Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Uredili Matjaž Gams, Nina Črnivec, Lidija Globevnik, Stanislav Pejovnik, Žiga Zaplotnik, Aleksander Zidanšek Ljubljana, marec 2020 Uredniki: Matjaž Gams, glavni urednik Nina Črnivec Lidija Globevnik Stanislav Pejovnik Žiga Zaplotnik Aleksander Zidanšek Avtorji: Lina Boljka, Marija Zlata Božnar, Mirko Brnič Jager, Božidar Brudar, Andrej Čas, Nina Črnivec, Marko Debeljak, Matjaž Gams, Peter Glavič, Lidija Globevnik, Boštjan Grašič, Ferdinand Gubina, Andreja Hace, Tone Horvat, Matevž Jeran, Lilijana Kozlovič, Aleš Krainer, Karel Lipič, Franc Lobnik, Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Boris Orel, Stanislav Pejovnik, Darko Popović, Romana Seljak, Aljoša Slameršak, Gojko Stanič, Luka Štrubelj, Aleš Šubic, Jurij Tasič, Branko Tomažič, Ana Vovk Korže, Žiga Zaplotnik, Aleksander Zidanšek, Ira Zorko, Daniel Zupančič, Tomaž Žagar. Založnik: Institut “Jožef Stefan“, Ljubljana Priprava knjige: Mitja Lasič, Marjetka Šprah Slika: Mitja Lasič (deli slike pridobljeni iz spleta) Moto slike: ljudje smo postali tako mogočni, da lahko zaščitimo ali uničimo naš planet Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Literature/ Ljubljana, marec 2020 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=304706304 ISBN 978-961-264-184-9 (epub) ISBN 978-961-264-185-6 (pdf) Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja KAZALO PREDGOVOR ..................................................................................................................................... 7 Struktura bele knjige znanosti o okolju: ..................................................................................... 7 POVZETEK ................................................................................................................................ 8 Ključne besede: ........................................................................................................................... 8 Strateške usmeritve: .................................................................................................................... 8 1. UVOD ........................................................................................................................................... 9 2. PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA ....................................................... 16 2.1. Splošno ............................................................................................................................ 17 2.1.1. Ugotoviti stanje 32 tehnologij, ki so največji onesnaževalci .............................. 17 2.1.2. Ne povečevati števila prebivalcev Slovenije ....................................................... 17 2.1.3. Zmanjšanje umrljivosti za rakom ........................................................................ 18 2.1.4. Povečati sredstva za znanost ............................................................................... 18 2.1.5. Izboljšati okoljsko ozaveščenost/izobraženost občin in občanov........................ 19 2.1.6. Vključitev okoljske problematike v obvezen del učnih programov na vseh ravneh izobraževanja ........................................................................................... 20 2.1.7. Spodbujanje vsesplošne večje varčnosti .............................................................. 21 2.1.8. Sprejetje preventivnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam .......... 21 2.1.9. Uvedba davka na ogljik v okviru zelene davčne reforme ................................... 22 2.1.10. Uvedba razgradljivih snovi in predmetov in obdavčitev neekoloških ................ 23 2.1.11. Razširitev državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka in dosleden nadzor nad vnosom nevarnih in strupenih snovi v zrak ....................... 23 2.2. Promet ............................................................................................................................. 24 2.2.1. Preprečiti prehitro vožnjo .................................................................................... 24 2.2.2. Prepoved reklamnih panojev v vidnem polju avtocest ........................................ 26 2.2.3. Uvedba kvalitetnih klasičnih in hitrih vlakov, davki na ceste ............................. 26 2.2.4. Obdavčitev tranzitnih tovornjakov ...................................................................... 27 2.2.5. Uvedba prometnih prepustnic v širših centrih večjih mest ................................. 27 2.2.6. Brezplačen mestni in primestni promet ............................................................... 28 2.2.7. Za večjo kulturo umeščanja in oblikovanja poti za pešce in kolesarje na podeželju .............................................................................................................. 28 2.2.8. Obdavčitev oddaljenih izdelkov .......................................................................... 28 2.2.9. Organizacija dela od doma .................................................................................. 28 2.3. Energija ........................................................................................................................... 29 2.3.1. Financiranje obnovljivih virov in zmanjševanje rabe energije ............................ 29 3 KAZALO 2.3.2. Zmanjšanje kurjenja na premog in na druga sorodna fosilna goriva, odpravljanje individualnih kurišč na fosilna goriva ................................................................. 29 2.3.3. Jedrska energija ................................................................................................... 30 2.3.4. Boljša izkoriščenost vodnih virov – hidroelektrarne .......................................... 32 2.3.5. Obvezne ribje steze, kjer stroka podpre .............................................................. 32 2.3.6. Uporaba klimatskih naprav – inverterjev ............................................................ 32 2.3.7. Uporaba solarnih panelov ................................................................................... 33 2.3.8. Omejitev obsega cestne razsvetljave................................................................... 33 2.4. Hrana, živali, rastline ...................................................................................................... 35 2.4.1. Odstranitev invazivnih rastlinskih in živalskih vrst ............................................ 35 2.4.2. Alergene rastline v javnem sektorju.................................................................... 36 2.4.3. Nadzorovanje agresivnih živali ........................................................................... 37 2.4.4. Možnost nakupa izdelkov brez embalaže ........................................................... 37 2.4.5. Vračanje steklene embalaže ................................................................................ 37 2.4.6. Postopna prepoved plastenk ................................................................................ 38 2.4.7. Vpeljava nove trajnostne prehranske in kmetijske politike in zmanjševanje škodljivih subvencij ............................................................................................ 38 2.4.8. Prepoved oz. obdavčitev uvažanja krme iz oddaljenih krajev za rejne živali ..... 39 2.4.9. Dodatna obdavčitev hrane iz oddaljenih krajev .................................................. 39 2.5. Krajina, kmetijske površine ............................................................................................ 40 2.5.1. Preprečitev lahkotne prodaje kmetijskih površin ................................................ 40 2.5.2. Prepoved oglaševanja v odprtem prostoru krajine .............................................. 40 2.5.3. Umik industrijskih, komercialnih in obrtnih con (ter mobilne telefonije) iz vidnega polja odprte krajine ................................................................................ 41 2.5.4. Prekomerno osvetljevanje in ohranjanje vidnosti zvezdnega neba ..................... 42 2.5.5. Prepoved kurjenja in požiganja odpadkov in zelenja na prostem ....................... 42 2.5.6. Prepoved hrupa ob nedeljah in praznikih ............................................................ 43 2.5.7. Osveščanje občanov, da sami skrbijo za okolje .................................................. 43 2.6. Bivalno okolje, urbanizem .............................................................................................. 44 2.6.1. Ureditev področja urbanizma .............................................................................. 44 2.6.2. Spremembe v gradnji stavb: Načrtovanje in vlaganje v energetsko učinkovite stavbe .................................................................................................................. 44 2.6.3. Spremembe v gradnji stavb: Povečanje fleksibilnosti pri rekonstrukciji in nadomestni gradnji .............................................................................................. 45 2.6.4. Bele ali zelene fasade in strehe ........................................................................... 45 2.6.5. Spodbujanje naseljevanja prebivalstva v urbanih okoljih ................................... 46 2.6.6. Saniranje divjih odlagališč nevarnih odpadkov .................................................. 46 4 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 2.6.7. Dosledno spoštovanje Zakona o vodah, tudi 69. člena pri gradnji objektov in naprav na vodovarstvenem območju ................................................................... 46 2.6.8. Zaščita gozda pred sekanjem zaradi širjenja gospodarske dejavnosti na kmetijskih zemljiščih ........................................................................................... 46 2.6.9. Blokirati oz. obdavčiti nove veletrgovine, prepovedati reklamo zanje ............... 47 2.6.10. Še nekaj pripomb (ki se niso uvrstile v glavno besedilo) .................................... 47 3. ZAHVALA ................................................................................................................................. 49 4. LITERATURA ............................................................................................................................ 50 5. VABILO ...................................................................................................................................... 55 PROGRAM ............................................................................................................................... 56 6. POROČILO S POSVETA........................................................................................................... 59 ZAKLJUČKI posveta Znanost o okolju ................................................................................... 59 UVOD ....................................................................................................................................... 60 STRATEŠKI NAČRTI IN CILJI ............................................................................................. 60 UGOTOVITVE IN PREDLOGI .............................................................................................. 62 7. WORLD SCIENTISTS’ WARNING TO HUMANITY: A SECOND NOTICE ...................... 67 8. PRISPEVKI S POSVETA .......................................................................................................... 73 8.1. mag. Lilijana Kozlovič .................................................................................................... 73 8.2. prof. dr. Franc Lobnik ..................................................................................................... 77 8.3. prof. dr. Stanislav Pejovnik ............................................................................................. 83 8.4. prof. dr. Matjaž Gams ...................................................................................................... 88 8.5. mag. Tomaž Ogrin ........................................................................................................... 91 8.6. prof. dr. Aleksander Zidanšek ......................................................................................... 94 8.7. Andrej Čas ....................................................................................................................... 97 8.8. Andreja Hace ................................................................................................................. 101 8.9. Luka Štrubelj ................................................................................................................. 106 8.10. dr. Tomaž Žagar ............................................................................................................ 111 8.11. Karel Lipič ..................................................................................................................... 114 8.12. prof. ddr. Ana Vovk Korže ............................................................................................ 119 8.13. Tone Horvat ................................................................................................................... 123 8.14. Aleš Šubic ...................................................................................................................... 134 8.15. dr. Marija Zlata Božnar ................................................................................................. 147 8.16. prof. dr. Lidija Globevnik .............................................................................................. 152 8.17. Mirko Brnič Jager .......................................................................................................... 157 5 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja PREDGOVOR Ključni motiv Bele knjige je povečati prizadevanja za varstvo okolja s pomočjo stroke. V javnosti, medijih in tudi političnih debatah pogosto slišimo teme in argumente, ki odstopajo od strokovno najpomembnejših vprašanj. Recimo dilema, ali raje zgraditi nekaj tisoč vetrnic ali eno jedrsko elektrarno, ali je večja škoda zaradi plastičnih slamic ali zaradi sto kilometrov nove avtoceste, ali je večja škoda zaradi vseh sveč ali enega tovornjaka na avtocesti in ali se sploh dogaja segrevanje ozračja? Na večino teh vprašanj zna stroka odgovoriti in pojasniti, kje najhitreje in najhuje uničujemo okolje v Sloveniji in Evropi. Po posvetu v Državnem svetu smo v nekaj mesecih usklajevanja med stroko, okoljevarstveniki, odločevalci in javnostjo napisali Belo knjigo s predlogi in jo predajamo vladi ter Državnemu zboru. Priprava te knjige je zahtevala precej naporno dogovarjanje v raznih sferah od okoljevarstvenikov in znanstvenikov do predstavnikov poljudnih gibanj. Ideja pa je bila vseskozi jasna: predlagati vrsto konkretnih sprememb v Sloveniji, s katerimi bomo danes povečali tako trajnost razvoja kot skrb za varstvo okolja, po možnosti zastonj. Varstvo okolja se pogosto izgubi v pisanju načel in strateških usmeritev, v neskončnem pregovarjanju in birokratiziranju dobrih idej, kjer se pojavi dilema, kako varovati okolje ob visokih stroških in zategovanju pasu. V Beli knjigi pa je poudarek na tukaj in sedaj ter cenovno ugodno, brez posebnih dodatnih naporov. Veliko predlogov v Beli knjigi ne zahteva dodatnih vlaganj, bodo pa pomembno prispevali k boljšemu okolju za nas in zanamce, ne da bi nam zato priškrnili življenjska ugodja. Primer: ker so reklame v 40-metrskem pasu ob avtocesti prepovedane, se jih čedalje več pojavlja v obliki 10–20 metrskih velikih panojev zunaj tega prepovedanega pasu. Nameravamo sprožiti pobudo, da se to prepove. Kot drugi primer vzemimo promet, kjer vsakih 10 km/h poveča onesnaževanje ozračja za 10 %, pa skoraj polovica voznikov vozi prehitro in praktično ni nobene kontrole – zakaj ne uvedemo videonadzora ali avtocestne policije in dosežemo varnejšo in okolju prijaznejšo vožnjo z večjo prepustnostjo v dobro voznikov, v dobro proračuna (s kaznimi bi dobili pokritje dodatnih stroškov nadzora) ter vseh državljanov in državljank do bolj zdravega okolja – take predloge lahko sprejmemo tukaj in sedaj. Potrebujemo le znanje in pogum. Uspelo nam je v tolikšni meri, kot znamo, zmoremo in kot smo se sposobni dogovoriti. Struktura Bele knjige znanosti o okolju: 1. UVOD 2. PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA 3. ZAHVALA 4. LITERATURA 5. VABILO 6. POROČILO S POSVETA 7. WORLD SCIENTISTS’ WARNING TO HUMANITY: A SECOND NOTICE 8. PRISPEVKI S POSVETA 7 PREDGOVOR POVZETEK Tu so zbrane pobude za strokovno varovanje okolja kot pripombe ljubiteljev varovanja okolja in okoljevarstvenih združenj, društev in gibanj na eni strani ter stroke na drugi, predvsem naravoslovne in inženirske. Marsikateri strokovnjaki menijo, da je s primernimi strokovnimi rešitvami možno bistveno ublažiti ali celo razrešiti večino perečih okoljskih problemov. Upanje je, da bomo skupaj izboljšali varovanje okolja v Sloveniji tako, da bomo vodstvu Slovenije predložili strokovno, človeško in finančno sprejemljive ukrepe ter s tem konkretno prenesli direktive EU [1, 2] v prakso. Ključne besede: okoljske ideje, trajnostni razvoj, varovanje okolja, blaženje podnebnih in okoljskih sprememb, prilagajanje na podnebne in okoljske spremembe, strokovno, inženirsko Strateške usmeritve: • varno in zdravo življenjsko okolje za vse – pravica in ne zgolj tržna kategorija • uravnoteženo / trajnostno upravljanje z viri ter zaščita naravnih virov in biodiverzitete • dolgoročna in globalno naravnana aktivna politika – aktivno mednarodno delovanje, pobude in ideje Opomba: Posamezni avtorji so prispevali svoje dele, kar pa ne pomeni, da se vsi strinjajo s celotno Belo knjigo, podobno velja za urednike. 8 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 1. UVOD Osnova Bele knjige je posvet “Znanost o okolju”, ki je bil izveden 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS). Posvet [3] je bil del aktivnosti Državnega sveta [4]. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, torej zbira operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in iz stroke in jih predstavlja v obliki konkretnih sprememb zakonov oz. dopolnitev izvajanja. Za primerjavo – nedavno sprejeti Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) temelji na pristopu “od zgoraj navzdol”, je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski- razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. februarja 2020. Osnovno poslanstvo Bele knjige je v varovanje okolje vnesti čim več stroke, združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore je težko najti dobre rešitve za Slovenijo, brez okoljevarstvenikov prav tako, skupaj pa lahko predlagamo vrsto konstruktivnih predlogov. Znanstveniki s svojim raziskovanjem odkrivamo okoljska tveganja in na osnovi znanstvenih dosežkov dokazujemo, da so nujno potrebne večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Zdi se, da si ključni odločevalci pod vplivi velikih multinacionalk in političnimi pritiski velikih držav ne upajo ali pa se ne želijo podati na pogumno pot optimalnih odločitev za Slovenijo. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj načelne oz. jih sploh ni, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih delovnih načrtov in tudi ni opredeljena osebna odgovornost. Ob tem manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja. Pravi trajnostni razvoj je celovito in dolgoročno naravnano strateško razmišljanje in delovanje. Ta razvoj ni stvar ene vlade in tudi ne enega državnega zbora, zato bi morali preseči ozke politične okvirje in se združeni lotiti “našega projekta”, ki bi postal vzor za reševanje vprašanj trajnostnega razvoja. Pri pripravi te knjige smo vključili znanstvenike, raziskovalce oziroma inženirje različnih strok. Vladam in državnemu zboru želimo ponuditi nekaj ključnih strateških usmeritev ter konkretnih ciljev in predlogov na aktivni poti k obvladovanju tveganj za varno in kakovostno življenje za vse. Strokovnjaki naravoslovnih ved smo pripravljeni aktivno sodelovati pri pripravi ključnih dokumentov in postavljanju izvedbenih ciljev ter predlagamo, da se v delovna telesa strokovnih skupin vključi ustrezna kvota tehničnih strokovnjakov, ki z znanstvenega zornega kota raziskujejo in poznajo delovanje procesov v naravi ter poti, ki vodijo k ciljem. Problem današnjega časa je, da javnost čedalje manj verjame znanosti, celo o nespornih vprašanjih, posledično pa ni mogoče najti kvalitetnih rešitev. Ko se politiki odločajo na osnovi javnega mnenja, ko obljubljajo lokalne in za izvolitev dobrodošle rešitve, pogosto zapravljajo tako dolgoročno kvalitetne vizije kot kratkoročno najboljše ukrepe. 9 UVOD Slika 1: Zadnja leta se povečuje delež ljudi, ki ne verjamejo v preprosto dokazljive argumente, recimo, da je zemlja okrogla. Vir: Newsweek. Primer negativnih pojavov so tako imenovane lažne resnice, ki jih mrgoli, predvsem v poljudnih medijih, sem in tja pa zaidejo celo v znanstveno literaturo. Mediji so – tako levi kot desni – postali glasila političnih strank in ideologij (politokracija), zato se znanstveno dokazani argumenti čedalje manj cenijo, pa naj gre za cepljenje, globalno segrevanje ali vprašanje, ali je zemlja okrogla ali ploščata (slika 1). To poneumljanje je doseglo že neverjeten nivo, saj je s preprostim pogledom mogoče ugotoviti, da jadrnica izgine za obzorjem v primerni razdalji, iz meritve pa je mogoče še kar dobro oceniti zakrivljenost oz. radij planeta. Naštejmo še nekaj nenavadnih primerov: Sveče (plastične vrečke, plastične slamice) so med največjimi okoljskimi onesnaževalci Preprost izračun pokaže, da vse sveče v Sloveniji naredijo približno toliko škode okolju, kot jo naredi 1 velik tovornjak, ki se vozi po avtocesti. Izračun poteka takole: znana je masa vseh kupljenih sveč v enem letu, znana je grelna energija teh sveč, predpostavimo, da vse v tem časovnem obdobju pogorijo, zato lahko izračunamo skupno energijo gretja. To primerjamo s potrošnjo goriva velikega in težko naloženega tovornjaka, ki vozi z dovoljeno hitrostjo 130 km/h po avtocesti, ponovno v enem letu, pri čemer predpostavimo, da so izpuščeni plini približno enako škodljivi, kar ne drži povsem, ker dizelski tovornjaki izpuščajo bolj škodljive komponente, poleg tega zvočno onesnažujejo okolje in uničujejo ceste, ki jih je treba krpati, trošijo tudi druge sestavine, kot so olje ali čistilna tekočina za okna. Po drugi strani pa je treba poskrbeti za odpadke sveč. Čeprav imamo opravka z nekaj parametri, ki niso direktno primerljivi, je možno izbrati nekaj večji ali manjši tovornjak in na ta način kompenzirati dodatne komponente. Ali druga primerjava: povprečen avto potroši okoli 1000 l goriva letno, sveče v primerjavi s tem ekvivalentom nekaj litrov. Po drugi strani pa se v Sloveniji proda daleč največ sveč iz parafina, ki je v bistvu nafta, v katero proizvajalci zaradi zahtev po vedno nižji ceni in všečnosti dodajo cenene in strupene kemikalije (topila, belila, dišave), zato imamo med izgorevanjem strupene saje in svinec. Zato je pomembno, da uporabljamo ekološke sveče – ne tistih na naftni osnovi, ampak na olje, iz organskega ohišja in če je že elektronska sveča, na akumulatorsko baterijo, drugače je ogljičen odtis skoraj enak parafinskim svečam in ne 10 ali večkrat manjši. 