LETO III. — Laško, december 1969 — Številka 12 (28) URBANISTIČNI PROGRAM RAZGRNJEN Končno je tudi naša občina javno razgrnila svoj program organizacije, oziroma namembnosti prostora ,za obdobje naslednjih 30 let. V smislu smernic novega republiškega zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS št. 16/67) je program izdelalo Stanovanjsko podjetje Laško, ki ga je Sob Laško pooblastila za urbanistično planiranje v občini. Nismo med prvimi, pa tudi ne med zadnjimi občinami v Sloveniji, ki programe že imajo. Med 60 občinami, kolikor jih je v naši republiki, je 33 občin že sprejelo odlok o urbanističnem programu; v fazi sprejemanja in vskla-ditve svojih programov pa je nada- P O Z D R Ta mesec slavi jugoslovanska ljudska armada svoj praznik — Dan JLA. Malo je v novejši zgodovini jugoslovanskih narodov tako pomembnih datumov, kot je 22. december. Rojstvo naše ljudske armade je namreč pomenilo porajanje novega družbenega sistema, nove družbene ureditve kot rezultat oboroženega boja razvijajoče se armade. Vedno je bila ljudska in je pripadala ljudstvu, iz katerega je izšla. Od samega začetka, od tistega Zgodovinskega 22. decembra 1941, ko je bila v Rudnem osnovana 1. Proletarska brigada, pa bo današnjega dne, je naša Armija bila in ostala zvesta svojemu ljudstvu. S ponosom se spominjamo slavnih dni, borb in zmag, s hvaležnostjo se spominjamo številnih znanih in neznanih junakov, ki so v teh za naše narode tako hudih časih, gradili našo novo Armado, se v njenih vrstah borili, zmagovali in umirali. Sad teh naporov, žrtev in zmag je naša današnja svoboda. Beseda SVOBODA je danes za nas pojem, ki greje naša srca in je hkrati utelešenje naše, zares naše družbene ureditve in socialistične stvarnosti. LESNIK SLAVKO dipl. ing. arh. ljnjih 12 občin in med njimi je tudi naša. KAJ JE TO URBANISTIČNI PROGRAM IN ZAKAJ JE POTREBEN? To vprašanje zanima marsikaterega občana. Vsi vemo, da je področje naše občine sestavni del naše republike, republika sestavni del naše države, področje Jugoslavije pa sestavni del širše organiziranosti prostora, katerega infrastrukturne elemente (promet, vodno gospodarstvo) AV J LA Danes je naša Jugoslovanska ljudska armada čuvar in branitelj teh pridobitev. Moderno oborožena in izvežbana, ovekovečena s slavno preteklostjo nam zagotavlja mir in varnost, svobodo in neodvisnost. Vsem pripadnikom JLA ob njihovem prazniku naše iskrene čestitke! rešuje mednarodna urbanistična politika. Urbanistični program vsebuje že elemente neke širše regije, do katerih pridemo z analizo razvojne stopnje neke ekonomike in družbe. Ti elementi morajo imeti dve lastnosti: a) lastnost dolgoročnega učinkovanja in b) lastnost tipičnega prostorskega učinkovanja. Tako lahko govorimo že o .profilu strukture, ki nam narekuje namembnost oz. potrošnjo prostora. Strukturo ločimo po dejavnosti: kot primarno (kmetijstvo, gozdarstvo), sekundarno (industrija, obrt), terciarno (trgovina, turizem) even-tuelno tudi kvartarno (družbene službe, šolstvo ...), in strukturo po funkciji: kot infrastrukturo (promet, vodno gospodarstvo), ekonomsko strukturo in superstrukturo (urbanizacija). V vsaki od omenjenih struktur proučujemo dominante, ki veljajo na daljši rok, po drugi strani pa planiramo namembnost površin in govorimo o prostorskem planiranju. Urbanistični program vsebuje torej na podlagi določil novega zakona dokumentacijo o družbenem in eko- (Nadaljevanje na 5. strani) ENOTA MOTORIZIRANE PESADIJE VSTOPA V OKLOPNI TRANSPORTER DA NE BO PRAVNIH PRAZNIN VSKLADIMO PRAVOČASNO SAMOUPRAVNE AKTE Od vseh sprejetih ustavnih amandmajev sta za zakonodajo delovnih organizacij pomembna zlasti XV. zvezni in XIII. republiški ustavni amandma.. Do uveljavitve obeh je ustava določala organe upravljanja, način volitev upravnega odbora, čas za katerega se volijo člani delavskega sveta in upravnega odbora, regulirala je imenovanje direktorja, čas za katerega se imenuje in način razrešitve direktorja delovne organizacije posebnega družbenega pomena. Ustava je sicer dopuščala možnost, da se s statutom ustanovijo razen organov, ki jih je sama določala, tudi drugi ustrezni organi upravljanja, ki pa praviloma niso imeli nikakršne pristojnosti odločanja. Vedno bolj dinamičen razvoj samoupravljanja je povzročil, da so ti organi v marsikateri delovni organizaciji vedno bolj postajali organi upravljanja, o njihovih odločitvah pa so kljub temu morali, vsaj formalno, sklepati delavski sveti ali upravni odbori. Upoštevajoč tako v praksi izoblikovano stališče je bil sprejet XV. ustavni amandma. Le-ta precej razširja samoupravne, oziroma statutarne pristojnosti delovnih organizacij, saj jim nalaga, da v svojih statutih ali drugih splošnih aktih uredijo zlasti naslednja vprašanja: IZ VSEBINE • URBANISTIČNI PROGRAM RAZGRNJEN • POZDRAV JLA • IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE DOHODKOV • SKLAD ZA INVESTICIJE V Šolstvu • STIPENDIRANJE V NOVIH POGOJIH • TRDINOVA NAGRADA ZA NAŠEGA ROJAKA • GOSPODARJENJE STANOVANJSKEGA PODJETJA • REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL • OBVEZNA OPREMA ZA CESTNA MOTORNA VOZILA • VEC PREVIDNOSTI NA CESTI • KMETIJSKO INSPEKCIJSKI UKREPI • O SREDSTVIH ZA KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST • PRHVIOZ TRUBAR V LAŠKEM (2) • TRI SPREMEMBE IZ ODLOKA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV • PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO • AKCIJA ZA POMOČ BANJALUKI • ČUDNA JAVNA RAZSVETLJAVA • RAZNE OBJAVE — da določijo kolegialne in individualne izvršilne organe; — da določijo organe upravljanja v organizacijah združenega dela v delovni organizaciji; — da nadrobno določijo funkcije delavskega sveta oziroma, glede na naravo dejavnosti delovne organizacije, drugega ustreznega organa upravljanja; — da določijo kolegialnim in individualnim organom na nivoju delovne organizacije kot tudi na nivoju organizacije združenega dela, njihove izvršilne funkcije; — da določijo čas, za katerega se člani teh organov volijo; — da določijo postopek za volitve in odpoklic članov delavskega sveta in kolektivnih izvršilnih organov. Ustavna amandmaja sta sicer res prinesla bistvene novosti v samoupravni sistem delovnih organizacij, vendar pa nista derogirala vseh določil zveznih temeljnih zakonov. To pomeni, da imajo delovne organizacije ustavno pravico, da v svojih splošnih samoupravnih aktih originalno uredijo vsa tista zakonska določila, Id so v nasprotju s XV. amandmajem. KAJ JE TREBA REGULIRATI Z AKTI Marca letos je zvezna skupščina sprejela zakon o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanaša ustavni amandma XV. Poleg tega, ko je zakon določil, katere določbe zveznih zakonov nehajo veljati, je zavezal delovne organizacije, da do 31. decembra 1969 avtonomno regulirajo v svojih statutih in drugih splošnih aktih naslednja vprašanja: za kateri čas se volj jo organi upravljanja in kolegijski iz- vršilni organi oziroma, za kateri čas se imenuje njen individualni izvršilni organ (direktor, upravnik idr.), kako se volijo in odpoklicujejo člani delavskega sveta in člani kolegijskega izvršilnega organa, kako se imenuje ter na kateri podlagi in kako se razreši njen individualni izvršilni organ. Delovne organizacije, ki do sprejema omenjenega zakona niso imela urejenih teh vprašanj v svojih splošnih aktih, lahko do konca letošnjega leta uporabljajo predpise, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona z omejitvijo, da sestavljajo razpisno komisijo za imenovanje in komisijo za oceno zahteve za razrešitev individualnega izvršilnega organa samo člani, ki jih imenuje delavski svet. Rok za ustrezno spremembo splošnih samoupravnih aktov a je tik pred vrati. Če delovne organizacije omenjenih vpra-A šanj ne bodo pravočasno ure- ^ dile, se bodo znašle zaradi _ pravnih praznin v precejšnji * zagati. Zato je prav, da se, če ^ še niso, čimprej lotijo spre- ” membe splošnih aktov. a Ob tej priliki moramo povedati, da so delovne organiza-A cije še vedno dolžne predlo- žiti statute v obravnavo ob-A • činski skupščini. 