino Isola! Silvestrovanje na prostem je bilo tudi tokrat na prireditvenem prostoru ob Lonki in tudi tokrat so malo pred dvanajsto tja prišli številni Izolani, ki so si dali duška tisto uro in pol brez dežja. Podobno kot Mužika Boršt, ki je na edini dan brez dežja zaigrala na Decembrski zmrzali v Ljubljanski ulici in pozdravila tudi Dedka Mraza. | Kot da bi se hotela narava norčevati iz nas je po mesecu dni pokazala, | kako lep, sončen januarski dan lahko naredi - če hoče. In ga je naredila | natanko v nedeljo, 3. januarja, zadnji prosti dan pred novim delovnim s tednom. Tako-le je bilo na pretlakovanem Sončnem nabrežju v nedeljo, f v ponedeljek pa spet po starem. Najprej sneg, potem pa dež, dež in dež, vse do začetka naslednjega tedna, ko naj bi le posijalo tudi sonce. Vlado, hvala tl za vse čudovite barve In utrinke sveta