10 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Seveda je treba poskrbeti, da po nepotrebnem ne obremenjujemo okolja s plastiko ali svečami, se je pa treba zavedati, da so nekateri problemi okoljsko relativno nepomembni in drugi, pogosto zamolčani, dolgoročni in gromozanski. Podobno nenavadne so trditve, da je kremacija bolj ekološko prijazna. Po poročanju revije National Geographic (https://www.nationalgeographic.com/science/2019/11/is-cremation-environmentally- friendly-heres-the-science/) kremacija samo v ZDA proizvede milijone ton CO2 letno, vsaka kremacija pa potroši za dva polna avtomobilska tanka goriva in prav toliko škodi okolju, kar je ekvivalentno nekaj sto svečam. In dodatno: Študije WHO (https://www.theguardian.com/environment/2019/aug/22/microplastics-in-water-not-harmful-to- humans-says-who-report) so pokazale, da so običajne koncentracije plastike, mikro- in nano-, prisotne v ljudeh in živalih daleč pod kritično oz. nevarno ravnijo. Avtocesto v vsako slovensko vas, saj zmanjša onesnaženje Nekateri izračuni pokažejo še drugo plat: da 100 km avtoceste s sprejemanjem sončne toplote tako segreje ozračje, da bi za kompenzacijo tega morala vsa slovenska gospodinjstva potrošiti okoli 20 % elektrike manj – manj pranja, hlajenja, segrevanja itd. Izračun poteka takole: koliko energije sprejema m2 asfalta več v primerjavi z zeleno rastlinsko površino in to odda v ozračje, kakšna površina je, upoštevajoč povprečno osončenje površine letno. Ta podatek primerjamo s povprečno potrošnjo energije v slovenskih gospodinjstvih in dobimo omenjeni zaključek. Pri tem nismo upoštevali povečanih izpuhov zaradi večjih hitrosti – s hitrostmi nad 100 km na uro – se hitro povečuje potrošnja avtomobilov, tako goriv kot elektrike, še posebej pa se poveča onesnaževanje. Poglejte sliko 4 ali 5. Avtoceste in ceste so v resnici eden največjih onesnaževalcev okolja po raznolikih kriterijih. So tudi cone smrti, saj tu življenja ni. Po njih prihajajo množice v zadnji kotiček Slovenije in sveta. Po njih prihajajo divji lovci v Afriki in iztrebljajo zadnje živalske vrste. Trditev, da je zaradi manj vzponov in ovinkov avtocesta manj škodi okolju, bi veljala le pri pogoju, da bi bila omejitev hitrosti na manj kot 100 km/h (pozor: ocene so približne in se razlikujejo od avtorja do avtorja – običajno poskušamo podati neko srednjo oceno). Ker pa je običajno omejitev na avtocesti 130 km/h in skoraj polovica voznikov vozi hitreje, je onesnaževanje v resnici bistveno večje. Čim več mest preseliti na deželo (decentralizacija) Z ustanavljanjem mest na podeželju in selitvijo urbanih aktivnosti po Sloveniji potenciramo negativni vpliv ljudi na okolje. Čim več krajev spremenimo v mesta, tem večja je škoda okolju. V urbanih okoljih je nekajkrat manj (po poročanju nekaterih približno trikrat) živali in še bistveno manj rastlin. Neokrnjena narava v parkih naj bo čim bolj brez dostopa (cest), brez turistov, ljudje naj se naselijo predvsem v nekaj mestih in naj ne preobremenjujejo krajine. To ne pomeni, da je treba ukiniti razvoj podeželja, vendar naj gre v smeri sožitja z naravo in ne v smislu enakomerne poselitve Slovenije s prebivalci Slovenije. Predstavili smo nekaj primerov, kjer se mnenja ljudi pogosto razlikujejo od strokovnega varovanja okolja, ki ga predstavlja predvsem znanost, pa tudi inženirstvo in tehnologije. V očeh mnogih okoljevarstvenikov sta tako znanost kot inženirstvo pogosto videna kot faktorja, ki sodelujeta pri uničevanju okolja. Ta negativna povezava naj bi bila ustvarjena na dva načina: • Nove ceste, gradnje … uničujejo naravno okolje 11 UVOD • Znanost, tehnologije in inženirstvo so omogočile eksplozijo prebivalstva. Obe trditvi sicer držita, vendar je treba razumeti, da uničevanje okolja povzroča predvsem pehanje za novimi in novimi kratkoročnimi dobički kapitalskih in političnih elit, ki se ne ozirajo na okolje ali zanamce, medtem ko politiki razmišljajo predvsem o ponovni izvolitvi in morebitnem prispevku za lastno kampanjo ali žep. Inženirstvo pa je sposobno narediti izredne stroje in sisteme, ki so pravzaprav edini sposobni rešiti vrsto okoljskih problemov, npr. odstraniti prevelike količine CO2 iz ozračja. Pravi problem je v tem, ker inženirstvo oz. stroko malokdo povabi oziroma naroči v skrbi za ohranjanje okolja. Znanost in tehnologije so res omogočile eksponentno rast prebivalstva in izredno povečale standard – ampak to je bil osnovni cilj in motiv, dokler problemi okolja niso začeli stopati v prvi plan do te mere, da so postavili pod vprašanje sedanji scenarij razvoja, ki bolj ali manj ignorira okoljevarstvena vprašanja. Samo vprašajte se – ali raje v povprečju živite 70 let kot sedaj ali 30 let kot pred stoletji? Za vnaprej pa se časi spreminjajo in usmeritev v trajnostno rast je imperativ, ne eksotična vizija. Po svoje bi lahko k varovanju okolja bolj prispevali tudi znanstveniki in inženirji, ki bi morali hkrati z inženirsko rešitvijo vedno razmišljati tudi o etičnih in okoljevarstvenih komponentah svojih sistemov. Okoljevarstveniki, inženirji in strokovnjaki bi morali stopiti skupaj in dati nacionalne smernice strokovnega varovanja okolja. Tudi industrija ima na voljo številna orodja, ki jih lahko uporablja za znižanje obremenitev okolja ob hkratnem povišanju donosnosti: • družbena odgovornost podjetij, • razširjena odgovornost proizvajalcev (upravljanje s proizvodom), • učinkovitejša in čistejša proizvodnja ob upoštevanju vrste uporabljenega vira, razsnovanje/razpredmetenje in razogljičenje, • trajnostni proizvodnja ter potrošnja virov (surovin, energije, delovne sile in financ), • krožno gospodarstvo, energijska/toplotna integracija, vključno z izpusti, • eko-industrijski parki (industrijska simbioza), nič odpadkov, • povezano preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, • optimiranje proizvodov, procesov, tovarn in dobavnih verig, vključno s stroški in logistiko, • načrtovanje z upoštevanjem življenjskega kroga (eko-načrtovanje), • umetna inteligenca, pametna omrežja in digitalizacija, • financiranje naložb iz virov kapitalskega trga namesto zadolževanja pri bankah. Javnost in mediji, tako levi kot desni, se čedalje bolj zavedajo, da postajajo vprašanja varovanja okolja izredno pomembna za kvalitetno življenje. Čedalje več ljudi aktivno sodeluje, vključuje se čedalje več društev in civilnih iniciativ. Precej nesporno je, da bodo problemi okolja iz sedanjega stanja slej ko prej prišli do stopnje ogrožanja razvoja človeške civilizacije. V [5] je na osnovi [6] pokazano, da bo človeška tehnološka civilizacija najverjetneje propadla v tisoč do deset tisoč letih. Ne vemo sicer zakaj, možnih je cela vrsta razlogov od jedrske vojne naprej, a med potencialnimi kandidati so tudi globalno segrevanje, vsekakor pa so praktično vse trenutno največje grožnje človeštvu povzročene s strani ljudi. Tudi analize Rimskega kluba opozarjajo na prihajajoče probleme [7]. Med izzive 21. stoletja sodi globalno segrevanje oziroma podnebne spremembe, ki gredo z roko v roki z okoljskimi spremembami. Podnebne in okoljske spremembe so posledica človekovega delovanja, njihove posledice pa bodo v prihodnosti vse hujše. Lahkomiselno smo preoblikovali površje Zemlje in spremenili sestavo njenega tankega sloja ozračja, ki le v spodnjih petih kilometrih omogoča edinstvene pogoje, potrebne za življenje. Svetovna meteorološka organizacija (WMO), 12 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) ter številne druge organizacije in posamezniki s svojim znanstvenim delovanjem vedno znova dokazujejo, da je človekovo delovanje glavni krivec za okoljske in podnebne spremembe. Ker je v svetovnem merilu Slovenija majhna in njena populacija maloštevilna (za primerjavo ̶ Etiopija ima 110 milijonov prebivalcev), je naš vpliv npr. na globalno segrevanje zanemarljiv. Hkrati pa so problemi okolja praktično identični. Če kurimo, prispevamo tako h globalnemu segrevanju kot škodimo lokalnemu prebivalstvu. Zato so splošne usmeritve enake, samo reševati jih moramo predvsem z lokalno optimizacijo in v lokalnem okolju, kjer se naš glas vsaj nekaj sliši. Medtem ko posledice podnebnih sprememb povečini najhuje občutijo države v razvoju, je za večino vzrokov le-teh odgovoren industrializirani, razviti svet [8, 9], kamor sodi tudi Slovenija. Zato je pomembno, da prevzamemo odgovornost za naša dejanja in si prizadevamo omejiti globalno segrevanje. Slovenija ima med državami Evropske Unije (EU) eno slabših podnebnih strategij, ki nikakor ni v skladu z zastavljenimi cilji pariškega podnebnega sporazuma, katerega podpisnica je tudi sama. Ta dokument veleva, da moramo v izogib nevarnim spremembam omejiti dvig globalne povprečne temperature na 1,5 °C do 2 °C glede na predindustrijsko dobo [10]. Četudi bi nekatere države izpolnile svoje trenutne zaveze (v preteklosti jih pogosto niso), se bo Zemlja do konca 21. stoletja v povprečju še vedno segrela za 3 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo [11]. Nekatere možne posledice globalnega segrevanja na območju Slovenije so prikazane na sliki 2. Slovenija ni na poti uspešnega povečanja deleža energije iz obnovljivih virov [12]. Slovenija od leta 2014 naprej povečuje emisije toplogrednih plinov, namesto da bi jih zmanjševala [13]. Kot že omenjeno v prejšnjem odstavku, ima Slovenija med državami Evropske Unije (EU) premalo ambiciozen energetski in podnebni načrt za prihodnost [14]. Medtem ko je Evropski parlament sprejel zavezo o zmanjšanju emisij do leta 2030 za 55 % glede na leto 1990 in ogljični nevtralnosti do leta 2050 [15, 16], si je Slovenija zadala cilj do leta 2030 zmanjšati emisije zgolj za 15 % glede na leto 2005 in povečati odstotek energije iz obnovljivih virov na 27 %, izpuste zaradi prometa pa naj bi pri tem celo povečala za 14 % [17]. Zato je treba sprejeti nove, bolj velikopotezne podnebne in okoljske načrte, ki bodo v skladu s cilji pariškega sporazuma in ki bodo v dolgoročnem interesu prebivalcev Slovenije in vsega sveta. Naša majhnost ali velikost, kot bomo izbrali sami, se bo najodločneje kazala v naših dejanjih, in ne v površini slovenskega ozemlja ali številčnosti prebivalcev Slovenije. Sedaj je priložnost, da pokažemo, da imamo znanje, ideje in odločnost izpeljati podnebne ter okoljske ukrepe. Naj bo “majhnost” tokrat naša prednost in naj samo gospodarska rast [18], ki na omejenem planetu zahteva vedno večjo porabo energije in vedno večje posege v naravno okolje, ne bo glavno merilo naše uspešnosti! Reševanje okoljske in podnebne problematike zahteva večplastne sistemske spremembe. V zadnjem letu (od 2018 dalje) smo bili priča vrtoglavemu porastu novonastalih podnebnih in okoljskih gibanj, ki pritiskajo na politične odločevalce po vsem svetu (npr. akcije mladih po vzoru okoljske aktivistke Grete Thunberg: “Fridays For Future”). V Sloveniji se je pri tem izoblikovala skupnost “Mladi za podnebno pravičnost”, ki v okviru “Petkov za prihodnost” protestira proti obstoječim politikam. Prvič v zgodovini Slovenije se je na podnebno krizo odločno, enotno in v velikem obsegu odzvala tudi slovenska znanstvena skupnost. Pod težo znanstvenih dejstev so čutili breme moralne odgovornosti, da politične odločevalce, gospodarstvenike, sindikate in širšo slovensko javnost opozorijo na negativne posledice podnebnih sprememb, ki nam pretijo, če nadaljujemo po poti odlašanja in neukrepanja. Zato so štirje mladi slovenski raziskovalci, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, pripravili odprto pismo slovenski vladi in drugim državnim institucijam: “Zahteva slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje” [19]. Zahtevo je podprlo in sooblikovalo več kot 120 13 UVOD slovenskih strokovnjakov – klimatologov, meteorologov, fizikov, kemikov, biologov, geografov idr. –doma in v tujini. Odprto pismo je bilo množično objavljeno v slovenskih medijih, s čimer so znanstveniki želeli podati dodatna pojasnila pred posvetom “Podnebni dogovor – Soglasje za prihodnost” [20], ki je 14. 11. 2019 potekal v Državnem zboru. Predlogi za strokovno varovanje okolja, predstavljeni v naslednjem poglavju, tako deloma izvirajo direktno iz omenjene zahteve slovenskih znanstvenikov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, pri čemer so predlogi še dodatno izpopolnjeni na podlagi idej in razprav izhajajočih iz Podnebnega posveta v Državnem zboru. Na slednjem je sodelovalo Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, vodilna slovenska klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj ter številni drugi. Predsednik Državnega zbora je kmalu zatem pozval predsednika Vlade Republike Slovenije, naj tudi uradno v državi razglasi “podnebno krizo”. Pri reševanju tako kompleksnega in večplastnega problema, kot je podnebna in okoljska kriza, je potrebno veliko različnih ukrepov. Zato je ključno, da se pri reševanju podnebnih in okoljskih težav, torej pri poskusih varovanja okolja, povezujemo in konstruktivno sodelujemo. Slika 2: Napoved modelov o spremembi števila vročih dni (ko najvišja temperatura zraka preseže 30 °C) na območju Slovenije v primerjavi z obdobjem 1981–2010 v primeru, da nam izpuste toplogrednih plinov uspe omejiti po scenariju segrevanja planeta do 2 °C (levo) in v primeru, da nam izpustov ne uspe omejiti. Globalno segrevanje ozračja prinaša vrsto okoljskih problemov. Omejitev globalnega segrevanja je ključnega pomena pri varovanju okolja in človeštva samega. Slikovni vir: ARSO vreme poročilo [21]. Pri poskusih varovanja okolja v svetu in še bolj v Sloveniji je še vedno opaziti določeno neurejenost, kampanjskost, stihijskost, tudi zaletavanje v precej ali skoraj povsem nepomembne tematike. 14 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Posamezniki in določene skupine so prepričani, da je ta ali oni problem najpomembnejši, pa čeprav so strokovnjaki drugačnega mnenja. Ravno stroka je ključna, da sedaj to energijo pravilno usmeri, da dejansko kaj spremenimo, naredimo (ne)kaj pomembnega za varovanje okolja ter prizadevanja kvalitetno oplemenitimo. Marsikatere naše vizije so bile sprejete z določeno skepso, ker so menda preveč vizionarske, a stroka vedno gleda naprej, daje predloge, kaj in kako izboljšati. Po drugi strani pa ne podpiramo preveč radikalnih predlogov, ki niso podprti z dovolj analizami ali pa so predragi. Tak primer je, recimo, kako v kratkem roku prenehati uporabljati fosilna goriva ali popolnoma prepovedati plastenke. Prav tako je nepotrebno strašenje, da bo Zemlja postala Venera v kratkem roku, po drugi strani pa je nujno racionalno ugotoviti, s katerimi ukrepi je mogoče najbolj smotrno zaustaviti pretirano segrevanje ozračja. Recimo, jedrska energija ima zelo nizek ogljični odtis in je približno 200-krat varnejša za ljudi kot energija iz premoga ali nafte, pa je večina poljudnih gibanj proti njej. Hkrati umazan zrak pobije 7 milijonov ljudi letno. Znanstveniki si želimo kvalitetne naravovarstvene rešitve, ne pa nepomembnih ali celo škodljivih. Inženirji si želimo najti primerne rešitve, ki čim bolj koristijo ljudem in v čim manjši meri škodijo okolju. Okoljevarstveniki si želimo v prvi meri zajeziti uničevanje okolja tako kratkoročno kot dolgoročno. V Beli knjigi smo poskusili najti operativne kompromise po vseh treh komponentah, jih primerno oblikovati in predati slovenskim odločevalcem, po eni plati, in v javnost, po drugi. Skupaj lahko naredimo Slovenijo lepšo in boljšo! 15 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 2. PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA Zbiranje predlogov je potekalo tako, da smo na osnovi posveta v Državnem svetu pozvali praktično vse okoljevarstvene in strokovne organizacije, naj pošljejo konkretne predloge, kako lahko varstvo okolja izboljšamo učinkovito, uspešno in kmalu, medtem ko smo dolgoročne usmeritve in predloge dodajali bolj izjemoma. Proces zbiranja in popravljanja predlogov se je nadaljeval v nekaj strokovnih okoljih, predvsem Inženirski akademiji Slovenije. Na koncu smo prispevke analizirali, premišljevati in izdelali končno verzijo še v uredniškem odboru. Mnogo analiz in debat je bilo na zelo visokem strokovnem nivoju. Prispevki so delno strokovni in delno poljudni, saj skušajo integrirati oba svetova – stroke in ljudske iniciative. Idealni prispevek je operativno izvedljiv in se sklicuje na vire – literaturo ali spletne vire. Pri sestavljanju predlogov je sodelovala vrsta uglednih strokovnjakov, nekateri pa so poslali prispevke in so želeli ostati anonimni. Vsem se lepo zahvaljujemo. Avtorji, ki so prispevali k besedilu predlogov: Lina Boljka, Marija Zlata Božnar, Mirko Brnič Jager, Božidar Brudar, Andrej Čas, Nina Črnivec, Marko Debeljak, Matjaž Gams, Peter Glavič, Lidija Globevnik, Boštjan Grašič, Ferdinand Gubina, Andreja Hace, Tone Horvat, Matevž Jeran, Lilijana Kozlovič, Aleš Krainer, Karel Lipič, Franc Lobnik, Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Boris Orel, Stanislav Pejovnik, Darko Popović, Romana Seljak, Aljoša Slameršak, Gojko Stanič, Luka Štrubelj, Aleš Šubic, Jurij Tasič, Branko Tomažič, Ana Vovk Korže, Žiga Zaplotnik, Aleksander Zidanšek, Ira Zorko, Daniel Zupančič, Tomaž Žagar. Avtorje smo dodajali, takoj ko so poslali kakšen prispevek, urejeni so po abecednem redu. Posamezni avtorji so predlagali predloge, kar ne pomeni, da se vsi strinjajo z vsemi predlogi, podobno velja za urednike. Predlogi niso razvrščeni po pomembnosti, ampak so grupirani po vsebini. Predlogi ne predstavljajo celovitega pregleda oz. spiska, ampak nekaj konkretnih, operativnih, hitro izvedljivih napotkov stroke in okoljevarstvenikov, ki jih lahko politični vrh Slovenije vpelje brez težav. Operativni predlogi so podčrtani, neoperativni niso podčrtani, ker zahtevajo več časa za izvedbo, jih pa priporočamo. Kaj torej lahko predlagamo ministrstvom, vladi, Državnemu zboru in Državnemu svetu, da sprejmejo v roku nekaj mesecev? Predlogi so strukturirani na naslednji način: 2.1 Splošno 2.2 Promet 2.3 Energija 2.4 Hrana, živali, rastline 2.5 Krajina, kmetijske površine 2.6 Bivalno okolje, urbanizem 16 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 2.1. Splošno 2.1.1. Ugotoviti stanje 32 tehnologij, ki so največji onesnaževalci Stanje: Ugotoviti je treba, kje smo v Sloveniji glede obremenjevanja okolja pri 32 tehnologijah, ki jih opredeljuje EU kot najbolj problematične (največje onesnaževalce). Kje so vrednosti onesnažil glede na kritične vrednosti, ki jih določa IPPC direktiva? Ali lahko tako dejavnost zapremo in koliko bi to stalo? Ali jo lahko moderniziramo in koliko bi to stalo? Kdo bi to plačal in v kolikšnem času bi se dalo modernizacijo izvesti? Hitro zapiranje tovarn verjetno ne pride v poštev. Treba se je zavedati, da ničelnega onesnaževanja še dolgo ne bo. Opomba: Ta tema ne omogoča preprostih in cenenih rešitev, vseeno pa je tako pomembna, da jo je treba navesti. Predlog: Za dejavnosti, ki jih ne moremo zapreti, je treba dosledno uveljaviti direktivo IPPC in se z njeno približevati minimalnim koncentracijam onesnažil. Utemeljitev: Šolski primer za tako razmišljanje je problematika, ki se nakazuje ob TEŠ6. Če bi imeli organizirano strokovno telo, ki bi na državnem nivoju bdelo nad razvojem tehnologij in skrbelo, da bi največji onesnaževalci modernizirali svoje tehnološke postopke v skladu z razvojem v svetu, bi ne prišlo do take investicije, kot je TEŠ6. Tako so pa vsi “strokovnjaki” in politiki zatrjevali, da TEŠ6 potrebujemo, nihče pa se ni vprašal, kaj bi morali zapreti in kakšno tehnologijo podpreti, če bi želeli imeti “brezogljično” družbo. 2.1.2. Ne povečevati števila prebivalcev Slovenije Stanje: Eden poglavitnih problemov našega planeta je hitra rast števila ljudi in rast standarda (poglejte poglavje 7 ali Belo knjigo slovenske demografije [22]). Z rodnostjo 5 (število otrok na žensko v življenjski dobi), kot je bila prejšnje stoletje, bi v 13 generacijah prišel en človek na 1 m2 površine, v 40 generacijah pa 1 na kg našega planeta. Preoblikovali smo že polovico kopnega, pokurili smo pol fosilnih goriv. Letos poročajo o obsežnih požiganjih amazonskih gozdov, kar je povezano s krčenjem zaradi pridelovanja izdelkov za potrebe Kitajske, Evrope in Amerike. Ko si želimo čedalje več eksotičnih produktov iz Brazilije, smo Evropejci sami povzročitelji uničevanja svetovnih gozdov. Posledično je izumiranje vrst živali in rastlin 100-krat hitreje, kot bi bilo normalno (slika 3), v 40 letih je 50 % živali manj na svetu, v 27 letih je v Nemčiji 75 % manj letečih žuželk. Večina podatkov je bila predstavljena tudi v Državnem svetu leta 2018: https://www.youtube.com/watch?v=A4rai9zoNg0 [23]. Nemčija je za varovanje žuželk namenila 100 M Eur, med drugim z ohranjanjem potokov, živih mej, neobdelanih površin in podobno. Manj naj bo tudi zlasti nevarnih insekticidov. Glede živalstva in tudi rastlinstva grozi 6. veliko svetovno izumiranje (slika 3) [24]. Ali Slovenija prispeva k temu uničevanju planeta in izumiranju živali in rastlin? Po nekaterih podatkih v enem letu potrošimo 2-krat toliko, kot sami pridelamo (v seštevku in ponekod tudi posamično: energentov, elektrike, hrane …). Zato je zavedanje o pomenu varovanja okolja lokalno za Slovenijo pomembno tako, kot je globalno za cel planet. Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2018 število prebivalcev Slovenije povečalo za 14.028, število državljanov Slovenije zmanjšalo za skoraj 2.300, število tujih državljanov pa se je povečalo za več kot 16.300 (13,4 %). 17 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA Slika 3: Levo: prelomna knjiga o šestem velikem izumiranju v zgodovini našega planeta; Desno: krivulja rasti števila ljudi sovpada s krivuljo izumiranja živalskih vrst [25]. Pri tem ima Slovenija okrog10.000 novorojenčkov letno premalo s strani domorodnega prebivalstva (Slovenci, Italijani, Madžari, Hrvati, …) [22] podobno kot cela Evropa. Medtem se rast svetovnega prebivalstva umirja [26]. Predlog: Odgovorna demografska politika naj poskrbi, da se pri nas število prebivalcev ne povečuje. Utemeljitev: Največji problem pri varovanju okolja je rast po naslednji enačbi: število_ljudi × standard. Po mnenju nekaterih je že sedanje svetovno prebivalstvo preveliko in bi ga bilo treba zmanjšati na polovico (https://doi.org/10.1093/biosci/biz088). Opomba: S sedanjo rodnostjo bo Slovencev po narodnosti leta 2500 le še okoli 7.000 in podobno velja za vse domorodne državljane Slovenije ne glede na nacionalnost. Za primerjavo: Japoncev leta 3000 ne bo več, če se bo njihova premajhna rodnost nespremenjeno nadaljevala (https://www.pri.org/stories/2012-05-13/population-clock-shows-japanese-face-extinction-1000- years). 2.1.3. Zmanjšanje umrljivosti za rakom Stanje: Svetovna zdravstvena organizacija je objavila, da je bila v letu 2018 Slovenija po grobi umrljivostni stopnji za rakom med 5 najslabšimi državami na svetu, vsak tretji prebivalec umre zaradi raka. Celo z upoštevanjem starostne strukture prebivalstva je Slovenija po umrljivosti na 31. mestu na svetu od 186 držav. Podatki so javno dostopni na http://gco.iarc.fr/today/online-analysis-table. Predlog: Ministrstvo za okolje in prostor naj čim prej pripravi program sanacije nevarnih snovi iz okolja in sprejme ukrepe, ki bodo onemogočili vnos nevarnih snovi v okolje. Utemeljitev: Nevarne snovi iz okolja pomembno prispevajo k obolevnosti za rakom, ki je že tako med najvišjimi na svetu. Zato bi bilo nujno čim prej sprejeti ukrepe, ki bodo onemogočili vnos nevarnih snovi v okolje in sanirali že obstoječa divja odlagališča nevarnih odpadkov. 2.1.4. Povečati sredstva za znanost Stanje: Slovenija je glede financiranja akademske znanosti med najslabšimi v Evropi. To velja tako za okoljsko kot na splošno za znanost in raziskovanje. Neodgovorno ravnanje z odpadki in okoljem se nam vsem maščuje. 18 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Predlog: Več sredstev nameniti raziskavam, za konkretne dileme – vsaj najbolj pereče, zmanjšati rakotvornost slovenskega okolja (hrana, promet, kurjava), ugotoviti, zakaj je tako padla rodnost, število semenčic, zakaj je toliko raka, kaj uničuje ljudi. Utemeljitev: V Sloveniji raste okoljska ozaveščenost, žal pa se pogosto zaletavamo v precej nepomembne ali celo nekoristne usmeritve, medtem ko so ključne kot kurjava ali promet največkrat izločene iz razprave. Posledično je kvaliteta življenja pod velikim pritiskom, kar se vidi v pogostosti raka ali pri problemih rodnosti [24, 27]. Nujno potrebujemo več raziskav, več idej, več odprtih diskusij, da se tako javnost kot mediji in politika zavedo problematike in izvedejo strokovne, ustrezne in učinkovite rešitve. V tej debati je nujna vključitev vseh strokovnih kapacitet, predvsem SAZU, IAS idr. Znanost je v smislu financiranja raziskav iz proračuna na predzadnjem mestu v Evropi, cilj 1 % BNP pa bi moral biti že davno dosežen. Znanost in inženirstvo lahko in morata z novimi rešitvami pomembno prispevati pri reševanju perečih okoljskih problemov. Pomembna dokumenta sta: • Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11–20) in • Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD). Primer iz razprave v Veliki Britaniji: At the heart of this strategy is a manifesto commitment to raise spending on research and development (R&D) as a proportion of GDP to 2.4 % across the economy by 2027 (https://www.theguardian.com/commentisfree/2019/may/01/science-spending-research- innovation-60-years). UNESCO priporoča povečanje sredstev za znanost, tehnologije in inovacije: Investment in science, technology and innovation (STI) is essential for economic development and social progress. Research and development (R&D) can foster sustainable development by building greener, more inclusive societies (https://en.unesco.org/themes/investing-science-technology-and-innovation). Žal zadnja leta nazadujemo pri inovativnosti in smo padli v kategorijo držav s slabo inovativnostjo: (https://ec.europa.eu/docsroom/documents/36281/attachments/1/translations/en/renditions/native) (https://ec.europa.eu/docsroom/documents/35911/attachments/1/translations/en/renditions/native) (https://interactivetool.eu/EIS/EIS_2.html#a). 