80. člen te- meljnega zakona o podjetjih A jim tako dolžnost nalaga. To w pa pomeni, da statut ne začne ^ veljati, če ga podjetje ne pred- “ loži v obravnavo. Če bi pod- ^ j et j e objavilo statut in ga za- ® čelo uporabljati, ne da bi ga _ predhodno poslalo v obravna- ™ vo občinski skupščini, bi le-ta statut lahko zadržala, ker ima ® pravico nadzirati zakonitost dela podjetja. SONJA KNEZ OPOZORILO DAVČNIM ZAVEZANCEM Davčna uprava občine Laško opozarja vse davčne zavezance, ki še niso za letošnje leto poravnali svojih obveznosti na prispevkih in davkih: od kmetijstva, od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, iz skupnega dohodka občanov, od stavb, davka na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila, kakor tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča, da je rok plačila potekel 15. novembra 1969. Vsem dolžnikom bo davčna uprava za vsako zamujeno plačilo obračunala 9 % zamudne obresti in še izvršilne stroške, če jih bo moral obiskati izvršilni organ, da bi davčni dolg izterjal po postopku prisilne izterjave. Ker davčne zavezance s temi stroški brez potrebe ne želimo prizadeti, prosimo, da dolžniki vzamejo opozorilo z razumevanjem na znanje in davčni dolg nemudoma poravnajo po položnici, katero so prejeli. DAVČNA UPRAVA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE DOHODKOV IN POTROŠNJA V PRIHODNJEM LETU Pozorni spremljevalec naših gospodarskih gibanj lahko brez posebnega znanja ekonomike napove, da bo leto 1970 za ves naš gospodarski svet izredno težko. Še več; to leto bo po mnogih napovedih za našo gospodarsko reformo odločilno. Naloge, ki jih pred nas postavlja »gospodarska reforma št. 2«, bodo uresničljive le, če jih bomo izvrševali vsi, na vseh področjih in na vseh nivojih. Vsi torej pometajmo predvsem pred lastnim pragom in ne tako, kot mnogokrat doslej, da vidimo nedoslednosti izvajanja reforme le drugje, na svojem ožjem in povsem konkretnem področju pa ne. ŠEST OSNOVNIH NAČEL Naš prispevek k reformnim prizadevanjem mora biti torej v tem, da si v duhu osnovnih reformnih načel začrtamo lastna načela, ki jih moramo nato pri konkretizaciji politike glede zbiranja in uporabe sredstev za splošno potrošnjo tudi upoštevati. Osnovna načela, ki jih moramo upoštevati pri določitvi izhodišč za oblikovanje politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo, naj bodo: 1. Nadaljnje utrjevanje dinamičnega sistema samoupravnih odnosov na vseh ravneh v občini. Vsi ukrepi in odločitve morajo težiti k skupnemu cilju — delovnemu človeku. 2. Drugo vodilo pri opredeljevanju izhodišč mora biti spoznanje, da se gospodarstva in občanov ne sme obremenjevati bolj kot v letu 1969. To pomeni, da morajo vse vrste prispevkov, davkov in taks v letu 1970 ostati relativno na isti ravni kot leta 1969. 3. Neobhodnost popolnejše politike zbiranja sredstev na podlagi že obstoječih predpisov in že ob objektivno doslednejši davčni politiki. Upoštevati bo torej treba na eni strani povečan obseg gospodarskega udejstvovanja občanov in na drugi strani še pravičnejšo obremenitev posameznih kategorij občanov z namenom, da se ne poglabljajo socialne razlike. Pogoj, da se to doseže, je še nadaljnje izboljšavanje vsebine dela davčne službe. 4. Skrb in prizadevanje, da se zagotovi skrajno varčevanje na vseh področjih predvsem pa skrajno varčevanje vseh uporabnikov sredstev za splošno potrošnjo. 5. Politiko uporabe sredstev na posameznih področjih bo treba bolj določno opredeliti in predvideti jasnejše ukrepe za uresničenje sprejete politike. V tem okviru je treba predvideti oblike kontrole nad uporabo sredstev. 6. Večanje potreb vseh oblik splošne porabe, vključujoč tudi potrebo po intenzivnejšem reševanju problematike vzgoje in izobraževanja smemo zagotavljati le v okviru dejansko povečanih dohodkov, ki so^ rezultat resnično povečane gospodarske aktivnosti naših gospodarskih organizacij in občanov. Pri nadaljnjem oblikovanju in kasneje pri uresničevanju sprejetih načel morajo sodelovati vsi prizadeti dejavniki, kajti le s skupno akcijo jih bo mogoče tudi v praksi uresničiti. KAJ NAREKUJEJO PREDVIDENA GIBANJA Upoštevaje stališča skupne seje Sveta za družbeni plan in finance ter Sveta za gospodarstvo je Oddelek za gospodarstvo in finance občine Laško za leto 1970 predvidel naslednja gibanja gospodarstva v občini: porast realnega družbenega proizvoda za 5—7 %, industrijske proizvodnje za 8—10 %, zaposlenosti za 2—3 %, realnega osebnega dohodka za 4—6 %, življenjskih stroškov za ca. 6 % in nominalnih osebnih dohodkov za 10—12 %. Če bo eno od osnovnih vodil pri oblikovanju politike zbiranja sredstev za splošno potrošnjo za leto 1970 spoznanje, dsf se gospodarstva in občanov ne sme obremenjevati relativno bolj kot letos, potem moramo pri določanju politike oblikovanja dohodkov upoštevati predvsem: — stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki znaša letos 5 %, bo ostala v letu 1970 nespremenjena, ali pa se bo celo zmanjšala; — prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti naj bi se s ciljem, da se doseže večji razvoj na področju kmetijske dejavnosti, zmanjšal; — vsi ostali viri dohodkov pa naj bi v skladu s sprejetimi načeli v prihodnjem letu ostali, seveda povečani le za povečane osnove, na istem nivoju kot letos. Pričakovani priliv dohodkov bo mogoče doseči le z dosledno davčno politiko. Občinska skupščina mora davčni službi zagotoviti vse pogoje delovanja, predvsem pa mora skrbeti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje te službe in za njeno povezanost z vsemi institucijami, ki posredno lahko prispevajo k uspešnejšemu izvajanju davčne politike. V tem okviru je treba zagotoviti tudi večjo enotnost davčne politike z dogovarjanjem in vsklajevanjem med občinami. OKVIRI ZA SPLOŠNO PORABO Potrebe splošne potrošnje bomo, kot je uvodoma rečeno, smeli kriti le v okvirih realnih materialnih možnosti našega gospodarstva in občanov. Upoštevaje realna predvidevanja za oblikovanje dohodkov je optimalno, če predvidimo, da se bo potencial občinskega proračuna povečal za največ 10 %. V tem okviru in upoštevaje posebne zahteve na posameznih področjih se bo morala gibati tudi splošna potrošnja v občini. Za področje vzgoje in izobraževanja morajo biti zagotovljeni viri, ki bodo o-mogočili vskladitev osebnih dohodkov pedagoških delavcev po kvalifikacijah z enakimi dohodki za enake stopnje strokovnosti v gospodarstvu, seveda v nivoju občine. Za področje socialnega varstva si bo treba prizadevati, da se bodo sredstva v okviru objektivnih možnosti povečala. Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti bodo odvisna predvsem od proračunske situacije in dejanskih potreb posamezne krajevne skupnosti. Od krajevnih skupnosti bo treba zahtevati maksimalno varčevanje pri koriščenju dobljenih sredstev. Za financiranje dejavnosti družbeno-političnih organizacij in društev moramo zagotoviti najmanj enaka sredstva kot v letu 1969. Za vse ostale uporabnike proračunskih sredstev, ki v tem sestavku niso posebej obravnavani, velja ugotovitev, da bodo le-ti prejemali vsaj enaka sredstva kot v letošnjem letu. Politiko porabe sredstev na posameznih področjih splošne potrošnje bo treba v bodoče bolj določno opredeljevati in predvideti u-krepe za uresničevanje začrtanih nalog. Predvideti bo treba tudi kontrolo, ali se sredstva racionalno trošijo. Ce bomo in če želimo pri konkretnem delu upoštevati sprejeta načela, potem je pričakovati, da bo pri v-sklajevanju potreb splošne potrošnje z realnimi materialnimi možnostmi prišlo do mnogih težav. Čeprav gre za sfero splošne potrošnje, pa je vendarle pri slehernemu ukrepu ali odločitvi treba upoštevati, da sta vsak ukrep ali vsaka odločitev lahko prispevek k razreševanju problemov gospodarske reforme. IVICA ŠENTJURC Sklad za investicije v šolstvu smelo uresničuje program PET MILIJONOV DINARJEV ZA GRADNJO NOVE SOLE V RIMSKIH TOPLICAH - POTREBNI BODO NOVI IN IZREDNI NAPORI VSEH OBČANOV IN TUDI ODPOVEDOVANJE PRI REŠEVANJU DRUGIH PRAVTAKO VAŽNIH PROBLEMOV Letos jeseni so potekla štiri leta, odkar je občinska skupščina ustanovila sklad za investicije v osnovnem šolstvu. V minulem štiriletnem obdobju je upravni odbor sklada v celoti realiziral prvi dve točki iz svojega programa. Obnovljena je bila osnovna šola v Brezi in končana tudi gradnja novega prizidka osnovne šole v Laškem. Zadnja točka iz tega petletnega programa sklada 1965—1970 ostaja še: GRADNJA NOVE ŠOLE V RIMSKIH TOPLICAH. O dosedanjem delu sklada in njegovih bodočih nalogah je upravni odbor objavil obsežnejšo »Informacijo«, iz katere povzemamo nekaj najpomembnejših podatkov. DOSLEJ ZBRANA IN PORABLJENA SREDSTVA SKLADA Za uresničevanje celotnega petletnega programa je upravni odbor sklada zbral doslej 3,790.361 dinarjev namenskih feredstev. Ta sred- stva so za investicije v šolstvu dali na razpolago: osnovnem din — delovne organizacije po posebnih pogodbah o sofinanciranju 1,325.912 — občinski proračun — prostovoljni prispevki 1,047.000 delovnih organizacij in občanov v skopskih obveznicah 417.449 — posojilo iz sredstev republike 1,000.000 Od teh sredstev je bilo doslej po- rabljeno: din 1. za obnovo, adaptacijo in nabavo opreme osnovne . šole v Brezi 676.824 2. za adaptacijo, gradnjo novega trakta in opreme za šolo v Laškem 2,850.000 3. za gradbeno tehnično dokumentacijo za novo šolo v Rimskih Toplicah 65.000 Skupaj je bilo doslej porabljeno 3,591.824 Ob takem stanju sklada ostaja torej za začetek del tretje naloge iz programa sklada — tj. za gradnjo nove šole v Rimskih Toplicah le 198.537 dinarjev razpoložljivih sredstev. Ce na podlagi dosedanjih predračunov vemo in sklepamo, da bo za to investicijo