Motenje v mirnej posesti.
(Odločba nadsodnije v Gradci od 30. marca 1881, št. 4001 s katero se je potrdil razsodni odlok okrajne sodnije ljubljanske od 20. februvarja 1881, št. 34G0.)
Anton PredaliČ v Repčah kupil je na javnej eksekutivnej dražbi dne 20. julija 1878 zemljišče pod urb. št. 20 graščine Turen na Ljubljanici. Vsled odloka od 11. junija 1879, št. 13695, bilje potem vpeljan po okrajnej sodniji ljubljanskej v posest tega zemljišča, in posebno tudi v posest „menjavke" (wechselwiese) „v dolinici", katero pa je tedaj posedoval Janez Selan iz Slivnice. Leta je odločno protestiral proti vpeljavi Antona Predaliča v posest omenjenega travnika. Janez Selanov protest konstatiral se je v dotičnem zapisniku. Zapisnik se je položil ad acta. Ali Janez Selan užival je svojo posest tudi po tej sodnijskej vpeljavi Antona Predaliča, ter se ni dal motiti v svojih pravicah.   Ko je 17. junija 1880
— 156 —
spravil košnjo na menjavki „7 dolinici", pozval ga je Anton Predalič possessorio summarissimo.
C. kr. mest. del. okrajna sodnija v Ljubljani je z razsodnim odlokom od 20. februvarja 1881, št. 2400 tožbo odbila.
Iz razlogov: Glede na to, da se je tožnik kot licitatorični kupec zemljišča pod urb. št. 20 graščine Turen na Ljubljanici, h katerej s])ada baje omenjena menjavka, s prošnjo pod A ad I. do sodnije obrnil, da bi ga vpeljala v posest tega travnika, katerega je tedaj po tožnikovej lastnej trditvi posedoval toženi Janez Selan; glede na to, da si licitatoričen kupec pridobi samo pravice eksekuta, in da stopi samo v tisto posest, katero je pred njim eksekut faktično izvrševal, da ima torej sodnijska imisija veljavo jedino le nasproti eksekutu, da pa se tretjemu posestniku posest samo vsled imisijske prošnje in brez sodnijske razsodbe odvzeti ne sme; glede na to, da je po zapisniku od 1. julija 1879, št. 15543 pod št. 3 ad IL dokazano, da je toženi proti imisiji tožnikovej protestiral, tako da tožnik posesti toženemu nasproti pridobiti ni mogel; glede na to, da tožnik ni dokazal, ali dokazati ponudil, da je pred ekselcutivno dražbo in pred imisijo eksekut soposest z Antonom Tomšičem na menjavki „v dolinici" izvrševal, glede na to, da je trditev odgovora, da je leta 1878 toženi, leta 1879 Anton Tomšič, leta 1880 pa zopet toženi travnik užival, resnična, ker jej tožnik oporekal ni, sodnija ni bila v stanu razvideti, da bi bil toženi tožnika v kakej mirnej posesti motil s tem, da je dne 17. junija 1880 pokosil menjavko „v dolinici".
Anton PredaliČ vložil je proti temu razsodnemu odloku rekurz do nadsodnije v Gradci. Leta pa je z odločbo od 30. marca 1881, št. 4001 potrdila prvega sodnika odlok.
Iz razlogov: Glede na to, da je v sumaričnej pravdi zaradi motenja posesti po §. 5. ces. ukaza od 27. oktobra 1849, št. 12, ležeče le na dokazu zadnje faktične posesti in izvršenega motenja; glede na to, da je toženi 30. junija 1879 imel prepirni travnik v svojej posesti, kar tožnik sam priznava; glede nato, da sta vsako leto, menjaje se, toženi in Anton Tomšič uživala travnik; glede na to, da ima sodnijsko vpeljanje tožitelja kot licitatoričnega kupca zemljišča urb. št. 20 graščine Turen na Ljubljanici v posest, delov k temu zemljišču spadajočih vsakako svojo moč samo eksekutu nasproti, nikakor pa ne nasproti tretjim osobam, ki so od eksekuta
— 157 —
pravice si pridobili in jih faktično posedovaU; glede na to, da bi tudi tedaj, če bi bil tožnik po vpeljanji dne 30. junija 1879 se vršečem v istiiii stopil v faktično posest do omenjenega travnika, manjkalo še glavnega momeata, to je motenja tožnikove posesti po toženem, glede na to, da je toženi neo\Tgljivo pravico imel, v letu 1880 travnik pokositi, ker se je te pravice do tedaj vedno v miru posluževal; glede na to, da se v pokošenji travnika vidi samo izvrševanje stare pravice, nikakor pa ne posege v tožnikevo posest, da se torej na strani toženega o „animus turbandi" govoriti ne sme, in glede na to, da mora po §. 24—26 zakona od 16. maja 1874 propadla stranka svoje stroške sama nositi, potrdil se je prvosodnijski odlok.