2.1.5. Izboljšati okoljsko ozaveščenost/izobraženost občin in občanov Stanje: Nekatere občine, župani, zaposleni, občani so izredno okoljsko ozaveščeni, drugi bistveno manj, nekateri celo precej premalo. To se kaže, recimo, v slabem poznavanju problematike kmetijskih površin, vodnih izvirov, invazivnih živalskih in alergenih rastlinskih vrst. Predlog 1: Združenja občin naj neobvezno vsakoletno ali vsaj na nekaj let izvedejo predavanja za občane oz. zaposlene po občinah, kamor povabijo tudi predstavnike okoljevarstvenih organizacij in predstavnike stroke. Opomba: Strokovnjaki z veseljem pridemo predavat po občinah, lahko se obrnete tudi na matjaz.gams@ijs.si. Utemeljitev: Občine so točka, kjer se občani najbolje obveščajo in seznanjajo s problemi v okolju. Če pa pogledamo samo ambrozijo, vidimo, da v približno polovici občin ne izvajajo nobenih ukrepov proti tej izredno invazivni in alergeni vrsti (minimalni ukrep je ena košnja v začetku in ena na koncu avgusta). Ankete občanov kažejo, da večina ne pozna npr. ambrozije ali drugih alergenih in invazivnih vrst. S predavanji na občini se bodo tudi drugi občani seznanili s temi vprašanji. Poleg 19 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA tega je zaželeno, da se občinski funkcionarji povežejo z okoljevarstvenimi organizacijami, da se vzpostavi konstruktiven odnos, ne pa – tako kot je ponekod – tipično konfliktno stanje med obema stranema, ki v resnici obe skrbita za dobrobit občanov. Primer varovanja okolja v občini je tu: https://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital/wp- content/uploads/2011/05/EGCNantesUKChap11-F.pdf. 2.1.6. Vključitev okoljske problematike v obvezen del učnih programov na vseh ravneh izobraževanja Stanje: Podnebna in okoljska problematika ni zadostno zastopana v šolskih in vseživljenjskih učnih programih. Predlog 1: Podnebno in okoljsko problematiko je treba vključiti v obvezen del učnih programov na vseh ravneh izobraževanja (v osnovnih in srednjih šolah, na univerzitetnih študijskih programih, ter v ustanovah, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje). Medtem ko je okoljska problematika trenutno deloma že zastopana v prej omenjenih učnih programih, podnebna problematika sploh ni obravnavana. Predlog 2: Potrebno je redno ozaveščanje širše javnosti o podnebnih in okoljskih problemih ter njihovih rešitvah, kar bo pomagalo pri spremembi vedenjskih vzorcev, ki so sestavni del blaženja okoljskih in podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Utemeljitev: Največja zaviralca naporov za boljše okolje sta: 1 – pohlep po dobičku (lastniki vseh podjetij si prizadevajo za čim večje dobičke in jim je malo mar za okolje) 2 – nepripravljenost potrošnikov, da bi se odrekli prekomernim ter nepotrebnim nakupom, ki jih nenehno vsiljujejo družba, mediji in reklame. V učne programe osnovnih in srednjih šol bi morali namesto učenja, kdaj se je npr. kdo rodil pred nekaj sto leti, vpeljati nove predmete (oz. nova poglavja pri obstoječih predmetih), ki bi vsebovali naslednja poglavja (oz. tematske sklope): (1) Kaj so podnebne spremembe, kako in zakaj se dogajajo (fizikalna in družbena razlaga), kakšne so njihove posledice (v Sloveniji in na svetovni ravni). Pri tem je treba omeniti posledice podnebnih sprememb za okolje, gospodarstvo, kmetijstvo, družbo (etika) – problem je torej treba obravnavati celostno (holističen pristop). (2) Kaj lahko storimo kot posameznik ter kot družba, da ublažimo katastrofalne podnebne in okoljske spremembe oz. se primerno prilagodimo nanje. Pri tem moramo nasloviti naslednje probleme: (a) Prehod na zeleno in krožno gospodarstvo, ekonomijo in kmetijstvo, spodbujanje lokalnega kmetijstva in gospodarstva; (b) Spremembe v prehrani: zmanjšanje živilskih odpadkov, zmanjšanje porabe mesnih in mlečnih izdelkov, večja poraba in pridelava zelenjave in mesnih nadomestil itd.; (c) Spodbujati je treba energetsko in splošno varčnost (v gospodinjstvu, prehrani, prometu in industriji), npr.: večja uporaba javnega prometa, več gibanja s kolesom in hoje, manjša potrošnja dobrin (varčevanje s surovinami); (d) Prehod na brezogljično infrastrukturo: alternativni viri energije (obnovljivi viri energije in jedrska energija; pri čemer mora biti poudarek na slovenskem potencialu za določen vir energije – npr. sončne celice na strehe hiš, vetrnega potenciala v Sloveniji praktično ni, itn.); 20 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja (e) Spremembe v rabi tal (zaradi prevelike izrabe zemlje idr., omejevanje sečnje dreves, pogozdovanje, ne prenizko košenje trav ipd.; pametno načrtovanje rabe rodovitne zemlje); (f) Tehnologije za omejevanje segrevanja ozračja (geoinženiring); (g) Prilagajanje na podnebne spremembe (zaradi vedno obsežnejših poplav sta potrebna ustrezno načrtovanje in gradnja nasipov, zaradi čedalje pogostejših obdobij dolgotrajnih suš je treba graditi namakalne sisteme, zaradi vedno milejših zim se bo s težavami soočal zimski turizem, zaradi vse hujših vlažnih vročinskih valov je treba ljudi dobro poučiti, kako ravnati ob nastopu le-teh (zadostno pitje tekočin, hlajenje prostorov in telesa), idr. (h) Vpliv podnebnih sprememb na zdravje ljudi (npr. sežiganje fosilnih goriv povzroča onesnaženje zraka, kar pri ljudeh povzroča respiratorne težave; pretijo nam vse hujši vlažni vročinski valovi, ki so za človeka lahko usodni, ipd.). Pri uresničevanju ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje sta odločilni prej omenjeni šolska vzgoja in izobraževanje ter splošno redno ozaveščanje širše javnosti o podnebni in okoljski problematiki. Posameznik lahko z zavednim ravnanjem močno pripomore k varovanju okolja. Tako so npr. znanstveniki na Granthamovem inštitutu za podnebne spremembe in okolje, ki deluje v okviru londonskega Imperial Collegea, pripravili seznam osebnih zavez za boj proti podnebnim spremembam. V veliki meri gre za razmeroma enostavno izvedljive rešitve, ki že na kratek rok dvigujejo kakovost okolja in s tem našega življenja, brez večjih omejevanj oziroma prepovedi, ki bi v ljudeh vzbudile odpor do sprememb. Okolju prijazne navade je treba razširiti med ljudi, med drugim tudi s pripravo slovenske literature o podnebnih spremembah in ukrepih. Vsi bi morali poznati Umanoterino grafiko 'Kaj lahko storimo sami?' (https://www.umanotera.org/kaj- lahko-storimo-sami). To grafiko je delila že Vlada Republike Slovenije (https://www.facebook.com/VladaRepublikeSlovenije/photos/a.1261192717242297/283487533987 4019/?type=3&theater). To grafiko je delilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor (https://www.facebook.com/mop.gov.si/posts/732597083833172). 2.1.7. Spodbujanje vsesplošne večje varčnosti Stanje: Trenutna stopnja izobrazbe širše javnosti o primernih načinih za varovanje energije in okolja je prenizka. Predlog: Treba je spodbuditi vsesplošno večjo varčnost in spremembo ustaljenih, vsakodnevnih navad in razvad – prehranskih, potrošniških in potovalnih ter manj škoditi okolju. Utemeljitev: Blaženje podnebnih sprememb obenem zahteva tudi manjšo porabo energije, vsesplošno večjo varčnost in spremembo ustaljenih vsakodnevnih navad in razvad – prehranskih (npr. zmanjšanje porabe mesa, zmanjšanje količine živilskih odpadkov), potrošniških in potovalnih. Najcenejša in najbolj okolju prijazna je namreč tista energija, ki je sploh ne porabimo. Treba je spodbuditi dopustovanje, ter tudi obisk službenih srečanj in znanstvenih delavnic brez letalskih prevozov. Podobno je treba v čim večji meri spodbuditi digitalizacijo in delo od doma. 2.1.8. Sprejetje preventivnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam Stanje: Slovenija nima dovolj učinkovitih in celovitih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. 21 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA Predlog: Osnovanje in sprejetje preventivnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, ki nam bodo olajšali spoprijemanje z njihovimi posledicami. Utemeljitev: Poleg ukrepov za blaženje podnebnih sprememb je pomembno tudi prilagajanje nanje z izgradnjo obmorskih nasipov, z dopolnjevanjem, dviganjem in utrjevanjem obrežij, z načrtovanjem vodohramov, ki se polnijo ob večjih nalivih in praznijo v sušnih obdobjih, z načrtovanjem zdravstvene oskrbe ob vse hujših vročinskih valovih itd. Ti preventivni ukrepi nam bodo olajšali spoprijemanje s posledicami podnebnih sprememb, obenem pa so občutno cenejši kot stroški sanacij naravnih nesreč. Primer: Prilagajanje v zdravstvu zaradi vse hujših vlažnih vročinskih valov: Ob trenutni stopnji naših “prizadevanj” pri omejitvi podnebnih sprememb se bo do konca 21. stoletja globalna povprečna temperatura povečala za 4 °C glede na referenčno obdobje 1986 –2005 [28], ki je že tako skoraj 1 °C toplejše od predindustrijske dobe, podobno pa bo tudi pri nas v Sloveniji [29]. Za lažjo predstavo: povišanje temperature za 5 °C (od predindustrijske dobe) je enakovredno premiku proti jugu za skoraj 1000 km (npr. iz Ljubljane v Madrid oz. iz Kopra v Atene, Malago ali Tunis), takšna pa je tudi razlika v globalni povprečni temperaturi med ledeno dobo in toplim obdobjem. To pomeni, da bodo že v zadnji tretjini stoletja na območjih, kjer bo živela več kot polovica svetovnega prebivalstva (npr. Kitajsko nižavje, Indijska podcelina, jugovzhodna Azija, vzhodni del ZDA, nizka ekvatorialna Afrika ter celo osrednji Balkan), v povprečju vsako drugo ali tretje leto lahko pretili smrtno nevarni vlažni vročinski valovi, ki bodo ogrožali celo zdrave odrasle v mirovanju [30, 31, 32]. Preostali, še zlasti otroci in starostniki ter ljudje s srčno-žilnimi in pljučnimi obolenji, pa so za vlažno vročino še dovzetnejši. Pomembno je torej, da se medicina in zdravstvene ustanove na zgoraj opisani problem ustrezno pripravijo, kar zahteva vrsto “prilagoditvenih ukrepov” na področju zdravja. Opomba: Razni modeli nakazujejo različne stopnje dviga temperatur in posledic. 2.1.9. Uvedba davka na ogljik v okviru zelene davčne reforme Stanje: Slovenija še ni implementirala primerne obdavčitve ogljičnega odtisa, kljub številnim zglednim primerom v ostalih evropskih državah. Predlog: Uvedba davka na ogljik v okviru zelene davčne reforme, ki bo prihodke od davka v celoti in enakomerno vrnila državljanom kot ogljične dividende ali za znanost oz. boj proti onesnaževanju okolja. Utemeljitev: Po mnenju množice ekonomistov, med njimi 27 Nobelovih nagrajencev, je najučinkovitejši ukrep za blaženje podnebnih sprememb obdavčitev ogljičnega odtisa [33, 34]. Davek na ogljik, ki bo z leti strmo naraščal, naj se sprejme v okviru zelene davčne reforme, ki bo prihodke od davka v celoti vrnila državljanom, vsem enako, kot ogljične dividende. Davek na ogljik skupaj z dividendami naslovi tudi različno odgovornost za podnebne spremembe, saj vzpodbuja prakse in nagrajuje državljane, ki onesnažujejo manj, hkrati pa stimulira večje onesnaževalce, da spremenijo svoje navade [35]. Davek na ogljik že velja v Švici za energente za ogrevanje, še splošnejše sheme pa že pripravljajo oz. že veljajo tudi v Kanadi ter na Švedskem in Norveškem [36]. Evropska Unija je davek na ogljik razmeroma učinkovita uvedla s t.i. Evropsko shemo trgovanja s kuponi za emisije ogljikovega dioksida (EU ETS). Od uvedbe leta 2005 pa do leta 2018 je tako skupna količina emisij iz virov, ki so del sheme, upadla za 29 % [37], emisije iz ostalih virov pa upadajo bistveno počasneje [38, 39]. Slednje potrjuje, da je dolgoročno ključ do uspešnega zmanjšanja emisij sprememba ekonomske “cenilke”. Ta mora pri stroških, ki jih skuša minimizirati, upoštevati tudi ovrednoten ogljični odtis; dolgoročno pa bi bilo treba razmisliti tudi o ovrednotenju porabe surovin, degradacije tal, proizvodnje odpadkov idr. Davek na ogljik spodbuja lokalno ekonomijo, saj kakovostno primerljivi domači izdelki postanejo zaradi dodatnega stroška prevoza relativno ugodnejši od tujih, 22 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja spodbuja pa tudi vlaganje v razvoj obnovljivih virov energije, ki s tem postajajo cenovno konkurenčni. 2.1.10. Uvedba razgradljivih snovi in predmetov in obdavčitev neekoloških Stanje: Počasi se zavedamo škodljivosti nerazgradljivih snovi kot obutve, plastike, vrečk, sveč itd. Primer so plastične vrečke, kjer v trgovinah ne dobiš plastičnih vrečk za enkratno uporabo, še naprej lahko kupiš trajne plastične vrečke, ne moreš pa kupiti ali zastonj dobiti papirnate vrečke. Predlog: Uvede se davek na vse ne- ali težko razgradljive predmete in materiale, kot so npr. plastike, obutve, vrečke, sveče in podobno. Utemeljitev: Ekološka miselnost oz. varovanje okolja so odsotne iz logike neoliberalnega globalizma, kjer je poudarek na profitu, varovanje okolja pa je brezpredmetno. Ko pride do odpora množic in strokovnjakov, kot je v primeru plastičnih vrečk, se prehod v družbi ne zgodi sistematično, urejeno, optimalno, ampak stihijsko in dostikrat nekvalitetno. Recimo, plastične vrečke je mogoče narediti ekološko razgradljive po skoraj isti ceni, namesto plastičnih vrečk je možno dati v prodajo papirnate ali iz blaga itd. Kljub temu so v Sloveniji zelo redke trgovine, kjer lahko dobiš papirnate vrečke ali biološko razgradljivo plastiko. Podobno lahko dobimo ekološke sveče, pa so dražje kot običajne, elektronske sveče so z enkratnimi namesto akumulatorskimi baterijami, najcenejše, a so še vedno najbolj škodljive sveče. Namesto tega bi veljalo povsod obdavčiti neekološko slabo razgradljivo plastiko, pa naj bo v vrečkah ali obutvi, obleki, svečah itd. v tolikšni meri, da bodo naravni in biološko bolje razgradljivi materiali tudi cenejši. 2.1.11. Razširitev državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka in dosleden nadzor nad vnosom nevarnih in strupenih snovi v zrak Stanje: V Sloveniji državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka trenutno sestavlja 22 merilnih mest in poteka v skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS 9/11, 8/15 in 66/18) in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS 55/11, 6/15 in 5/17). Obstoječa merilna mreža zagotavlja osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji in zadostuje zahtevam evropske zakonodaje. Na Agenciji za okolje se zavedajo, da je poleg teh lokacij v Sloveniji še mnogo mest, kjer se soočajo s prekomerno onesnaženostjo zraka, predvsem z delci PM10 in PM2.5, ampak meritev žal ne morejo izvajati povsod. Predlog 1: Predlagamo, da se poveča število mobilnih merilnih mest v državni mreži za spremljanje kakovosti zunanjega zraka, na katerih bi se, predvsem v zimskem času, en mesec kontinuirano izvajale meritve vseh parametrov kakovosti zraka. Predlog 2: V državno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka naj se dodajo mobilna merilna mesta v bližini večjih onesnaževalcev zraka. Utemeljitev: Slab zrak povzroča bolezni dihal in skrajšuje življenjsko dobo. Za učinkovite ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka so nujni kakovostni podatki, ki bi jih lahko pridobili z mobilnimi merilnimi mesti v državni mreži za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. 23 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA 2.2. Promet 2.2.1. Preprečiti prehitro vožnjo Stanje: Na avtocestah in hitrih cestah je hitrost vožnje v splošnem prevelika: Trenutna omejitev hitrosti na avtocestah znaša 130 km/h, na hitrih cestah pa 110 km/h. Poleg tega se vozniki v Sloveniji povečini ne držijo omejitev hitrosti, kar povzroča več nesreč, ogroža zdravje, negativno vpliva na okolje. Prepustnost in varnost cest sta zelo slabi zaradi nekvalitetne vožnje in prometnega režima. Iz neznanih razlogov je v Sloveniji še vedno veliko nepotrebnih semaforiziranih križišč, kjer bi z uvedbo krožišč precej povečali prepustnost, podobno velja za zelene puščice, ki smo jih že imeli, pa nato ukinili. Zaradi nesmiselnih predpisov so vozniki tako ali drugače vnaprej opozorjeni, kje se nahaja nadzor nad hitrostjo prometa. Pozor: Promet obravnavamo lokalno, v Sloveniji. Predlog 1: Treba je omejiti hitrost na avtocestah in hitrih cestah na 90 (100, 110) km/h. Predlog 2: Treba je dosledno izvajati preverjanje omejitve hitrosti brez predhodnega opozarjanja voznikov in povečanje kazni za kršitelje zlasti po avtocestah, kjer gre za še večje onesnaževanje okolja. Predlog 3: Uvede se intenzivni videonadzor in/ali avtocestna policija. Predlog 4: Če se lahko voznik varno umakne na desni pas in za njim kjer koli vozi vozilo z enako ali večjo hitrostjo, pa voznik nadaljuje na istem pasu, stori prometni prekršek. Predlog 5: Vse starejše dizelske avtomobile dodatno obdavčiti. Utemeljitev: Promet je eden glavnih onesnaževalcev okolja v Sloveniji in najbolj prispeva k segrevanju ozračja. Za vsakih 10 km/h nad 110 km/h se nekaj časa onesnaževanje poveča za 10 %, pri še večjih hitrostih pa za še več. Nove ceste, slaba prepustnost, zastoji, prevelika hitrost (primer, kako s hitrostjo narašča onesnaženje, je na sliki 4) močno prispevajo k onesnaženosti. Če bi zmanjšali hitrost na avtocestah za 10 km/h, ali pa bi dosledneje izvajali nadzor hitrosti, bi za vsakih 10 km/h zmanjšali onesnaževanje za 10–20 % (do kakšnih 100 km/h, potem se učinki zmanjšujejo). Slika 4: Rast onesnaževanja s hitrostjo avtomobilskega prometa – levo dizel, desno bencin. Zaradi večjih hitrosti so avtoceste eden poglavitnih virov onesnaževanja in uničevanja okolja. Vir: European Environmental Agency. Pri zgoraj predlaganem zmanjšanju hitrosti s 130 km/h na 90 km/h se emisije trdih delcev tako zmanjšajo približno za 40 %, pri zmanjšanju hitrosti s 130 km/h na 110 km/h pa približno za 20 %, kar občutno poveča kakovost zraka. Ukrep je ključen za ohranjanje primerne kvalitete zraka zlasti 24 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja pozimi, ko je zrak dodatno onesnažen s trdimi delci iz kurilnih naprav za ogrevanje prostorov. Zmanjšanje hitrosti vozil pomeni tudi manjše izpuste toplogrednih plinov, manjše segrevanje ozračja in manjšo porabo energije. Manjša maksimalna dovoljena hitrost na avtocestah in hitrih cestah pomeni splošno večjo prometno varnost in zmanjšano tveganje za izgubo življenj pri prometnih nesrečah. Manjše hitrosti vozil pa nenazadnje pripomorejo tudi k zmanjšanju obremenitve obmestnih naselij in njihovih prebivalcev s hrupom. Vsi ploskajo ob odprtju novih cest, a smo po kilometrih cest na prebivalca med prvimi v svetu, za 100 km novih avtocest pa toliko prispevamo k segrevanju ozračja, da bi morali za to zmanjšati potrošnjo električne energije vseh gospodinjstvih za 20 %. Tovornjaki uničijo cesto kot 5-10.000 osebnih vozil, večino popravil zato namenimo za tranzitne tovornjake. Pri tem obstaja izredno dobra alternativa cestnemu prometu ljudi in blaga – hitre železnice. Evropa je bila pionir pri njihovi uvedbi, danes ima Kitajska več kot 60 % vseh hitrih prog na svetu. EU bi morala vse države povezati z omrežjem hitrih vlakov, pa se ukvarja s centralizacijo bank in z globalnimi sporazumi z državami, ki masovno uničujejo okolje, recimo kurijo tropske gozdove za nove kmetijske proizvode, ki jih prepeljejo v EU tisoče km daleč. Ko kakšna država poveča davke na tovornjake, ji pogosto grozi kazen EU. Ekološko sporno! Boljša vizija je na dlani. Jo javnost, politiki zagovarjajo? Slika 5: Februarja 2020 se je zaradi koronavirusa na Kitajskem zmanjšal promet. Posledično je NASA zabeležila neverjeten upad onesnaževanja. Na sliki 5 vidimo, kako velik onesnaževalec okolja je promet. Po pojavu koronavirusa so v Wuhanu na Kitajskem ljudje potovali manj, delo se je izvajalo v veliki meri od doma, ni bilo športnih prireditev itd., podjetja pa so delovala kot običajno. Sklepamo lahko, da je edini razlog za tako velik upad onesnaževanja z NO2 zmanjšan promet ljudi. 25 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA 2.2.2. Prepoved reklamnih panojev v vidnem polju avtocest Stanje: V Sloveniji je predpis, da ne sme biti reklam v 40 metrskem pasu ob avtocestah. Verjetno je bilo teh 40 m v davnih časih dovolj, da se reklam ne bi postavljajo, saj se na tej razdalji običajne reklame ne vidijo več, oziroma bodo predrage. Razmere pa se spreminjajo in ob avtocestah vidimo čedalje več reklamnih panojev, sicer res primerno oddaljenih, vendar tako velikih, da so reklame dobro vidne in berljive. Nekatere države v Evropi reklame na dovolj veliki razdalji ob avtocestah dovoljujejo, druge ne, npr. VB. Tudi Češka je pred kratkim prepovedala reklame ob avtocestah (The total number of billboards in the country is estimated at 25,000. By removing the billboards from motorways, the Czech Republic will follow the example of countries such as Belgium, Denmark, Germany and Spain, Neusar added (http://praguemonitor.com/2017/07/27/operators-protest-law-banning-billboards- along-motorways). Torej je vse odvisno od odločitve vodstva Slovenije, ki na dosedanje pobude še ni odreagiralo oz. še kar naprej dovoljuje postavljanje novih reklam, tudi nezakonitih na kmetijskih površinah. Predlog 1: Predlagamo, da se z zakonom prepove reklame v vidnem polju avtocest. V roku 4 let se odstranijo obstoječe na stroške reklamiranih podjetij oz. postavitelja. Takoj se prepove postavljanje novih. Predlog 2: Dosledno naj se čim prej uveljavi prepoved postavljanja reklamnih panojev na vseh kmetijskih zemljiščih, kot to zakon že določa, oziroma se na stroške postavitelja odstrani obstoječe. Utemeljitev: Sedanje reklame ob avtocestah so velikosti 10-20 m, zmanjšujejo varnost v prometu, obremenjujejo okolje in kvarijo estetiko naravne pokrajine, nekatere so celo osvetljene in dodatno svetlobno onesnažujejo krajino. Čedalje več držav jih odstranjuje. Pri tem imamo tudi zakon, ki prepoveduje postavljanje reklam na kmetijskih cestiščih ob avtocesti, a ga nihče ne izvaja. Čas je, da državni organi oz. inšpektorji začnejo izvajati zakon in da ne bomo več poslušali pripomb začudenih turistov, ki gledajo orjaške panoje na kmetijski površini – očiten znak ekološke zaostalosti Slovenije. 2.2.3. Uvedba kvalitetnih klasičnih in hitrih vlakov, davki na ceste Stanje: Kitajska ima približno dve tretjini vseh hitrih vlakov na svetu. Maroko in Savdska Arabija imata hitri vlak, Slovenija niti načrtov ne. EU bi morala vse države povezati z omrežjem hitrih vlakov, pa se s tem vprašanjem praktično ne ukvarja na nivoju Evrope. Predlog 1: Modernizira se potniški in tovorni promet v smislu klasičnih in tudi hitrih vlakov. Sistemsko se preusmeri promet s cest na železnice. Predlog 2: Treba je uvesti davke na ceste proporcionalno z velikostjo cest in zlasti na gradnjo novih cest. Ti davki naj se namenijo za okoljske raziskave in akcije. Predlog 3: Treba je zmanjšati število cest, ne pa graditi vedno nove. Utemeljitev: Železnice bistveno manj škodijo okolju kot avtomobili, zato bi bilo smotrno preseliti dobršen del prometa s prezasedenih cest na železnice za varstvo okolja in večjo propustnost prometa. Slovenija uresničuje evropsko pobudo v tej smeri, vendar so povprečne hitrosti slovenskih vlakov okoli 40 km/h, kar je neprimerljivo s hitrostmi po cestah. Hitri vlaki vozijo s hitrostmi okoli 200 km/h, kar je za razdalje nekaj 100 km ugodneje kot avionski promet. Ob vseh prednostih je glavni problem cena investicije in nekonkurenčnost obstoječih železniških povezav, ker se upošteva predvsem časovne in finančne kriterije. Stroka danes zna izpeljati rešitve vlakovnega tovornega in potniškega tranzita, ki so tudi v teh kategorijah konkurenčne avtocestam in letalom, zlati pa so omenjene rešitve varnejše in ekološko veliko čistejše. 26 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Ceste so ena največjih posrednih škod okolju. Po njih prihaja masa avtomobilov, onesnaženja, turistov, ljudi … Ena ključnih točk pri varstvu okolja je omejitev cest in dostopa po njih, da vsaj deli narave ostanejo brez masovnega izumiranja. 2.2.4. Obdavčitev tranzitnih tovornjakov Stanje: Tovornjaki plačujejo nekaj večje cestnine kot osebni avtomobili, a to še zdaleč ne odtehta škode okolju: https://www.transportenvironment.org/sites/te/files/publications/2017_04_road_tolls_report_briefin g.pdf. Dodatne težave povzročajo s počasnim prehitevanjem drug drugega. Predlog 1: Z vrsto ukrepov je treba otežiti tranzitni prevoz tovornjakov čez Slovenijo: z večjimi kaznimi, z večjimi cestninami, z dodatnimi ekološkimi davki, itd. Predlog 2: Podnevi in zlasti v času prometnih konic se poveča cena cestnine. Predlog 3: Treba je prepovedati vožnjo tovornjakov zunaj avtocest, če nimajo lokalnih opravkov. Predlog 4: Ko tovornjaki prehitevajo drug tovornjak in ko je prvi del prehitevajočega vzporedno z zadnjim delom prehitevanega, mora prehitevani tovornjak zmanjšati hitrost za 10 km/h, drugače sledi kazen. Utemeljitev: En velik tovornjak uniči toliko avtoceste kot 500 do 10.000 osebnih avtomobilov (slika 6) in še na druge načine zelo škodi okolju. Primer za 5.000: (https://www.governing.com/topics/transportation-infrastructure/Too-Big-The-Road.html). Za popravilo avtocest seveda plačamo državljani, ker se iz zbranih cestnin ne zbere dovolj denarja. Slika 6: Tabela prikazuje poškodbe cestišča glede na težo vozišča. Pojasnilo tabele: https://streets.mn/2016/07/07/chart-of-the-day-vehicle-weight-vs-road-damage-levels/. 2.2.5. Uvedba prometnih prepustnic v širših centrih večjih mest Stanje: Večja slovenska mesta se ob konicah dušijo v prometu. Posledično se močno podaljša čas vožnje, še dodatno se povečajo izpusti (zaviranje in pospeševanje), poslabša se kvaliteta zraka, predvsem onesnaženost z dušikovimi oksidi in prašnimi aerosoli. Predlog: Za dnevne migrante naj se uvedejo plačljive prepustnice za dostop do širšega centra mesta. Utemeljitev: Treba je spodbuditi večjo uporabo javnih prevoznih sredstev, jih narediti učinkovite (z zmanjšanjem ostalega prometa) in cenovno dostopnejše (nižja cena na potnika ob večji stopnji uporabe) ter tako zmanjšati emisije iz prometa. Ukrep bi imel tudi pomembne finančne posledice za 27 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA prebivalce (manjši strošek transporta, manjša potreba po avtomobilih). Ukrep spodbuja decentralizacijo. Z delovnimi migracijami je številčno najbolj obremenjena Ljubljana, saj vanjo dnevno prihaja skoraj 130.000 ljudi iz drugih občin. 