potrebnih 5 milijonov novih dinarjev, potem se postavlja pred upravni odbor sklada novo, dokaj težko vprašanje: KJE DOBITI TA SREDSTVA, NA KAKŠEN NAČIN IN KDAJ? Po merilih, ki jih je naša republika sprejela v zvezi s sofinanciranjem investicij v šolstvu, so za gradnjo nove šole v Rimskih Toplicah izpolnjeni zahtevani pogoji, da bi iz sredstev republike lahko dobili 40 % predračunske vrednosti tj. 2,000.000 dinarjev posojila, ostalih 60 % ali 3,000.000 dinarjev pa bi morali zbrati sami. Dosedanji način zbiranja sredstev s pomočjo prispevkov delovnih organizacij in iz proračuna se je namreč od vseh drugih oblik izkazal še najbolj sprejemljiv in realen, ker visoka zavest in pripravljenost naših delovnih kolektivov podpira/ta napore, katere kot družbeno politična skupnost vlagamo v to akcijo. Spričo situacije, v kateri se nahaja naše gospodarstvo in vse delovne organizacije v naši občini ter občinski proračun, bi bili sposobni v treh letih zbrati potrebna sredstva. Pri tem bi morali upoštevati, da našega gospodarstva v prihodnjem triletnem obdobju ne bi smeli obremenjevati še z drugimi prispevki. Seveda pa bodo kljub temu potrebni veliki napori in žrtve, predvsem pa velika angažiranost vseh naših subjektivnih sil. Na pobudo občinske konference ZK naše občine je bil v tej zvezi prve dni oktobra v Laškem posvet, na katerem je sodelovala večina odgovornih predstavnikov našega gospodarstva in vodilni komunisti tega področja. Temeljita in vsestranska razprava o tem vprašanju je prinesla naslednje zaključke: — nujno in neodložljivo je treba začeti z zbiranjem sredstev in s pripravami za gradnjo nove osnovne šole v Rimskih Toplicah; — kot izhodišča za zbiranje potrebnih sredstev se naj uporabijo dosedanje oblike. Vse delovne organizacije naj po enotnih merilih prispevajo: tiste, ki imajo sedež v občini 0,70% od doseženega dohodka za razdelitev v letu 1969, tiste, ki imajo sedeže izven občine, imajo pa v občini svoje obrate, pa po 150 din na zaposlenega po stanju na dan 1. septembra 1969. Isti ključ se naj uporabi tudi za delovne organizacije izven gospodarstva. — Občinska, skupščina naj že letos sprejme obvezo, da bo vsako leto skozi tri leta (1970-1972) razporedila s proračunom najmanj 350.000 dinarjev letno za investicije v osnovnem šolstvu in prevzela tudi plačilo anuitet za najeto posojilo za gradnjo šole v Rimskih Toplicah. — Za leto 1969 naj delovne organizacije, ki tega še niso storile, podpišejo anekse k sklenjenim pogodbam o povišanju prispevka za leto 1969 od 0,45% na 1 %. — Za to akcijo naj bi se angažiralo še ostale delovne organizacije, kot so železnica in druga transportna podjetja v občini. »Informacija« ;za . zaključek ugotavlja še tole: Realizacija gradnje osnovne šole v Rimskih Toplicah bo dejansko zahtevala izreden napor naših občanov in tudi odpovedovanje pri reševanju drugih prav tako važnih problemov. Kljub temu moramo storiti vse, kar moremo, da v našem šolstvu ustvarimo takšne pogoje, ki bodo omogočili, da naša mladina dobi tisto znanje, kakršno ji je potrebno, da se bo lahko vključila v naše družbeno življenje. Gradnja osnovne šole v Rimskih Toplicah je eden med njimi. LEV TIČAR ☆ V NOVOLETNI ŠTEVILKI članek ispod peresa DR. SAMA PEČARJA: Zaskrbljujoče higienske razmere v sedanji šoli Rimske Toplice ŠTIPENDIRANJE V NOVIH POGOJIH Živimo v času, ko močno in na vseh nivojih poudarjamo vlogo kulture, zlasti znanosti in izobraževanja za humani in ekonomsko uspešnejši razvoj družbe. Ob deklaracijah pa včasih pozabljamo na generacije, ki bodo nosilci razvoja družbe in niti ne razmišljamo dosti, v kakšnih pogojih se bo ta generacija šolala, kateri sloji določene generacije bodo lahko zaradi socialnih razmer nadaljevali štu dij. Zato je razumljiva zahteva študentskih in mladinskih organizacij^ za uspešnejšo, enotno in dolgoročnejšo štipendijsko politiko, ki bi omogočila študij nadarjenim in socialno šibkim. Tudi v naši občini so študentje in ostala mladina v preteklih letih poudarjali potrebo za skladom, kjer bi se zbirala sredstva in bi jih lahko potem delili po enotnih kriterijih. Kajti doslej so — z izjemo občinske skupščine — podeljevala štipendije podjetja po različnih, neenotnih kriterijih in brez vsakega širšega in načrtnega pregleda po kadrovskih potrebah. STANE KUŽNIK Ko je občinska skupščina lani imenovala upravni odbor sklada za štipendije, so le-tega vodila pri sestavi statuta in pravilnika predvsem naslednja načela: slabe socialne razmere prosilca, nadarjenost in prizadevnost ter potrebe naših delovnih organizacij za določenimi kadri. Upravni odbor sklada je razposlal že v letu 1968 vsem delovnim organizacijam v občini obrazložitev o namenu sklada in pogodbe, s katerimi bi se zavezale delovne organizacije odvajati skladu 0,30 % od bruto osebnih dohodkov. Vse delovne organizacije so omenjene pogodbe sprejele z razumevanjem in jih podpisale. ODKLONILNO SO ODGOVORILE: BOR, PEKARNA, VETERINARSKA POSTAJA IN ZDRAVILIŠČE IZ LAŠKEGA TER KORA, PETA, DIMNIKAR IN OBNOVA IZ RADEČ. Na podlagi finančne zmogljivosti sklada in analize kadrovskih potreb naših podjetij, je upravni odbor sklada razpisal štipendije za naslednje šole: a) VISOKE SOLE 2 štipendiji na fakulteti za strojništvo — tehnološki oddelek 3 štipendije na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — geodetsko komunalni oddelek 1 štipendijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za tekstilno tehnologijo 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na visoki šoli za telesno kulturo b) VIŠJE SOLE 1 štipendijo na višji komercialni šoli 1 štipendijo na višji tehniški šoli — tkalska smer 1 štipendijo na Pedagoški akademiji --glasbeni oddelek c) SREDNJE SOLE 3 štipendije za hotelsko šolo 1 štipendijo za gradbeno tehniško šolo 4 štipendije za tehniško tekstilno šolo 1 štipendijo za ekonomsko srednjo šolo 2 štipendiji za vzgojiteljsko šolo 2 štipendiji za gimnazijo Na razpis se je prijavilo 43 kandidatov; od tega je bilo 9 vlog za nerazpisane štipendije (smeri), 7 vlog ni bilo v skladu z razpisnimi pogoji, 7 vlog pa je prispelo po razpisnem roku. Komisija je dokončno odločala med 20 prosilci, podelila pa je 15 štipendij: pravna fakulteta — 1 višja komercialna šola — 1 visoka šola za telesno kulturo — 1 hotelska šola — 2 gimnazija — 4 ekonomska srednja šola — 6 Izid prvega razpisa ni bil najbolj uspešen, zato je upravni odbor sklada v jesenskem roku naknadno razpisal štipendije za naslednje šole: a) visoke Sole — na fakulteti za strojništvo, tehnološki oddelek — na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za tekstilno tehnologijo — na biotehnični fakulteti — lesni oddelek — na fakulteti za elektrotehniko b) višje Sole — na višji tehniški šoli — tkalska smer — na pedagoški akademiji — oBd. matematika — fizika — na pedagoški akademiji — odd za glasbo — na višji upravni šoli — statistična smer C) SREDNJE SOLE — na tehniški šoli za strojno stroko — na tehniški tekstilni šoli — tkalska smer — na tehniški šoli za elektronsko stroko — na glasbeni šoli — na gimnaziji pedagoške smeri — na vzgojiteljski šoli Na ta razpis se je javilo 8 kandidatov, ugodno pa smo rešili prošnje 5 prosilcem. Trdinova nagrada Občina Novo mesto podeljuje ob svojem občinskem prazniku (29. oktobra) vsako leto nagrade zaslužnim kulturnim delavcem. Nagrade imenujejo po pisatelju Janezu Trdini, ki je kot upokojenec živel in pisateljeval v Novem mestu in okolici. Letošnjo Trdinovo nagrado je poleg treh prosvetnih delavcev dobil tudi TONE KNEZ, profesor arheologije in kustos Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Nagrajenec je doma iz Laškega (rojen 1930) in že več kot 10 let deluje v Novem mestu, kjer vodi arheološka izkopavanja v mestu in okolici. Najdbe, ki jih je prof. (Nadaljevanje s 1. strani) nomskem razvoju mest in naselij v občini, določa njihovo funkcijo in zmogljivost, upoštevajoč elemente regionalnega prostorskega plana, ki je za našo republiko še v izdelavi. V grafičnem delu dokumentacije je pomembna predvsem zbirna karta in karta komunalnih naprav celotnega območja občine, na kateri so prikazane meje bodočih vodnogospodarskih ureditev, osnove prometnega in energetskega omrežja, namenska porazdelitev površin s prikazom zavarovanih področij. Karta prikazuje tudi mesta in naselja, za katera so v odloku točno določene smernice za Člani upravnega odbora so bili mnenja, da bi dali večji poudarek štipendiranju na srednjih šolah, ker bi na ta način dobili določeno število štipendistov, ki bi jih lahko kasneje usmerjali na višje in visoke šole določenih smeri ter tako posredno vplivali na kadrovsko politiko naših podjetij in ustanov. Kot je razvidno iz gornjih podatkov, smo v prvem letu delovanja sklada podelili 20 štipendij, kar je vsekakor uspeh. Kljub temu pa bo treba v prihodnje vložiti še več naporov za pridobivanje sredstev, da bi lahko podeljevali štipendije tudi tistim nadarjenim učencem, ki bi želeli študirati smeri, za katere niso zainteresirani v naših podjetjih. Pri izbiri kandidatov in podeljevanju štipendij smo se v celoti držali že prej omenjenih načel in zahteve študentske organizacije, da bi štipendije znašale vsaj C00 N-din za višje in visoke šole. V naših pogojih znašajo maksimalne štipendije za višje in visoke šole'750 N-din, za srednje šole pa 350 N-din; le-te se pa znižajo za razliko med poprečnim zneskom letošnjega dohodka na družinskega člana in maksimalnim zneskom štipendije. Da bi v prihodnje še bolj dosledno sledili načelom in smotrom našega sklada, bo treba bolj kot doslej sodelovati z osnovnimi šolami in iskati med učenci osmih razredov bodoče štipendiste. V mislih imam predvsem tiste učence, ki žive v slabih socialnih razmerah, so pa nadarjeni in zelo prizadevni. Na ta način bomo resnično izpolnjevali poslanstvo sklada za štipendije in omogočili nadaljnje izobraževanje tudi tistim »slojem«, ki bi jim bilo sicer onemogočeno. za našega rojaka TONE KNEZ odkril v izkopanih grobovih, imalo veliko vrednost in pričajo o kulturi prebivalcev Dolenjske v starem veku. Izkopavanja sp imela velik odmev v slovenski javnosti in se zanje zanimajo tudi mednarodni strokovnjaki. V Dolenjski galeriji je bila 6. novembra odprta razstava predmetov, ki jih je prof. Knez izkopal iz grobov v novomeškem predmestju Kandija. Tudi Laščani se veselimo uspeha našega rojaka in mu čestitamo k zasluženi nagradi. M. R. nadaljnji razvoj. Prikazuje meje urbanističnih načrtov, kjer se bo urbaniziralo z zazidalnimi načrti in meje področij izven centrov, kjer je predpisan urbanistični red. S smotrnim izvajanjem začrtanih smernic programa se bo tako tudi naše območje harmonično vključilo v urbanistično programiranje naše republike in je vprašanje, zakaj je potreben, odveč. Poleg tega nam bo z lastno dokumentacijo urbanističnega programa omogočeno formirati dolgoročnejšo urbanistično politiko in začeti uresničevati vse pravne zahteve novega zakona o urbanističnem planiranju. Urbanistični program STUDIJA OBDELAVE FASAD V CENTRU LAŠKEGA PO ZAMISL-I DIPL. ING. ARH. ER Ji ■Ml Stanovanjsko podjetje je bilo ustanovljeno na osnovi posebnega zakona o gospodarjenju z družbenim stanovanjskim skladom. Ustanovitelj je Skupščina občine Laško. Vseh vlagateljev je 28. Vrednost vséh vloženih stanovanj in poslovnih prostorov je 22,35 milijonov dinarjev. Celoten stanovanjski sklad je razdeljen v 3 rajone : I. Laško 63,7 %, II. Rimske Toplice 11,1 % in III. Radeče 25,2 % od celote. SAMOUPRAVNI SISTEM IN NALOGE DELAVSKEGA SVETA Samoupravni sistem v stanovanjskem podjetju je nekoliko drugačen kot pri proizvodnih delovnih organizacijah, saj je naj višji organ Skupščina stanovalcev, ki razpravlja in sklepa o problemih gospodarjenja —• predvsem vzdrževanja stanovanjskih hiš ter voli svoje predstavnike v delavski svet podjetja. Delavski pravo pred delavski svet, ki ga potrdi. Na podlagi tako potrjenega programa izvaja strokovna služba podjetja investicijsko vzdrževanje. Pri tem moram poudariti, da so potrebe po sredstvih za vzdrževanje vedno večje, kot pa je leteti in je zato marsikje nujno zmanjšati Obseg popravil na najnujnejše. Kot najnujnejše se smatrajo predvsem popravila strešnih kritin in konstrukcij, odtočnih žlebov, dimnikov, zamenjava do- STANOVANJSKO PODJETJE - NJEGOVA Kot zanimivost naj navedem, da je skupna vrednost družbenega stanovanjskega sklada v primerjavi z zasebnim 12,5 %:87,5 % v korist zasebnega fonda. Ta podatek velja za celotno območje občine Laško. OBNOVA HIŠE LAŠKO 17,2 svet podjetja sestavljajo vsi člani delovne skupnosti (majhno število redno zaposlenih) in več kot 50 % predstavnikov stanovalcev, vlagateljev in ustanovitelja. Delavski svet, ki je sestavljen na zgoraj opisan način, razpravlja o vseh tistih zadevah, ki pomenijo širši družbeni interes: to so predvsem program investicij in investicijskega vzdrževanja, sprejemd vse tiste samoupravne akte, ki določajo medsebojne odnose med delovno skupnostjo stanovanjskega podjetja in ustanoviteljem, vlagatelji in stanovalci, sprejema in potrjuje statut in razne pravilnike, sprejema vsakoletne programe investicijskega vzdrževanja objektov, imenuje in razrešuje direktorja podjetja, odloča o nakupu in odprodaji stanovanj oz. hiš itd. Tak sistem samoupravljanja zagotavlja stalno prisotnost družbe in preko njenih predstavnikov tesen stik z njenimi interesi. Pripomniti moram, da so predstavniki stanovalcev in vlagateljev v delavskem svetu stanovanjskega podjetja do sedaj vedno zastopali ihte-rese stanovanjskega gospodarstva iz širšega zornega kota, kot se le-ta kaže v okviru posamezne stanovanjske hiše ali posameznega vlagatelja. V dokaz temu bi vsekakor lahko navedel podporo vsem tistim prizadevanjem, ki rešujejo širše družbene interese; zlasti pa velja to za sklep, da bo Stanovanjsko podjetje prevzelo investicijo doma upokojencev v Laškem, kamor bo moralo vložiti izdatna lastna sredstva, poleg sredstev, ki izvirajo iz 4 % stanovanjskega prispevka upokojencev. Pri tem moram poudariti, da je imel DS pred očmi, da ta objekt sicer ne pomeni za samo stanovanjsko gospodarstvo, komercialne rešitve, vendar je kljub temu prevladal širši družbeni interes in pomen takega objekta, tako za upokojence kot občino v celoti. PROGRAMI ZA INVESTICIJSKO IN TEKOČE VZDRŽEVANJE Investicijsko vzdrževanje predstavlja tista dela, ki pomenijo večja popravila na objektih, v stanovanjih in poslovnih prostorih in so taksativno našteta v posebnem občinskem odloku. Strokovna služba podjetja pripravi vsako leto program investicijskih popravil za naslednje leto. Predlog takega programa gre v raz- tr.ajanih oken in vrat, popravilo vodovodnih in električnih instalacij itd. Pri realizaciji sprejetega programa pride velikokrat do najrazličnejših problemov zlasti finančnih, ker se pri popravilih, posebno starih hiš običajno pokažejo še taki problemi, ki jih pred pri- DIPL. ING. ARH. JOŽE ERJAVEC, četkom del ni bilo mogoče predvideti. Včasih se dogodi, kar velja posebno za poslovne prostore, da začnejo posamezni koristniki iskati sredstva za investicijska vzdrževanja kar med letom, čeprav program, ki ga je sprejel DS, tega ni upošteval. Razumljivo je, da takih zahtev ni mogoče realizirati, vsaj v tekočem letu ne. Izjema pri tem se le primeri, kjer obstaja nevarnost za ljudi ali, če bi iz tega lahko nastala večja materialna škoda na objektih. POSEBEN PROBLEM SO ELEKTROINSTALACIJE Kot poseben problem naj navedem elektroinstalacije v stanovanjskih objektih. V upravljanju stanovanjskega podjetja je skoraj 50 °/o hiš, ki so starejše kot 20 let; od tega jih je 25,8 % celo starejših kot 100 let. Od novejših objektov, to je tistih, ki so stari do 20 let, pa sta v celi občini le 2 bloka, ki imata električno instalacijo dimenzionirano tudi za pralni stroj v vsakem stanovanju. Iz te ugotovitve sledi, da bi morali v skoraj vseh objektih, ki so v upravljanju stanovanjskega podjetja, zamenjati, oz. ojačati električne instalacije. Zamenjava električne instalacije zaradi opremljanja gospodinjstev z električnimi aparati pomeni pri sedanjih stanarinah nemogočo postavko in bodo zato morali koristniki za izboljšanje stanovanjskega standarda sami nositi tiste stroške, ki presegajo normalno investicijsko vzdrževanje. Enaki pogoji veljajo tudi za vse, ki želijo svoj stanovanjski standard zboljšati npr. z boljšimi podi, kot so v stanovanju )ŽETA — Vse hiše so bile obnovljene v zadnjih dveh letih (strehe, žlebovi, fasade in dimniki) bili ob točkovanju ali z oblogo sten s keramičnimi ploščicami, pregraditvijo prostorov itd. STARE HIŠE PO OBNOVI Z DRUŽBENO IZGRADNJO STANOVANJ ZAOSTAJAMO Omeniti velja tudi nekaj naslednjih podatkov, ki izvirajo iz strokovne analize o potrebi po stanovanjih v naši občini. Da bi zadostili potrebam po stanovanjih v občini, bi morali letno zgraditi 74 stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju, z udeležbo obeh sektorjev s 50 %. Ugotavljamo pa lahko, da družbeni sektor v vseh štirih letih po reformi ni pridobil več kot 38 novih stanovanj. To pa pomeni, da zaostajamo z družbeno izgradnjo samo v družbenem sektorju v zadnjih štirih letih kar za 102 stanovanji. Rešitev tega problema presega možnosti stanovanjskega podjetja, zato se bodo morali v to vključiti vsi tisti, ki imajo finančne možnosti in tudi potrebe. SE BESEDO O OBLIKOVANJU DOHODKA Za zaključek naj dodam še nekaj besed o formiranju dohodka v stanovanjskem podjetju Laško. Celotni dohodek podjetja se formira iz stanarin in najemnin 69 % (npr. 1. 1968), iz ostalih dejavnosti 31 %. Pri tem naj posebej poudarim, da je tisti dohodek, ki pripada delovni skupnosti za kritje osebnih do- žije. Ostalih 52 % dohodka za osebne dohodke in sklade formira podjetje iz lastnih dejavnosti, predvsem tehničnih uslug s področja projektiranj^. .