2.2.6. Brezplačen mestni in primestni promet Stanje: Uporaba javnih prevoznih sredstev Sloveniji močno pada od 90. let dalje. Posledično je tudi učinkovitost javnega prometa močno padla, linije so redkejše, le redko direktne in zato počasnejše. Predlog: Mestni in primestni promet naj postaneta brezplačna v vseh mestih po vzoru nekaterih drugih držav, npr. Estonije in nekaterih evropskih mest. Estonija je ukrep nadgradila tudi za medkrajevni promet in je ena prvih držav z brezplačnim javnim prevozom na svetu. Utemeljitev: Treba je spodbuditi večjo uporabo javnih prevoznih sredstev. Povprečna zasedenost avtomobila je le 1,7. Emisije na potniški kilometer bi tako močno upadle: večja zasedenost javnih prevoznih sredstev, manjša zasedenost avtomobilov. Tudi v Sloveniji so učinki v mestih (Velenje, Ptuj, Nova Gorica, Murska Sobota), ki so to shemo vpeljale, zelo pozitivni. 2.2.7. Za večjo kulturo umeščanja in oblikovanja poti za pešce in kolesarje na podeželju Stanje: V Sloveniji sicer z zamudo, a zdaj vendar na veliko gradimo kolesarske steze. Žal pa gre kljub naporom in porabljenemu denarju v celoti ne dovolj premišljene posege, ki utegnejo zaradi tega močno zmanjšati njihovo končno uporabnost in smisel. Predlog: Predlagamo, da se s primernimi standardi in predpisi dvigne kultura oblikovanja in umeščanja pešpoti in kolesarskih stez v slovenski prostor. Utemeljitev: Predpisujemo posamezne tehnične standarde, jih opravičujemo z vsem mogočim, največkrat z varnostjo, pri tem pa se oddaljujemo od resnične praktičnosti in uporabnosti, še najbolj pa od celovite ambientalne vrednosti prostora. Ta pa ima na dolgi rok največjo dodano vrednost in pravzaprav edina v polni in zdravi meri podpira življenje in življenjske procese. Za zgled si lahko na tem področju vzamemo mnoge druge dežele. 2.2.8. Obdavčitev oddaljenih izdelkov Stanje: Oddaljeni izdelki so dražji za stroške transporta in carine, medtem ko se negativni učinek na okolje zaradi prevoza ne upošteva. Predlog: Uvede se dodaten davek na predmete iz oddaljenih krajev, premo sorazmerno z razdaljo. Utemeljitev: Pri kupovanju predmetov iz oddaljenih krajev se za potrebe prometa trošijo fosilna goriva, prispeva se h globalnemu segrevanju, promet pa ubija tako živali v morju kot na kopnem, od kitov do insektov. 2.2.9. Organizacija dela od doma Stanje: Tako v državni upravi kot tudi v gospodarstvu večina ustanov in podjetij trenutno ne podpira dela od doma. Predlog: Treba je spodbuditi večjo digitalizacijo in delo od doma. Utemeljitev: Razširitev obsega dela od doma vodi v zmanjšan obseg dnevnih migracij in v pomembno zmanjšanje prometnih emisij toplogrednih plinov, hkrati pa se zaposlenim podaljša prosti čas in posledično dvigne njihova delovna učinkovitost. 28 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 2.3. Energija Energije, kot vse drugo v tej knjigi, ne obravnavamo celovito, ampak v posameznih komponentah. 2.3.1. Financiranje obnovljivih virov in zmanjševanje rabe energije Stanje: Danes pogosto vidimo tako konkretne instalacije kot tehnologije, ki jih stimulira država, za katere ni upravičene razlage. Pri tem Slovenija v smislu stampeda nekritično sledi navodilom drugih, kot je bil npr. primer uvedbe “varčnih sijalk”, ki vsebujejo težke kovine in žlahtne pline, kar je škodljivo okolju pri izkopavanju in ljudem pri uporabi v stanovanju. Medtem ko so marsikatere evropske države le obdavčile klasične žarnice, ki so bile energetsko požrešnejše, vendar zdravju prijaznejše glede svetlobe – vpliv na oči in glede težkih kovin, smo jih v Sloveniji enostavno prepovedali. Podobno neraziskana in vprašljiva je prepoved klasičnih vozil po letu 2030, saj se lahko do takrat še marsikaj spremeni, električni avtomobili pa so trenutno ogljično v celoti učinkovitejši od 40.000 do 200.000 prevoženih kilometrih (ocene variirajo). Trenutna stopnja izobrazbe širše javnosti o primernih načinih za varovanje energije in okolja je prenizka. Predlog 1: Treba je ponovno analizirati, katere vire energije je smiselno sofinancirati in pod kakšnimi pogoji. Energetske smernice bi morale dobiti zeleno luč s strani neodvisnih strokovnih inštitucij, kot so SAZU, IAS, univerz in inštitutov. Utemeljitev predloga 1: Pri pregledu virov energije, ki jih financira ali podpira država, je moč opaziti velika odstopanja od optimalne strategije, še posebej ob integralnem upoštevanju več kriterijev. Primer so peleti. Stroka opozarja, sistemi odločanja pa delujejo po neki svoji logiki, kar ni dobro ne za okolje, ne za kvalitetno življenje državljanov. Za primerjavo z Evropo navedimo, da v Sloveniji za enak produkt porabimo 2-krat več energije. Predlog 2: Treba je spodbuditi vsesplošno večjo varčnost in spremembo ustaljenih, vsakodnevnih navad in razvad – prehranskih, potrošniških in potovalnih. Utemeljitev predloga 2: Blaženje podnebnih sprememb in varstvo okolja hkrati zahtevata tudi manjšo porabo energije, vsesplošno večjo varčnost in spremembo ustaljenih vsakodnevnih navad in razvad – prehranskih (npr. zmanjšanje porabe mesa, zmanjšanje količine živilskih odpadkov), potrošniških (zmanjšanje potrebe po materialnih dobrinah) in potovalnih (npr. spodbuditi dopustovanje, ter tudi obisk službenih srečanj in znanstvenih delavnic brez letalskih prevozov). Najcenejša in najbolj okolju prijazna je namreč tista energija, ki je sploh ne porabimo. 2.3.2. Zmanjšanje kurjenja na premog in na druga sorodna fosilna goriva, odpravljanje individualnih kurišč na fosilna goriva Stanje: Da bi Slovenija lahko postala ogljično nevtralna, je treba zmanjšati ali celo ukiniti večja in mala kurišča na premog in druga fosilna goriva. Cilj ni samo zmanjšanje ogljičnih izpustov, cilj je ogljična nevtralnost (https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/sites/2/2019/02/SPM3a-1008x1024.png). Predlog 1: V bližnji prihodnosti je treba zapreti predvsem starejše termoelektrarne na premog in preiti na druge energijske vire. Predlog 2: Treba je regulirati individualna kurišča v smislu prepovedi gradnje novih in opuščanja starih. Utemeljitev: Termoelektrarne in individualna kurišča na premog so eden glavnih virov ogljičnih izpustov in onesnaženja zraka v Sloveniji, zlasti starejše. Gretje na nafto in zlasti plin je sicer manj 29 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA problematično, a še vedno podobnega tipa in ni dolgoročna rešitev. Na voljo je več alternativnih rešitev: od boljše uporabe vodne energije, sončnih streh, jedrske energije itd. ZDA so dosegle največji premik oz. zmanjšanje ogljičnih izpustov s prehodom s premoga na plin. V mestih, kjer je večja koncentracija prebivalstva kot na podeželju, je treba postopoma ukiniti vsa individualna kurišča na fosilna goriva, morda z izjemo plina. 2.3.3. Jedrska energija Predlog: Slovenija naj zgradi nov blok jedrske elektrarne in ukine stare termoelektrarne. Utemeljitev: V primerjavi s starimi elektrarnami na premog jedrska elektrarna proizvaja bistveno bolj čisto energijo, saj ne proizvaja izjemnih količin toplogrednih plinov. V boju proti podnebnim spremembam je treba najti najboljše rešitve, čeprav vsaka zahteva svoje pristope in potrpežljivost. Za zamenjavo enega bloka jedrske elektrarne bi potrebovali nekaj 1.000 vetrnic (ocene variirajo od 1.000 do 10.000 odvisno od velikosti vetrnih in jedrske elektrarne), kar bi bolj ogrozilo slovensko okolje predvsem zaradi izgube gozda zaradi dostopnih cest. Ima pa tudi jedrska tehnologija svoje probleme, kot so finančno zelo obsežni in zahtevni projekti, nerazumevanje javnosti in sevalna stigma, ter ekonomsko učinkovito odlaganje iztrošenega goriva ali predelanih radioaktivnih odpadkov. Slovenija naj sledi razvoju in tudi sama vlaga v razvoj in raziskave tehnologij za varno in učinkovito uporabo naprednih jedrskih tehnologij 3. in 4. generacije. Napredne in v razvoj usmerjene jedrske tehnologije ne uporabljajo zgolj obstoječih zalog goriva, temveč se z novimi gorivi (v tekoči ali trdni oblik) povečuje izkoristek goriva in imajo številne prednosti, tudi na področju varnosti (nižji tlaki v reaktorju), večji ekonomičnosti (boljša izraba goriva) in še manjših vplivih na okolje (manj odpadkov). Takšne reaktorje bi lahko sami proizvajali: https://www.youtube.com/watch?v=aqPLU8ge-0w Preverjanje čistosti tehnologij opravljajo neodvisni strokovnjaki. IPCC uporablja naslednje emisije energetskih tehnologij (v celotnem življenjskem ciklu, torej gradnja, obratovanje, pospravljanje) na proizvedeno enoto energije (g CO2/kWh, cilj pariške pogodbe je največ 50 g CO2/kWh). Stran 1335 v https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/ipcc_wg3_ar5_annex-iii.pdf oziroma na Wikipediji: https://en.wikipedia.org/wiki/Life-cycle_greenhouse-gas_emissions_of_energy_sources Trenutne vrednosti CO2/kWh je možno sprotno opazovati (podatki so v realnem času, vire po posameznih državah dobimo z nekaj klikanja) na strani www.electricitymap.org. Primerjajte npr. jedrski Francijo in Švedsko, obnovljivo Nemčijo in premogovno Poljsko. 30 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Life cycle CO2 equivalent (including albedo effect) from selected electricity supply technologies. [2][3] Arranged by decreasing median (gCO 2eq/kWh) values. Technology Min. Median Max. Currently commercially available technologies Coal – PC 740 820 910 Biomass – Cofiring with coal 620 740 890 Gas – combined cycle 410 490 650 Biomass – Dedicated 130 230 420 Solar PV – Utility scale 18 48 180 Solar PV – rooftop 26 41 60 Geothermal 6.0 38 79 Concentrated solar power 8.8 27 63 Hydropower 1.0 24 22001 Wind Offshore 8.0 12 35 Nuclear 3.7 12 110 Wind Onshore 7.0 11 56 Pre‐commercial technologies CCS – Coal – PC 190 220 250 CCS – Coal – IGCC 170 200 230 CCS – Gas – combined cycle 94 170 340 CCS – Coal – oxyfuel 100 160 200 Ocean (Tidal and wave) 5.6 17 28 1 see also environmental impact of reservoirs#Greenhouse gase Slika 7: Tabela prikazuje “čistost” tehnologij v smislu ogljičnega odtisa. Jedrska energija je na sliki 7 skupaj z vetrom na spodnjem robu obstoječih tehnologij, torej najmanj škodi okolju v smislu 24/7. 31 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA Konkurenčen stalnemu viru jedrske energije z malo onesnaževanja okolja je predvsem plin, ne pa tudi npr. sončna ali vetrna energija, ki nista 24/7. Mnenja o nevarnosti jedrske energije in problemih shranjevanja radioaktivnih odpadkov so deljena, predvsem med prebivalstvom, je pa te argumente treba upoštevati pri razmisleku in odločanju. 2.3.4. Boljša izkoriščenost vodnih virov – hidroelektrarne Stanje: Slovenija izkorišča polovico potenciala vodne moči svojih rek. Obstoječe hidroelektrarne prispevajo tretjino električne proizvodnje v Sloveniji, brez vode iz reke Save pa ne bi mogla delovati niti naša edina jedrska elektrarna. Če bi izkoristili še preostali vodni potencial, bi lahko nadomestili jedrsko elektrarno, vendar pa bi uničili dragocene rečne in poplavne ekosistem ter močno zmanjšali biološko raznovrstnost. Kljub temu pa to ne pomeni, da ne bi mogli povečati trenutno izrabo vodnih moči, kjer je to smiselno. Predlog: Zgradijo se načrtovane elektrarne na reki Savi na okolju prijazen način, z obveznimi ribjimi stezami, kjer je to cilju primerno. Pretehtata se pomena sedanje biodiverzitete reke Mure in proizvodnje elektrike na njej ter odloči, katero izguba ali pridobitev je pomembnejša za Slovenijo. Utemeljitev: Po raznovrstnih analizah, npr. po podatkih Power Technology (https://www.power- technology.com/features/feature1459/) umre okoli milijon ljudi letno zaradi izpustov pri izgorevanju npr. premoga. Onesnaženost zraka po poročanju World Bank letno povzroči za 24 milijard evrov škode. Vodna energija pa ne izpušča izpustov v zrak ali vodo, je med naj učinkovitejšimi in najcenejšimi viri. Podobno slabo izkoriščena je v Sloveniji še ena oblika čiste energije – geotermalna. 2.3.5. Obvezne ribje steze, kjer stroka podpre Stanje: Večina slovenskih elektrarn nima naprav, ki bi ribam omogočale migracijo prek jezu v obe smeri. Ni vgrajenih niti zaščit za ribe pred poškodbami, ki nastanejo pri prehodu turbin. Predlog: Kjer stroka določi, se zgradi primerno napravo, ki omogoča migracijo rib čez jez v eno ali obe smeri. Podobno se poskrbi tudi za zaščito rib pred prehodi preko turbin. Za vse nove jezove naj bo ta pogoj obvezen. V starejše jezove se vgradi primerno napravo v roku 5 let. Utemeljitev: Ponekod ni preudarno postaviti naprav za migracijo rib čez jez, primer bi bila soška postrv, ki se hitro zmeša z drugimi vrstami postrvi, zato je pregrada dobrodošla. Pri večini obstoječih zidov pa bi bilo za ohranjanje raznovrstnosti bolje, če bi zgradili tovrstne naprave. Stroka je toliko napredovala, da se dosegajo dobri rezultati z relativno skromnimi sredstvi. Primer študije: (http://www.fao.org/3/Y2785E/y2785e03.htm) 2.3.6. Uporaba klimatskih naprav – inverterjev Stanje: Glede na konkretne pogoje je možno nabaviti različne vrste hladilnih in grelnih naprav. Nekatere so izrazito stare in neekonomične, druge izrazito učinkovite v določenih pogojih. Zadnja leta izstopa učinkovitost klima-inverterjev, ki pa se v medijih izgubi med reklamami za pogosto bistveno manj učinkovitimi in prijaznimi rešitvami. Predlog: Uvesti dodatne olajšave za moderne klimatske naprave – inverterje in seznaniti občane z njihovo učinkovitostjo. Utemeljitev: Do temperatur okoli ničle je segrevanje stanovanj s klimatskimi napravami – inverterji najučinkovitejše. Zato bi jih bilo treba dodatno stimulirati namesto nekaterih spornih kot npr. ogrevanje na pelete. Večina modernih klimatskih naprav – inverterjev hladi in ogreva, čisti zrak itd. Tako hladijo (SEER) kot ogrevajo (SCOP) tipično s faktorjem okoli 5, medtem ko je sezonski učinek 32 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja uravnavanja temperature s faktorjem okoli 9. Tudi pri samo ogrevanju ali samo hlajenju pa lahko dosežemo skoraj dvakrat večje vrednosti, če nastavimo delovanje naprave samo v čas cenejše tarife. Ključna prednost je v tem, da so inverterji dve napravi v enem, zato je potreben le en servis in le en nakup. Če nakupimo ločeno hladilno in grelno napravo, moramo nakupiti dve napravi in plačevati dva servisa! 2.3.7. Uporaba solarnih panelov Stanje: Solarni paneli so običajno nameščeni po strehah in ne zahtevajo dodatnega prostora za postavitev, tehnologije z leti dajejo čedalje večji izkoristek, medtem ko potrebe po električni energiji naraščajo in posledično cena. Predlog: Povečati podporo uvajanju solarnih panelov v Sloveniji. Finančno upravičena je zlasti kombinacija z grelnimi paneli (sonce v toplo vodo). Utemeljitev: Solarni paneli so med najbolj učinkovitimi in okolju prijaznimi viri električne energije. Če so postavljeni na primernem mestu in večino časa obsevani s soncem, so tudi ekonomični. (Opomba: to pa ne velja za površine, ki so delno v senci, npr. strma streha na zahod. Opomba 2: Študije kažejo, da je bila za Slovenijo pred leti uporaba solarnih panelov v povprečju neproduktivna v smislu stroškov in okolja, šele v zadnjih letih je postala dovolj učinkovita.) V zadnjih letih beležimo izredno porast trajnih virov energije (sonce, veter) tako v ZDA kot na Kitajskem in boljše izkoristke kot tudi odpornejše prevleke za trajnejšo uporabo. Sonce v petih dneh pošlje na Zemljo toliko energije, kot je je v zalogah premoga, nafte in plina (https://oilprice.com/Energy/Energy-General/The-Next-Stage-Of-The-Solar-Boom-Is-Already- Underway.html). 2.3.8. Omejitev obsega cestne razsvetljave Stanje: Z intenzivnim širjenjem cestne razsvetljave se sistematično degradira naravno okolje in videz krajine. Najbolj izrazit negativni vpliv, ki je tudi najbolj izpostavljen in obravnavan, je svetlobno onesnaževanje. Drugi pomemben vidik problema, vizualna degradacija oz. nepotrebna ter nedopustna urbanizacija krajine (z umetno svetlobo in samimi drogovi), je skoraj v celoti spregledan. V Sloveniji - podobno kot v marsikateri drugi državi, toda za razliko od večine držav Srednje Evrope (Nemčija, Avstrija, Švica, Slovaška, Češka) – gre zlasti za nekontrolirano sistematično širjenje razsvetljave v pretiranih ter krajinsko neprilagojenih projektih. Videti je, da se v Sloveniji zelo striktno spoštuje predpise in priporočila, tudi neobvezujoče (standard oz. priporočilo SIST EN 13201). Zelo malo je samoiniciativnosti in prevzemanja odgovornosti za racionalne rešitve, ki odstopajo od priporočil citiranega osvetljevalskega standarda. Številni projekti so pretirani namerno oz. je problem v prepuščanju projektiranja dobaviteljem opreme, pri čemer je obsežno in intenzivno osvetljevanje lahko v veliki meri tudi namerno vgrajeno v sistem (npr. osvetljevanje avtocestnih priključkov, določila Pravilnika o gradnji cest, zahteva po upoštevanju standarda SIST EN 13201 v Uredbi o zelenem javnem naročanju). V Sloveniji je opazna šibkost urbanizma, kar je eden glavnih vzrokov trenutnega stanja, oz. je nekontrolirano širjenje cestne razsvetljave samo eden od vidikov problema neurejenega urbanizma. V teh razmerah je industrija razsvetljave popolnoma prevladala in razen okoljevarstvenikov nima omembe vrednih sogovornikov. Ministrstvo za okolje in prostor javno priznava, da o tej problematiki nima ustreznega znanja. Posebej je problematično stanje na državnih cestah, za katere sta odgovorna Direkcija RS za infrastrukturo in DARS. 33 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA Predlog: Poskrbeti je treba, da se pri postavljanju razsvetljave poleg argumenta prometne varnosti enakovredno upošteva ekološke in krajinske vplive, s posebnim poudarkom na oceni kumulativnih učinkov. Uvede se obvezna okoljska in krajinska presoja vseh projektov javne razsvetljave. Utemeljitev: Gre za civilizacijski problem z neposrednim okoljskim odtisom ter močnimi posrednimi vplivi zaradi porabe energije (napajanje svetilk, proizvodnja drogov in svetilk). Deloma gre za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu ter splošno zagotavljanje varnosti na naseljenih območjih (predvsem mesta) in izpostavljenih lokacijah. V vedno večjem obsegu gre za sistematično osvetljevanje vseh cest in poti v vseh naseljih ter celo povezav med njimi. Osvetljuje se tudi tam, kjer varnostnih potreb ni, doprinos k udobju pa je minimalen ali celo negativen. Naravna temna noč v naseljih vseh tipov je postala nenormalno in nedopustno stanje. S temi trendi se nadaljuje kljub dejstvu, da kumulativni učinki popolnoma preobražajo naše okolje. 34 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 2.4. Hrana, živali, rastline 2.4.1. Odstranitev invazivnih rastlinskih in živalskih vrst Stanje: Zavest o škodljivosti invazivnih rastlinskih in živalskih vrst na domačo rastlinsko in živalsko biodiverziteto je v Sloveniji slaba ali zelo slaba. Večina občanov invazivnih vrst ne prepozna in ne ukrepa proti njim. Posledično se invazivne vrste hitro širijo po Sloveniji, pa naj bo to ambrozija ali pajesen. Stroka je že davno odkrila, da globalni prodor invazivnih vrst pomeni masaker lokalne biodiverzitete, zmanjšanje števila lokalnih endemnih vrst in prevlado tistih vrst, ki so se bolje prilagodile globalnemu okolju (svet postaja globalna vas), zlasti človeku oz. njegovim virom hrane. Primer so podgane ali mačke v Avstraliji, ki intenzivno uničujejo domorodne živali. Hitro se množijo in širijo ter izrivajo domače avtohtone vrste, ki niso prilagojene agresivnim prišlekom. Za ZDA je znana študija Smithsonian Institute in U.S: Fish and Wildlife services [40], da domače mačke v kontinentalnem delu ZDA brez Aljaske pobijejo milijardo ptičev, pri čemer je vseh ptičev med 10 in 20 milijardami, in okoli 10 milijard sesalcev, dvoživk in plazilcev. Slika 8: Levo: ljudje hranijo in preprečujejo lovcem, da bi odstranili nutrije v raznih okoljih Slovenije, ne zavedajoč se, da s tem delajo veliko škodo okolju. Desno: Poznate najbolj alergeno in invazivno rastlinsko vrsto – ambrozijo? Koliko ste jih že odstranili? Vir: Wikipedija. Na sliki 8 levo so prikazane nutrije in kako lepo so jih sprejeli v Sloveniji. S tem so pokazali svoj pozitiven odnos do živali, žal pa tudi popolno nepoznavanje varovanja okolja – nutrije so med 100 najbolj škodljivimi živalskimi vrstami. Ekološko ozaveščeni prebivalci bi prosili lovce, da jih odstranijo in bi jih sami obveščali o njihovi prisotnosti. Zakaj? Ker se z vsakim pojavom invazivne vrste, kot so nutrije, radikalno zmanjša številčnost lokalnih vrst – od lokalnih glodalcev do vodnih živali. Med invazivnimi rastlinami v Sloveniji je med najbolj alergenimi in najbolj invazivnimi ambrozija http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/rastline-invazivne-vrste?tid=9. Ena sama rastlina lahko na leto proizvede milijardo semen (cvetni prah) [41]. Na sliki 8 je desno, značilna so “kosmata” stebla, v resnici pokrita s strupenimi dlačicami. Na sliki 9 pa je širjenje ambrozije glede na število javljenih opažanj prebivalcev. Zakonodaja o ambroziji niti ni tako slaba – predvideva primerne kazni s strani inšpektorjev – a kaj, ko še nobena kazen ni bila izdana, pa so desetine in celo stotine kilometrov ob cestah polne ambrozij, tudi polja in obronki gozdov. Delno podobna zgodba je s šolami in vrtci. Ne samo, da smo lahko do pred kratkim na področju šol, vrtcev in javnih zavodov našli strupene rastline, vodstva so se ob opozorilih izgovarjala, da nočejo posegati v okolje – kot da ne bi teh rastlin posadil človek. Sedaj pogosto srečamo nekoliko blažjo varianto – alergene vrste kot brezo vidimo praktično povsod, pa čeprav povzroča vrsto srednjih in celo hujših težav. Zakaj jih ne odstranijo? 35 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA Slika 9: V nekaj desetletjih se je ambrozija, najbolj alergena rastlinska vrsta, razširila po vsej Sloveniji. Povzroča vrsto sekundarnih alergij, vendar ni bila narejena nobena študija povezave med čedalje več alergijami pri otrocih in pojavom ambrozije. Vir: ARSO. Predlog 1: Popraviti zakonodajo za odstranjevanje invazivnih vrst, tako da je ob prijavi s strani občanov avtomatsko izdano opozorilo kršitelju in ob tretji ponovitvi v roku treh mesecev (vsaka ponovna prijava po enem mesecu), avtomatsko izdana kazen. Poleg akcij za čiščenje Slovenije je treba izpeljati tudi akcije za odstranitve invazivnih vrst. Pozvati je treba inšpektorje, ravnatelje, občane, naj bodo šole, vrtci, javni zavodi brez strupenih, alergenih ter invazivnih rastlin. Predlog 2: Za vse invazivne živalske vrste se dovoli izvzem vsem občanom z lovom ali na druge humane načine brez lovopusta in na varen način. Utemeljitev: Strokovne analize o varstvu okolja med največjimi škodljivimi vplivi na okolje navajajo invazivne vrste in nujnost boja proti njim. Kako to izgleda v Sloveniji? Medtem ko občasno uspešno izvedemo čiščenje odpadkov po Sloveniji, se daleč nevarnejših invazivnih in alergenih vrst praktično še ne lotevamo, niti nismo z njimi seznanjeni. Najbolj ekološko razvite in ozaveščene države na svetu imajo zakonodajno urejena omenjena vprašanja na način, kot predlagamo, in javno in zakonsko pozivajo občane, naj npr. odstranijo določeno invazivno ribo iz reke, ki se je nedavno pojavila po njeni izpustitvi v okolje od neodgovornega posameznika. Invazivne vrste so soodgovorne za 100-krat hitrejše izumiranje vrst v zadnjih 100 letih, v 50 letih pa se je število živali (tako po osebkih kot po teži) zmanjšalo za polovico, najbolj negativno pa invazivne vrste vplivajo na biodiverziteto. Čeprav invazivne vrste niso edini vzrok za omenjene spremembe, so pogosto omenjane med najbolj pomembnimi [24]. Po poročanju International Union for Conservation of Nature (IUCN) je polovica vseh rastlinskih endemičnih vrst v Evropi ogroženih oz. jim grozi izumrtje, med razlogi navajajo tudi vnos invazivnih rastlin. Zagovarjanje iztrebljanja invazivnih rastlin in živali je tu: https://www.popsci.com/repelling- invaders/, https://www.popsci.com/gdpr.html?redirect=https%3a%2f%2fwww.popsci.com%2frepelling- invaders%2f. Zanimiva analiza in priporočila so v [42]. 2.4.2. Alergene rastline v javnem sektorju Stanje: Danes lahko v Sloveniji opazimo vrsto močno alergenih vrst ne samo na površinah javnega sektorja, ampak celo vrtcev in šol. Še zlasti med mlajšimi otroki narašča število alergij. Predlog 1: Vse alergene rastline s seznama alergenih rastlin (NIJZ https://www.nijz.si/sl/alergene- rastline, https://www.ucb.com/_up/tuioa_com/images/PollenAllergy-DAmato-simplified-V2- 070910_PP.pdf) je treba odstraniti iz površin javnega sektorja (zavodi, ministrstva, …) – drevesa v roku 5 let, vse drugo v roku 2 let in nato stalno izvajati redno izločanje. Predlog 2: Vse alergene rastline s seznama alergenih rastlin je treba odstraniti s površin vrtcev in šol – drevesa v roku 2 let, druge rastline v roku 1 leta in nato stalno izvajati redno izločanje. 