^a lastne potrebe, urbanističnega načrtovanja, gradbenega nadzora itd. Iz tega sledi, da si delovna skupnost stanovanjskega podjetja pridobi več kot polovico sredstev mimo stanovanjskega gospodarstva, ker vrši preko svojih strokovnjakov tudi take usluge, ki bi jih sicer morali iskati izven občinskih meja. KONČNO ŠE NASLEDNJE POJASNILO Nekateri stanovalci očitajo delovni skupnosti stanovanjskega podjetja, da si iz stanarin, ki so vsako leto za 12,5 % višje zvišujemo osebne dohodke, kar je seveda velika zmota. Stanovanjsko podjetje dobiva vse od 1. I. 1969. leta isto višino stanarine in ima zato tudi že od takrat določen odstotek za kritje režije. Ta znesek se lahko poveča samo v primeru, če se poveča vrednost vloženega stanovanjskega in poslovnega sklada (novi objekti). Lansko, to je 1968. leto je to znašalo 0,38 %, kar predstavlja v vsej masi za kritje režije le okoli 700 din za celo leto. Stimulacijo v povišanju osebnih dohodkov je treba torej iskati predvsem pri intelektualnih uslugah tega kolektiva, le-te DEJAVNOST IN GOSPODARJENJE KAJ SPADA MED TEKOČE VZDRŽEVANJE Med tekoče vzdrževanje hiše spadajo predvsem manjša popravila, kot npr. podtikanje strešne kritine, manjša popravila na žlebovih, fasadi, beljenje skupnih prostorov, oplesk zunanjih oken in vrat itd. Programiranje s sredstvi tekočega vzdrževanja spada v pristojnost hišnih svetov in le na podlagi njihovih programov popravil izdaja strokovna služba naročilnice za popravilo. Račun za opravljeno delo tekočega vzdrževanja mora potrditi predsednik hišnega sveta, ker izvajalec sicer ne dobi plačila. Tekoča popravila stanovanj in poslovnih prostorov so dolžni vršiti koristniki na lastne stroške. Ta dela strokovna služba sicer izrecno ne kontrolira, vendar pa vztraja, da mora koristnik ob izselitvi vzpostaviti stanovanje ali lokal. v tako stanje, kot ga je dobil. V V tem prispevku so prikazani le nekateri elementi stanovanjskega gospodarstva, ki jih v tem glasilu verjetno ni mogoče širše obdelovati, zlasti ne zato, ker je toliko raznih problemov in mnenj okoli gospodarjenja z družbenim, stanovanjskim in poslovnim skladom, ki predstavlja, kot je uvodoma ugotovljeno le 12,5 % vsega stanovanjskega premoženja, da bi lahko dobili vtis, kot da 87,5 % zasebnega premoženja nima ali ne povzroča nobenih skrbi družbi. hodkov oz. režije iz čiste stanovanjske dejavnosti odobren od delavskega sveta ter, da je predstavljal npr. v 1. 1968 le 48 % mase, ki je potrebna za kritje re- pa so možne, če ima podjetje za to kvalificiran kader, kar naj bo tudi merilo pri ocenjevanju gibanja osebnih dohodkov. REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL Obveščamo lastnike motornih vozil, ki jim poteče rok veljavnosti registracije 31. decembra 1969, da bo Odsek za občo upravo občine Laško začel z registracijo teh vozil za leto 1970 že v začetku decembra 1.1. Posebnih pismenih pozivov lastnikom teh vozil ne bomo pošiljali. Po pravilniku o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ, št. 20/67) mora lastnik registriranega motornega vozila pred potekom 12 mesecev vložiti prošnjo za podaljšanje veljavnosti registracije za nadaljnjih 12 mesecev. Če tega ne stori v 30 dneh po preteku veljavnosti prometnega dovoljenja, uvede za registracijo pristojni občinski upravni organ po preteku roka postopek in izda odločbo za odvzem registrskih tablic. Zahtevek za podaljšanje registracije motornega vozila je treba vložiti na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri odseku za občo upravo. Zahtevku morajo biti priložene naslednje listine in dokazila: 1. veljavni karton o tehničnem pregledu motornega vozila; 2. prometno dovoljenje od vozila; 3. upravna taksa 14 din v kolekih; 4. dokazilo o obveznem zavarovanju vozila; 5. potrdilo o plačilu pristojbine za cestna motorna vozila za dobo nadaljnjih 12 mesecev. Za navedeno pristojbino dobi zavezanec položnico z izračunano višino pristojbine ob predložitvi zahtevka za podaljšanje registracije, nakaže denarni znesek v banki ali na pošti in kot dokaz o izvršenem plačilu predloži odrezek položnice. , . Lastniki tovornih motornih in priklopnih ter^ kombi vozil morajo poleg navedenih dokazil predložiti še potrdilo davčne uprave, da imajo poravnane vse davčne obveznosti. ____ ODSEK ZA OBČO UPRAVO OBČINE LAŠKO OBVEZNA OPREMA IN NAPRAVE ZA CESTNA MOTORNA VOZILA V 47. številki Uradnega lista SFRJ od 13. novembra 1968 je bil objavljen pravilnik o napravah in opremi za vozila, ki vozijo po cesti, ter o tehničnih pogojih za posamezne naprave na njih. Lastnike vozil želimo seznaniti predvsem s tistimi določili pravilnika o napravah in opremi, ki jih bodo morala obvezno imeti vozila od 1. januarja 1970 dalje. 1. Na vozilu je lahko vdelana tudi bela ali bledo rumena luč za osvetljevanje ceste pri vzvratni vožnji. Luč za osvetljevanje ceste pri vzvratni vožnji mora imeti stikalo, ki se vklopi samo z ročico menjalnika, kadar je ta postavljena v lego za vzvratno vožnjo, in to tedaj, če je sistem za zagon motorja pred tem vključen. 2. Na sprednji strani morajo imeti priklopna vozila dva katadioptra (odbojna stekla) bele barve, ki ne smeta biti trikotne oblike. 3. Motorna vozila morajo imeti vzvratno ogledalo in sicer: — osebni avtomobil do štirih sedežev (mest) in motorno kolo — najmanj eno vzvratno ogledalo; —■ osebni avtomobil s petimi sedeži ali več — najmanj dve vzvratni ogledali, od katerih je eno znotraj karoserije, drugo pa izven karoserije na levi strani vozila; — tovorni avtomobil — najmanj dve vzvratni ogledali z obeh zunanjih strani na sprednjem delu vozila. Vzvratno ogledalo mora biti tako postavljeno, da omogoča vozniku opazovanje ceste in prometa za vozilom tudi takrat, kadar je na vozilu na j več j e dovoljeno število oseb, oziroma kadar je vozilo naloženo. 4. Na zadnji strani blatnika zadnjih koles pri motornih in priklopnih vozilih, razen pri motornih kolesih, mora biti pritrjena zavesica iz primernega elastičnega materiala. Pri vozilu, enakomerno obremenjenem do njegove največje dovoljene teže, morata dosegati 1/6 kolesnega premera, merjeno od površine ceste. Zavesica mora viseti simetrično na vertikalno ravnino pnevmatik in biti najmanj 5 cm širša od pnevmatik. 5. Osebni avtomobili morajo imeti napravo za zavarovanje vozila pred tatvino, s katero je preprečeno obračanje kolesa pri volanu ali premikanje ročice menjalnika. Ta naprava mora biti tako prirejena, da se ne da vklopiti, ko se vozilo premika. 6. Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem morajo imeti z obeh strani vsakega pedala dva katadioptra oranžne barve. 7. Vsa motorna vozila, razen osebnih avtomobilov in motornih koles, motajo imeti aparat za gašenje požara. 8. Motorna in priklopna vozila, pri katerih največja dovoljena teža presega 5 ton, morajo imeti dva klinasta pod-ložka. 9. Motor na motornem vozilu mora biti tako konstruiran ter tako reguliran in vzdrževan, da pri trajni obremenitvi ne izpušča zgorelih plinov temnejše barve od barve, ki je zaznamovana s številko 2 Ringelmanove lestvice. 10. Naprava za dajanje zvočnih signalov na motornem vozilu mora dajati zvok močan: — na motornem kolesu brez akumulatorja — najmanj 80 dB (decibelov) — na motornem kolesu z akumulatorjem — najmanj 87 dB; — na drugih motornih vozilih — najmanj 92 dB. Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem morajo imeti napravo za dajanje zvočnih signalov, kot so zvonec, troblja ali hupa, pri kateri moč zvoka ne sme biti manjša kot 70 dB. Naprava za dajanje zvočnih signalov na motornih vozilih ne sme dajati zvoka, močnejšega kot 105 dB. 11. Najvišje meje dovoljenega zunanjega ropota, ki ga smejo posamezne vrste vozil povzročati s svojimi motorji, so: a) za vozila na dveh kolesih: — motorna kolesa s prostornino motorja do 50 ccm — 78 dB (A); — za motorna kolesa z dvotaktnim motorjem nad 50 ccm — od 82 do 84 dB (A); — za motorna kolesa s štiritaktnim motorjem nad 50 ccm — od 82 do 86 dB (A) b) za motorna vozila na štirih kolesih in več: — za osebne avtomobile — 84 dB (A) — za tovorne avtomobile in avtobuse z največjo dovoljeno težo do 3,5 ton — 85 dB (A), od 3,5 do 12 ton in z motorjem moči do 200 KS — 89 dB (A), z motorjem nove ceste od Vrhovega proti Sevnici Foto: Igor Knez Z jesenjo in zimo se pogosto in naglo spreminja vreme, s tem pa se spremenijo pogoji vožnje z motornimi vozili. Nenadni pojavi megle, dežja in poledice zahtevajo od voznikov mnogo več, kot vožnja v spomladanskem ali poletnem času. Vsak voznik bi moral v tem letnem času temeljito pomisliti o svoji sposobnosti, oziroma zmogljivosti in o stanju svojega vozila ter njegovi opremljenosti za težje pogoje vožnje in prilagoditi vožnjo tem pogojem. Megleni dnevi so redni spremljevalci jesenskih in zimskih dni. To pomeni, da je treba tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi. Vožnja s parkirnimi