36 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Utemeljitev: Z alergenimi rastlinami, predvsem na občutljivih področjih, kot so npr. vrtci ali šole, delamo veliko škodo ljudem, zlasti otrokom. Primer alergenih rastlin, ki rastejo po šolskih površinah, je med najbolj očitnimi, kako okoljska ignoranca povzroča trpljenje ljudi. 2.4.3. Nadzorovanje agresivnih živali Stanje: Ko danes agresivna žival napada občane, se najdejo zagovorniki, ki trdijo, da morajo ljudje razumeti, potrpeti. Posledično zagovorniki narave in okolja izgubljajo javne simpatije in dajejo občutek dvoumnosti – kot primer v [23] je navedeno vprašanje, ali bi mirno prenašali, da bi se vrana zaletavala v obraz vašega otroka, ker gnezdi v bližnjem drevesu? Predlog: Agresivne oz. konfliktne živali – individualno ali v tropu, je treba brez pomišljanj in brezciljnih prerekanj umakniti ali izločiti ob pojavu agresivnih napadov na živali ali premoženje. Utemeljitev: Danes lahko živali dobro živijo le, če se prilagodijo spremenjenim razmeram v okolju zaradi ljudi, če niso agresivne do ljudi in njihovih živali. Zato je treba agresivne oz. konfliktne primerke čimprej odstraniti, pa naj bo to medved, volk ali vrana, ki se zapodi otroku v obraz. Primer podobne zakonodaje je v Nemčiji. Marsikdo se nestrokovno postavlja na stališče, da je treba ščititi enakovredno vse primerke, čeprav s tem škodijo tako ljudem in še bolj živalim samim, s tem slabšajo odnos ljudi do živali in okolja. Živalskim vrstam najbolj pomagamo tako, da čimprej izločimo preveč agresivne. Živali imajo kot ljudje zelo različne značaje od strpnih do patoloških in ekstremno agresivnih. Poleg tega so živali pametne in se hitro naučijo, kakšno ravnanje se ne izplača. Zato je okoljsko ozaveščeno in za živali koristno, da lovci čimprej odstranijo zapažene preveč agresivne živali. S tem preprečimo konflikt med ljudmi in živalmi, kjer živali potem vedno potegnejo kratko, hkrati pa priučimo živali, da lahko sobivajo skupaj z ljudmi. Še enkrat: Za živalsko vrsto je najslabše, če pustimo posameznim agresivnim, neprilagojenim živalim, da stalno napadajo in ogrožajo druge živali, ljudi, premoženje. 2.4.4. Možnost nakupa izdelkov brez embalaže Stanje: Večina trgovskih verig ne omogoča nakupa mnogih osnovnih živilskih izdelkov s kupčevo embalažo. Predlog: Zakonsko je treba določiti, da vsi trgovski centri (kasneje pa še manjše lokalne trgovine) omogočajo nakup osnovnih živil, sredstev za čiščenje z uporabo lastne embalaže, npr. olj, mleka in mlečnih izdelkov (jogurt, skuta, sir), kisa, testenin, riža, moke, žitaric, čajev, kave, detergentov za čiščenje posode in za pranje perila, pomivanje stekla, mila, šampone, dezodorante itd. Pri tem naj sledijo zgledu nekaterih trgovin (Rifuzl). Tako je mogoče pritisniti na proizvajalce, da zmanjšajo količino embalaže. Potrošnike naj se k takemu vedenju spodbudi s popustom. Utemeljitev: V Sloveniji je v 2018 nastalo 1.025.000 ton komunalnih odpadkov (predstavljajo 12 % vseh odpadkov). Povprečen prebivalec Slovenije je v 2018 proizvedel 495 kg komunalnih odpadkov, 17 kg več kot v 2017. 71 % komunalnih odpadkov je bilo zbranih ločeno, 59 % vse komunalnih odpadkov je bilo recikliranih (1 % več kot v 2017). Tudi reciklaža je energijsko potratna (resda manj kot prva proizvodnja). Večinski delež komunalnih odpadkov predstavlja embalaža. 2.4.5. Vračanje steklene embalaže Stanje: Trenutno se vrača zgolj steklena embalaža v zabojnikih (pivo, mineralna voda). Predlog: Ukrep naj se razširi na kozarce za vlaganje (olive, kumarice, grah, pesa itd.), steklenice za vino, sokove itd. 37 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA Utemeljitev: Reciklaža stekla je energijsko zelo potratna, dodatno zbiranje kozarcev pa ni zahtevno ob že ustaljenem poteku zbiranja steklenic. 2.4.6. Postopna prepoved plastenk Stanje: Plastična embalaža predstavlja okoljsko breme. Čas razgradnje plastike je dolg, pri tem razpada na mikroplastiko. Predlog: Sčasoma naj se uvede prepoved (ali vsaj dodatna velika obdavčitev) prodaje pijač v plastenkah, pri čemer naj bo določeno vmesno obdobje, v katerem se lahko tako trgovci kot proizvajalci pijač in embalaže prilagodijo. V vmesnem obdobju naj poteka zbiranje plastenk, ki naj se finančno motivira. Nadomesti naj jo vračljiva steklena embalaža. Utemeljitev: Plastične embalaže ni možno reciklirati poljubno mnogokrat, hkrati pa je reciklaža energijsko potratna. 2.4.7. Vpeljava nove trajnostne prehranske in kmetijske politike in zmanjševanje škodljivih subvencij Stanje: Varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) smo ljudje presegli na naslednjih štirih področjih: 1) raba tal, 2) upad biotske raznovrstnosti in porušeno stanje ekosistemov, 3) porušena dušikov in fosforjev krog, 4) podnebne spremembe [43, 44, 45, 46]. Varna meja zmogljivosti našega planeta, ki se nanaša na porabo vode, je vprašljiva [47]. Povprečen Evropejec varne meje zmogljivosti našega planeta obremenjuje bolj kot povprečen prebivalec sveta, saj živimo nadpovprečno udobno [48]. Pri upadu biotske raznovrstnosti nosi kmetijstvo približno 80 % odgovornosti. Kmetijstvo nosi 85 % odgovornosti za porušena dušikov in fosforjev krog. Na globalnem nivoju je za približno 80 % deforestacije odgovorno kmetijstvo. Kmetijstvo nosi približno 84 % odgovornosti za prekomerno porabo vode. Kmetijstvo nosi približno 25 % odgovornosti za podnebne spremembe. Na rabo tal, upad biotske raznovrstnosti ter rušenje dušikovega in fosforjevega kroga najbolj vpliva kmetijstvo [47, 49, 50, 51, 52]. Vendar je kmetijstvo za preživetje človeštva nujno. Živinoreja nosi 78 % odgovornosti za nezaželen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti. Živinoreja nosi 73 % odgovornosti za nezaželen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga. V Evropski uniji zavzema živinoreja 65 % kmetijskih površin. Živinoreja nosi 55 % odgovornosti za nezaželen vpliv evropskega kmetijstva na prekomerno porabo vode. Živinoreja nosi 81 % odgovornosti za nezaželen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe [53]. Med tem pa Slovenci v povprečju zauživamo 3,2-krat več mesa, 2,3-krat več mlečnih izdelkov in 2,3-krat več jajc od priporočil za trajnostno prehrano [54, 55, 56]. Predlog 1: Vpeljava trajnostnega vidika prehrane v slovenske prehranske smernice do konca prve polovice leta 2020: Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora. Predlog 2: Postopno preusmerjanje kmetijskih subvencij iz živinoreje in pridelave živinorejske krme v pridelavo rastlinske hrane za ljudi med leti 2020 in 2030. Predlog 3: V Sloveniji bi bilo smiselno razpoloviti povprečen vnos živil živalskega izvora do leta 2030. Prav tako bi bilo do leta 2030 živinorejo smiselno zmanjšati za 2-krat. To je smiselno že samo z vidika blaženja podnebnih sprememb [57]. Predlog 5: Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo ukinitev industrijske živinoreje do leta 2030 (https://www.zapodnebnopravicnost.si/). 38 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Utemeljitev: Predlog vladi »Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko« (julij 2018) vsebuje smiselne cilje za Slovenijo, ki so zelo podobni tu naštetim predlogom. Predlog vladi je na portalu predlagam.vladi.si podprlo 1520 oseb, proti 27 oseb (https://predlagam.vladi.si/predlog/9311). Zahtevam Mladih za podnebno pravičnost je z udeležbo na njihovem septembrskem protestu (september 2019) pokazalo podporo več kot 13.000 oseb (https://www.delo.si/novice/okolje/protesti- tokrat-tudi-v-sloveniji-232387.html). Utemeljitev: Manko trajnostnega vidika v prehranskih smernicah in v izobraževalnih programih prehranskih strokovnjakov je nesprejemljiv. 2.4.8. Prepoved oz. obdavčitev uvažanja krme iz oddaljenih krajev za rejne živali Stanje: Slovenija je uvrščena med države z največ s prehrano povezane deforestacije na prebivalca. Glavno krivdo ima iz Južne Amerike (Brazilija, Argentina, Paragvaj) uvožena krma (soja) za rejne živali [58, 59]. Predlog: Prepoved uvažanja krme iz Južne Amerike za rejne živali. Utemeljitev: Podobnih pozivov je bilo v Sloveniji že veliko, a se nič ne zgodi. Letos je države članice Evropske unije k prepovedi uvoza soje in mesa iz Brazilije pozval tudi evropski komisar Jyrki Katainen (https://www.helsinkitimes.fi/finland/finland-news/domestic/16679-katainen-looking-into- eu-s-options-to-tackle-wildfires-in-brazil.html). Ta poziv je sicer premalo oster, saj s pridelavo krme povezana deforestacija ne poteka le v Braziliji, pač pa tudi v Argentini in Paragvaju. 2.4.9. Dodatna obdavčitev hrane iz oddaljenih krajev Stanje: Cene prehrambnih izdelkov se določajo v skladu s trgom, tj. finančnimi komponentami, medtem ko se ekološki parametri ne upoštevajo. Ekološko pridelana hrana je tipično dražja kot neekološka, hrana iz tujine pa je dražja kvečjemu zaradi dodatnih stroškov transporta in carine. Za približno 6 % prehranskega ogljičnega odtisa Slovenk in Slovencev je odgovoren mednarodni prevoz. https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S2211912418300361-gr2_lrg.jpg. Za več kot 75 % prehranskega ogljičnega odtisa Slovencev in Slovenk je odgovorna živinoreja. https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S2211912418300361-gr3_lrg.jpg. Celotna študija: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2211912418300361. Predlog 1: Proporcionalno z oddaljenostjo in učinkom na okolje je treba uvesti ekološki davek na hrano glede na oddaljenost med trgovino in izvorom hrane. Predlog 2: Treba je zmanjšati davke na ekološko hrano in povečati davke na neekološko in oddaljeno hrano. Utemeljitev: Za hrano iz oddaljenih krajev je potreben prevoz, to pa pomeni neposredno dodatno potrošnjo fosilnih goriv. Najbolje je problem urediti z zakonom oziroma z navodili uporabnikom in davki trgovinam, ki uvažajo enako hrano iz oddaljenih krajev. Samooskrba Slovenije je pri 30 %, tako da bomo večino pridelkov kupovali iz tujine, ni pa vseeno, ali je iz sosednjih držav ali iz držav, ki intenzivno uničujejo naravo. Primer je nakup hrane za ljudi ali živali iz Brazilije, kjer z vsakim nakupom prispevamo k požiganju tropskih pragozdov. 39 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA 2.5. Krajina, kmetijske površine 2.5.1. Preprečitev lahkotne prodaje kmetijskih površin Stanje: Slovenija zelo hitro uničuje svoje najboljše kmetijske površine, ki so najpogosteje v ravnicah, kjer so naplavine tipično v veliko globino. Cene tudi za najboljše kmetijsko zemljišče so nizke. Težavi sta dve: prvič, neustrezna zaščita najboljših obdelovalnih površin in drugič špekulacije s postopki spremembe namenske rabe preko občinskih in državnih prostorskih aktov, prekupčevanja z zemljišči, neaktivna ali nepozidana stavbna zemljišča zaradi špekulantov. Težavo lahko reši davčna politika. Predlog 1: Zaostriti možnost spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč. Nadzor predpisuje in izvaja ustrezna strokovna organizacija. Predlog 2: Z zakonom je treba uvesti dodatne davke za prodajo kmetijskih površin za namene gradnje, proporcionalno s kvaliteto zemljišča: 1. kategorija 100 % dodatnih davkov, 2. kategorija 50 % davkov, 3. kategorija 30 %. Predlog 3: Z ustreznimi davčnimi predpisi onemogočiti špekulacije in posledično neupravičene obogatitve zaradi spremembe namenske rabe zemljišč in preprodaje stavbnih zemljišč. Utemeljitev: Lastnik kmetijskega zemljišča, ki zaradi občinskega ali državnega prostorskega akta pridobi na tem zemljišču status stavbnega zemljišča, za povečano vrednost zemljišča ni vložil ne dela, ne kapitala in ničesar ni tvegal. S prodajo torej ne sme zaslužiti. Razliko v ceni mora pobrati država ali lokalna skupnost v obliki davka. S tem bi v celoti preprečili špekulacije in visoke cen stavbnih zemljišč. Za vse gradnje bi veljala samo osnovna cena kmetijskega zemljišča glede na kakovost oz. boniteto in kmetijska vlaganja. Po Zakonu o dohodnini povečati stopnjo davka na kapitalski dobiček, kadar gre za dobiček, ustvarjen s prodajo stavbnih zemljišč. Namreč: po Zakonu o davku na kapitalski dobiček zaradi spremembe namenske rabe zemljišča je zavezan le prodajalec, ki je bil lastnik zemljišča pred spremembo namenske rabe, če pa je prodajalec kupil stavbno zemljišče in ga proda naprej, pa ni zavezan po tem zakonu. Špekulacije so torej še vedno mogoče, stavbna zemljišča so v rokah prekupčevalcev, ki čakajo na ugodne cene in na potek rokov, ko se jim obdavčitev po dohodninskem zakonu iz začetnih 25 % znižuje postopno na 0 %. Predlog 4: Prepove se umeščanje novih gospodarskih con na kmetijska zemljišča, dokler se ne izkoristijo vse degradirane in opuščene industrijske površine in aktivirajo nepozidana stavbna zemljišča v obstoječih gospodarskih conah. Prometna infrastruktura se primarno umešča v obstoječe cestne koridorje, sicer pa na nekmetijska ali kmetijsko manjvredna zemljišča. Kriterij ohranjanja kmetijskih površin naj bo nadrejen ekonomskemu in prometnemu kriteriju za izbiro novih cestnih tras. Utemeljitev: Gradnja npr. cest ali objektov je cenejša na najbolj kvalitetni zemlji kot pa recimo skozi gozd, zato Slovenija izgublja najboljšo zemljo na prehiter način. Ob že tako nizki samooskrbi se postavi predvsem vprašanje okolja. V zadnjih 25 letih smo izgubili 85 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, zadnje čase po 10 hektarov na dan. Od leta 2000 smo izgubili 10 % kmetijskih površin, od 2013 do 2016 je 2.300 kmetij manj. Kljub več desetletjem diskusij se stanje glede cenene prodaje najboljših kmetijskih površin ni izboljšalo. 2.5.2. Prepoved oglaševanja v odprtem prostoru krajine Stanje: V Sloveniji se vse od formiranja samostojne države soočamo z naraščajočo komercializacijo prostora. Niso redki primeri, ko reklamni napisi popolnoma prekrijejo določeno stavbo, ponekod se sama stavba spremeni v komercialno sporočilo ali pa komercialni panoji in stolpi popolnoma 40 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja preglasijo naravne razglede, podobo mest in kulturne krajine. Črke napisov dosegajo tudi po več metrov v višino in ti so vidni kilometre daleč. Človek jih, tudi če hoče, ne more spregledati, zato v tem smislu predstavljajo nasilje v prostoru. Predlog 1: Z zakonom se prepove reklamiranje v odprtem prostoru krajine izven strnjenih naselij. Predlog 2: Dosledno naj se uveljavi prepoved postavljanja reklamnih panojev na vseh kmetijskih zemljiščih, kot to zakon že določa. Predlog 3: Prepove se vse reklamiranje komercialnih storitev in produktov v obliki samostojno stoječih postavitev in se dosledno uveljavi prepoved. Predlog 4: Prepove se vse reklamiranje v večji razdalji kot 1 km od lokacije reklamiranega podjetja ali inštitucije. Utemeljitev: Prostor je poleg časa osnovna življenjska danost in ima po svojem bistvu ontološko dimenzijo. Reklame v časopisu ali reviji lahko prezremo, propagandni blok na televiziji lahko preskočimo, lahko zamenjamo kanal, lahko se odpovemo gledanju ali odpovemo naročnino medijem, ki nas na ta način posiljujejo. V vseh teh primerih ima človek možnost svobodne presoje in odločanja. Reklam v prostoru, v javni, splošni, odprti krajini vzdolž osnovne in vsakodnevne javne infrastrukture, pa se zaradi narave prostora in življenja človek na noben način ne more izogniti. Zato gre v tem primeru za kršenje človekove svobode, za neprostovoljno udeležbo, kar je drugo ime za posilstvo. Ker se človek pogledu na reklamo, ki je postavljena v njegov življenjski prostor in agresivno nastavljena njegovemu pogledu, ne more izogniti, se pogled, v katerega je prisiljen, vsakodnevno menja za denar. Morda lahko zaradi tega v primeru oglaševanja v odprtem prostoru govorimo tudi o posebni obliki kraje, o kraji pozornosti, kraji časa, prostora in pogleda oziroma o prikritem izkoriščanju. 2.5.3. Umik industrijskih, komercialnih in obrtnih con (ter mobilne telefonije) iz vidnega polja odprte krajine Stanje: V Sloveniji se od 90. let prejšnjega stoletja množično gradijo nakupovalna središča, obrtne in industrijske cone. Gre za pomembno gospodarsko in javno infrastrukturo, ki pa zaradi slabo premišljenih in premalo celovitih posegov v prostor močno prizadeva in spreminja podobo naravne in kulturne krajine. To, kar se na ta način posredno dogaja, je komercializacija, banalizacija in kanalizacija vsakodnevnega življenja. Predlog 1: Z zakonom se predpiše globina in avtohtona sestava zelenega pasu – gozda, ki bo gospodarske cone vseh vrst (komercialne, industrijske, obrtne…) vizualno ločila od vsakodnevnega odprtega prostora naravne in kulturne krajine. Predlog 2: Stolpi in druge strukture brezžične telefonije naj bodo vsaj 10 km narazen. Predlog 3: Na postavljen stolp ali druge strukture brezžične telefonije se lahko priključijo drugi ponudniki na svoje stroške, s tem da ne zmanjšajo kvalitete prvega podjetja. Utemeljitev: Tako kot so v človeškem telesu organi, pomembni za njegovo delovanje, skriti pogledu, je tudi v prostoru krajine treba ločiti med tistim, kar je vidno, in tistim, kar je očem skrito. Tega se dobro zaveda marsikatera kulturno in ekološko visoko razvita država. Lep primer takšnega pristopa je na primer dolina Loare v Franciji, kjer so oskrbni centri skupaj z ostalo infrastrukturo skriti tako, da ne ogrožajo dragocene podobe krajine. Slovenija ima vse možnosti in vizijo, da se razvije v deželo, katere prebivalci po celotnem naravno in zgodovinsko pestrem prostoru, z veseljem in z gostoljubnostjo delijo z obiskovalci visoko kvaliteto svojega vsakodnevnega življenja in si na ta najbolj spontan in naraven način v svetu pridobivajo simpatije in prijatelje. 41 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA Zakaj drugje po Evropi ne vidimo množice mobilnih stolpov kot v Sloveniji? Koliko novih bo zaradi 5G? 2.5.4. Prekomerno osvetljevanje in ohranjanje vidnosti zvezdnega neba Stanje: Leta 2007 je civilna družba v naši državi dosegla pomembno spremembo in dopolnitev uredbe o svetlobnem onesnaževanju in s predpisano zamenjavo žarnic in oblik svetil učinkovito zamejila sipanje umetne svetlobe v nebo. Dosežek je Slovenijo postavil med vodilne države, ki skrbijo za temno nebo in s tem za ohranitev naravne dediščine, ki je del pravic bodočih generacij, kot je jasno zapisano v njim namenjeni univerzalni deklaraciji Unesca. Dosežek, ki je bil zasluga predvsem astronomov in naravoslovcev, je danes po malo več kot desetih letih domala pozabljen, njegov učinek pa v veliki meri izničen. Po navedbah “Društva Temno nebo Slovenije” ima naša država že sedaj največjo porabo elektrike za razsvetljavo v Evropski Uniji. Predlog: Z zakonom se predpiše takšna oblika in raven umetnega razsvetljevanja okolja, da bo vsako jasno noč iz vsakega nemestnega kotička Slovenije mogoče kar najlažje opazovati zvezde na nebu, v večjem delu noči pa tudi globino nočnega neba. Treba je torej zaostriti zakonodajo na področju svetlobnega onesnaževanja in strožje regulirati namestitve novih svetlobnih virov. Utemeljitev: Ne le številni resni okoljski razlogi, motnje naravnih ritmov rastlin, motnje obnašanja živali in drastično zmanjšanje števila žuželk, škodljivi vplivi na človekovo zdravje, visoka investicija in velika poraba energije, ampak že neposredna življenjska izkušnja in globok in nepozaben vtis, ki ga na človeka v vseh obdobjih življenja naredi prizor jasno vidne globine zvezdnega neba, bi moral biti zadosten razlog, da si kot družba prizadevamo doseči, da bo ta prizor mogoč spontano doživeti vsako jasno noč na kar največ krajih v Sloveniji. 2.5.5. Prepoved kurjenja in požiganja odpadkov in zelenja na prostem Stanje: V Sloveniji je po podatkih ARSO veliko problemov s preseganjem koncentracij prašnih delcev velikosti PM10 in ostalih v ozračju. Hkrati pa še vedno dovoljujemo, da se vse povprek na prostem kuri odpadke, odpadno napol posušeno travo, veje, slamo in druge podobne materiale. Na državni ravni je urejeno le varstvo pred požari, ni pa sankcioniran očiten kvaren vpliv na ozračje takega pretiranega in nepotrebnega kurjenja. Dim iz kurjenja na prostem zaradi nepopolno posušenih rastlinskih materialov in nepopolnega izgorevanja vsebuje tudi rakotvorne snovi, česar nekoč nismo vedeli (recimo benzo-a-piren, ki ga spremljamo po Evropi, v Sloveniji le v mestih in na Iskrbi na Kočevskem – zaledje). Predlog: Predlagamo, da se v “Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)” ali “Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju” doda člen, ki bo jasno in nedvoumno to prepovedoval. Izrazje naj bo takšno, da ga bo vsakdo razumel in da bo omogočalo redarjem in policiji, da lahko brez trohice dvoma določijo kršitev in opozorijo ali izrečejo globo. Člen MM: Prepovedano je v bivalnem in naravnem okolju na prostem kuriti katere koli materiale, še posebej je prepovedano sežigati biološke odpadke (travo, veje, koruzna stebla, grmovje…) in katere koli druge odpadke. Izjemoma je dovoljeno kuriti kres na predvečer 1. maja in 24. junija, ali zakuriti taborni ogenj na organiziranem taboru skavtov ali tabornikov, vendar vse to le v skladu s predpisi s področja požarnega varstva. Prav tako je dovoljeno kuriti oglje za žar za pripravo hrane na kovinskem ali na kamnitem kurišču. Kazen za prekršek je 50 EUR. Lahko pa se izreče zgolj opomin, če storilec ogenj takoj trajno pogasi in če je storilcu prekršek ugotovljen prvič. 42 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Utemeljitev: Razlog za prepoved je v tem, da sodobna medicinska znanost dokazuje, da je vdihavanje zraka onesnaženega z delci (dimom) vsekakor škodljivo. Zato imamo z evropsko direktivo zahtevano merjenje delcev v zraku (PM10, PM2.5...) in predpisane so omejitve. Slovenija ima velike probleme, ker imamo preveč preseganj dovoljene ravni onesnaženja z delci PM10, kar dosežemo že zaradi prometa in kurjenja v pečeh. Nikakor ni smiselno, da to še dodatno povečujemo z nepotrebnim kurjenjem na prostem. V večini občin je urejen odvoz bioloških odpadkov in dovoljeno je kompostiranje, zato ni nobenega izgovora za škodljivo zažiganje na prostem. S predlagano prepovedjo se bo bistveno izboljšalo bivalno okolje, tako za bolnike z boleznimi dihal, kot za delo, šport in druge prostočasne dejavnosti v zunanjem okolju. 2.5.6. Prepoved hrupa ob nedeljah in praznikih Stanje: V Sloveniji imamo varstvo pred hrupom urejeno v posebni uredbi. Uredba pa ni primerna za odpravo občasnega nepotrebnega hrupa, kot je delo z vrtnim motornim orodjem ob nedeljah in praznikih ali gradnja. Košnja trave na vrtovih in druga dela ob hišah, ki se jih izvaja z vrtnim orodjem z motorjem, so ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, postala zelo moteča zaradi hrupa. Predlog: V “Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)” se doda člen, ki bo jasno in nedvoumno to prepovedoval. Izrazje naj bo takšno, da ga bo vsakdo razumel in da bo omogočalo redarjem in policiji, da lahko brez trohice dvoma določijo kršitev in opozorijo ali izrečejo globo. Člen NN: Ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, je prepovedano uporabljati na prostem vrtno motorno in drugo ročno motorno orodje ter s tem povzročati hrup. Prav tako je prepovedano na te dneve obnavljati s takim orodjem ali kladivi stanovanja v večstanovanjskih objektih. Izjemoma je to dovoljeno le za nujna vzdrževalna dela na komunalnih vodih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Dovoljeno je delo s kmetijskimi stroji na kmetijskih površinah. Kazen za prekršek je 50 EUR. Lahko pa se izreče zgolj opomin, če storilec takoj in trajno preneha s hrupom in če je storilcu prekršek ugotovljen prvič. Utemeljitev: Na vaseh in v predmestjih se je zelo “razpaslo” v členu našteto hrupno delo ob nedeljah, ki povzroča enormno veliko hrupa. Ker so nedelje in prazniki dogovorjeni dnevi za odmor in počitek, je s takim hrupom to močno moteno. Nepokošena trava ob hiši je mnogo manj moteča kot hrup kosilnice. V številnih državah in tudi v nekaterih slovenskih občinah je tak hrup ob nedeljah in praznikih jasno prepovedan. 2.5.7. Ozaveščanje občanov, da sami skrbijo za okolje Stanje: Marsikje vidimo popolnoma kultivirano pokrajino, povsod je asfalt, če je kje zemlja, pa je na njej samo trava minimalne višine. Tako okolje ne omogoča naravne biodiverzitete. Predlog: Ozavestimo in nagovarjajmo občane, da sami skrbijo za okolje, da posadijo drevesa, vgradijo bazenčke itd. Utemeljitev: Vsaj del vrta naj bo posajen s cvetlicami, vsaj del z grmovnicami, drevesi, vsaj en del naj ima vodo, da vse skupaj omogoča razvoj raznovrstnih živali in rastlin. Podobno pri njivah – vsaj del naj bo živa meja, nepokošen travnik itd., kar je že predpisano v EU https://www.bbc.com/news/science-environment-50663818. Sami lastnoročno odstranjujmo vse invazivne in rastline in živali iz bližnje in daljne okolice. Alergene rastlina odstranjujemo iz bližnje okolice. 43 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA 2.6. Bivalno okolje, urbanizem 2.6.1. Ureditev področja urbanizma Stanje: Področje urbanizma v Sloveniji ni ustrezno urejeno, zato prihaja do resnih problemov v prostoru. Najbolj izraziti s tem povezanimi problemi so razpršena poselitev, izgubljanje obdelovalne zemlje, prekomerna in nepotrebna urbanizacija, prekomerno in krajinsko neprilagojeno širjenje cestne razsvetljave, neustrezno umeščanje poslovne infrastrukture, preštevilni in neustrezno umeščeni reklamni panoji. Stanje je na večini teh področij neprimerno slabše kot v bolj urejenih državah, npr. v sosednji Avstriji. Slabšanje urbanistične podobe Slovenije je v veliki meri posledica upravnih sprememb v zadnjih desetletjih. Stroka, pristojna za to področje, je razbita na več šibkih strokovnih združenj in organizacij, ki nimajo zadostnega vpliva na odločanje. Predstavniki stroke sicer opozarjajo na nedopustnost stanja, vendar sami niso sposobni uveljaviti nujnih sprememb. Poseben vidik problema je razbitost države na veliko število šibkih občin, ki same večinoma nimajo dovolj kadra in znanja za ustrezno presojo prostorskih vplivov. Izrazit primer sistemsko neustreznih posegov v prostor so projekti rekonstrukcije cest in z njimi povezanih instalacij cestne razsvetljave, ki se kljub temu izrazitemu vplivu na prostor izvajajo po goli tehnični logiki, brez širšega prostorskega premisleka. Predlog 1: Državni svet prevzame pobudo za ureditev področja urbanizma. Utemeljitev: Gre za izrazito kompleksno problematiko, ki je ključna za ohranjanje okolja in urejenost prostora, njeno urejanje pa zahteva koordinacijo na najvišji politični ravni. Državni svet je kot posvetovalni organ verjetno najbolj primerna institucija za organizacijo kompleksne razprave in promocijo uveljavitve potrebnih upravnih sprememb. Predlog 2: Pri pridobivanju gradbenih dovoljenjih zunaj mest bi bilo treba zato pridobiti tudi mnenje o stopnji poseganja v naravo. Utemeljitev: Pri gradnji zunaj mest se pogosto nenormalno uničuje okolje pri gradnji, recimo izravna se vrh hriba, da je hiša na vrhu hriba na ravni parceli. 2.6.2. Spremembe v gradnji stavb: Načrtovanje in vlaganje v energetsko učinkovite stavbe Stanje: Trenutna gradnja stavb ni dovolj energetsko učinkovita. Predlog: Treba je načrtovati in vzpodbuditi vlaganja v energijsko učinkovite stavbe (pasivna gradnja). Spodbujati je treba zasteklitve – pri obdavčenju bivalnih nepremičnin kot olajšavo upoštevati delež zasteklitve na prisojnih fasadah. Prav tako je treba vzpodbuditi namestitev sončnih panelov na prisojni strani streh ter zemlje oziroma vegetacije na osojni strani streh. Utemeljitev: Pozimi se veliko energije porabi za ogrevanje prostorov. V primeru obsežnih steklenih fasad (na prisojni strani stavb), se objekt pozimi znatno segreva skozi steklo, kar občutno zmanjša porabo energije za ogrevanje prostorov. Poleti pa problem prekomernega ogrevanja skozi steklene fasade enostavno rešimo z odbojnimi žaluzijami. Podobno velja pri strehah: predlagamo, da se na prisojni strani streh namestijo sončni paneli, na osojni strani pa zemlja oziroma vegetacija. Z uvajanjem zelenih površin na strehah stavb se bo občutno zmanjšala tudi poletna toplotna obremenitev v mestih in drugih urbanih središčih (mestni toplotni otok), kar bo še posebej pomembno ob nastopu vse hujših vlažnih vročinskih valov. 44 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 2.6.3. Spremembe v gradnji stavb: Povečanje fleksibilnosti pri rekonstrukciji in nadomestni gradnji Stanje: Trenutna zakonodaja otežuje načrtovanje energijsko učinkovitih stavb pri rekonstrukciji in nadomestni gradnji. Predlog: Treba je povečati fleksibilnost pri rekonstrukcijah in nadomestni gradnji. Pri rekonstrukcijah in nadomestnih gradnjah je treba dopustiti spremembo orientacije objekta za boljšo energetsko učinkovitost. Utemeljitev: Navedeni predlog lahko prikažemo z naslednjim primerom: Pri rekonstrukciji 150 let stare hiše, kjer je sleme strehe orientirano v smeri sever-jug, je v praksi zaradi ustaljene zakonodaje realno nemogoče spremeniti orientacijo hiše. Po obstoječi zakonodaji mora biti tako pri nadomestni gradnji nova zgradba enako orientirana, čeprav je taka orientacija energijsko neučinkovita, saj ne omogoča optimalnega izkoriščanja sončnih panelov. 2.6.4. Bele ali zelene fasade in strehe Stanje: Nobelovec Steven Chu, sekretar za energetiko, je leta 2009 v času predsednikovanja predlagal, da bi predvsem strehe pobarvali svetlo in tako zmanjšali pregrevanje ozračja (https://en.wikipedia.org/wiki/Steven_Chu). Predlog: Obdavčiti temne fasade in strehe, oziroma nagraditi svetle fasade in strehe (poraščene z rastlinami in solarne strehe). Utemeljitev: K pregrevanju ozračja ključno prispevajo temne površine – asfalt, fasade, strehe. Zato je treba obdavčiti vse s soncem osvetljene površine proporcionalno temnosti – površina v senci pač ne segreva ozračja – ter s tem usmerjati ljudi v nabavo svetlejših površin, ne nujno bele, ampak svetle. Kjer je možno in smiselno, bi bilo dobro stimulirati pobarvanje s svetlimi barvami – cena barvanja bi morala biti manjša kot večletni davki zaradi temne barve. Pri tem ukrepu gre predvsem za klimatsko vprašanje in primerno izolirane stene. V primeru slabo izoliranih sten in streh je treba potrošiti več energije za segrevanje. Na strani https://www.jcpe.tv/painting-bill-clintons-white-roofs-into-reality/ je napisano, da bi s tem zmanjšali pregrevanje ozračja: “In New York City alone, 12 % of all surfaces are rooftops. It’s estimated that implementing a white roof program in 11 metropolitan cities could save the United States 7 gigawatts in energy usage. That’s the equivalent of turning off 14 power plants, and a cost savings of $750 million per year.” V prevodu: Če bi prebarvali strehe 11 največjih mest v ZDA, bi prihranili 7 GW (61 TWh energije letno), kar je ekvivalentno 14 elektrarnam, kar znese 750 milijonov dolarjev prihranka letno. Poleg oziroma namesto barvanja streh je predvsem na ravnih strehah možno gojiti rastline, ki imajo še boljši skupni učinek kot samo pobarvane strehe. Tretja možnost so solarni paneli. Vse tri možnosti so opisane v Urban Heat: Can White Roofs Help Cool World’s Warming Cities? (https://e360.yale.edu/features/urban-heat-can-white-roofs-help- cool-the-worlds-warming-cities), kjer je opisano barvanje streh in asfalta z belo v New Yorku ter uvajanje rastlin na strehah v San Franciscu. Z barvanjem se odbojnost strehe spremeni s 30 na 90 %, najvišja temperatura v mestih pa pade do 2 stopinji. Svež asfalt odbije 4 %, zelena površina 25 % in sneg 90 %. 45 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA 2.6.5. Spodbujanje naseljevanja prebivalstva v urbanih okoljih Stanje: V javnosti se stalno pojavljajo predlogi, da je treba čim več inštitucij, kot so ministrstva, univerze, infrastrukturo itd. prenesti na podeželje. Ni ne ekonomično upravičeno in ne pravično, da se storitve in prebivalstvo koncentrira v mestih. Predlog: S stališča okolja je smiselno povečati koncentracijo vsega (demografsko, tovarne, infrastruktura …) v mestih. Utemeljitev: Selitev mestnih in urbanih storitev na podeželje spremeni koncentracijo iz mest v razpršenost po vsej državi, kar onemogoča kvaliteto tako podeželja kot gozdov in drugih neposeljenih področij ter škodi kvaliteti okolja. 2.6.6. Saniranje divjih odlagališč nevarnih odpadkov Stanje: V Sloveniji je veliko nesaniranih divjih odlagališč nevarnih odpadkov, predvsem v umetno izkopanih jamah na Dravskem polju. Starejši krajani se spomnijo, da so bile v preteklosti, pred letom 1990, jame onesnaževane z velikimi količinami trdnih in tekočih odpadkov. Predlog 1: Ministrstvo za okolje in prostor naj ukrepa skladno s 110. členom Zakona o varstvu okolja, torej izda o nastalih okoljskih škodah odločbe ter poskrbi, da Vlada predpiše vrste sanacijskih ukrepov na podlagi Priloge II Direktive 2004/35/ES, ki so podlaga za izbiro najustreznejših ukrepov za sanacijo okoljske škode. Predlog 2: Za saniranje zgoraj navedenih in drugih divjih odlagališč nevarnih odpadkov naj Ministrstvo za okolje in prostor zagotovi sredstva iz projektov strukturnih skladov. Utemeljitev: S postopki sanacije je treba čim prej začeti, preden bi prišlo do večjega onesnaženja podtalnice. 2.6.7. Dosledno spoštovanje Zakona o vodah, tudi 69. člena pri gradnji objektov in naprav na vodovarstvenem območju Stanje: Zakon o vodah določa, da je gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov, na vodovarstvenem območju prepovedana. V Sloveniji je bilo več primerov, ko se ta določba pri izdaji gradbenega dovoljenja ni upoštevala. Predlog 1: Ministrstvo za okolje in prostor in inšpekcijske službe zagotovijo dosleden nadzor, da se tovrstne kršitve pri izdaji gradbenega dovoljenja ne bodo mogle več ponavljati. Utemeljitev: Pitna voda je v Sloveniji zagotovljena kot ustavna pravica. Da bi se ohranila kakovostna in varna pitna voda, je treba dosledno upoštevati predpise, ki ščitijo pitno vodo. 2.6.8. Zaščita gozda pred sekanjem zaradi širjenja gospodarske dejavnosti na kmetijskih zemljiščih Stanje: Eden od načinov nadomeščanja kmetijskih površin za potrebe industrije in drugih gospodarskih dejavnosti je sekanje gozda. Nazadnje se je to zgodilo v Rogozi, ko je bilo za potrebe gradnje avtomobilske lakirnice posekanih 4 ha gozda, da bi tam uredili improvizirana kmetijska zemljišča. Z njimi naj bi nadomestili pozidano njivo, ki je sodila med 6 % najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč v državi. Predlog 1: Sekanje gozda za nadomeščanje kmetijskih površin naj se z zakonom prepove. 46 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Utemeljitev: Stališče kmetijskega ministrstva je, da je treba za gradnjo industrijskih objektov na kmetijskih zemljiščih zagotavljati vzpostavitev primerljivih kmetijskih zemljišč tako po površini kot kakovosti. Očitno pa je, da je s sekanjem gozda pridobljeno kmetijsko zemljišče po kakovosti slabše od izgubljenega. Tako je škoda dvojna, poleg izgube njive je izgubljen tudi gozd, nadomestna njiva pa ni enake kakovosti. S širjenjem industrije in Letališča Edvarda Rusjana v Mariboru bo treba nadomeščati večje količine kmetijskih zemljišč, ki naj bi bila nadomeščena s sekanjem gozda, zato bi bilo treba tovrstno sekanje gozda za nadomeščanje kmetijskih površin čim prej prepovedati. 2.6.9. Blokirati oz. obdavčiti nove veletrgovine, prepovedati reklamo zanje Stanje: Nove veletrgovine rastejo kot gobe po dežju, pravi stari pregovor. Nove veletrgovine rastejo tako hitro zato, ker naša zakonodaja stimulira k novim gradnjam in se tako veletrgovine izognejo plačevanju davkov. Veletrgovine povzročajo pretirano potrošništvo in posledično pretirano uničevanje okolja. Predlog 1: Dodatno se obdavči vse veletrgovine in gradnjo novih. Predlog 2: Prepove se reklamo veletrgovin tako v medijih kot v naravi. Utemeljitev: Po kvadratnih metrih veletrgovin na prebivalca smo na enem izmed prvih mest v svetu, pa se intenzivno gradi nove, ker dobivajo stimulacije oz. se izogibajo davkom s “spretnimi” prijemi, medtem ko naša politika ne najde primernih ukrepov za ureditev stanja (https://siol.net/posel- danes/novice/imamo-v-sloveniji-ze-prevec-trgovin-494909). Marsikatera reklama je tudi škodljiva zlasti mladim, zato imajo države kot Nemčija ali Francija bistveno bolj restriktiven odnos do reklam v primerjavi s Slovenijo. 2.6.10. Še nekaj pripomb (ki se niso uvrstile v glavno besedilo) – plinske termoelektrarne, – prihodnost zemeljskega plina, – trajnost izdelkov, – kako vzpodbuditi industrijo k proizvodnji izdelkov z daljšo življenjsko dobo? – prepoved gensko spremenjenih rastlin, – manjka opredelitev v zvezi z elektrifikacijo cestnega prometa, – za elektrifikacijo ogrevanja in instalacijo solarnih panelov je potrebna temeljita nadgradnja predvsem distribucijskega omrežja, – ni opredelitve do uvoza biogoriv – EU predpisuje bioetanol in biodizel v gorivih – in jih menda uvaža iz držav, kjer sekajo pragozdove, – ni opredelitve glede izvoza odpadkov v manj razvite države, – opredelitev glede sežigalnic, – subvencije v kmetijstvu: manj subvencij za prirejo mesa (kjer smo skoraj samozadostni), več subvencij za pridelavo rastlinske hrane, – ustavitev promoviranja pretiranega ribolova in ribogojnic, – pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin po prehodu Slovencev na trajnostno prehrano, – vetrne elektrarne so velika škoda okolju, 47 PREDLOGI ZA STROKOVNO VAROVANJE OKOLJA – lažne novice – pomagajo jih vzdrževati mediji z nepreverjenim bombastičnim poročanjem, – neozaveščenost ljudi – pomagajo jo vzdrževati mediji z objavljanjem neumnih in škodljivih reklam, – največja zaviralca naporov za boljše okolje sta pohlep po dobičku (lastniki vseh podjetij dajejo prednost čim večjim dobičkom) in nepripravljenost potrošnikov, da bi se odrekli prekomernim ter nepotrebnim nakupom, ki jih nenehno pospešujejo proizvajalci z lastnim reklamiranjem, – onesnaževanje s petardami in raketami (hrup in škodljivi delci); Ljubljana eno redkih slovenskih mest, ki še spušča rakete, kljub precej umazanemu zraku, – odprava onesnaženja potoka Žabnik z živim srebrom. 48 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 3. ZAHVALA Zahvala gre Državnemu svetu Slovenije in Instititu “Jožef Stefan”, ki sta omogočila izvajanje posveta “Znanost o okolju” in konference “Ljudje in okolje” na Institutu “Jožef Stefan”. Zahvala gre prav tako Državnem zboru Slovenije, ki je omogočil izvajanje posveta “Podnebni dogovor – Soglasje za prihodnost” v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj ter Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero. 49 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 4. LITERATURA [1] Environment European Union – Europa EU, https://europa.eu/european- union/topics/environment_en [2] EU guide to environmental directives – European Commission, https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/platform/news/eu_guide_environmental _directives.htm [3] Gams, M. 2018. Posvet Znanost o okolju; http://www.ds-rs.si/node/4922 [4] Državni svet, posveti, http://www.ds-rs.si/?q=posveti-konference-predavanja. [5] Nastran, J., Šircelj, B., Bokal, D., Gams, M. 2018. Sensitivity analysis of computational models that dissolve the Fermi paradox. V: LUŠTREK, Mitja (ur.), PILTAVER, Rok (ur.), GAMS, Matjaž (ur.). Slovenska konferenca o umetni inteligenci: zbornik 21. mednarodne multikonference Informacijska družba – IS 2018, 8. – 12. oktober 2018, Ljubljana, Slovenija, ISSN 2630–371X. [6] Vakoch, D.A., Matthew F., Dowd, M.F. (Editors). 2015. The Drake Equation: Estimating the Prevalence of Extraterrestrial Life through the Ages (Cambridge Astrobiology) 1st Edition. Cambridge University Press. [7] Meadows, D.H; Meadows, D.L. Randers, J., Behrens, III.W. 1972. The Limits to Growth; A Report for the Club of Rome's Project on the Predicament of Mankind (PDF). New York: Universe Books. ISBN 0876631650. [8] Botzen ,W., Gowdy, J.M., Van Den Bergh, J. 2008. Cumulative CO2 emissions: shifting international responsibilities for climate debt, Climate Policy 8(6), 569-576. [9] Allen, M. R., Frame, D. J., Huntingford, C., Jones, C. D., Lowe, J. A., Meinshausen, M., Meinshausen, N. 2009. Warming caused by cumulative carbon emissions towards the trillionth tonne. Nature 458, 1163–1166. [10] Lenton, T. M., Held, H., Kriegler, E., Hall, J.W., Luch,t W., Rahmstorf, S., Schellnhuber, H.J. 2008. Tipping elements in the Earth’s climate system. Proceedings of the National Academy of Sciences of USA 105 (6), 1786–1793. [11] United Nations Environment Programme. Emissions gap report. 2018. Dostopno na: http://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/26895/EGR2018_FullReport_EN. pdf [12] European Environment Agency. Trends and projections in Europe 2019: Tracking progress towards Europe’s climate and energy targets. EEA Report, 15. 2019. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/publications/trends-and-projections-in-europe-124 Kolbert. E. 2014, The Sixth Extinction: An Unnatural History, Bloomsbury, February 11. [13] Eurostat. Greenhouse gas emission statistics – emission inventories. 2019. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/pdfscache/1180.pdf [14] Ecologic Institute in Climact for the European Climate Foundation. Planning for net zero: Assessing the draft national energy and climate plans. 2019. Dostopno na: https://europeanclimate.org/wp-content/uploads/2019/05/Planning-for-Net-Zero.-Assessing-the-draft-NECPs.pdf 50 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja [15] Amantidis, G. European policies on climate and energy towards 2020, 2030 and 2050. 2019. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2019/631047/IPOL_BRI(2019)63104 7_EN.pdf [16] Herold, A., Cook, V., Baron, Y., Cames, M., Gores, S., Graichen, J., Kasten, P., Mehlhart, G., Siemons, A., Urrutia, C., Wolff, F. EU Environment and Climate Change Policies: State of play, current and future challenges. Policy Department for Economic, Scientific and Quality of Life Policies, European Parliament. 2019. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2019/638428/IPOL_STU(2019)638 428_EN.pdf [17] Merše S., Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije. 2019 Dostopno na: https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_osnutek_avg_2019.pdf [18] Van den Bergh, J. C. J. M. 2017. A third option for climate policy within potential limits to growth. Nature Climate Change 7, 107–112. [19] Zaplotnik, Ž., Boljka, L., Črnivec, N., and Slameršak, A. 2019: Zahteva slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Odprto pismo slovenski vladi, 13 pp. [podpisano s strani več kot 100 Slovenskih znanstvenikov]. (A request of Slovenian researchers to take immediate action on improving the climate change mitigation and adaptation policy. An open letter to the Slovenian government [signed by over 100 Slovenian scientists; includes English summary].) Media coverage [SLO]: RTV-SLO, 24ur, Dnevnik, Delo in Sobotna Priloga, STA znanost, Mladina, Večer, Slovenske novice, Finance, Politikis, TIMES.si, Meteorolog.si, Zarja/Jana, Kvarkadabra, Radio Študent, Radio Trst.25 De Vos, J. M., Joppa, L.N., Gittleman, J.L., Stephens, P.R., Stuart L., S. L. Pimm, S.L., 2014. Estimating the Normal Background Rate of Species Extinction, Article first published online: 26 AUG 2014 DOI: 10.1111/cobi.12380. [20] Državni zbor, Posveti, Soglasje za prihodnost, Podnebni dogovor: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/Posveti/Soglasjezaprihodnost/Podnebnidogovor [21] ARSO vreme poročilo: “Kaj pomeni 1,5 °C namesto 2 °C toplejše Zemljino površje za Slovenijo? “ Dostopno na: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Kaj%20pomeni %201.5%20stopinje%20za%20Slovenijo.pdf [22] Gams, M., Malačič, J. 2019. Bela knjiga slovenske demografije. Institut “Jožef Stefan“ Ljubljana. [23] Gams, M. 2015. Slovence izumirajo. Cicero. [24] Kolbert. E. 2014, The Sixth Extinction: An Unnatural History, Bloomsbury, February 11. [25] De Vos, J. M., Joppa, L.N., Gittleman, J.L., Stephens, P.R., Stuart, L., S. L. Pimm, S.L. 2014. Estimating the Normal Background Rate of Species Extinction, Article first published online: 26 AUG 2014 DOI: 10.1111/cobi.12380. [26] Pearce, F. 2008. Peoplequake, Mass Migration, Ageing Nations and the Coming Population Crash, Transworld Publishers. 51 LITERATURA [27] Levine, H., Swan, S.H. 2016. Is dietary pesticide exposure related to semen quality? Positive evidence from men attending a fertility clinic, Human Reproduction, Volume 30, Issue 6, 1 June 2015, Pages 1287–1289. [28] IPCC synthesis report. Assessment Report 5. 2014 [29] Bertalanič, R., Dolinar, M., Draksler, A., Honzak, L., Kobold, M., Kozjek, K., Lokošek, N., Medved, A., Vertačnik, G., Vlahovič, Ž., Žust, A. 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. ARSO sintezno sporočilo – prvi del. [30] Russo, S., Sillmann, J., Sterl, A. 2017. Humid heat waves at different warming levels. Nature Scientific Reports 7. [31] Kang, S. in Eltahir, E. A. B. 2018. North China Plain threatened by deadly heatwaves due to climate change and irrigation. Nature Communications, 9 (2894). [32] Lo, Y. T. E., Mitchell, D.M., Gasparrini, A,. Vicedo-Cabrera, A.M., Ebi, K.L., Frumhoff, P.C., Millar, R.J., Roberts, W., Sera, F., Sparrow, S., Uhe, P. 2019 in Williams, G. Increasing mitigation ambition to meet the Paris Agreement’s temperature goal avoids substantial heat-related mortality in U.S. cities. Science Advances 5 (6). [33] The Wall Street Journal. Economists’ Statement on Carbon Dividends. 2019. Dostopno na: https://www.clcouncil.org/economists-statement/ [34] Nordhaus, W. D. 2017. Revisiting the social cost of carbon. Proceedings of the National Academy of Sciences of USA, 114 (7), 1518-1523. [35] Carattini, S., Kallbekken, S., and Orlov, A. 2019. How to win public support for a global carbon tax. Nature, 565, 289–291. [36] Klenert, D., Mattauch, L., Combet, E., Edenhofer, O., Hepburn, C., Rafaty, R., in Stern, N. 2018. Making carbon pricing work for citizens. Nature Climate Change, 8, 669–677. [37] European Environment Agency. EU Emission Trading System data viewer. 2019. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/dashboards/emissions-trading-viewer-1 [38] Greenhouse gas emissions in ESD sectors. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/t2020_35/default/line?lang=en [39] Podnebno ogledalo. 2019. Dostopno na: https://www.podnebnapot2050.si/wp- content/uploads/2019/06/0_povzetek-za-odlo%C4%8Danje_11jun19-1.pdf [40] Strycker, N. 2019. Cat vs. Bird: The Battle Lines. National Geographic. [41] Chen, K. –W., Marusciac, L., Tamas, P.T., Valenta, R., Panaitescu, C. 2018. Ragweed Pollen Allergy: Burden, Characteristics, and Management of an Imported Allergen Source in Europe, International Archives of Allergy and Immunology, 176:163–180, https://doi.org/10.1159/000487997. [42] Bartz, R., Kowarik, I. 2019. Assessing the environmental impacts of invasive alien plants: a review of assessment approaches. NeoBiota 43: 69–99. [43] Bryngelsson, D., Wirsenius, S., Hedenus, F. and Sonesson, U. 2016. How can the EU climate targets be met? A combined analysis of technological and demand-side changes in food and agriculture. Food Policy. 59 (Feb. 2016), 152-164. DOI= http://doi.org/10.1016/j.foodpol.2015.12.012. 52 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja [44] Röös, E., Bajželj, B., Smith, P., Patel, M., Little, D. and Garnett, T. 2017. Protein futures for Western Europe: potential land use and climate impacts in 2050. Regional Environmental Change. 17, 2 (Feb. 2017), 367–377. DOI= http://doi.org/10.1007/s10113-016-1013-4. [45] Searchinger, T., Wirsenius, S., Beringer, T. and Dumas, P. 2018. Assessing the efficiency of changes in land use for mitigating climate change. Nature. 564, 7735 (Dec. 2018), 249–253. DOI= http://doi.org/10.1038/s41586-018-0757-z. [46] Searchinger, T., Waite, R., Hanson, C., Ranganathan, J., Dumas, P. and Matthews, E. 2018. World Resources Report. Creating a Sustainable Food Future. A Menu of Solutions to Feed Nearly 10 Billion People by 2050 (Synthesis Report, December 2018). World Resources Institute, Washington, D.C. https://www.wri.org/publication/creating-sustainable-food-future [47] Campbell, B. M., Beare, D.J., Bennett, E.M., Hall-Spencer, J.M., Ingram, J.S.I., Jaramillo, F., Ortiz, R., Ramankutty, N., Sayer, J.A., Shindell. D. 2017. Agriculture production as a major driver of the Earth system exceeding planetary boundaries. Ecology and Society 22(4):8. https://doi.org/10.5751/ES-09595-220408 [48] Hoff, H., Häyhä, T., Cornell, S., Lucas, P. 2017. Bringing EU policy into line with the Planetary Boundaries. SEI, PBL Netherlands Environmental Assessment Agency and Stockholm Resilience Centre. https://www.sei.org/publications/eu-policy-into-line- planetary-boundaries/ [49] EPA. 2017. Global Greenhouse Gas Emissions Data. Washington, D.C., EPA – United States Environmental Protection Agency. https://www.epa.gov/ghgemissions/global-greenhouse-gas-emissions-data [50] Aleksandrowicz, L., Green, R., Joy, E., Smith, P. and Haines, A. 2016. The Impacts of Dietary Change on Greenhouse Gas Emissions, Land Use, Water Use, and Health: A Systematic Review. PLoS ONE. 11, 11 (2016), article e0165797, 16 pages. DOI= http://doi.org/10.1371/journal.pone.0165797. [51] Westhoek, H., Lesschen, J., Rood, T., Wagner, S., De Marco, A., Murphy-Bokern, D., Leip, A., van Grinsven, H., Sutton, M. and Oenema, O. 2014. Food choices, health and environment: Effects of cutting Europe's meat and dairy intake. Global Environmental Change. 