lučmi ne predstavlja varčevanja električne nad 200 KS pa — 92 dB (A). Meje dovoljenega zunanjega ropota vozila se ugotavljajo tako, kot je opisano v Priporočilu ISO-R-36Z Mednarodne organizacije za standardizacijo. Barve zgorelih izpušnih plinov, jakost zvočnih signalov in zunanji ropot motornega vozila bodo kontrolirale komisije za tehnični pregled motornih vozil s posebnimi napravami pri rednih tehničnih pregledih. ODSEK ZA OBČO UPRAVO OBČINE LAŠKO energije, temveč je to izzivanje usode. Če hočemo torej varno voziti tudi v megli, ne bodimo skopi z električno energijo in prižgimo zasenčene luči, še bolje pa je, če imamo meglenke. V hladnejših dneh se stekla na vozilu zelo hitro orosijo in onemogočijo vidljivost. Zato moramo skrbeti, da bo vedno čisto ne samo vetrobransko steklo, temveč morajo biti očiščena tudi zadnja in stranska stekla. Če nimamo sovoznika, ki bi opravil čiščenje med vožnjo, ustavimo vozilo na varnem kraju, očistimo stekla in šele nato nadaljujemo vožnjo. Ob slabi vidljivosti ne smemo spreminjati smeri vožnje ali prehitevati. Pogoj za varno vožnjo so tudi dobre gume. Kdor hoče varno voziti, ne sme uporabljati gum, ki so že obrabljene do minimuma dovoljene mere, tj. do 1 milimetra žlebov na voznem profilu. Zavore morajo vedno delovati brezhibno. Pred pričetkom vožnje moramo obvezno preizkusiti, če delujejo, posoda za zavorno olje pa mora biti napolnjena z zavorno tekočino do predpisane meje. Cestp, ki jo orosijo prve deževne kaplje, je za vozila zelo nevarna. Kapljice namreč samo prekrijejo oljne madeže na betonu ali asfaltu, kakor tudi plast prahu, ki ga je vselej več ali manj na cestišču, zlasti ob cestnih robovih. Tako nastalo pregrinjalo prahu, olja in vode je spolzko in vozilo je v nevarnosti, da ga zanese s ceste pri hitrosti, ki je primerna v suhem vremenu. Ta nevarnost pa je še veliko večja pri poledici na cesti, še posebno, če se pojavi samo na posameznih odsekih ceste, na katero neizkušeni voznik ni pripravljen. Z grobim zaviranjem v taki situaciji povzročimo1, da začno kolesa drseti, z blokiranjem koles pa se izpostavljamo nevarnosti, da bo vozilo (Nadaljevanje na 9. strani) Več previdnosti na cesti Kaj pravite k temu? Ali je kaj čudno, da pride do prometnih nesreč in smrtnih žrtev, če se vozniki tako brezobzirno obnašajo na cesti, kakor se je obnašal voznik Fiata 1300 ljubljanske registracije 26. septembra 1969 na odseku KMETIJSKI INŠPEKCIJSKI UKREPI NALOGE IN DOLŽNOSTI KMETIJSKE INSPEKCIJE SO DOLO-CENE V 7 TEMELJNIH IN REPUBLIŠKIH ZAKONIH TER NA TEJ PODLAGI IZDANIH IZVRŠILNIH PREDPISIH. POSEBNEGA ZAKONA O KMETIJSKI INŠPEKCIJI NI IN JE ZATO DELO KMETIJSKEGA INŠPEKTORJA MARSIKDAJ ZELO OTEŽKOCENO, KER SO OSTALI MATERIALNI PREDPISI VČASIH TOGI IN NESPREJEMLJIVI. Na podlagi predpisov o kmetijskih zemljiščih je naloga inšpektorja, da kontrolira delo kmetijskih organizacij in privatnih obdelovalcev, spremlja izvajanje odlokov, vodi evidenco v zakup vzetih in danih zemljišč družbenih organizacij, pa tudi privatnikov, le da ti teh pogodb ne prijavljajo. Zato prijavljajte upravnemu organu zakupne pogodbe, ker se boste s tem izognili kasnejšim sankcijam. Važno delo inšpektorja je odkrivanje neobdelanih in zanemarjenih kmetijskih zemljišč. Zakon v tem primeru ne predvideva denarnih kazni, ampak odvzem takšnih zemljišč za dobo od 1 do 5 let. Ta zemljišča se nato oddajo v najem, čeprav je včasih težko dobiti človeka, ki bi bil pripravljen to zemljo obdelovati. Poleg tega kmetijski inšpektor sodeluje pri: arondaciji, spremembi kulture zemljišč, itd. Iz predpisov o živinoreji je najvažnejše skrbeti za dobre plemenjake, če hočemo izboljšati našo živinorejo. Zato je važno, da se vrši v redu osemenjevanje, kjer je to mogoče. V bodoče bo inšpekcija kazensko ukrepala proti vsem rejcem, ki pripuščajo takoimenovane »črne« bike, enako pa tudi proti rejcem, ki majo breje krave, pa se ne bodo mogli izkazati. da so jih umetno osemenili ali pa pripustili k licenciranomu odbranemu biku. Pri delovnih organizacijah kmetijska inšpekcija skrbi, da imajo v redu svojo rodovniško službo in sploh vso dokumentacijo, ki je potrebna za uveljavljanje premije. Rejci sami pa bi morali skrbeti, da bi v svoje hleve uvedli enotno pasmo živine in ne tako, kot je do zdaj, da je vsak rep v hlevu drugačne barve. Semensko blago se kontrolira samo v trgovinah, ker na našem terenu ni delovnih organizacij, ki bi seme pridelovale ali dodelovale. Pri vsaki ugotovljeni nepravilnosti inšpekcija takoj ukrepa. Enako je tudi s kontrolo umetnih gnojil. Inšpekcija zlasti pazi na izvajanje (Nadaljevanje s prejšnje strani) zasukalo. Zaradi tega je treba pri vožnji na mokri ali poledeneli cesti na stopalko za zavoro pritiskati z občutkom in tako, da zavore ne blokirajo. Na navedene nevšečnosti in težave, ki jih imajo vozniki vozil v jesenskem in zimskem času, morajo računati tudi pešci, kadar hodijo po cesti ali prečkajo cesto na prehodu za pešce. Podaljšana zavorna pot na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti ima lahko hude posledice pri nenad- predpisov glede kvalitete in načina deklariranja ter embaliran j a umetnih gnojil. Če to ni usklajeno s predpisi, proti kršilcem primemo ukrepa. Vse polno imamo na naših njivah, v sadovnjakih, vinogradih, skladiščih, itd. raznih škodljivcev in b.olezni, ki nam uničujejo (naše težko pridobljene pridelke, zato je dosledno izpolnjevanje predpisov o varstvu rastlin zelo pomembno. Ker že predpisi sami predvidevajo, kaj vse bi morali ukreniti, bi bili ukrepi kmetijskega inšpektorja skoraj odveč; toda na žalost naši pridelovalci teh predpisov ne izpolnjujejo. Največkrat ukrenejo samo najnujnejše, kar pa v večini primerov ni dovolj. Tako npr. zavzeto zatirajo koloradskega hrošča, na žalost pa pozabljajo, da ima ta škodljivec pri nas obvezno 2 ali 3 generacije tekom vegetacijske dobe krompirja. In ker zatirajo samo prvo, ker menijo, da kasnejši pojav ne škoduje več krompirju, zato je naslednjo pomlad tega škodljivca dvakrat več, in se potem čudijo, od kod se je vzel. V resnici pa je to samo posledica njihovega zgrešenega mnenja. Mogoče vmes nekaj besed o zatiranju ameriškega kaparja. Naši sadovnjaki Z odlokom skupščine naše občine je bil 29. februarja 1968 ustanovljen sklad za financiranje kuli/urno prosvetne in telesno kulturne dejavnosti. Sklep o ustanovitvi tega sklada je narekovala nujna potreba, da se zagotovi nemoteno delo kulturnim organizacijam v naši občini, kot na primer našim knjižnicam, ki so še vedno osnovni vir izobraževanja v centrih in na podeželju, podpreti naše gledališke odre s tem, da podpremo s sredstvi naša amaterska gledališča, ali posredujemo gostovanja poklicnih gledališč. Prav tako so tu še naši pevski zbori, godbe na pihala, ki so v naši občini kar tri, posredovanje raznih predavanj, delovanje lutkovnih odrov itd. Nič manj ni važno, da damo čim večjo možnost življenja in intenzivnega delOr vanja našim telesnovzgojnim organizacijam. Podpreti delovanje naših TVD Partizan, ki naj bi izpolnila nadvse važno nalogo, nuditi našim občanom možnost telesne rekreacije in naši mladini osnovno telovadbo. Dolžni smo prav tako podpreti delovanje naših športnih društev, kot so: nogomet, rokomet, košarka, namizni tenis itd. Vse to v naši občini obstoja in upravni odbor sklada se je moral ravnati po določilih svojega statuta in nem prečkanju ceste ali pri hoji po pluženi cesti, ko ob robovih cest nastajajo visoke snežne stene in se v taki situaciji voznik ne more izogniti pešca v varni razdalji. Končno bi opozorili še starše in jim priporočili, da otroke stalno opozarjajo na nevarnosti na cesti, predvsem pa, da se ne bodo drsali, sankali ali kepali na prometnih cestab. Dolžnost vseh koristnikov cest je. da z največjo previdnostjo in obzirnostjo na cesti pripomoremo za večjo varnost na njej. CENKO JANClC propadajo, mi jih pa še vedno zanemarjamo. Potrudimo se, da ta pojav vsaj delno zatremo. To bi lahko dosegli s sanacijo sadnega drevja, s pomlajevanjem, škropljenjem in obimim gnojenjem, s tem bi tudi zmanjšali alterativno rodnost in bi imeli pridelek vsako leto in ne tako kot doslej, enkrat premalo ali nič, drugič preveč. Poleg teh dveh škodljivcev pa je še nešteto drugih, ki za naše razmere niso tako važni. Da je zatiranje škodljivcev tako slabo, je vzrokov več. To so‘zlasti razmeroma nizke cene pridelkov, težave pri prodaji kmetijskih pridelkov in ne nazadnje Slaba opremljenost mnogih kmetovalcev s primernimi pripravami za zatiranje. Ostala dva predpisa, to je zakon o sadilnem materialu in zakon o vinu za področje naše občine nista tako pomembna, čeprav je mnogo dela tudi na tem torišču. Če bomo hoteli doseči v kmetijstvu vse tisto, kar si vsi želimo, potem bo treba še bolj kot doslej dosledno izvajati vse predpise in če bo treba tudi ob uporabi ostrejših inšpekcijskih ukrepov zoper vsakogar, ki jih ne bi hotel upoštevati. PAVLINA ING. PLAZNIK na svojh sejah ugotavljati delavnost in temu adekvatno bi moral tudi zagotoviti razpoložljiva sredstva . V letu 1968 je bilo teh sredstev 47.502 din, vštevši 12.000 republiške dotacije, od tega namensko za knjižnice 7.000 din, za dvoje gostovanj poklicnega gledališča 2.000 in za restavriranje fresk v cerkvi Marija Gradec 3.000 din. Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij je prejela za vso dejavnost le 5.500 din in prav toliko občinska zveza telesno kulturnih organizacij, zveza strelskih organizacij pa 2.750 din. Po statutu sklada je bilo 15 % od skupnih sredstev določenih za manjše investicijske potrebe društev. Tu je UO sklada sklenil, da se ugodno reši prošnjo za popravilo godbenega doma v Radečah in se krije račun v znesku 4.000 din. Za leto 1969 se je finančno stanje sklada znatno izboljšalo, saj je znašala dotacija občinskega proračuna 100.000 din. Nekaj sredstev je bilo prenešenih še iz prejšnjega leta in tako je UO sklada določil za dejavnost zveze telesne vzgoje 45.000, za dejavnost zveze kulturno prosvetnih organizacij pa 27.000, za strelske organizacije pa 12.000 din. Tudi sredstva za investicije društvom so bila večja. Tako bodo s temi sredstvi naši strelci uredili strelišče v Rečici in pripravili novega v Radečah (8.000 din). Športno društvo Papirničar bo dobilo podporo za svoj stadion 2.000 din, TVD Partizan Radeče za popravilo oken v svojem domu 2.000 din. Za gradnjo knjižnice v Laškem pa je UO sklenil prispevati iz razpoložljivih sredstev 3.000 din. Vsekakor je treba pohvaliti razumevanje občinske skupščine, ki se je zavzela za izboljšanje materialnega stanja naše kulturne dejavnosti. Dohodki sklada sicer še ne zadoščajo za kritje vseh potreb, pa vendarle omogočajo znatno poživitev vseh dejavnosti, ki jih sklad financira. PERGAR VIKTOR Več previdnosti na cesti Kako je $ sredstvi za financiranje kulturne dejavnosti v občini RYBAK MILOS, dipl. pravnik in profesor zgodovine: Primož Zidanje številnih podružnih cerkvic in priporočanje k svetnikom sta bila prvi povod, da je mladi duhovnik pokazal reformatorske ideje. V pridigah je napadal svoje farane in jim očital prepogosto zidanje podružnic. Trubar je posebno napadal pobožne ženske, ki so dajale pobudo za zidanje posameznih cerkvic, ni pa pomislil, da je bil vzrok zidanja lahko tudi obramba pred Turki, kot je bilo to v Marijagradcu. Takole je zapisal: »Spomnite in vprašajte se, skozi koga, kako in kdaj so le-te ene nove cerkve v naših deželah gori prišle, so sezidane in je k njim toliko blaga prišlo, kakor na Sv. Gori pri pri Gorici, nad Laškim, na Brunku, na Kumu in drugod. Niso li vse te cerkve le od teh hudičevih lažnjivih bab gori prišle?« Torej je bila cerkvica v Marijagradcu tarča Trubarjevih napadov (morda je mislil tudi na cerkev sv. Katarine v Kuretnem, pozidano po 1500), poleg tega pa tudi podružnica sv. Treh kraljev na Brunku v radeškem vikarijatu. Trubar dalje poroča, da je v tistem času, ko je bil on »fajmošter v Loki pri Radečah«, neka ženska hotela sezidati na hribu med Kompo-Ijem in Šmarčno (na desnem bregu Save — tedaj je spadal ta okoliš še pod Loko) cerkev v čast sv. Boštjanu in sv. Roku. Ljudje so že postavili na tem kraju leseno kapelico, prina- N AG ROBNIK ŠTIHOVIH V LAŠKEM IZ LETA 1578 Trubar v Laškem NADALJEVANJE 2 šali darove in že pripravljali kamenje za zidanje, »ampak jest sem takemu zidanju in ofrovanju močno zoper pridigal in govoril«, tako piše Trubar, »za tega voljo so mene hoteli ti farmani na Šmarčni biti (tepsti), da sem od njih moral pobegniti«, Potem je poslal k ženski svojega vikarja Jerneja Rugla, ki je spoznal, da govori ženska zmedeno. Kljub ljudski jezi je Trubarjeva beseda tedaj toliko zalegla, da cerkve niso se- ♦ v zgoaovmi reformacije je * S odkazano Trubarju mesto i Z nesebičnega propagatorja tu- Z « jih idej, v zgodovini sloven- ♦ ♦ skega naroda oznanja Tru- Z Z barjev program jutranjo ♦ ♦ zarjo novega dneva. ♦ ♦ France Kidrič, 1908 * : : ♦♦♦♦•»*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦*♦ zidali, pač pa so po Trubarjevem odhodu sezidali v župniji Loka cerkev sv. Fabjana in Boštjana na Poljani na levem bregu Save. Dalje piše Trubar: »Glih tako ena druga baba je hotela imeti, da bi se bila ta tretja cerkev gori na Brunki per tih Treh kraljih zidala«. Tudi tam je Trubarjeva beseda toliko zalegla, da na Brunku niso več zidali. Prvi stik Trubarja z njegovimi verniki je bil torej tak, da verniki niso bili naklonjeni njegovim reformatorskim idejam. Ravno v Laškem je Trubar, tedaj še katoliški duhovnik, začel kupovati in študirati knjige verskih reformatorjev, kar je pozneje vplivalo na njegovo versko usmeritev, posamezne njihove nauke pa je že tedaj skušal vpletati v pridige. Posebno zvezo z Laškim je imel v tistem času Sigmund Weichselberger (Žiga Višnjegorski). Ime razodeva, da je bil iz Višnje gore (nemško Weixel-burg). Se pred Trubarjevim prihodom v Laško je bil Sigmund oskrbnik deželnoknežje gospoščine in deželskega sodišča, kupil si je tudi tedaj dvorec nasproti župnišča (sedaj zdravstveni dom), ki je imel majhno gospoščino z 19 podložnimi kmeti. Ta gospoščina je od tedaj nosila 400 let naziv Weichselbergerjeva gospoščina in stari ljudje so še do nedavnega imenovali sedanji zdravstveni dom Weichselbergerhof. Ta vitez je opravljal važne naloge v zvezi s Turki: leta 1528 je kot cesarski odposlanec potoval v Carigrad, da bi turškega sultana odvrnil od napadov na naše kraje. Ko to poslanstvo ni uspelo, se je kot oficir boril proti Turkom na Dunaju in jih premagal pri Mariboru. Weichselberger je bil kot zastopnik kranjskega plemstva večkrat na zborovanjih v Avstriji in Nemčiji in pri tem ni skrival svojih simpatij za versko reformacijo. Ne vemo sicer, koliko je Weichselberger v času Trubarjevega službovanja bival v Laškem. Trubar v svojih spisih omenja Weichselberger j a in zato je precej verjetno, da sta se seznanila v Laškem, saj sta župnišče in Weichselberger jev dvorec soseda; če se ne bi bila spoznala v Laškem, sta lahko prišla v stik v Radečah, kjer je bil Weichselberger lastnik bližnjega gradu Žebnik (Siebenegg). Poznanstvo z Weichselberger jem je Trubarja še utrdilo v naklonjenosti reformaciji. Weichselbergerjevi prijatelji med ljubljanskimi plemiči in duhovščino so bili tudi naklonjeni reformaciji in v tem poznanstvu lahko najdemo tisto zvezo, ki je Trubarja privedla iz Laškega v Ljubljano. V Laškem je bil Trubar spoznal rodbino Štih (njen nagrobnik iz leta 1578 je še danes vzidan v cerkveno steno na desni strani glavnih vrat). Matija Štih. ki je bil cerkveni, kjju-čar, je dal pozidati in poslikati cerkev v Marijagradcu. Tudi Erazem Štih je 1528. leta omenjen kot cerkveni ključar, zato je precej verjetno, da ga je Trubar še osebno poznal. Trubar je tedaj izvedel, da je ta mož 40 let prej našel ob begu Turkov v njihovem taboru majhnega otroka, ki so ga bili Turki ugrabili in ga namenili za janičarja. Najdenčka je Erazem Štih vzel k sebi, ga dal krstiti na ime Mihael in ko je dorastel, ga je poslal študirat na Dunaj. Ker njegovih staršev niso poznali, je nosil priimek po nemški obliki za Laško (Tuffer), torej Tif-fernus. Ko je Mihael Tiffernus na dunajski univerzi diplomiral, je ostal na Dunaju in bil vzgojitelj plemiških sinov, od leta 1526 učitelj wiirttem-berškega princa Krištofa. Svojega učenca je rešil, da ni padel v turško ujetništvo med obleganjem Dunaja in mu tudi pomagal, da se je z begom v Nemčijo rešil avstrijskega va-ruštva. Ko Krištof ni potreboval več učitelja, je Mihael Tiffernus ostal še nadalje pri njem kot prijatelj in spremljevalec. Vse to je Trubar lahko izvedel od rodbine Štih in si tedaj najbrž še ni mislil, da bo kdaj pozneje užival v tujini naklonjenost laškega rojaka Tiffernusa in njegovega vladarskega prijatelja Krištofa W iirttemberškega. (Nadaljevanje v naslednji številki) Tri pomembne spremembe iz odloka o prispevkih in davkih občanov Na septembrskem zasedanju občinske skupščine sta oba zbora obravnavala in sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Laško. To je prva sprememba po njegovem sprejetju v februarju letos (Uradni vestnik občine Laško, št. 1—5/1969). Čeprav obsega odlok o spremembah in dopolnitvah prvotnega odloka vsega 12 členov, se domala vse sprejete spremembe nanašajo deloma na črtanje nekaterih členov, deloma pa na določnejšo in popolnejšo formulacijo dosedanjega besedila, ki ga je bilo treba vskladiti z zvezno in republiško zakonodajo. Pomembnejše spremembe in dopolnitve, ki utegnejo zlasti zanimati zavezance, so predvsem tri. Prva sprememba se nanaša na dosedanji 26. člen odloka, ki sedaj konkretno določa, da se lahko: šiviljam, tistim, ki krpajo perilo, krojačem, pletiljam, mehanikom, čevljarjem, izdelovalcem umetnega cvetja, za so-darstvo, frizerstvo, fotografom, kovačem, zidarjem in