26 (May 2014), 196–205. DOI= http://doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2014.02.004. [52] Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v sodelovanju s partnerji mreže Plan B. 2013. Zelena proračunska reforma za Slovenijo: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo. Ljubljana: 70 str. http://www.planbzaslovenijo.si/upload/stories/zpr/umanotera%20- %20zelena%20proracunska%20reforma%202013.pdf [53] Leip, A., Billen G., Garnier, J., Grizzetti, B., Lassaletta, L., Reis, S., Simpson, D., Sutton, M. A., de Vries, W., Weiss, F., Westhoek, H. 2015. Impacts of European livestock production: nitrogen, sulphur, phosphorus and greenhouse gas emissions, land-use, water eutrophication and biodiversity. Environmental Research Letters, 10, 11: 115004, doi: 10.1088/1748-9326/10/11/115004: 13 str. [54] Tavčar, N. 2019. Developing Strategies to Move towards More Sustainable Food Consumption: the Case of Slovenia. Master Thesis submitted in fulfillment for the requirements of the Master of Science [Joint International Master in Sustainable Development]. University of Leipzig and University of Graz: 86 str. (Dokument še čaka na objavo) 53 LITERATURA [55] Greenpeace European Unit. 2019. Feeding the Problem: the dangerous intensification of animal farming in Europe. Greenpeace European Unit, Brussels. https://www.greenpeace.org/eu-unit/issues/nature-food/1803/feeding-problem-dangerous-intensification-animal-farming/ [56] FAO. 2016. The state of world fisheries and aquaculture 2016. Contributing to food security and nutrition for all. Rome, FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations: 200 str. http://www.fao.org/3/a-i5555e.pdf [57] Jeran, M. 2019. Sprememba prehranskih navad je najučinkovitejši kmetijsko-živilsko-prehranski ukrep za blaženje podnebnih sprememb [prispevek na konferenci]. V: Zbornik F – Ljudje in Okolje, 2019 (Zborniki IS2019, Institut Jožef Stefan, Ljubljana). https://is.ijs.si/?page_id=13722 (Dokument še čaka na objavo) [58] Pendrill, F., Persson, U., Godar, J., Kastner, T., Moran, D., Schmidt, S. and Wood, R. 2019. Agricultural and forestry trade drives large share of tropical deforestation emissions. Global Environmental Change. 56 (May 2019), 1–10. DOI= http://doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2019.03.002. [59] Sandström, V., Valin, H., Krisztin, T., Havlík, P., Herrero, M. and Kastner, T. 2018. The role of trade in the greenhouse gas footprints of EU diets. Global Food Security. 19 (Dec. 2018), 48–55. DOI= http://doi.org/10.1016/j.gfs.2018.08.007. 54 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 5. VABILO Državni svet vabi na posvet ZNANOST O OKOLJU ki bo v torek, 10. septembra 2019, ob 9. uri, Velika predavalnica, Institut “Jožef Stefan“, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana1 Ključni motiv je povečati prizadevanja za varstvo okolja s pomočjo stroke. V javnosti, medijih in tudi političnih debatah pogosto slišimo teme in argumente, ki odstopajo od strokovno najpomembnejših vprašanj. Recimo dilema, ali raje zgraditi nekaj tisoč vetrnic ali eno jedrsko elektrarno, ali je večja škoda zaradi plastičnih slamic ali zaradi 90 km nove avtoceste, ali je večja škoda zaradi vseh sveč ali enega tovornjaka na avtocesti in v ekstremu - ali je zemlja ploščata in ali se sploh dogaja segrevanje ozračja? Na večino teh vprašanj zna stroka odgovoriti, pojasniti, kje najhitreje in najhuje uničujemo okolje v Sloveniji in Evropi. Po posvetu bomo napisali konkreten dokument s predlogi in ga predali vladi ter Državnemu zboru. Primer: ker so reklame ob avtocesti prepovedane, se jih čedalje več pojavlja v obliki 9-20 metrskih velikih panojev v dovoljeni razdalji od trase. Nameravamo sprožiti pobudo, da se to prepove. Seveda bo podobnih predlogov še veliko. S tem bomo pomagali usmeriti zanimanje in prizadevanja javnosti, medijev, politike. Prispevki s posveta bodo osnova za Belo knjigo strokovnega varovanja okolja. Alojz Kovšca 1 Zaradi prenove dvorane Državnega sveta bo posvet na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. 55 VABILO PROGRAM 9.00 – 9.05 Uvodni pozdrav Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta 9.05 – 9.45 Predstavitev okoljske politike dr. Marko Maver, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor dr. Jože Podgoršek, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Lilijana Kozlovič, v.d. generalnega direktorja, ARSO 9.45 – 11.05 Predstavitev konkretnih problemov Varstvo okolja prof. dr. Franc Lobnik, SAZU, Svet za varovanje okolja: Kakšne so možnosti za trajnostno rabo tal v Sloveniji prof. dr. Stanislav Pejovnik, Inženirska akademija Slovenije: Inženirstvo kot varovanje okolja prof. dr. Matjaž Gams, državni svetnik: Znanstveno varovanje okolja mag. Tomaž Ogrin, Zelena koalicija: Problemi varovanja vode v Ljubljani Konkretni primeri Andrej Čas, bivši župan Slovenj Gradca: Južna obvoznica v Slovenj Gradcu Andreja Hace, predstavnica kmetov v občini Slovenj Gradec: Vpliv cest na obstoj kmetij v občini Slovenj Gradec prof. dr. Aleksander Zidanšek, Institut “Jožef Stefan“: Dravsko polje Uroš Macerl, Eko krog: Sežigalnica Lafarge 11.05 – 11.20 Odmor 11.20 – 12.40 Predstavitev problematike 56 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Energijski prehod dr. Gorazd Pretnar, Zeleni Slovenije: Znanstveno o vremenu mag. Aleksander Mervar, ELES: Tehnično-ekonomski izzivi slovenske elektroenergetike pri prehodu v brez/nizko ogljično družbo do leta 2050 Luka Štrubelj, GEN energija: Proizvodnja energije v jedrskih elektrarnah ima najmanjše vplive na zdravje, okolje in prostor dr. Tomaž Žagar, Društvo jedrskih strokovnjakov: Okoljska problematika razogljičenja proizvodnje energije Obdelovalne površine Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG): Vplivi kemizacije tal na okolje prof. ddr. Ana Vovk Korže, Filozofska fakulteta na Univerzi v Mariboru: Agroekologija za zdravo zemljo in človeka Branko Tomažič, državni svetnik: Vpliv zveri na opuščanje kmetovanja Tone Horvat, državi svetnik: Negativne spremembe strukture obdelovalnih površin 12:40 – 13:10 Malica IJS 13.10 – 14.00 Predstavitev problematike – nadaljevanje Zrak, voda, hrana prof. dr. Nives Ogrinc, Institut “Jožef Stefan“: Kemikalije v okolju in človek dr. Marija Zlata Božnar, MEIS: Onesnaženost zraka v R Sloveniji prof. dr. Ester Heath, Institut “Jožef Stefan“: Epidemiologija odpadnih vod – primer prepovedanih drog prof. dr. Lidija Globevnik, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani: Resistentne bakterije in mikroplastika Mirko Brnič Jager, civilna iniciativa: Okoljski projekt ogroža vodni vir in vodooskrbo Ljubljane 14.00 – 15.00 Razprava in zaključki Posvet bosta vodila prof. dr. Matjaž Gams in prof. dr. Tamara Lah Turnšek. 57 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 6. POROČILO S POSVETA Številka: 801-01-9/2019/17 PREDLOG Ljubljana, 8. 11. 2019 ZAKLJUČKI posveta Znanost o okolju Državni svet je 10. septembra 2019 na Institutu Jožef Stefan organiziral posvet Znanost o okolju. Na posvetu so strokovnjaki iz različnih ved predstavili strokovne analize in poročila o stanju okolja v Sloveniji in predloge za rešitev nekaterih ključnih segmentov okoljske problematike. Poleg strokovnih pregledov na upravljanje z okoljem ter večplastnostjo onesnaževanja okolja in naravnih dobrin ter primernostjo izrabe energetskih virov, so bili predstavljeni tudi nekateri najbolj reprezentativni konkretni problemi negativnega vpliva na okolje. Posvet je bil namenjen izražanju stališč, ki bodo predstavljala pomemben prispevek pri oblikovanju razvojnih okoljskih politik, ki imajo vpliv na sedanje in prihodnje generacije. Predstavitve in predlogi bodo predstavljeni v t.i. Beli knjigi kot strokovna podlaga za vplivanje na uresničevanje že sprejetih strateških smernic in ukrepov na področju okoljevarstvene politike ter sprejemanju odločitev za njeno izboljšanje. Cilj je pripraviti nekaj deset strokovnih konkretnih predlogov in jih predati državnemu vodstvu, da jih čim več realizira. Po uvodnem pozdravu predsednika Državnega sveta Alojza Kovšca so okoljsko politiko predstavili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Marko Maver, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek in v.d. generalnega direktorja na ARSO mag. Lilijana Kozlovič. Konkretne probleme na področju okoljske problematike so predstavili prof. dr. Franc Lobnik iz Sveta za varovanje okolja pri SAZU (Kakšne so možnosti za trajnostno rabo tal v Sloveniji), prof. dr. Stanislav Pejovnik iz Inženirske akademije Slovenije (Inženirstvo kot varovanje okolja), državni svetnik prof. dr. Matjaž Gams (Znanstveno varovanje okolja), mag. Tomaž Ogrin iz Zelene koalicije (Problemi varovanja vode v Ljubljani); konkretni primere so predstavili prof. dr. Aleksander Zidanšek iz Instituta “Jožef Stefan“ (Dravsko polje), bivši župan Slovenj Gradca Andrej Čas (Južna obvoznica v Slovenj Gradcu), predstavnica kmetov v občini Slovenj Gradec Andreja Hace (Vpliv cest na obstoj kmetij v občini Slovenj Gradec). Problematiko energijskega prehoda so predstavili Luka Štrubelj iz GEN energija (Proizvodnja energije v jedrskih elektrarnah ima najmanjše vplive na zdravje, okolje in prostor), dr. Tomaž Žagar iz Društva jedrskih strokovnjakov (Okoljska problematika razogljičenja proizvodnje energije); obdelovalnih površin pa Karel Lipič iz Zveza ekoloških gibanj Slovenije (Vplivi kemizacije tal na okolje), državni svetnik Branko Tomažič (Vpliv zveri na opuščanje kmetovanja), državi svetnik Tone Horvat (Negativne spremembe strukture obdelovalnih površin); o problematiki zraka, vode in hrane so govorili Aleš Šubic iz Iniciative za ureditev problematike cestne razsvetljave (Degradacija okolja s cestno razsvetljavo), dr. Marija Zlata Božnar iz MEIS (Onesnaženost zraka v R Sloveniji), prof. dr. Lidija Globevnik iz Fakultete za 59 POROČILO S POSVETA gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani (Resistentne bakterije in mikroplastika) in Mirko Brnič Jager iz civilne iniciative (Okoljski projekt ogroža vodni vir in vodooskrbo Ljubljane). Posvet sta povezovala prof. dr. Matjaž Gams in prof. dr. Tamara Lah Turnšek. UVOD Pojem okolja je zakonsko opredeljeno kot tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja, pri čemer je sam sestavni del tega okolja, od katerega je odvisno njegovo zdravje in kakovost življenja. Vloga znanosti je v skrbi za ohranitev čistega okolja izjemno pomembna, okoljska vprašanja postajajo z razvojem družbe vse bolj kompleksna in zahtevajo vedno bolj znanstveno podprte odgovore, vključevanje različnih strok pri njihovem reševanju ter usklajeno delovanje vseh sfer družbe - vlade in resornih ministrstev, gospodarstva, strokovne in laične javnosti, lokalnih oblasti, nevladne organizacije, civilne družbe. Državni svet obravnava različne vidike vplivov na okolje. Ob obravnavi zakonskih in drugih strateških dokumentov naslavlja izzive in predloge za njihovo obvladovanje ter na drugi strani izpostavlja vprašanja prihodnjega razvoja države in bivanjskih pogojev. Bistvo je v vzpostavitvi enakopravnega razmerja med razvojnimi potrebami posameznika in družbe kot celote ter potrebo po ohranitvi okolja. Pri obravnavi okoljske problematike se državni svetniki pogosto srečujejo z dilemami na posebnih varstvenih območjih, kot je Natura 2000. Ta predstavljajo edinstveno in ekološko pomembna območja ter pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, a obenem zaradi različnih administrativnih ovir bremenijo lastnike zemljišč in jih ovirajo pri iskanju razvojnih priložnosti. Obnovljivi viri energije so v povezavi s podnebnimi spremembami in mednarodnimi okoljskimi zavezami glavna usmeritev prihodnje energetske politike. Hkrati najpomembnejši, a najtežji izziv predstavlja uresničitev prehoda v nizkoogljično družbo. Strateška dokumenta kot sta energetski koncept Slovenije in nacionalni energetski podnebni načrt vsebujeta ambiciozne cilje, ki pa jih bo glede na dejansko stanje in zmožnosti države in osveščenosti družbe kot celote težko uresničiti. Državni svet podpira vlaganja v obnovljive vire energije - podpira podporno shemo za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, zato mora država vzpostaviti zakonodajno podlago za zagotovitev investicij v obnovljive energetske projekte. Trajnostni razvoj in decentralizacija. Državni svet podpira pobudo Pametnih vasi kot podeželske skupnosti, ki za izboljšanje gospodarskih, socialnih ali okoljskih izzivov uporablja inovativne rešitve in digitalne tehnologije, s povezovanjem različnih politik in financiranjem projektov iz različnih virov ustvarja pogoje za okoljevarstveno paradigmo. STRATEŠKI NAČRTI IN CILJI Podnebne spremembe so kompleksen problem. Podnebna kriza v širšem kontekstu okoljske in razvojne krize mora biti naslovljena celovito, zato je tudi rešitev te krize možna samo v kontekstu celovitega zelenega prehoda v trajnostni razvoj gospodarstva in družbe, v katerem imajo pomembno vlogo raziskave, razvoj in inovacije. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki ga podpirajo Združeni narodi (ZN), pripravlja poročilo obsegu znanstvenega, tehničnega in družbeno-ekonomskega znanja na področju podnebnih sprememb. Zadnje poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinj do konca stoletja sloni 60 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja na 6.000 znanstvenih študijah o podnebju in navaja, da so za dosego tega cilja potrebne nujne spremembe odnosa politike do podnebnih sprememb, tako glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest. Sprejeti je treba odgovornost za odločitve na osnovi predhodnega poročila omenjenega odbora in številnih drugih znanstvenih inštitucij, sklepov in dokumentov na ravni EU ter osnutka EU podnebne vizije do leta 2050 za omejitev naraščanje temperature na 2 stopinji oz. 1,5. To pomeni, da je za doseganje tega cilja treba skupne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 45 % glede na leto 2010 in postati ogljično nevtralen v obdobju nekje med letom 2045 in 2055. Pomembno je postaviti sistemski okvir za trajnostne prehode. Družbeni sistemi, ki so glavni vzrok za okoljske in podnebne pritiske, se morajo v temeljih spremeniti. Potrebujemo tudi nekakšen paradigmatski premik v razvoju znanja in upravljanja v inovacijah in vizijah. Slovenija bo kot podpisnica pariškega sporazuma pripravila Dolgoročno podnebno strategijo, skladno s podnebnimi cilji pariškega sporazuma in Zakon o podnebni politiki s ciljem ogljične nevtralnosti, ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Raziskave in inovacije so nujne za napredek na vseh področjih prehoda v nizkoogljično družbo, kot so trajnostna raba energije, povečana učinkovitost rabe virov in materialov, trajnostno biogospodarstvo in ponori ogljika, trajnostni življenjski slog itd. Raziskave, inovacije in konkurenčnost so tudi ena od petih razsežnosti Evropske unije v novem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu do leta 2040, ki ga bo Slovenija pripravila v skladu z usmeritvami Evropske komisije. V njegovem osnutku si do leta 2030 Slovenija prizadeva doseči skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj v višini 3,6 BDP. V obdobju 2021-2027 je v proračunu EU namenjenega preko 10 milijard evrov za znanost na novih tehnologijah, za krožno gospodarstvo, za okoljske vsebine. Naraščanje prebivalstva vpliva na okolje: povečevanje potreb po hrani zahteva večja kmetijska zemljišča. Slovenija pa je ena od držav z najmanj kmetijskih zemljišč na prebivalca. Zaraščanje in pozidave povečujeta pritisk na okolje in kvaliteto tal. Zato je pomemben pristop k trajnostnim praksam pridelave hrane in trajnostnemu gospodarjenju z lastnimi naravnimi viri. Pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira znanost s projekti, s katerimi se uresničujeta Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – Zagotovimo.si hrano za jutri in Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. Več milijonov evrov je namenjenih sodelovanju v okoljskih vsebinah: projekti evropskega inovativnega partnerstva, kjer je ključen končni uporabnik (kmet, pridelovalec, kmetijsko gospodarstvo), v partnerstvu pa morajo sodelovati razvojniki z znanjem, in tisti, ki znanje prenašajo do uporabnikov. Zato so pomembni različni finančno podprti ukrepi za intenzivnejši prenos znanja. Evropska unija bo v bodoče namenila velik del skupni kmetijski politiki za vprašanja okoljskih vsebin, predvidoma 30 % finančnih sredstev za kmetijstvo. Pripravlja se nov temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva in podeželja po letu 2021 – Resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021. Dokument odraža obstoječe stanje in potrebe po intervencijah v prihodnosti; predstavlja razvojno usmeritev slovenske pridelave in predelave hrane ter povezanega podeželskega prostora in je podlaga za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov. Cilji nove razvojne vizije so odporna ter konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja ter gospodarske aktivnosti na podeželju in krepitev oblikovanja ter prenosa znanja. Zelo pomemben poudarek predstavlja poglavje o okolju - Trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, v katerem 61 POROČILO S POSVETA je poudarjena nujnost zmanjševanje negativnih vplivov na vodo, tla in zrak, ohranjanje kmetijske pridelave brez gensko spremenjenih organizmov ter ohranitev kakovostnih, rodovitnih kmetijskih zemljišč. V okviru pripravljalnih dokumentov bodo ukrepi preko programa razvoja podeželja odgovoriti odgovor prilagajanju na podnebne spremembe (namakanje, mreže proti toči, protipozebna zaščita, postavljanje rastlinjakov). Z različnimi strategijami in ukrepi na področju okoljske politike se povezujejo tudi naloge Agencije za okolje in prostor, ki z različnimi metodami in orodji spremlja, analizira in napoveduje razmere, ki so del okoljskih sprememb, in sicer na področjih seizmologije, okoljskega merjenja (stanje voda, vremena, stanje kakovosti zraka), meteorologije in hidrologije. UGOTOVITVE IN PREDLOGI Svet za varovanje okolja SAZU je obravnaval možnosti za trajnostno rabo tal v Evropi in razmere v Sloveniji in Evropi, iztočnica za posvet je bilo poročilo Priložnosti za trajnostno rabo tal v Evropi EASAC (Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij). Razmere v svetu so vedno bolj zapletene in sorazmerne s političnimi in gospodarskimi razmerami, ki jih spodbujajo velesile. Tržno gospodarstvo s pretiranim potrošništvom te razmere še poslabšuje. Le 11 % površin predstavljajo zemljišča za pridelavo hrane, v Sloveniji celo samo 8 %, 70 % vse sladke vode porabi kmetijstvo. Zato je treba zaščiti živalski in rastlinski svet, zmanjšati ekološke obremenitve in ohraniti tista zemljišča, ki so primerna za pridelovanje hrane (2.000 m2 je treba za preživetje enega človeka, Evropa ima 2.236 m2, Slovenija le 880 m2). Tla so različna, zato je potreba selektivna pridelava in posledično je pomembno ozaveščanje o vplivu različnosti tal na pridelavo hrane. Tla so multifunkcionalna zaradi klimatske regulacije kroženja snovi. Tla so habitat za življenje živali in organizmov, ki preprečujejo oz. zmanjšujejo neugodne učinke vremenskih pojavov. Grožnje, ki vplivajo na kakovost predelovalni površin: zmanjšanje organske snovi zaradi intenzivnega kmetijstva, zbitost tal zaradi izjemno velikih strojev, poplavljanje zaradi klimatskih razmer, erozija, zmanjšanje biodiverzitet, onesnaženost in salinizacija (sušni predeli z močnim namakanjem). Kmetijstvo se mora razviti v ohranitveno kmetijstvo z nič ali minimalnimi mehanskimi posegi v tla, stalno pokrita s kulturnimi rastlinami, ki preprečujejo plevel in avtomatično zmanjšuje delež herbicidov, in s pestrim kolobarjem, ki zmanjšuje bolezni. Možna je imobilizacija tal, spremembe pH v tleh, pranje tal, fitoremediacija, solnifikacija, flotacija, elektroremediacija. Gozd je treba zaščititi pred nenadzorovanem sekanjem, kmetijska zemljišča pa naj se ne uničujejo zaradi industrije, obenem je treba sanirati divja odlagališča. Ceste naj se gradijo smiselno in skladno z naravovarstvenimi kriteriji in standardi. Ohranjanje kmetijskih gospodarstev in površin, tudi na težko dostopnih področjih, je pomembno z vidika samooskrbe, turizma in ohranjanja kulturne krajine, pri čemer se izpostavlja tudi vloga eko kmetij in skrb za višinske kmetije in gozdarstvo. Narava nam je dana v upravljanje oz. gospodarjenje. Zaraščenost se je v Sloveniji z 31 % povečala na 60 % površine. Zveri vplivajo na še večje zaraščanje in opuščanje kmetovanja, posebej na težko dostopnih predelih. Večjo pozornost je treba nameniti simbiozi med ljudmi in živalmi (vloga in odgovornost Zavoda za gozdove, Lovske zveze). Odkloni povzročajo škodo, negativno vplivajo na kmetijstvo in gospodarjenje v okolju, zlasti tam, kjer je kmetovanje zaradi geografskih posebnosti oteženo, zato je ogrožena ohranitev poseljenosti in kultiviranost krajine. V bivalnem okolju zveri predstavljajo resno grožnjo in nevarnost človeku, zato se bo izseljevanje lahko nadaljevalo. 62 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja Slovenija zaradi majhnosti lahko konkurira s svojo odličnostjo: ideje, vizije, projekti prihodnosti usmerjene v oblikovanje lastne identitete, promocija države prepoznavne po tradicijo, izvirnosti, posebnostmi – Slovenija z blagovno znamko drugačnosti, temelječi na sonaravnem razvoju in sožitju z naravo - simbioza zdrave pokrajine, zdravega življenja in zdravih pogojev za delo. Današnji čas in globalni prostor ponujata izzive glede odličnosti pri proizvodnji hrane – domača hrana kot zdravilo, zdravilo kot hrana, skrb za zdravo okolje pri predelavi hrane. Pomembno je osveščanje in izobraževanje med pridelovalcem (oblikovanje ponudbe kakovosti in odličnosti) in potrošnikom - sonaravno pridelovanje, ohranjanje življenjskega prostora, narave in podeželja. Uresničevanje zakonodaje in večja odgovornost do obdelovalnih površin pri načrtovanju industrializacije prostora sta ključna v aktivni zemljiški politiki. Osveščanje prebivalstva, začenši z vzgojo in izobraževanjem otrok na vseh ravneh, je pomembno. Ena od možnosti reševanja globalnega segrevanja je geoinženirstvo: razvoj možnosti za zmanjšanje segrevanje Zemlje (velikanska ogledala v stratosferi, ki bi sončno svetlobo odbijala proti soncu, sulfatni oblaki, sulfatni delci nase prevzamejo sevanje, v morju pa mikro mehurčki odbijajo sončno svetlobo itd). Nujna je sprememba miselnosti in odnosa celotne družbe do CO2 in metana, ki vplivata na klimatske spremembe. CO2 pa nima le škodljivega vpliva, saj se preko fotosinteze neposredno pretvori v ogljikovodike, v sladkorje in kisik. V Sloveniji je s strokovnega vidika prepoznano več primerov negativnih vplivov na okolje: velik problem je tranzit tovornjakov (cestna škoda enega tovornjaka je ekvivalentna 10.000 avtomobilom, 1 tovornjak naredi toliko okoljske škode kot vse sveče na grobovih); negativni vpliv zastojev oz. slabe mobilnosti prometa; avtocesta pomeni dodatno segrevanje globalnega ozračja (asfalt je temne barve, zato ujame več sončne svetlobe oz. toplote, za 100 kilometrov avtocest bi morala vsa slovenska gospodinjstva potrošiti tretjino manj elektrike, da bi kompenzirala segrevanje ozračja), pri čemer je pri gradnji večpasovnih cestnih povezav ogrožena obdelovalna zemlja; visok standard ljudi in prenaseljenost ljudi (rast števila prebivalcev s hkratnim izumiranjem živalskih vrst); prodor invazivnih vrst s posledičnim uničevanjem biodiverzitete, kar hkrati pomeni uničenje lokalnih vrst žuželk, rastlin in drugih živali. Nujno je osveščati ljudi o škodljivem vplivu invazivnih tujerodnih rastlin in živali, izboljšati poznavanje tematike varovanja okolja in intenzivna participacija prebivalcev k boljšemu varovanju okolja na vseh ravneh življenja. Ena jedrska elektrarna proizvede toliko energije kot 1.000 vetrnic, hkrati ima malo negativnih vplivov na okolje, medtem ko jih imajo termoelektrarne na premog ogromno. Slovenija na nacionalni energetski ravni dosega relativno dobre rezultate: zanesljiva in varna oskrba z električno energijo, cenovna dostopnost električne energije in okoljska trajnost, nizkoogljičnost proizvodnje električne energije. Smiselna je uporaba različnih virov alternativnih energentov - nizkoogljičnih virov (izpusti toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu so manjši kot 50 gramov CO2 ekvivalenta na kilovatno uro) z vidika čistejše tehnologije in zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov (elektrika, jedrska energija, vetrna energija, sledita vodna in fotovoltaična energija. Upoštevan je celoten življenjski cikel (izdelava elektrarn in fotovoltaičnih panelov) pri obratovanju pa ti nizkoogljični viri ne izpuščajo toplogrednih plinov. Razogljičenje proizvodnje energije je temelj brezogljične družbe, pri čemer se upoštevajo vsi sektorji, elektrika, ogrevanje in promet. Svetovne potrebe po brezogljičnih virih naraščajo hitreje od vzpostavitev tehnologij z uporabo obnovljivih virov energije in jedrske energije skupaj. Zato se še vedno uporablja velik delež fosilnih virov energije, 80 % energije je fosilne. Možen je učinkovit in 63 POROČILO S POSVETA hiter prehod v brezogljično proizvodnjo električne energije s hkratno in harmonično uporabo razpoložljivih virov energije in jedrske energije (prostorsko, okoljsko in ekonomsko). Kombinacija nizkoogljičnih virov električne, jedrske, obnovljivih virov energije in elektrarn z učinkovito rabo energije, je najboljša izbira v okoljskem, kakor tudi energetsko-tehnološkem in ekonomskem smislu. K degradaciji okolja in krajine prispeva tudi neustrezna in predimenzionirana cestna oz. zunanja razsvetljava. Ključno vprašanje je, ali