ključavničarjem odmeri prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, če opravljajo te dejavnosti kot postranski poklic, v zmanjšanem obsegu, priložnostno ali brez poslovnega mesta, pretežno s svojo fizično silo . Druga posebnost se nanaša na olajšavo, ki jo je že dosedanji 31. člen priznaval zavezancem in jih oproščal plačila občinskega prispevka za prvih 6 mesecev poslovanja, razen za avtoprevoznike in dopolnilno obrt. Sprememba, ki velja od 15. septembra dalje pa sedaj poleg avtoprevoznikov in za dopolnilno obrt izvzema iz olajšave tudi tiste nove zavezance, ki obrt nadaljujejo v istih poslovnih prostorih s pretežno dosedanjimi osnovnimi sredstvi, orodjem ali inventarjem. Kljub temu pa se navedena olajšava prizna tistim prevzemnikom, ki poslovne prostore, osnovna sredstva, orodje in inventar kupijo, pa niso s prejšnjim lastnikom v sorodstvenem razmerju do vključno drugega kolena. In končno še tretja pomembna sprememba, ki se nanaša na doseda-42. člen odloka. Ta je v tem, da se za letošnje leto davek na kmetijske proizvajalne priprave od traktorskih Do novega leta nas loči le še kratek čas, katerega moramo izkoristiti za priprave na praznovanje novoletne jelke. Skoraj vsako leto doslej smo organizirali preko šolskih kolektivov s sodelovanjem Občinske zveze društva prijateljev mladine obdaritev predšolskih otrok, ki obi- NE POZABITE NA PLAČILO NAROČNINE! skujejo Vzgojno varstveni dom in otrok, ki obiskujejo šolo. Zaradi pomanjkanja sredstev so ta darila bila sorazmerno skromna, kar pa je bilo z obzirom na stanje tudi opravičljivo. Denarne prispevke za nabavo daril so prispevale delovne organizacije, ki imajo patronat nad posameznimi šolami. Prav gotovo tudi letos ne bo mogoče zbrati več sredstev kot prejšnja prikolic z nosilnostjo nad 1,5 tone ne plačuje. Po 200 dinarjev letno pa se plačuje za traktorje nad 35 KM, buldožerje, velike mlatilnice (s kapaciteto nad 1500 kg na uro) ter strojne žage za lesno predelavo. Pri tem je dosedanje določilo iz navedenega člena ostalo še naprej v veljavi, namreč, da za žage na strojni ali vodni pogon plačajo predpisani davek le tisti zavezanci, ki režejo les tudi drugim osebam. T. leta. Zaradi tega bi predlagali delovnim organizacijam, da ob novem letu obdarijo posamezne šolske kolektive s kolektivnim darilom, za čimveč otrok pa naj se pripravijo primerne kulturne prireditve, ki bi našim najmlajšim ostale v trajnem spominu. Konkretne priprave se še niso pričele, vendar je Občinska zveza društva prijateljev mladine že pripravila predloge, ki pa niso še dokončni. V prvih dneh decembra bo odločeno, kako bodo letos cicibani in pionirji praznovali novoletno jelko. Občinska zveza društva prijateljev mladine, ki je pred kratkim začela pod novim vodstvom zopet delovati, se bo prav gotovo potrudila, da bo praznovanje prijetneje, kot pa je bilo prejšnja leta. Wimmer Hinko Gibanje prebivalstva v občini Od 21. 10. do 20. 11. 1969 SMRTI: PUŠNIK Karl, (84), upokojenec. Rečica 81; ROPRET Franc, (77), upokojenec, Strmca 8; ŽVEPLAN Amalija, (70), prevžitkarica, Lažise 1 * KLINAR Jože, (71), upokojenec, Laško 285; RANER Marija, (70), gospodinja, Strmca 68; LAH Marija, (43), gospodinja Šmohor 6; GLOBELNIK Marija, (84), kmetovalka, Zagrad 32; KMETIC Franc, (71)/ kmet, Svibno 29; VRESNIK Rozi, (81), šivilja, Radeče 142; SOTLAR Janez, (73), upokojenec, Brunška gora 13; ZAJEC Antonija, (68), upokojenka, Zagrad 35 ; ŠANTEJ, Marija, (79), prevžitkarica, Paneče 31; SUHODOLČAN Ivan, (79), upokojenec, Lože 6 a ; FUNKELJ Matilda, (64), gospodinja, Stren-sko 17; PLAHUTA Antonija, (77), upokojenka, Breze 57; VIDEC Anton, (63), prevžitkar, Olešče 15. RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA DECEMBER 1969 V decembru 1969 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1969 Zivinozdravnik 6. 12.— 8. 12. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče 13. 12.—15. 12. Dr. Malenšek Slavko, Laško 20. 12.—22. 12. Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško 27. i2._29. 12. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj drugega dne. Dežurni veterinar vrši umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu. Priprave za novoletno jelko PO POTRESU PORUŠENI DEL BANJALUKE Po katastrofalnem potresu, ki je zajel Banjaluko in nekatere kraje Bosanske Krajine, smo čutili tudi mi potrebo, da se takoj in čimbolj aktivno vključimo v akcijo zbiranja sredstev za pomoč prizadetim. Formiran je bil štab za pomoč prizadetim po potresu v Banjaluki. Ta je takoj navezal stike z vsemi delovnimi organizacijami, ki naj bi pomagale v denarju ali materialu. Aktivirani so bili vsi krajevni odbori Rdečega križa in krajevne organizacije SZDL, da zbirajo prispevke od občanov, ki niso zaposleni. V delovnih organizacijah so osnovne sindikalne organizacije izvedle akcijo zbiranja prispevkov za prizadete na ta način, da vsak zaposlen prispeva 2 % od čistega osebnega dohodka. Moram reči, da so v veliki večini delovnih organizacij izvedli akcijo takoj. Na žiro račun sklada je bilo doslej nakazano 55.000,00 N-din, katere je sklad takoj nakazal na račun prizadetih v Banjaluko. V teku tega meseca bodo predstavniki Rdečega križa, krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti zbirali prispevke še od občanov, ki niso zaposleni (upokojenci, kmetje in obrtniki). Omeniti pa moramo, da nekatere delovne organizacije doslej še niso nakazale svojega prispevka, čeprav so samoupravni organi sprejeli ustrezne sklepe. Prosimo občane, ki doslej še niso dali svojega prispevka, da se takrat, ko jih obiščejo predstavniki KO SZDL in RK Domala leto in pol so občani Krajevne skupnosti Rimske Toplice živeli od obljub Elektro Celje, ki je vsakokrat znova zagotavljalo, da bo uredilo javno razsvetljavo v Rimskih Toplicah. Ob takratnih pogojih 'smo to razumeli. Ko so končno sedaj menda v glavnem uredili omrežje, smo občani upravičeno pričakovali, da bo tudi javna razsvetljava urejena. Vendar temu ni tako. Sedaj sredi novembra se od Rimskih Toplic do naselja Ogeče vžigajo luči javne razsvetljave že ob 17. uri,kar je času in ob nastopajoči temi primerno in prav! Drugače pa je na odseku Ogeče—Smar-jeta, kjer luči iprižgejo šele ob 19. uri — torej dve uri pozneje, ko je že popolna tema. V temi hodijo, stojijo in čakajo potniki na avtobus na vseh treh postajališčih v Smarjeti, ko vstopajo ali izstopajo z avtobusov, ki vozijo skozi Smarjeto ob: 17.02 — 17.32 — 17.47 — 17.53 in 18.28 uri. Temu nasprotno pa ob prekomerni večerni temi te luči na odseku Ogeče — Šmarjeta gorijo zjutraj ob polnem dnevu še ob 8. priključijo tej akciji in s ^vojim prispevkom pomagajo prizadetim po potresu ter tako omogočijo obnovo porušene Banjaluke in krajev v Bosanski Krajini. Wimmer Hinko uro za prižiganje in ugašanje luči javne razsvetljave tudi za traso od Ogeč do Smarjete. Elektro Celje zato javno vprašujemo: — Ali ne bi bilo bolj smotrno, če bi jutranjo nepotrebno razsvetljavo primaknili večerni in jo v tem času naravnali nekako od 17. do 7. ure; — ail ne bi bil že čas, da se dosledno, kakor so že bile, še tudi ostale navadne žarnice zamenjajo z živosre-brnimi; — zakaj na celotnem odseku Šmarjeta — Rimske Toplice še niso vse luči usposobljene, da bi brez razlike v istem času in na vsej trasi služile svojemu namenu; — bo sploh in kdaj to stanje zares in v popolnosti urejeno? zpt OPOMBA UREDNIŠTVA: Čeprav smo že zdavnaj zaprosili Elektro Celje za pojasnilo, odgovora doslej še nismo prejeli. Foto: Franc Perse Razlaga Rajka Kosca, gradbenega delovodjo iz Rimskih Toplic so vprašali, zakaj je y občini Laško toliko plazov. Odgovoril je: — Precej nas je, pau-rov, ki smo že zbežali za kruhom v dolino. Zdaj gre pa še zemlja za nami, ker je nihče ne obdeluje! PA SE RES JE! (Iz Nedeljskega dnevnika) ČUDNA JAVIVA RAZSVETLJAVA Občani s tega odseka ne moremo razumeti teh nesmislov, ker vemo, da danes za takšno stanje ni več krivo omrežje, ampak je vse odvisno le od dobre volje pristojne rajonske službe, ki naj bi potrebam ter času primerno naravnalo ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA DECEMBER 1969 Skupščina občine Laško — Urejuje »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko \ N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. V času od 1. do 31. decembra bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice (od sobote do ponedeljka zjutraj tudi za ob-močje Radeče) in k temu spadajoče okolice poslovala' po naslednjem razporedu:_____ 1969 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 12.— 7. 12. Dolanc dr. Jože Sološi Helena 8. 121—14. 12. Pečar dr. Samo Maroša Marija 15. 12.—21. 12. Dolanc dr. Jože Soliiši Helena 22. 12.-28. 12. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 29. 12.— 1. 1. 1970 Pečar dri Samo Maroša Marija Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javijo .dežurnim, ki so v službi tisti dan.