popolnoma tehnicizacija ali spoštljiv odnos do narave in estetika prostora. Zunanja razsvetljava postaja eden dejavnikov hude degradacije okolja in krajine. Slovenija nima celovitih politik, s katerimi bi lahko obvladovala ta problem. Zato je to prepuščeno nesistemskim presojam, npr. glede varnosti, ki je glede na posamezne projekte preintenzivno, predimenzionirano in usmerjeno v udobje. Negativni vidiki zunanje osvetljave: neposredni vplivi svetlobnega onesnaževanja na vsa živa bitja, velika poraba energije za svetenje in izdelavo svetilk; vplivi na človekove aktivnosti, na astronomijo; podcenjena je okoljska estetika. Treba je sprejeti ustreznejše predpise in priporočila tako za nacionalni kot za lokalni nivo ter upoštevati posebnosti krajine in dejanske potrebe. Več napora je treba nameniti izobraževanju pristojnih v različnih institucijah in javnosti. Onesnaženje zraka v Sloveniji: problem onesnaževanja z delci PM10, PM2,5; onesnaževanje z ozonom (promet, ogrevanje, industrija, transportno dolge razdalje). Eden ključnih problemov je tudi dušikov dioksid, ki nastaja v prometu. Delno je vir tudi industrija, vendar je v zadnjih desetletjih industrija večinoma sanirana. Razlog za onesnaženost Slovenije sta njena geografska lega in značilnost reliefa ter šibki vetrovi in temperaturnimi inverzijami – neprevetrenost ozračja. Marsikateri industrijski objekt se nahaja na kompleksnih območjih, v dolinah, pod pobočji. Poseben problem so zasebna kurišča (ekonomsko sprejemljivejša je uporaba lesnih virov, kot so sekanci in peleti, drva) v majhnih pečeh brez filtrov. Država bi morala zaradi vpliva na zdravje omenjeni vir usmeriti zlasti v toplarne in druge večje objekte z vgrajenimi elektro filtri, ki učinkovito odstranjujejo te delce iz dima. Na onesnaženost zraka vpliva tudi javni, tovorni, individualni promet in njegova premajhna mobilnost. Omejitve hitrosti zaradi hrupa se ne izvajajo, ne na cestah ne na železnicah. Prezrto je onesnaževanje zaradi letalskega in ladijskega prometa na letališčih in v pristaniščih. Dovoljeno kurjenje na odprtem obremenjuje predvsem podeželje in primestja (dim vsebuje benzopiren, kancerogeno snov, ki jo spremljajo po celi Evropi, v Sloveniji na podeželju pa ne); nujna je prepoved v Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Onesnaženost voda: protimikrobna odpornost (AMR) in mikroplastika v vodah - mikroorganizmi se naučijo zoperstavljati zdravilom, ki se uporabljajo za zdravljenje ljudi in živali. Slovenija mora sprejeti akcijski plan za obvladovanje problema AMR; proces se sicer analizira, ni pa enotnega specifično bio-fizikalno-kemijskega faktorja, s katerim bi hitro ugotovili prisotnost. Vzporedno s preučevanjem vloge komunalne odpadne vode (UWW) v AMR se morajo razvijati metode vzorčenja in analitična orodja. Učinkovita politika nadzora nad AMR v vodnem krogu je ključnega pomena, zato je treba razviti znanje o usodi AMR v UWWTP, razviti in uporabiti zanesljive in standardizirane analitične metode AMR ter zgraditi zanesljive dokaze in baze podatkov. Neionizirana in ionizirana sevanja: to področje je v Sloveniji zapostavljeno in premalo raziskano. Razvoj tehnologije tudi na tem področju izziva z novimi (škodljivimi) vplivi, ki jih je treba pravilno ovrednotiti, znanstveno preučiti in vzpostaviti način za obvladovanje teh tveganj, javnosti pa predstaviti rezultate analize sevanj in vplive na zdravje ljudi oz. okolje. Okoljske rešitve so tudi del Integralne zelene Slovenije razvojnega modela integralnega zelenega gospodarstva in družbe s poudarkom na etičnem, moralnem jedru ter na pametni integraciji ukrepov za trajnostni razvoj. V knjigi so predstavljeni različni ekonomski pristopi, od samozadostnega, na 64 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja naravi in skupnosti temelječega gospodarstva preko razvojnega, v kulturo vpetega gospodarstva in socialnega, na znanju temelječega gospodarstva do zelenega podjetništva in etičnega bančništva. Struktura Vlade bi se morala preoblikovati tako, da je ministrstvo za razvoj osrednji center upravljanja z državo, ki koordinira delo ostalih ministrstev, z organizirano neodvisno skupino znanstvenikov in strokovnjakov, različnih ved in področij, ki bi delovala javno in predlagala koncepte ter rešitve razvoja Slovenije. Inšpekcijske službe bi morale biti samostojne in neodvisne od Vlade oz. ministrstev. Sodelovale bi s stroko, raziskovalni inštituti, ki se ukvarjajo s posameznimi področji. Pri načrtovanju posega v prostor oz. okolje je treba upoštevati njegovo kompleksnost in čim bolj predvideti obsežnost posledic različnih posegov. Treba je upoštevati posebnosti prostora z vseh okoljskih vidikov in vpliva na življenje ter preživetje ljudi, upoštevati naravno danost in uporabnost prostora, njegovega živega in neživega sveta. Ekonomski vidik mora upoštevati ohranitev naravnega ravnotežja. Pomembno je zaupanje v raziskovalce oz. znanost (po evrobarometru je zaupanje evropskih državljanov v znanosti padla, v Evropi je 78 % iz leta 2005 padlo na 66 %; odnos do znanosti je močno odvisen od obravnavane tematike - optimistični do obnovljivih virov energije in pesimistični do npr. genetsko modificiranih organizmov). Znanost je draga: samo veliki trgi lahko vlagajo v znanost, zato razvoj znanosti sledi trgom. 95 % vlaganj v raziskovanje in razvoj je v bogatih državah OECD ali hitro razvijajočih se državah BRIC oz. BRICS. 2/3 je vlaganja privatnih družb, ki niso zainteresirane za globalna vprašanja, ampak za razvoj družbe, kapitala, s katerim upravljajo in zato prihaja do neenakomernega financiranja ved oz. področij. Pomembne panoge so podinvestirane, posledično ni več celovitega znanja, holističnega razvoja. Druga možnost je celosten multidisciplinarni pristop, prevzemanje odgovornosti in vzpostavitev ter spoštovanje sistema vrednot. Znanost, ki upošteva sistem vrednot, ki je visoko etična, je edini garant, da se bodo okoljski problemi reševali, v dobro okolja in ljudi. Pomembno in nujno je povezovanje med strokovnjaki, inženirji in okoljevarstveniki, znanstveniki in politiko, odločevalci ne smejo prezreti strokovnih in analitičnih podlag ter opozoril o negativnih vplivih na okolje, ki so obenem premalo raziskani. Odnos do okolja je del različnih nacionalnih konceptov in ukrepov po posameznih okoljskih področjih – varovanje okolja je javna dobrina, zato se morajo javna finančna sredstva za raziskovanje in razvoj bistveno povečati. Strokovno posvetovanje o okoljskih in razvojnih problemih ter rešitvah, konceptualnih dilemah strateških izzivih Slovenije bi moral postati tradicionalno. Ključno je sodelovanje stroke, odločevalcev, okoljevarstvenikov in državljanov. Zapisala: Damijana Zelnik Dr. Matjaž Gams državni svetnik 65 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 7. WORLD SCIENTISTS’ WARNING TO HUMANITY: A SECOND NOTICE William J. Ripple, Christopher Wolf, Thomas M. Newsome, Mauro Galetti, Mohammed Alamgir, Eileen Crist, Mahmoud I. Mahmoud, William F. Laurance, 15,364 scientist signatories from 184 countries BioScience, Volume 67, Issue 12, December 2017, Pages 1026–1028, https://doi.org/10.1093/biosci/bix125 Published: 13 November 2017 Opomba: Dovoljeno za objavo in kopiranje kot odprto besedilo s strani vseh avtorjev oz. izrecno s strani prvega avtorja Dr. W.J. Rippla. Pred petindvajsetimi leti je Union of Concerned Scientists in več kot 1700 neodvisnih znanstvenikov, vključno z večino živih nobelovcev, napisala “World Scientists’ Warning to Humanity“ (1992). Ti zaskrbljeni strokovnjaki so človeštvo pozvali, naj zmanjšajo uničevanje okolja in opozorili, da je “treba spremeniti upravljanje naše Zemlje in življenja na njej, če se želimo izogniti katastrofalnemu poslabšanju.“ V svojem manifestu so pokazali, da so ljudje na poti uničenja naravnega sveta. Izrazili so zaskrbljenost zaradi trenutne, bližajoče se in potencialne škode Zemlji, ki vključuje ozonsko izčrpavanje, razpoložljivost sladke vode, izčrpavanje morskega življenja, oceanske mrtve cone, izgubo gozdov, uničevanje biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in nadaljnjo rast človeške populacije. Razglasili so, da so nujno potrebne temeljite spremembe, da bi se izognili pretečim posledicam in zaskrbljujočim projekcijam. Avtorji izjave iz leta 1992 so se bali, da bo človeštvo potisnilo ekosisteme Zemlje preko njenih zmogljivosti, da se bo podrl celoten splet življenja. Opozorili so, kako se hitro približujemo številnim mejam tega, kar lahko prenese biosfera brez znatne in nepopravljive škode. Znanstveniki so apelirali, naj stabiliziramo človeško populacijo, in opisali, kako hitra rast števila ljudi - od leta 1992 še za dve milijardi ljudi več, tj. 35-odstotno povečanje - na Zemljo izvaja pritisk, ki lahko pretehta vsa druga prizadevanja za uresničitev trajnostne prihodnosti (Crist et al. 2017). Apelirali so, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in ukinjamo fosilna goriva, zmanjšamo krčenje gozdov in obrnemo trend krčenja biotske raznovrstnosti. Ob petindvajseti obletnici prvega sporočila se velja ozreti na njihove argumente in napovedi in oceniti odziv z raziskovanjem razpoložljivih podatkov časovnih vrst. Morda smo ponekod zmanjšali tempo poslabševanja, a z izjemo stabilizacije stratosferske ozonske plasti nismo dosegli pomembnega izboljšanja pri reševanju predvidenih okoljskih izzivov. Posebej zaskrbljujoče je, da se večina omenjenih okoljskih problemov še slabša (slika 1, datoteka S1, oziroma slika 10). Zlasti skrbi neaktivnost glede potencialno katastrofalnih podnebnih sprememb zaradi naraščajočih toplogrednih plinov zaradi izgorevanja fosilnih goriv (Hansen in sod. 2013), krčenja gozdov (Keenan in sod. 2015), kmetijske proizvodnje, zlasti zaradi govedoreje (Ripple et al. 2014). Poleg tega smo sprožili množično izumrtje, šesto v približno 540 milijonih let, kar pomeni izumrtje številnih živalskih vrst do konca tega stoletja. 67 WORLD SCIENTISTS’ WARNING TO HUMANITY: A SECOND NOTICE Vir: Slika 10: Napovedi strokovnjakov, kot objavljeno leta 1992. Za leta pred in po letu 1992 so opozorila znanstvenikov prikazana kot siva in črna črta. Grafikon (a) prikazuje emisije plinov, ki izčrpavajo stratosferski ozon, ob predpostavki, da je stopnja naravne emisije konstantna 0,11 Mt CFC-11-ekvivalent na leto. Na grafikonu (c) se morski ulov zmanjšuje od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, hkrati pa se ribolovna prizadevanja povečujejo (dodatna datoteka S1). Indeks številčnosti vretenčarjev na grafikonu (f) je bil prilagojen za taksonomsko in geografsko odvisnost, vendar vključuje razmeroma malo podatkov iz držav v razvoju, kjer je najmanj študij; med letoma 1970 in 2012 se je številčnost vretenčarjev zmanjšala za 58 odstotkov, pri čemer se je sladkovodna, morska 68 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja in kopenska populacija zmanjšala za 81, 36 in 35 odstotkov (datoteka S1). Petletna temperaturna povprečja so prikazana na grafikonu (h). Na grafikonu (i) je prikazana populacija prežvekovalne živine, sestavljene iz domačega goveda, ovac, koz in bivolov. Upoštevajte, da se y-osi ne začnejo z ničlo, zato je pomembno, da preverite območje podatkov pri interpretaciji vsakega grafa. Od leta 1992 je odstopanje sprememb spremenljivk na vsakem grafikonu naslednje: (a) –68,1 %; (b) –26,1 %; (c) –6,4 %; (d) + 75,3 %; (e) –2,8 %; (f) –28,9 %; (g) + 62,1 %; (h) + 167,6 %; in (i) ljudje: + 35,5 %, živina prežvekovalcev: + 20,5 %. Dodatni opisi spremenljivk in trendov ter viri za sliko 10 so vključeni v datoteko S1. Ali so alarmantni trendi iz opozorila leta 1992 uresničeni? Sami poglejte na sliki 10. Svojo prihodnost ogrožamo s tem, da se v svoji intenzivni, vendar geografsko in demografsko neenakomerni porabi surovin še vedno ne omejujemo in ker nenehne hitre rasti prebivalstva ne dojemamo kot glavni pritisk na mnogo ekoloških in celo družbenih področjih (Crist et al. 2017). Če ne bomo ustrezno omejili rasti prebivalstva, ponovno ocenili vloge gospodarstva, ki temelji na nebrzdani rasti, zmanjšali toplogredne pline, spodbudili obnovljive vire energije, zaščitili habitate, obnovili ekosisteme, omejili onesnaževanje in iztrebili invazivne tujerodne vrste, ne bomo sprejeli nujnih ukrepov, ki so potrebni za zaščito naše biosfere, planeta in življenja. Ker se večina političnih voditeljev odziva le na pritisk, moramo znanstveniki, vplivni mediji in vsi državljani vztrajati, da naše vlade takoj ukrepajo kot moralni imperativ za sedanje in prihodnje generacije. Z utemeljenimi, strokovnimi in organiziranimi prizadevanji je mogoče premagati ostro opozicijo in politične voditelje prisiliti, da podprejo rešitve za boljši jutri nas vseh. Čas je tudi, da ponovno preučimo in spremenimo svoje obnašanje, vključno z omejevanjem lastne reprodukcije (v najboljšem primeru na nadomestni nivo) in drastično zmanjšamo porabo fosilnih goriv, mesa in drugih virov na prebivalca. Hiter svetovni upad snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, kaže, da se lahko pozitivno spremenimo, če delujemo odločno. Napredek smo dosegli tudi pri zmanjševanju skrajne revščine in lakote (www.worldbank.org). Drugi pomemben napredek (ki se še ne kaže v globalnih zbirkah podatkov na sliki 1 oz. 10) vključuje hitro znižanje stopnje rodnosti v številnih regijah, ki je posledica naložb v izobraževanje deklet in žensk (www.un.org/esa/population), obetaven upad hitrosti krčenja gozdov v nekaterih regijah in hitra rast v sektorju obnovljivih virov energije. Od leta 1992 smo se veliko naučili, vendar napredovanje nujno potrebnih sprememb okoljske politike, človeškega vedenja in globalnih neenakosti še vedno ni dovolj. Trajnostni prehodi se izvajajo na različne načine, vsi pa zahtevajo pritisk civilne družbe in zagovarjanje, ki temelji na dokazih, pametno politično vodstvo in dobro razumevanje instrumentov politike, trgov in drugih gonilnih dejavnikov. Primeri raznolikih in učinkovitih korakov, ki jih človeštvo lahko sprejme za prehod k trajnosti, vključujejo naslednje (ne glede na pomembnost ali nujnost): (a) določanje povezanih dobro financiranih in dobro upravljanih rezervatov kot pomemben delež svetovnih kopenskih, morskih, sladkovodnih in zračnih habitatov; (b) ohranjanje naravnih ekosistemov z zaustavitvijo uničevanja gozdov, travnikov in drugih habitatov; (c) obnavljanje avtohtonih rastlinskih skupnosti v velikem obsegu, zlasti gozdnih pokrajin; (d) obnovitve področij z avtohtonimi vrstami, zlasti plenilci; obnoviti ekološke procese in dinamiko; (e) razvoj in sprejemanje ustreznih političnih instrumentov za odstranjevanje onesnaževanja, krivolova, izkoriščanja in trgovine z ogroženimi vrstami; (f) zmanjšanje živilskih odpadkov z izobraževanjem in boljšo infrastrukturo; (g) spodbujanje zdrave prehrane v smeri večinoma rastlinske hrane; (h) nadaljnje zniževanje stopnje rodnosti z zagotavljanjem, da imajo ženske in moški dostop do izobraževanja in prostovoljnih storitev načrtovanja družine, zlasti kadar takšnih virov še vedno ni; (i) povečanje izobraževanja o naravi na prostem za otroke in celoten angažma družbe pri spoštovanju narave; (j) zbiranje denarnih naložb in nakupov, da bi spodbudili pozitivne okoljske spremembe; (k) razvoj in spodbujanje novih zelenih tehnologij in množično sprejemanje obnovljivih virov energije ob 69 WORLD SCIENTISTS’ WARNING TO HUMANITY: A SECOND NOTICE postopnem opuščanju subvencij za proizvodnjo energije s pomočjo fosilnih goriv; (l) pregled našega gospodarstva z namenom zmanjšanja neenakosti bogastva in zagotovitev, da cene, davki in sistemi spodbud upoštevajo dejanske stroške, ki jih vzorci potrošnje nalagajo našemu okolju; in (m) dolgoročno oceniti znanstveno utemeljeno in trajnostno velikost človeške populacije, hkrati pa združiti države in voditelje, da podprejo ta življenjski cilj. Da bi preprečili opustošenje ali celo katastrofalno izgubo biotske raznovrstnosti, mora človeštvo uporabljati planet bolj okoljsko trajnostno. Ta recept so vodilni svetovni znanstveniki že pred 25 leti dobro izrazili, vendar politiki večinoma niso upoštevali njihovega opozorila. V vsakodnevnem življenju in v naših upravnih institucijah moramo skupno spoznati, da je Zemlja z vsem življenjem vred naš edini dom, ki mu preti osiromašenje ali katastrofa, če ne bomo pravočasno spremenili svojega obnašanja. Epilog Zahvaljujemo se več kot 15.000 podpisnikom z vseh koncev Zemlje (glej dodatno podpisnico S2 za seznam podpisnikov). Kolikor vemo, je to največ znanstvenikov, ki so kdaj podpisali in uradno podprli objavljeni članek iz revije. V tem prispevku smo zajeli okoljske trende v zadnjih 25 letih, pokazali realno zaskrbljenost in predlagali nekaj primerov možnih ukrepov. Zdaj je podobno kot zavezništvo svetovnih znanstvenikov (sci.forestry.oregonstate.edu)) za širšo javnost pomembno, da se to delo nadaljuje z dokumentiranjem izzivov in izboljšanih situacij ter da se razvijejo jasne, sledljive in praktične rešitve ob sporočanju trendov in potreb svetovnim voditeljem. S sodelovanjem ob spoštovanju raznolikosti ljudi in mnenj ter potrebe po socialni pravičnosti po vsem svetu lahko dosežemo velik napredek za človeštvo in planet, od katerega smo odvisni. Špansko, portugalsko in francosko različico tega članka najdete v datoteki S1. Zahvala Peter Frumhoff and Doug Boucher of the Union of Concerned Scientists, as well as the following individuals, provided thoughtful discussions, comments, or data for this paper: Stuart Pimm, David Johns, David Pengelley, Guillaume Chapron, Steve Montzka, Robert Diaz, Drik Zeller, Gary Gibson, Leslie Green, Nick Houtman, Peter Stoel, Karen Josephson, Robin Comforto, Terralyn Vandetta, Luke Painter, Rodolfo Dirzo, Guy Peer, Peter Haswell, and Robert Johnson. Dodatni materiali Supplementary data are available at BIOSCI online including supplemental file 1 and supplemental file 2 (full list of all 15,364 signatories). Reference Crist E, Mora C, Engelman R. 2017. The interaction of human population, food production, and biodiversity protection. Science 356: 260–264. Hansen J et al. 2013. Assessing “dangerous climate change”: Required reduction of carbon emissions to protect young people, future generations and nature. PLOS ONE 8 (art. e81648). Keenan RJ, Reams GA, Achard F, de Freitas JV, Grainger A, Lindquist E. 2015. Dynamics of global forest area: Results from the FAO Global Forest Resources Assessment 2015. Forest Ecology and Management 352: 9–20. Ripple WJ, Smith P, Haberl H, Montzka SA, McAlpine C, Boucher DH. 2014. Ruminants, climate change and climate policy. Nature Climate Change 4: 2–5. doi:10.1038/nclimate2081 70 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja © The Author(s) 2017. Published by Oxford University Press on behalf of the American Institute of Biological Sciences. All rights reserved. For permissions, please e-mail: journals.permissions@oup.com Dopolnilni podatki Dopolnilni podatki so na voljo na spletnem mestu BIOSCI, vključno z dopolnilno datoteko 1 in dopolnilno datoteko 2 (celoten seznam vseh 15.364 podpisnikov). https://academic.oup.com/bioscience/article/67/12/1026/4605229#supplementary-data 71 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8. PRISPEVKI S POSVETA 8.1. mag. Lilijana Kozlovič Agencija RS za okolje 73 PRISPEVKI S POSVETA mag. Lilijana Kozlovič 74 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 75 PRISPEVKI S POSVETA mag. Lilijana Kozlovič 76 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.2. prof. dr. Franc Lobnik Kakšne so možnosti za trajnostno rabo tal v Sloveniji 77 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Franc Lobnik 78 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 79 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Franc Lobnik 80 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 81 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Franc Lobnik 82 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.3. prof. dr. Stanislav Pejovnik Inženirstvo kot varovanje okolja 83 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Stanislav Pejovnik 84 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 85 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Stanislav Pejovnik 86 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 87 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Matjaž Gams 8.4. prof. dr. Matjaž Gams Znanstveno varovanje okolja 88 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 89 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Matjaž Gams 90 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.5. mag. Tomaž Ogrin Znanost, stroka in politika o okolju 91 PRISPEVKI S POSVETA mag. Tomaž Ogrin 92 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 93 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Aleksander Zidanšek 8.6. prof. dr. Aleksander Zidanšek Dravsko polje 94 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 95 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Aleksander Zidanšek 96 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.7. Andrej Čas Južna obvoznica v Slovenj Gradcu 97 PRISPEVKI S POSVETA Andrej Čas 98 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 99 PRISPEVKI S POSVETA Andrej Čas 100 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.8. Andreja Hace Vpliv cest na obstoj kmetij v občini Slovenj Gradec 101 PRISPEVKI S POSVETA Andreja Hace 102 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 103 PRISPEVKI S POSVETA Andreja Hace 104 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 105 PRISPEVKI S POSVETA Luka Štrubelj 8.9. Luka Štrubelj Proizvodnja energije v jedrskih elektrarnah ima najmanjše vplive na zdravje, okolje in prostor 106 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 107 PRISPEVKI S POSVETA Luka Štrubelj 108 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 109 PRISPEVKI S POSVETA Luka Štrubelj 110 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.10. dr. Tomaž Žagar Okolijska problematika razogljičenja proizvodnje energije 111 PRISPEVKI S POSVETA dr. Tomaž Žagar 112 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 113 PRISPEVKI S POSVETA Karel Lipič 8.11. Karel Lipič Vplivi kemizacije tal na okolje 114 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 115 PRISPEVKI S POSVETA Karel Lipič 116 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 117 PRISPEVKI S POSVETA Karel Lipič 118 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.12. prof. ddr. Ana Vovk Korže Agroekologija za zdravo zemljo in človeka 119 PRISPEVKI S POSVETA prof. ddr. Ana Vovk Korže 120 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 121 PRISPEVKI S POSVETA prof. ddr. Ana Vovk Korže 122 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.13. Tone Horvat Negativne spremembe strukture obdelovalnih površin 123 PRISPEVKI S POSVETA Tone Horvat 124 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 125 PRISPEVKI S POSVETA Tone Horvat 126 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 127 PRISPEVKI S POSVETA Tone Horvat 128 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 129 PRISPEVKI S POSVETA Tone Horvat 130 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 131 PRISPEVKI S POSVETA Tone Horvat 132 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 133 PRISPEVKI S POSVETA Aleš Šubic 8.14. Aleš Šubic Degradacija okolja s cestno razsvetljavo 134 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 135 PRISPEVKI S POSVETA Aleš Šubic 136 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 137 PRISPEVKI S POSVETA Aleš Šubic 138 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 139 PRISPEVKI S POSVETA Aleš Šubic 140 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 141 PRISPEVKI S POSVETA Aleš Šubic 142 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 143 PRISPEVKI S POSVETA Aleš Šubic 144 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 145 PRISPEVKI S POSVETA Aleš Šubic 146 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.15. dr. Marija Zlata Božnar Onesnaženost zraka v R Sloveniji 147 PRISPEVKI S POSVETA dr. Marija Zlata Božnar 148 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 149 PRISPEVKI S POSVETA dr. Marija Zlata Božnar 150 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 151 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Lidija Globevnik 8.16. prof. dr. Lidija Globevnik Resistentne bakterije in mikroplastika 152 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 153 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Lidija Globevnik 154 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 155 PRISPEVKI S POSVETA prof. dr. Lidija Globevnik 156 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 8.17. Mirko Brnič Jager Okoljski projekt ogroža vodni vir in vodooskrbo Ljubljane 157 PRISPEVKI S POSVETA Mirko Brnič Jager 158 Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja 159 PRISPEVKI S POSVETA Mirko Brnič Jager 160 Matjaž Gams, Nina Črnivec, Lidija Globevnik, Stanislav Pejovnik, Žiga Zaplotnik, Aleksander Zidanšek Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja