IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZA06TALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCH1 6-11 — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANK1RA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOST1 ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PL AČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. Obnovljena izdaja leto II. štev 80. DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Nevarnost vojne je velika in neposredna, kot kaže primer Koreje. OJAČIMO IN POSPEŠIMO ZATO AKCIJO NABIRANJA PODPISOV ZA MIR! TRST SOBOTA,'1. JULIJA 1950. Cena 15 lir Yojni hujskači Združenih držav Amerike Ameriški napad na Korejo in Formozo [e najtežja imperialistična provokacija proti miru v svetu Titova vlada ščiti napadalce ^lada LR Kitajske smatra ukrepe ZDA za napad na svojo državo in bo brez Osedla Formozo - Edinice LR Koreje osvobajajo doslej zasužnjeni del dežele - Dogodki tizkrinkujejo zavojevalni načrt glavnega stana ZDA - Miroljubno, a odločno stališče ZSSR ozira na to sami iun‘ia Danes je namestnik zunanjega ministra spR Gromiko izročil ameriškemu poslaniku v Moskvi odgovor sovjet-, e vlade na noto ZDA, v kateri zahteva slednja, da naj sovjetska vlada j. ervenira pri vladi Severne Koreje za umik njenih čet severno od ■ vzporednika. WVlada ZSSR ugotavlja, da je napad izvršila vladajoča klika Južne ijv • Sovjetska vlada, ki je vedno dokazala svojo politiko nevme-,ania v nodranje zadeve tujih na- «rt; se bo tudi v slučaju Koreje ala teh svojih načel. . udi vlada Ljudske republike Ki-j a m vzhodu. Kitajski zunanji mi- je podala svoje stališče v jpo- jjske Ijjdu ameriške intervencije na Da- iJler' Cu Enlaj je podal sledečo jv°: «v imenu vlade ljudske resi?, e Kitajske izjavljam, da pred-Jv‘ja Trumanova izjava o premiku !{ efiške flote vzdolž obale Formoli, oborožen napad proti ozemlju j Ujske». Kitajska vlada je nadalje (j?vila, da bo brez ozira na to navdala svoje operacije za zasedbo kitajskega otoka. rJadio Moskva obvešča, da so amebo*' bombniki tipa «B 29» izvršili v nbni napad na glavno mesto se- 1,/Uo Koreje Pyongčang. Ameriška lala sc ---- — ------------- 8a kalibra na mesto ter pov* t„a*a so vrgla 300 bomb najrazli- številne žrtve med civilnim Rivalstvom. sJUPHedovanje demokratične voj-vs; Severne Koreje se nadaljuje na U èrti. Reka Han je bila preko-l),.ena na številnih mestih, a med »Jetičnimi tolpami Južne Koreje 0J* obupna anarhija. V štirih n, ," od začetka sovražnosti so de-I n0 aratične čete napredovale od 70 n, km in zasedle na desetine med njimi glavno mesto Seul. Róvi dogodki na Daljnem vzho-sPloh in posebno v Koreji so javili pred vsakega človeka lajšanje, kdo je povzročil oboro-,, napad? Kako je prišlo do nje- jRvi Veliki propagandni val an-^-arneriškega tiska je splahnel, a hati prihajajo vse težja dejstva, ^ kažejo pravo ozadje velike voj-lijjfpvokacije. Vsak, kdor je sledil iJPju tiska v zadnjem času, se e,)Sv *Ja’ da 80 poslednje tedne C«,i najvišji vladni krogi ZDA i„ *u pozornost Daljnemu vzho-’a Japonskem so se vrstile kon--Pce Mac Arthurja z visokimi ildRtavniki Wall Streeta, ameri-'ifj vojnim ministrom Johnsonom, Rmnim šefom glavnega stana Jmyem in znanim vojnim huj- 19. junija obvešča «Associated Press», da je zahteval Mac Arthur v Washingtonu, «da mu stavi vrhovna komanda na Daljnem vzhodu na razpolago ojačenja vseh vrst». 20. junija prinaša «Le Monde» glasilo francoskih kapitalistov vest «New York Timesa»: «Kmalu bo moralo ameriško državno tajništvo in ministrstvo za obrambo zavzeti težke odločitve». 22. junija poroča «Le Monde» ponovno iz New Yorka, da je cilj potovanja Dullesa, Bradleya in Johnsona nova politika totalne diplomacije v Aziji. Ta polika obstoja predvsem v utrditvi dejanskega stanja, ki je trenotno zelo nesigurno. 22. Junija izjavlja Dulles v Tokiju: «Potrebno je poslati v najkrajšem času vojaško pomoč na Formozo». Tako so pripravili ameriški imperialisti veliko vojno provokacijo v vseh podrobnostih: Obiskali so Korejo, pripravili napad na meji sami v vseh podrobnostih, obljubili Li Sin Manovi kliki že v naprej vso podporo, pripravljali že v naprej zasedbo Formoze ter pomoč kolonialnim režimom v Indokini, Indoneziji in na Filipinih. Vse je bilo že v naprej pripravljeno. Začetek sovražnosti Kako se je začel napad ob 38. vzporedniku? Predsednik Ljudske republike Severne Koreje, narodni heroj Kirn Ir Sen je podal o tem izjavo na radiju: «Sile lutkovne vlade Syng-j imele južne čete te uspehe po na-man Rheeja so sprožile ofenzivo j padu severnih. Potek dogodkov pa proti našemu ozemlju severno od ; je dokazal, da so izgubili imperia-33. vzporednika. Junaške obrambne , Ustični hlapci Syngman Rheeja v čete so se zoperstavile napadu ter • razdobju treh dni svoje glavno me-ustavile napredovanje sovražnika. ; sto Seul in celo vrsto drugih mest Ljudska demokratična vlada je pre- j vkljub nesramni intervenciji ame-tehtala položaj in ukazala ljudski riških ,*orozen;h sil, vkljub silni vojski, da preide v odločno proti-1 j., .. , , V , ofenzivo. «Tako je Syngman Rhee- j 1)11 1 uu a yris letalstva in ! mornarice četam Južne Koreje. Ra- jev a klika sprožila državljansko vojno na področju Kimhon, Hladu in Hervon ob 38. vzpredniku. Napad je sledil prav na mestih, ki jih je teden dni prej obiskal Dulles. Da so napadle v resnici fašistične čete Južne Koreje, dokazujejo poročila kapitalističnih časopisov v prvih dneh. Tako javljajo demo- ko je torej mogoče, da so, dosegle fašistične čete Južne Koreje prav na začetku uspehe, če so bile baje nepripravljene na napad in so bili napadalci «komunisti» s severa? Kako je mogoče, da narašča kaos med južnimi četami iz dneva v dan, čeprav bi morale glavne sile te krščanske «Ultime Notizie» v po-1 vojske šele nastopiti, ker so bile nedeljek, 26. junija, da je uspelo i ob priliki začetnega spopada odda-južnim četam zavzeti mesti Heejo I ljene od meje? Pisanje kapitalistič-in Kajon severno od 38. vzpored- I nega tiska samo dokazuje, kdo je Časopis trdi seveda. ,da so [ bil napadalec. mika. inferri Dullesom. Priznani cilj teh % 6renc je bila «revizija» ame-K ? imperialistične politike na ilt6g èm vzhodu ter konec annerirà «nevmešavanja» na Formozi. ,em' konferencami na Ja-4sibkem pa je vojni hujskač Dulles Njg n° obiskal Južno Korejo, se V°ril s tamkajšnjo fašistično in 20. junija celo obiskal na 38. vzporedniku, prav na S()h 1» a mestih, kjer je pozneje prišlo 'ijjj^okatorskega napada Li Sin ^►„7 ih čet proti ozemlju Severne V ijb .sklbpu vojnih priprav ameri-«i| 'imperialistov na Daljnem vzho-VjJ. nahajajo tudi zaostrene te-V«ne in policijske mere proti ^Jhistični partiji in ostalim de-Mitjjiènim silam Japonske. To 'ti n izvajajo ameriški imperia-Vy»® Japonskem zato, ker vidijo b0- °^* demokratični pokret in da bi jim ta , utegnil pre-1 njihove vojne podvige. Se tiče stanja v Južni Koreji Sidrno na 2. strani obširen zgo-Mj, Ji članek. Potrdilo pa imamo i najvišjih osebnosti zunanje-^''nistrstva ZDA. Clan držav-* *iatv'*ništva ZDA- Prof. Latimore N,*V.lsa| v nekem svojem tajnem Preteklega avgusta (jpovze->z demokrščanskega časopi- Trumanova politika razkrinkana pred OZN m mednarodno javnosljo Na osnovi prvih vesti, ki so prišle v nedeljo, 25. junija, na Organizacijo združenih narodov o spopadu v Koreji, je predstavnik ZDA v Varnostnem svetu zahteval sest trnek tega 'sveta. Tako so se člani Varnostnega sveta sestali v nedeljo ob 14.30 Uri. Ze dejstvo, da na sestanku ni bil navzoč predstavnik Sovjetske zveze Malik (zaradi prisotnosti delegata Cangkajška), jemlje Varnostnemu svetu (po pravilih Organizacije združenih narodov) vsako pravico sklepanja. Sklepi Varnostnega sveta so pa tembolj smešni, če pomislimo, da je med člani tega sveta ameriška lutka v obliki Cangkajškovega delegata, ki ne predstavlja nikogar. Najprej je Varnostnemu svetu, ne da bi delegacija OZN še poslala kako poročilo, predložil ameriški delegat resolucijo, s katero se obsoja Severna Koreja kot napadalec ter zahteva, da se čete Severne Koreje umaknejo na 38. vzporednik. Takega nesramnega dejanja si nista •niti francoski in angleški delegat, čeprav sta verna ameriška hlapca, upala podpreti ter sta vnesla popravek. Na osnovi poprravka je zahteval Varnostni svet (ki po pravilih OZN nima pravice sklepati), da naj se takoj prekinejo sovraž- nosti ter, da se čete umaknejo na 38. vzporednik. Resolucija torej ni omenjala kdo je napadalec. Zato pa so takoj zahtevali od delegacije OZN v Koreji, da pošlje svoje poročilu. Sedaj, ko smo že bili priča pro-vokatorskemu napadu ameriških oboroženih sil na Korejo, vemo, zakaj je ameriški delegat že od začetka zahteval, da se proglasi Severno Korejo za napadalca. Izjava Varnostnega sveta bi namreč dajala ameriškim imperialistom večje pravne možnosti za njihov napad. Tako pa ta skrpucani Varnostni svet ni niti izjavil, kdo je napadalec. Vkljub vsemu temu je podal 27. junija, predsednik ZDA, Truman izjavo, v kateri obvešča svetovno javnost, da je ukazal na osnovi predhodnih sklepov Varnostnega sveta pomorskim in letalskim silam Združenih držav, da nudijo vso podporo četam vlade Južne Koreje. Nadalje je ukazal 7. floti ZDA, da prepreči vsak napad proti Formozi, da bi tako preprečil propad Cang-kajškve klike. Predsednik Truman je tudi naročil pojačanje ameriških čet na Filipinih ter povečano po- moč imperialističnim Indokini in Indoneziji. hlapcem ČLANEK “PRAVDE, tilo ^•ornale del lunedi»): «Južna t)0?. Je bolj obtežitev kot korist Sle ' Združenih držav. Vpra- Nif koliko časa bo mogoče l Itj 1 Pri življenju sedanji režim j ae*eli. In celo sam napor, da iS r ,držali pri življenju je zelo f lama za tisto bando malih $ Dr-nIVrednih Cangkajškov, ki ' kjn7raJ° komunisti in ne spo-Mj, demokratične skupine Azije». iv 81-i ganski časopisi, med nji-tfjtsi ° angleških kapitalistov, , Je moralo priznati, da se „Je Li $i Manova vlada fa-li Ohlact-mctod’ da bi se ohranila t «e b i Razum,Jivo nam je zato, ‘a potrebna ameriškim im-rwVjj om in njihovim hlapcem v j;1 ótQj,yellka provokacija, ki bi sjko a,arneriško intervencijo, da iJ&afl0Tsi!a tamkajšnji režim pred . izvj tanjše provokacije so ,%edfne že prej. Tako so na s.%, ,v ade Severne Koreje 10. Aa' a Se izvedejo volitve te • ^li?v0rivrUŽitev celotne Koreje »'tto "i zločinci Li Sin Manove 'Vnp ar®tacijo obeh delegatov yjlìn) t',°reje, ki sta prišla na *7. J'la. C bln‘Ja izJavi Dulles v Koreji, "«ll,,0 Poslane v Korejo silne e orožja». Trumanovi sklepi predstavljajo nedvomno napadalno dejanje prav Hitlerjevega kova. Na to dejanje je odgovorila moskovska «Pravda»: «27. junija je predsednik ZDA, Truman, podal posebno izjavo v zvezi z dogodki na Koreji. Dogodki na Koreji, na katere se je obrnila pozornost svetovnega javnega mnenja, kažejo zgovorno, da se ameriški imperialisti ne ustavljajo na pol poti v naporih, da bi dosegli svoje Cilje. Kot znano je privedel provoka-torski napad čet lutkovne vlade Južne Koreje proti ljudski demokratični republiki dne 25. junija do vojnih operacij na ozemlju Koreje. Odgovarjajoč na ta napad so obmej ni oddelki in čete Ljudske demokratične republike Koreje podvzele u-spesne ukrepe ter izpolnjujoč ukaz svoje vlade prešle v protiofenzivo in prenesle vojaške operacije na ozemlje južno od 38. vzporednika. Vlada ljudske republike Koreje je znala večkrat dokazati svojo doslednost v obrambi korejskega ljudstva, v obrambi njegovega demokratičnega razvoja, neodvisnosti ter nacionalne enotnosti. Začetkom junija je enotna demokratična fronta Koreje in predsedstvo ljudske zbor-nive v Phyongangu izrazilo voljo korejskega ljudstva ter predlagalo uresničenje mirne združitve dežele. Klika Singmana Rheeja sprožila državljansko vojno 25: junija je klika Singman Rheeja v Južni Koreji odgovorila na predlog s tem, da je sprožila bratomorno državljansko vojno. Klika Singman Rheeja je stopila na pot vojnih pustolovščin zanašajoč se na vojaško pomoč svojih prekooceanskih gospodarjev. In danes se razkrinkujejo napadalni načrti njihovih varuhov. Kot je razvidno iz navedene Trumanove izjave, je ukazal pomorskim in letalskim silam Združenih držav, da nudijo oboroženo pomoč četam Singman Rheeja, izdajalca korejskega ljudstva. Istočasno je predsednik ZDA ukazal 7. ameriški floti. «da prepreči napad proti Formozi», kar predstavlja ukaz ameriškim oboroženim silam, da dejanjsko zasedejo del kitajskega ozemlja. Ta izjava pomeni, da je vlada Združenih držav Amerike podvzela odkrito napadalno dejanje proti Ljudski republiki Koreji in proti Ljudski republiki Kitajski. Izjava in dejanja Trumana nimajo primere v mednarodnih odnosih povojnih časov in dokazujejo dejstvo, da se ameriški vodilni krogi ne omejujejo več na priprave na napadalno vojno, nego so prešli k uresničevanju neposrednih napadalnih dejanj. Ali niso oni šli v svojih dejanjih predaleč? Ameriška vlada je z okornostjo, ki je zanjo značilna na polju mednarodnega prava, izrecno poteptala Listino združenih narodov ter postopala tako, kot da OZN sploh ne obstoja. Same po sebi se postavlja vprašanje: Kdo je pooblastil ameriško vlado, da podvzame ta korak? S tem, da je poslala v akcijo svoje oborožene sile, ali je vlada Združenih držav uskladila svojo politiko z organizacijo Združenih narodov, na katere se Truman in Acheson toliko zaklinjata, da ji bosta ostala zvesta? Kdaj je odobril Varnostni svet sklep, da se da vladi Združenih držav svobodne roke v napadalnem dejanju, ki ga je podvzela? Kot je znano niso niti OZN niti drugi mednarodni organizmi pooblastili vlade Združenih držav, da podvzame akcije proti Koreji in Kitajski, ki jih je Truman včeraj naznanil. S tem, da je podvzela svoje odkrito napadalno dejanje, si je vlada Združenih držav postavila očividno za cilj, da postavi Združene narode pred izvršeno dejanje». S tem člankom je pribila moskovska «Pravda» Trumana in ostale vojne hujskače na sramotni oder pred vsem človeštvom. Se celo oni protizakoniti sklepi Varnostnega sveta, ki so bili sklenjeni 25. junija niso dajali vladi ZDA pooblastila, da nastopi proti ljudstvu Koreje: navedena resolucija VS celo niti ni ugotovila, kdo je napadalec in tako ni dala sploh nikake niti najmanjše možnosti za intervencijo. Sestanek VS Na večer se je na ameriško zahtevo ponovno sestal Varnostni svet, ki ni Varnostni svet, ker ni v njem predstavnikov ZSSR in Kitajske. Pod pritiskom dovršenih dejstev ameriških imperialistov so razni kolonialni hlapci naknadno (11 ur pozneje) odobrili napadalne akcije ZDA proti Koreji. Žalostna hlapčevska vloga raznih delegatov v tem Varnostnem svetu je tembolj jasna, če pomislimo, da nobeden izmed delegatov ni protestiral in obsodil odkritega napa dalnega dejanja proti Formozi in torej proti Ljudski republiki Kitajski, a so nasprotno na široko govorili o napadalnosti Ljudske republike severne Koreje. Nihče izmed hlapčevskih delegatov ni protestiral zaradi ameriškega napadalnega dejanja proti Koreji, za katero ni dal Varnostni svet nikakega pooblastila. Višek smešnosti pa predstavlja, da je v tem Varnostnem svetu glasovala Cangkajškova lutka, ki ji je Trumanov sklep o dejanski zasedbi Formoze in odcepitvi od Kitajske vzel tudi poslednji videz «suverenosti», poslednji videz, da gre za predstavnike kitajskega naroda. Na osnovi vsega tega se smešnemu in nečuvenemu sklepu Varnostnega sveta, ki je odobril ameriški Na sporočilo o teh sklepih tako-zvanega Varnostnega sveta je vlada ZSSR odgovorila s sledečo noto, ki jo prinašano v izvlečku: «Sovjetska vlada ugotavlja, da je olla ta resolucija sprejeta s šestimi glasovi in ob sodelovanju sedmega, predstavnika Kuomintanga, ki nima nobene pravice, da bi predstavljal Kitajsko. V skladu s pravili Združenih narodov, je potrebno 7 glasov, da se sprejme kak sklep. Med temi glasovi morajo biti oni petih stalnih članov, to je ZDA, Anglije, Francije, Sovjetske zveze in Kitajske. Razven tega je znano, da sta bila odsotna dva stalna člana Varnostnega sveta — Sovjetska zveza in Kitajska — ko je bil sprejet sklep. Na osnovi Listine Združenih narodov lahko sprejme Varnostni svet kak sklep samo, če so soglasni vsi stalni člani Varnostnega sveta. Na osnovi vsega Zgoraj navedenega je jasno, da je sklep Varnostnega sveta o korejskem vprašanju brez vsake zakonite podlage». Miroljubna in neprenagljena politika Sovjetske zveze, ki se ne oddalji v ničemer od temeljev Organizacije Združenih narodov je v teh težkih dneh za usodo človeštva vsemu svetu za vzgled in vzpodbudo. Vsi se zavedajo, da bi človeštvo danes že prenašalo težke posledice tretje svetovne vojne, če bi Sovjetska zveza napravila enake korake kot Trumanova klika vojnih zločincev. Pogledi vsega človeštva so zato danes bolj kot kdajkoli napad pioti ljudski republiki Koreji : prej obrnjeni proti vzhodu, proti in Kitajski niso pridužili predstav niki Egipta in Indije in iz demago-ških razlogov Jugoslavija. Sovjetski zvezi, ker vemo, da bodo samo iz nje izšli koraki, ki bodo lahko rešili težko ogroženi mir. V vprašanju Koreje so zanimiva stališča, ki so jih zavzele razne vlade. Popolnoma se je razkrinkala kot imperialistični hlapec Titova klika. Jugoslovanski delegat v Varnostnem svetu, Bebler, je predložil popravek k ameriški resoluciji, namreč, da se predhodno pokliče predstavnika Severne Koreje in šele nato naj poda VS izjavo. Citiramo dobesedno iz titovskega «Progressa»: «Predlagajoč ta popravek je Jugoslovanski delegat zahteval takojšnjo prekinitev sovražnosti in umik severnih čet na njihove izhodiščne točke». Jugoslovanski delegat se je nato vzdržal glasovanja za ameriško resolucijo. S svojo izjavo pa je titovski delegat, Bebler, naznačii vlado ljudske republike Koreje kot napadalca ter zavzel dejansko isto stališče kot vlada ZDA tudi če se je nato vzdržal glasovanja. Tako je bilo obnašanje Beblerja na prvi seji domnevnega Varnostnega sveta dne 25. junija. Tudi vsa propaganda titovskih časopisov v Jugoslaviji prikazuje v podporo ameriškim imperialistom, vlado Severne Koreje kot napadalca. Titovski «Primorski dnevnik» pa skuša nasprotno prikazati obe vladi Severne in Južne Koreje kot enaki. K dejstvu, da titovski, delegat v VS ni protestiral proti ameriškemu napadu na ljudstvo Koreje naj spomnimo, da je še pred leti izvedlo ameriško letalstvo nesramne polete nad Jugoslavijo. Takrat je bilo zbito od jugoslovanskega letalstva ameriško letalo. Vendar takrat vlada ljudske republike Koreje ni izenačevala ameriške vlade z jugoslovansko in je nasprotno protestirala proti nesramni intervenciji ameriških letal. Danes žanje ljudstvo Koreje kaj žalostno zahvalo s strani titovske izdajalske tolpe. Na drugi seji takozvanega «Varnostnega sveta» je jugoslovanski delegat glasoval proti ameriški resoluciji, ki je odobravala nesramno intervencijo vlade ZDA. Ponovil je svoj predlog, da se pokliče predstavnika Severne Koreje na Varnostni svet in da Varnostni svet posreduje med obema strankama. Predlog Beblerja je v resnici v korist imperialistom, ker v tem Varnostnem svetu ni niti enega demokratičnega predstavnika, nego samo imperialistični hlapci. Tako bi bila Severna Koreja izpostavljena naj-nesramnejšemu imperialističnemu pritisku. Kako mero nesramnosti so dosegli imperialisti in njihovi hlapci v Varnostnem svetu kaže dejstvo, da ni nihče, niti Bebler, protestiral v zvezi z napadom ameriški imperialistov proti Kitajski (ameriški ukrepi proti Formozi) in so naprotno vsi govorili le proti demokratični vladi Severne Koreje. Imperialisti in njihovi hlapci v Varnostnem svetu so izgubili že vsak občutek dostojnosti in, sramu ter nasprotno odkrili svoj pravi obraz najnesramnejših kolonialnih rabljev in krvnikov. Vendar pa je naravnost hitlerjevska napadalnost ameriških imperia- listov naletela že takoj na začetku na določen odpor. Tako je nedvomno Anglija vplivala v določeni meri pomirjevalno na pobesnele ameriške magnate. Videli smo, da so že na prvem glasovanju vnesli važen popravek k ameriški resoluciji. Na osnovi tega popravka prva resolucija VS ni izjavila, kdo je napadalec in tako omejila možnosti ameriške napadalnosti. Pod pritiskom Trumanovih izgotovljenih dejstev so sicer nato Angleži pristali na napad proti Koreji, a že naslednjega dne je angleška agencija Reuter zadala najtežjo kritiko Trumanovemu delu, češ da je postavil VS prpd izgotovljeno dejstvo. Slične ostre kritike se dvigajo tudi v Ameriki sami in to ne samo od strani demokratičnih organizacij, nego tudi iz kapitalističnih krogov. Tako kritiko je tudi izrekel buržoazni časopis «Chicago Tribune». Končno je zadalo težak udarec Trumanovi napadalnosti tudi dejstvo, da sta se oba predstavnika Egipta in Indije vzdržala glasovanja ob priliki poslednje resolucije Varnostnega svega. V poslednjem trenutku smo izvedeli, da je Indija po dveh dneh naknadno pristala na omenjeno resolucijo VS. Očividno je, da je bil za ta korak Indije potreben določen čas, da bi prišel imperialistični pritijk do veljave. Dela, ne bomb! NEW YORK — Trumanova policija je aretirala protestantskega pastorja R. Muira, ker je vodil sprevod. ki je protestiral proti vojno-hujskaški politiki vlade ZDA. Sprevod je šel mimo Harvardske univerze, kjer je imel zunanji minister Acheson govor o zunanji politiki, ter je nosil napise: «Hočemo dela, ne bomb», «Mi smo za Trygve Lia ne za Achesona» in podobne. SPORAZUM MED K P STO IN PSI Demokratična fronta se širi kljub vsem oviram Na velikem nedeljskem zborovanju v Miljah je bil slovensko proglašen pakt akcijske enotnosti, katerega sta sklenili KP STO in tržaška sekcija Italijanske socialistične stranke in katerega besedilo prinašamo na drugi strani. V času, ko angio-ameriški imperializem in njegovi hlapci na Tržaškem ozemlju vodijo divjo gonjo proti demokratičnemu ljudstvu in še posebej proti delavskemu razredu, pomeni ta pakt veliko zmago naprednih sil ter obeta obroditi najlepše sadove. Cilji, ki si jih je ta dogovor zastavil, so ona stremljenja, za katera se bori že od nekdaj naše demokratično gibanje na STO in ki so: borba proti fašizmu, uveljavitev mirovne pogodbe, sindikalna enotnost, zboljšanje delovnih pogojev. narodna enakopravnost, obramba miru, demokratične svoboščine ter podpora delovnemu ljudstvu cone B proti titofašističnemu zatiranju. Spričo tega programa, ki sta siga zastavili KP STO in PSI, je treba z zadoščenjem in navdušenjem ugotoviti, da je tražaškj demokratični pokret pridobil v svoje borbene vrste novo,pomembno silo, ki se bo odslej ramo ob rami z vsemi dosedanjimi demokratičnimi množicami borila za svetle cilje tržaškega delovnega ljudstva. Se prav posebno pa veseli ta sporazun nas Slovence: saj se obe stranki izrecno obvezujeta, da se bosta skupno borili za dosego popolne enakopravnosti vseh na Tržaškem ozemlju bivajočih narodnosti. Kot demokrati in še posebej kot NAPAD ZDA NA KOREJO ODPIRA LJUDEM OČI Le odločna zahteva vseh narodov sveta bo izvila netilcem vojne orožje iz rok Tisoči dosedanjih nasprotnikov resolucije miru podpisali v tem tednu poziv proti atomski bombi Po dogodkih v Koreji pač ni treba več dokazovati, kakor smo to vztrajno dokazovali doslej, da namreč ameriški imperialisti ogražajo mir in pripravljajo tretjo svetovno vojno. Bilo je tudi mnogo demokratov, ki so smatrali te naše trditve le kot propagando za nabiranje pod-pisov proti atomski bombi ali za način politične borbe proti silam reakcije. Toda, žal, so dokodki na Daljnjem vzhodu le prehitro potrdili resničnost naše «propagande». Mir je danes do skrajnosti ogrožen in ponašanje ameriških napadalcev in vojnih hujskačev je takšno, da se je bati podobnih avantur tudi v Evropi. Ze sedaj namigujejo nekateri znani provokator-ski krogi in z njimi njihovi časopisi, da se kaj takega kot v Koreji v kratkem lahko uresniči tudi v Evropi Zadnji dogodki pa so pokazali pravi obraz imperialističnih napadalcev tudi s tem, da že zahtevajo, naj Amerikanci z atomsko bombo začnejo uničevati korejski narod, To je zahteval neki angleški poslanec te dni, ko sploh še ni vojne napovedi; lahko si predstavljamo, da bi v primeru napovedanega vojnega stanja ZDA niti trenutek ne pomišljale vreči to grozovito orož--e na evropska mesta. Spričo neposredne vojne nevarnosti je italijanski odbor partiza nov miru izdal proglas, v katerem poziva Italijane, da pospešijo in razširijo akcijo za podpise proti atomski bombi. Dalje zahteva, naj Italija odpove vsakršne pogodbe in obveznosti, ki bi jo mogli zaplesti v vojno. Po vsej Italiji je imel ta proglas, posebno še po razkrinkanju ZDA v Koreji in na Formozi, največji odziv. Tisoči ljudi, ki so se doslej držali nevtralno ali pa so bili odkrito nasprotni stockholmski resoluciji, so sami prišli, da dajo tudi svoj glas v tem, doslej največjem, svetovnem plebiscitu za mir. V Rimu je število podpisnikov preseglo že pol milijona, prav tako v Milanu, a tudi v ostalih mestih in na deželi število glasovalcev iz dneva v dan hitreje narašča. Tudi v Trstu se krog branilcev miru vedno bolj razširja. V starem mestu je podpisalo 30 članov izraelske verske občine, ki so poslali v odbor miru tudi svojega zastopnika. Posebno aktivni so v pobiranju podpisov okraji Pončana, Magdalena, Skedenj in nekateri drugi, ki so bili najbolj prizadeti v zadnji vojni. Na raznih mestih zaposlitve so občinski uslužbenci strnjeno podpisali resolucijo za mir od šefa pa do poslednjega delavca. Se bolj pa so razveseljive vesti, ki prihajajo iz naših slovenskih vasi. V Trebčah je poleg župnika podpisalo za mir že nad 70% vseh prebivalcev. Opčine in Padriče pa so še presegle lepe uspehe Trebenj-cev in so nabrale podpise nad 75% vseh prebivalcev. Iz drugih vasi za enkrat še nimamo točnejših podatkov, vendar po vnemi nabiralcev izgleda, da bodo še prekosile Opence in Padričarje, seveda le v primeru, da bi se te dve vasi zadovoljile z doseženim uspehom. Več vasi pa dela zelo na skrito a zato z večjo vnemo, da čim prej dosežejo 100%, kot so se obvezale. Ob 7. obletnici junaške smrti Alma Vivoda Pred sednimi leti je na dan 28. junija padla v boju s karabinjerji junaška komunistka in borka Alma Vivoda. Ze nad pol leta se je skrivala pred fašistično policijo, ki Jo je iska- la, da bi jo zaprla in mučila zaradi njenega aktivnega protifašističnega delovanja. Toda kljub neprestani nevarnosti je delala z istim, da še z večjim ognjem za pomoč partizanom, organizirala odbore med italijanskimi antifašisti, pošiljala nabrano blago v hribe, vzdrževala stalne zveze s partizanskimi kurirji, skratka bila je duša in srce podtalnega gibanja v Trstu. Bila pa ni le vzor borke in skrbne matere, temveč je dajala vsem zgled pravega bratstva med Slovenci in Italijani. Bila je ' neizprosna do vsakega šovinizma in je kot Italijanka zelo dobro razumela nas Slovence v borbi proti potujčevanju ter se tudi sama borila v zavesti da se bori tudi za naše narodne pravice. Nam Slovencem bo ostal spomin na lo junakinjo osvobodilne borbe za vedno vtisnjen v naših srcih. PARIZ — Dosedanja Bidaultova vlada je dobila nezaupnico parlamenta in je bila prisiljena odstopiti. S tem je šla po vodi tudi konferenca šestih držav o ustanovitvi železnega veletrusta. Novo vlado je sestavil bivši ministrski predsednik radikal Queille. Slovenci navdušeno pozdravljamo ta pakt ter smo prepričani, da bo skupna borba dveh naprednih delavskih pokretov prinesla vsemu prebivalstvu zaželetie uspehe. Val ogorčenja proti okrožnici Palutana V živo je zadela demokrate in še posebej vse slovensko ljudstvo Tržaškega ozemlja okrožnica conskega predsednika, ki na za javnega funkcionarja nevreden način žali narodni ponos Slovencev in protipravno o-nejuje pravice slovenskega jezika. Po vsej coni je zavrelo spričo objave tega sramotnega dokumenta, v kolikor seveda že ljudstvo ni bilo prej obveščeno na občinskih svetih, ki so — naravno — obravnavali to kot najvažnejšo točko dnevnega reda. V vseh občinah, tako v tržaški kot v vseh podeželskih, so prvi nastopili svetovalci KP in SIAU proti tej sramotilni listini ter so bile povsod na njihov predlog tudi izglasovane resolucije, kjer se obsoja ta okrožnica in zahteva, da se ista in z njo vred tudi ukaz št. 183 prekličeta. Toda tudi demokratično ljudstvo je s svoje strani začelo obsežno akcijo po vseh vaseh in v mestu samem, da se ta okrožnica proti Slovencem prekliče in se nam prizna v mirovni pogodbi priznana narodna enakopravnost. Vse te protestne resolucije odločno protestirajo proti kršenju narodnih pravic Slovencev cone A, sramotno zapostavljanje slovenščine v občinskem in drugem javnem poslovanju, diskriminacije na šolskem polju in pri organizaciji počitniških kolonij, kakor tudi proti kršitvi demokratičnih pravic s cenzuro in prepovedjo lepakov ter z oviranjem svobode zborovanja in besede. V openskem okraju so napravili po vseh vaseh take resolucije, katere je podpisala ogromna večina prebivalstva, in so jih vaščani poslali na Vojaško upravo in na consko predsedstvo. Tudi v nabrežin-skem okraju je takšna množična akcija, ki je vznikla iz demokratičnega prebivalstva. Tudi tu podpisujejo velike množice ljudstva, slovenskega in italijanskega. Kajti tudi pošteni Italijani vidijo v imenovani okrožnici dokument, ki prav gotovo ne dela časti g. Palutanu in njegovim somišljenikom. Enake akcije se vodijo tudi po tržaških okrajih in ostalih občinah cone A. katerim se prebivalstvo odziva v velikem številu. Glavni svet ZDŽ Na nedeljskem kongresu so bile v Glavni svet Zveze demokratičnih žena STO izvoljene: A polonio Ada. Apostoli Ana, Balbi Marija, Balestrieri Carmen, Barut Marija. Bernetič Marina, Bidovec Morana, Bogateč Silva, Casali Marija, Cattaruzzi Pina, Cebu-lec Slava, Cossutta Ester, Deferri Jole, Destradi Gigliola, Furlan Betka, Gosetti Ana, Husu Marija, Jaconcich Mira, Jamnik Bice, Jelu-sich Ana, Košuta Zora, Kroset Ana, Leban Rozalija, Lussi Guerrina, Malalan Kristina, Manzuffa Giorgia, Milocco Ana, Mljač Helena, Modena Bruna, Ota Justina, Primožič Zorka. Robba Nerina, Rumen Marija, Sabadin Bianca. Sillig Luciana, Svara Klara, Tamburiini Renata, Tornaseli! Pina, Vascotl Marija. Visnovitz Nerina, Weiss Laura, Zobec Armida, Zol Luigia, Zuder "Marija, žužek Vera. Imperialisti ZDA hočejo za svojo varnost žrtvovati evropske narode 1# v OGROMNO JEZERO NAJ SCITI oporišča za atomsko bombardiranje Tri dni po sestanku štabov atlantskih držav so začeli s pripravljalnimi deli za razstrelitev hribov in cest ob Renu - Voda bi pokrila 8 velikih mest in rodovitno pokrajino s površino 1 7* milijona hektarjev Zemljevid doline Rena. Črtkano ozemlje bi zalila voda, katero z dvema puščicama. bi zajezili na mestu, ki je označeno Kot smo že v zadnji številki našega lista poročali, so partizani miru v Zahodni Nemčiji razkrili načrte, ki jih imajo ameriški imperialisti z Nemčijo za primer napada na Sovjetsko zvezo. Ker tudi po mnenju Amerikancev samih ne bi mogle armade atlantskih držav s prvim napadom uničiti Sovjetske zveze in njenih zaveznikov, bi se morale umikati proti zahodu, v .Francijo, kjer bi skušali organizirati mostišče za atomsko bombardiranje Evrope ter za kasnejše poskuse vojaških akcij proti socialističnim državam. Da bi pa pred velikansko premočjo vzhodnih armad rešili vsaj Francijo kot poslednje zatočišče in obrambo, so izdelali zločinski načrt, da poplavijo velik del doline Rena. 2. aprila t. I., to je tri dni po končanem sestanku šefov generalnih štabov atlantskih držav je prišla v Goarshauen, malo mestece ob Renu, komisija zavezniških častnikov, katera si je ogledala obrežno cesto in skalnato gmoto Lorelei, ki se tam dviga skoro navpično nad Renom in dosega nekaj nad 200 metrov višine. Komaj nekaj dni za tem so se v vsej tajnosti pričela dela za miniranje gore Lorelei in vseh cest ob Renu in njegovih pritokih. Goro samo so prevrtali s tremi predori in 22 jaški, v katere nameravajo nasuti na stotine Ali je tudi to "inf ormbiroj e v ska ------laž?------- SLABO OBISKAN ZBOR VOLIVCEV V nedeljo Je bil v Saleku zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 27 volivcev, od teh le 7 odbornikov, čeprav Jih Je 24 izvoljenih. To je bil v kratkem času le četrti oklican zbor volivcev, je pa zaradi slabe udeležbe vedno odpadel. Slaba udeležba odbornikov in volivcev nam priča o brezbrižnosti nekaterih odbornikov in volivcev do raznih gospodarskih vprašanj. Za slabo udeležbo na zboru volivcev pa so odgovorne tudi množične organizacije. (Iz « Ljudske pravice », 10. junija 1950) KDO JE KRIV? Iz okrajnega odkupnega podjetja so poslali v Rogaško Slatino 47 kg neužitnega svinjskega mesa. Meso je bilo popolnoma črvivo in tako je bil delovni človek zopet prikrajšan. Kdo Je kriv? (Iz « Ljudske pravice », 13. junija 1950). MNOGO POTOV ZA NIC V včerajšnji « Ljudski pravici» je bilo med novicami objavljeno, da je Izšel poletni vozni red Expres 1950. Mnogi interesenti so takoj hiteli v poslovalnico Putntka in ga zahtevali. Toda nameščenka jih je odpravila, češ naj se zglasilo ob 9. uri. Ko so ponovno prišli tja ob določenem času, so jim pri Putntku odgovorili, da prodala vozne rede Jugoreklam; pri Jugore-klamu so interesentom svetovali, nat se obrnejo na njihovo prodajalno ta pa so Jim dejali, da voznih redov nimajo ter se razburjali nad Putntkam. Zares mnogo potov za nič! (Iz «Ljudske pravice» 14. Junija 1950). UPRAVIČENA PRITOŽBA DELAVCEV Delavci lesnega obrata v Slov. Bistrici se upravičeno pritožujejo, ker do včeraj še niso prejeli plače za prejšnji mesec. Kljub vsakodnevni urgenci pri NB morajo še vedno čakati na svoj trdo prisluženi denar in si nekateri ne morejo kupiti niti rednih življenjskih potrebščin. Ion najmočnejšega razstreliva. Prav tako so na kilometre dolgo napravili na cestiti ob Renu in njegovih pritokih nešteto lukenj, ki prav tako čakajo, da jih napolnijo s tri-tolom. Na dani znak bi z elektriko užga-li strelivo v vseh jamah, jaških in predorih naenkrat. Razstreljeni hrib Lorelei bi tako zajezil reko Ren na njenem najožjem mestu in bi nastalo velikansko jezero, ki bi segalo od tod pa skoro do francoskega mesta Mulhouse, 30 km od švicarske meje. Reka Ren bi bila zajezena v dolžini nad 350 km, prav tako pa bi bili zalezeni tudi njeni pritoki Main, Neckar, 111 in drugi, njihove doline pa preplavljene. Dolžina tega «strateškega» jezera bi znašala okrog 240 km, širina pa povprečno 50 km, na najširšem delu pa okrog 120 km. Tako bi vode pokrile nad 15.000 milijo- ! nov kvadratnih kilometrov (nad poldrugi milijon hektarjev) najbolj plodne zemlje zahodne Nemčije, kjer prebiva nad dva milijona ljudi. Nastalo jezero bi bilo dvakrat | večje kot vsa Primorska z Istro. Za vedno bi izginila cela vrsta j velikih nemških in francoskih mest, med njimi Frankfurt ob Maini s približno pol milijona prebivalci ter sedem drugih industrijskih mest z nad 100.000 prebivalci vsako, poleg neštetih drugih manjših. Na francoski strani bi ostala pod valovi Rena mesta Strasbourg, Colmar, Haguenau in dr. Ameriške okupacijske oblasti ne morejo teh razkritij niti zanikati, ker so prebivalci videli pripravljalna dela in ker so nemški partizani miru fotografirali predore in jaške v hribu Lorelei in jame na cestah, ki so pokrite z belimi pokrovi, da bi jih bilo mogoče v najkrajšem času napolniti z razstrelivom. Nadaljnji dokaz so dali ameriški okupatorji s jioslednjimi manevri v renski ravnini, kjer so se že va- dili s tanki-dvoživkami, to je s tanki, ki plavajo tudi po vodi. Med krajevnim prebivalstvom je ta vest vzbudila največjo paniko, toda tudi po ostali Nemčiji so na- letele na največje zgražanje nečloveške metode bojevanja, ki jih nameravajo uporabiti v bodoči vojni ameriški imperialisti. Proti tem nameram so ogorčeno protestirali tudi predstavniki francoskih okupacijskih oblasti, kar je razumljivo, ker gre pri tem tudi za precejšen del francoskega državnega ozemlja s površino okrog 2.500 kvadratnih kilometrov. Istotako sla uradno protestirali Švica in Holandska, ki bi bili prav tako prizadeti predvsem v pogledu rečnega, cestnega in železniškega prometa, ki bi bil s to poplavo v celoti prekinjen v tem delu Nemčije odrt Francije. Poleg vseh cest v dolini Rena bi bilo preplavljenih tudi mnogo važnih železniških prog, ki vežejo Svico in Nemčijo s Francijo, Luxemburgom, Belgijo in Holandsko. Jugoslovanski delavci| v » I ,, ,, * 1 mudim Ren in pečina Lorelei, ki jo nameravajo Amnrikanci razšli eliti. Toda vsi ti protesti niso prav nič premaknili ameriških vojaških krogov, ki se le predobro zavedajo, kako negotove so njihove zavezniške armade Atlantskega pakta in da morajo zato segati po takih skrajnih sredstvih ako hočejo rešiti združene atlantske armade pred popolno katastrofo že v prvih tednih nameravane vojne. Kajti izguba Francije bi pomenila zanje izgubo zadnje možnosti atomskega bombardiranja Evrope in poslednjega upanja na njeno vojaško zasedbo in s tem na zmago v tretji svetovni vojni. Ta razkrinkani načrt ameriških vojnih hujskačev pa kaže, da v resnici obstoji velika nevarnost za novo vojno, katero more preprečiti le enotna in odločna volja vsega delovnega človeštva, ki ve da bi mu prizadejalo novo klanje nepopravljive izgube ne glede na to, kdo bi bil zmagovalec. Edini namen tega velekriminal-nega načrta je, presekati vse dovodne prometne žile, ki gredo od Vzhoda preko renske kotline v Francijo, kjer nameravajo Ame-rikanci organizirati poslednjo svojo obrambo na evropski celini z neštetimi letališči, skladišči atomskih bomb in drugega orožja ter zbirališči armad za kasnejši vojni pohod proti vzhodu. INTRIGE IN ZATIRANJE IMPERIALISTOV V KOREJI KOREJCI V BORBI ZA NEODVISNOST je velik polotok Koreja Daljnem vzhodu. Njena površina meri 221.000 kvadratnih km. ter šteje okrog 25 milijonov prebivalcev, ki so v glavnem paleo-mongolskega plemena. V deželi prevladuje zlasti poljedelstvo, seveda je to še zelo priprosto in zastarelo. Glavni pridelek je riž. Zelo važna kultura je tudi ječmen, ki ga sejejo zelo zgodaj in dozori predno je čas za presajenje riža. Tako dobijo dva pridelka na leto. Nadalje pridelujejo tudi sojo — ki je poleg riža poglavitna hrana domačinov — tobak, bombaž, konopljo in neko posebno rastlino imenovano g i n s e n g, ki jo uporabljajo za zdravila. Zlasti severna Korej ima mnogo gozdov. V podzemlju je dokaj rudnih zakladov, ki pa niso bili do sedaj dovolj Izkoriščani. Med drugim je tudi nekaj ležišč zlata. Ljudstvo Koreje se ima zahvaliti za svojo osvoboditev silnim in uničujočim udarcem, ki jih je zadala Rdeča armada v kratkem času japonskim okupatorskim armadam v Mandžuriji. Brez te odločilne po na j moči ne bi bila mogla priti do izraza in ne bi mogla imeti uspeha partizanska, narodno - osvobodilna vojna naroda Koreje. Osvoboditev je dala demokratičnim silam, katerim je stala na čelu preizkušena in oorbena Komunistična partija, novega poleta. Korejski narod je pristopil k ustvarjanju svojih stoletnih teženj — k ustvarjanju svoje neodvisne in demokratične nacionalne države. Ni potekel niti mesec dni, ko je bila skoraj v vsaki vasi ustanovljena nova ljudska oblast v obliki narodno-osvobo-dilnih, ljudskih odborov. Z nastankom Korejske države so se uvedle tudi ostale demokratične reforme: agrarna reforma, nacionalizacija velike industrije, napredna delovna zakonodaja, svoboda besede, tiska in zborovanja itd. Koreja je bila torej osvobojena od korejskih partizanov ob pomoči Rdeče armade in uvedena je že bila nova ljudska oblast, ko so na osnovi mirovne pogodbe vkorakale v Južno Korejo ameriške čete (10. X. 1945). Prvo dejanje ameriških okupacijskih oblasti je bilo, da so odvzele ljudstvu Koreje vsako oblast. General Arnold, poveljnik ameriških okupacijskih oblasti, je izjavil izrecno, da «suverenost ne pripada da rejskemu ljudstvu, nego ameriški vojaški upravi». Istočasno z likvidacijo demokratične, ljudske oblasti, pa so Američani uvajali ponovno stari administrativni aparat z istimi osebami, istimi izdajalci, ki so nekoč sodelovali z japonskimi okupatorji. Tako je prišlo do prve velike manifestacije ljudstva Koreje. Protest proti ameriški imperialistični politiki se je začel konkretno oktobra 1946. v obliki stavke, katere se je udeležilo spočetka 40.000 delavcev. Do konca protestne akcije pa se je udeležilo preko 2 milijona delavcev, kmetov, intelektualcev, trgovcev itd. Ameriške in hlapčevske — prodane oblasti so odgovorile na protest korejskega naroda z najtežjim terorjem: 300 oseb je bilo ubitih, 2.600 ranjenih, 3.600 jih je izginilo, preko 25.000 pa je bilo aretiranih. Ponovno je zaživela borba korejskega ljudstva ob priliki sovjetskega predloga za istočasni umik ameriških in sovjetskih čet iz Koreje in ustanovitev enotne vlade v deželi (22. III. 1947). Sovjetski predlogi in borba korejskega ljudstva so spravili ameriške imperialiste in njihove hlapce v Koreji v težak položaj. Zato so začeli na Organizaciji združenih narodov nov manever, da bi dokončno razcepili ljudstvo Koreje ter dali vladi Južne Koreje videz demokracije. S pomočjo svojega votivnega stroja so izdelali na OZN sklep o volitvah v Južni Koreji pod varuštvom posebne komisije OZN (v kateri so seveda sedeli agenti ZDA). Sovjetska zveza tega sklepa ni priznala, ker je predstavljal kršitev prejšnjih sporazumov o enotnosti Koreje. Tudi ljudstvo Koreje se je zavedalo, da hočejo s tem imperialisti razcepiti Korejo na dva dela: Severno in Južno Korejo. Zgto se je razvilo v Koreji silno protestno gibanje. Tako je samo v februarju 1948. sodelovalo v stavkah in manifestacijah preko ko: 1945. leta ubitih 15 oseb; 1946. leta ubitih preko 4.200 oseb; 1947! leta ubitih 3.8000; 1948. leta preko 32.000; 1949. leta samo do konca julija preko 53.000 ubitih. Skupno je bilo tako ubitih do julija 1949, leta 93.000 domoljubnih Korejcev. Tako vodi klika Li Sin Mana že dolga leta pravo vojno proti lastnemu narodu, ki je prepletena tudi z obmejnimi incidenti proti Sever- se borijo proti izkoriščevalce Titovci pomagajo zapadnim imperialistom pustošiti jugoslovanska naravna bogastv^ 1.300.000 ljudi. Proti razbijaškim volitvam pod okriljem OZN je stopilo ljudstvo v borbo. Poleg ostalega terorja so bile prav te razbi-jaške volitve vzrok vstaja ljudstva na otoku Ciedciudo. Celo «komisija OZN» je morala to v svojih poročilih priznati. Vkljub vsemu terorju klike Li Sin Mana se je teh volitev udeležilo le 30% volivcev. Na osnovi teh rezultatov so se ponovno zbrale demokratične stranke Severne in Južne Koreje ter sklenile, da se izvedejo v celotni Koreji volitve. V Južni Koreji so bile volitve seveda tajne in so se vršile pod najtežjim terorjem in ob preganjanju klike Li Sin Mana. Vkljub vsemu temu pa se je udeležilo teh volitev samo v Južni Koreji od 8,601.746 votivnih upravičencev, 6,712.407 volivcev. V Severni Koreji, kjer je bila ljudska oblast je glasovalo 99,98% votivnih upravičencev. Tekom volitev je klika Li Sin Mano ubila 291 oseb. Volitve so se vršile junija 1948. Demokratične volitve in ustanovitev vlade na čelu s K im Ir Senom so še bolj utrdili in pojačali demokratični pokret v Južni Koreji. Klika Li Sin Mana je bila zato prisiljena na popolno razkrinkanje ter je zaprosila ameriške okupacijske čete, da ostanejo v deželi. Pod temi pogoji sta se izvoljena vlada in ljudska zbornica celotne Koreje na čelu s Kirn Er Senom obrnili na vladi ZDA in ZSSR ter ju zaprosili, da umakneta svoje čete iz dežele. Vlada ZSSR je na poziv hitro odgovorila ter v decembru 1948. povleka svoje čete iz Koreje. Ob tej priliki i« poslalo Korejsko ljudstvo zahvalno pismo velikemu voditelju narodov tov. Stalinu. Samo v Južni Koreji je podpisalo to pismo 9,900.000 oseb. Ta dosledna demokratična in in-lernacionalistična politika Sovjetske zveze in demokratičnih sil Koreje pod vodstovom Komunistične partije je še nadalje oslabila položaj klike Li Sin Mana in ameriških imperialistov. Pod pritiskom te politike so se tudi ameriške okupacijske čete umaknile, čeprav jih je lutkovna vlada Južne Koreje prosila, da ostanejo in je tudi sklenila z ZDA razne vojaške pakte, da bi si tako zagotovila nadaljni obstanek. Propadanje izdajalske Li Sin Manove klike je pojačalo njen teror. V suhih številkah se glasi ta teror ta- ni Koreji. Ljudski odpor pa narašča. Narašča partizanska vojna in to je bil razlog, da je ta klika vedno bolj izgubljala glavo ter se spustila tudi v poslednjo brezupno Dokler je bila Jugoslavija v bratski skupnosti s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije in dokler je .imela z njimi tesne gospodarske stike, ki temeljijo na načelih enakopravnosti, je bil Jugoslaviji zajamčen gospodarsi p,ocvit. Blagostanjé delovnega ljudstva Jugoslavije se je neprestano večalo. Prirodna bogastva zemlje so bila zaščitena pred pustošenjem in uničevanjem s strani tujih najemnikov. In to je znano jugoslovanskim narodom, zato pa ne bodo nikdar pozabili gospodarske, tehnične in moralne pomoči Sovjetske zveze, ki jih je rešila pred imperialističnim podjarmljenjem. Danes, ko titovci teptajo življenjske interese narodov Jugoslavije, ko so sklenili s kapitalističnimi državami celo vrsto trgovskih pogodb pod suženjskimi, kolonialnimi pogoji, je na rame jugoslovanskih delovnih množic padlo težko breme. Jugoslovanski narodi vidijo kako predrzno vodi Titova vlada politiko pustošenja zemlje in njene podreditve imperialističnim magnatom. Znano je, da je ves plan titovskega izvoza danes podrejen interesom anglo-ameri-Skih vojnih hujskačev. Z izvažanjem najvažnejših živil in strateških surovin, Titova klika neusmiljeno izkorišča in črpa delavske množice Jugoslavije, ter nesramno izničuje gozdna in rudna bogastva. Ta brezdušna izvozna politika prinaša gospodarstvu Jugoslavije usodne posledice. Po titovskem planu izvoza v imperialistične države za leto 1949, bi moral biti izvoz blaga in strateških surovin za 50 odst. večji od povprečnega letnega izvoza predvojne Jugoslavije. Ce upoštevamo, da današnja Jugoslavija sploh še ni dosegla predvojne proizvodnje, nam postane jasno kako so obremenjene delovne množice Jugoslavije, katere titovci silijo k izpolnitvi njihovega izvoznega plana, V neštetih primerih in dejstvih so se narodi Jugoslavije prepričali, da vsa trgovina titovske klike s kapitalističnimi državami služi edino le podlim ciljem titovskih veljakov in anglo-ameriških vojnih hujskačev. Zavedajoč se svojih dolžnosti napram taboru miru, demokracije in socializma, se delavstvo Jugoslavije, pod vodstvom nove KPJ, bori proti titovski politiki pustošenja, in skuša preprečiti načrte izvoza nujnih življenjskih potrebščin in surovin iz Jugoslavije. Niti mogli titovski uradni podatki zakriti dejstva, da je 1949, vsled odpora jugoslovanskih lavcev, Titova klika izpolnila pl°n voza v kapitalistične države *r BO odst. Titovci so doživeli poraz pi’aV sektorjih industrije (lesne in ske), ki najbolj zanimajo impl,\l blago slabe kvalitete, kvarili str0(|, itd In prav zaradi tega niso mog‘‘ tovci pri dobavi bakra, svinca >n ' anglo-ameriškim imp‘r s 11 vil > Iti I f » »Slo . Ho »Hani ^ de ua tlet« Ni N, ,D* o Hii ka poslati De j Ha stom niti 60 odst. količine, ki jo Prc INI' videva pogodba. *ie i Pri izvozu lesa so titovci ravnot uraih* % doživeli poraz. Po njihovih »■-; ^ podatkih so v letu 1949 izvozili odst. hlodov, 18. odst. lesa za Javo in 10 odst. železniških Pr ■ 1 manj kot v letu 1948. Tudi v izvozu živil niso titovci segli plana. Beograjskim zločince1™ pomagajo prisilne mobilizacije tov za brezplačno delo, niti vito plenjenje s pomočjo odkupov, ne visoki davki, in pristojbine, niti ne fašistični Prejšnje leto ni bilo posejano vet 500 tisoč hektarjev zemlje, a Pr* > tošnji pomladni setvi so kmetje P9 jr Sf ki d«-111 ki»f "$!< takozvi11 rdi"' (ef«r; -k«1 Si J iir Ho '»St Sl, Hi pustolovščino. li čez dva in pol milijona hekto1 površine neposejane. Letos je Titova klika mobili1 ves svoj propagandni, policijski ( pravni aparat. Poglavnik beoš!i‘.. bande — Tito, je v svojem «Prot\$ skem» govoru v «Skupščini» dal ji fašistični vladi nalogo, da se izvozni plan 100 odstotno samo letos, temveč tudi v letih. kr(*°' »a c S» % H 7 N %b k Toda ta plan je račun brez - e ja. Delovne množice Jugoslavije 1 j uvidevajo, da ves njihov trud 1™ ' ne gre v več da korist obnove domovine. postale sredstvo ‘zk°y nja s strani titovske bande in a ^ ameriških vojnih hujskačev. Zo™ , jo se, da na njih račun Titova kupuje pri Anglo-amerikancih s p stva za oboroženje, za borbo Pr0 1 ,t in mačim revolucionarnim silam deželam G9 vojno proti SZ ter demokracije. Ni dvoma, da bo v letu ;v»v 1950 I"1- slovansko delavstvo zadalo tito9'^ še težje udarec in preprečilo vse ^ bove načrte. Ze danes se kmeti m, delavci vseh strok, posebno pa ki so zaposleni v sektorjih indP,, za izvoz, vztrajno borijo bc lev zločinskih litovskih izvoznih nov. Nad 500 tisoč delavcev namena več delali v tovarnah 'n jei-nikih za potrebe anglo-amerlških j, perialistov in jim pomagati Prl )tt$ pravah za napad na Sovjetsko * države ljudske demokracije; F^J- Vici k Hb H ‘til ii k tu k \ j H Mit fili Ji H 8* k hai 4 V žeUjo P0U itak mastnih delski delavci pa vati njihovih, že kov. Zato tudi niso posejali v j' pl skl in spomladanski setvi Ks'* Ji milijone hektarjev zemlje, ki > predvideval titovski plan setve ^ ^ H H H Ni H M S Vsak Jugoslovanski rodoljub E ^ boko prepričan, da je borba ta ,ttt tl1 čenje Titove fašistične bande ujSltf ture anglo-ameriških vojnih h čev — obenem borba za mir, kracijo In napredekI M. ✓ TO JE MOŽNO LE V POGOJIH VOJAŠKE OKUPA Postopno zbliževanje belčkoV in titofašistov na osnovi protikomunizn^ Tržaška Federacija italijanske socialistične partije in Komunistična partija STO, ki tolmačita enotne težnje delavcev Svobodnega tržaškega o- zemlja: odločni da udejstvita vzporedttev vseh ljudskih sil proti konservativnim silam; prepričani da delavci ne morejo doseči svojih ciljev, kakor tudi, da ne morejo imeti vodilne vloge v poživitvi političnega in socialnega življenja brez vzporeditve in združitve naporov obeh partij; soglašata o potrebi sklenitve Pakta akcijske enotnosti med obema partijama. CILJI AKCIJSKEGA PAKTA SO NASLEDNJI: 1 ) Likvidacija vsakršnih ostankov, kakor ludi kakršnih koli poizkusov obnovitve fašizma v Trstu in na Ozemlju. 2) Uveljavitev mirovne pogodbe, ki edina more v sedanjih razmerah zagotoviti odhod tujih zasedbenih čet, bodisi iz cone .4 kakor tudi iz cone B; nadalje more zagotoviti v določenih mejah ustanovitev samostojne demokratične vlade v Trstu in na Ozemlju, ne oziraje se na predsodke v zvezi z nacionalnimi težnjami ISS in sta- Besedilo Pakta akcijske med K P STO i n enotnosh socialisti lišče PK STO, kakor tudi ne na morebitne druge rešitve, do katerih bi prišlo po pogodbi med obema parti-lama. 3i Dosega sindikalne enotnosti, ki je nujno potrebna za utrditev razrednega položaja tržaškega proletariata in njegove bodoče obrambe po dosegi tega temeljnega cilja. 4 izboljšanje življenskih razmer ročnih in umskih delavcev potom zaščite plač in mezd itd. s čemer jim bo zagotovljeno, kar Je nujno potrebno za življenjski obstoj; zagotovitev doma, šole, zdravniške oskrbe, zavarovanja pred boleznijo in nezgodami ter zavarovanja za starost. Sl Popolno enakopravnost moralnih, juridičnih ter praktičnih pravic na tem ozemlju živečih narodnosti. 6) Obramba miru h kateri prispevajo tudi rešitve členov za katere izpolnjevanje sta se obe partiji sporazumeli v že navedenih točkah. Za obrambo miru obstoja poseben ustroj uTržaškt odbor za mir», kateri je vdružen v Svetovni odbor partizanov miru. Člani obeh partij so vabljeni, da postanejo člani Tržaškega odbora za mir. Paki akcijske enotnosti si nadaja nadalje — dokler bo trajala sedanja samovoljna tuja zasedba — med svoje naloge tudi: 7) Voditi borbo za demokratične svoboščine, za svobodo zborovanja, tiska, agitacije in propagande, ki so danes popolnoma zatrte v coni B in resno ogrožene v coni A. 8) Nuditi brezpogojno podporo v najprimernejših oblikah italijanskim, slovenskim in hrvatskim delavcem cone B v njihovi borbi proti litovskim zatiralcem. Pakt akcijske enotnosti bo za dosego teh ciljev delal na to, da doseže večino glasov pri volitvah na STO, vedno tesnejše sodelovanje med obema partijama ter z vsemi drugimi de- mokratičnimi silami bodisi krajevnimi, kakor tudi onimi iz obmejnih dežel, ne glede na rasno, jezikovno ali versko pripadnost. DODATNA NAVODILA ZA DELOVANJE PAKTA 1 ) Obe partiji priznavata, da je za dosego navedenih ciljev potrebna vzpo-poredltev političnih pobud ter vzpo-reditev lastnega delovanja. Zato se obvezujeta, da se bosta periodično posvetovali o vseh splošnih vprašanjih. 2) Zc uveljavitev ravnokar navedene točke, za preučevanje vzporeditve in za izdelavo sklepov, ki se nanašajo na vsa vprašanja, bo skrbel eODBUR ZA SPORAZUM», ki bo sestavljen iz treh članov Federacije Italijanske socialistične stranke Imed katerimi bo en član osrednjega vodstva alt njegov delegat) ter treh članov Komunistične partije STO. Odbor se bo .sestajal enkrat pod predsedstvom enega socialista, drugič pod predsedstvom enega komunista. Redno se bo sestajal enkrat mesečno, ko bo obravnaval vsa splošna vprašanja, ki se nanašajo na politično orientacijo; sestajala se bo pa tudi takrat, ko bi se pokazala potreba po sestanku, ali pa bi za sestanek zaprosila ena izmed obeh zainteresiranih strank. Po en član delegacije socialistov in po en član komunistov bosta imela funkcijo tajnika in bosta skrbela za izvedbo sklepov. ZAKLJUČEK 1) Vsi socialisti in vsi komunisti so dolžni lealno izpolnjevati sklepe, ki bodo sprejeti v interesu delavskega razreda. 2) Ce bi se ena izmed strank ne držala sporazuma v gotovem vprašanju ima možnost, — v kolikor se tiče o-menjenega vprašanja — da deluje sama zase popolnoma svobodno, ne da bi bil zato okrnjen Pakt, ki ostane še nadalje v veljavi in sicer toliko časa, dokler ga vsaj ena izmed obeh strank ne prekliče. 3) Socialisti in komunisti morajo biti lealno solidarni v svojih razrednih akcijah; upoštevati morajo dejstvo, da katerikoli napad na eno izmed zainteresiranih strank pomeni napad proti Paktu enotne akcije, kar bi bilo v škodo interesov, prestiža in sestave obeh strank. Cim so po odhodu jugoslovanskih čet anglo-ameriške oblasti prevzele v ruke takozvano zaupno uprava tega ozemlja je bila njihova prva naloga, da postopoma iztrgajo ljudstvu iz rok vse njegove težko priborjene pridobitve. To so postopoma tudi izvedli, kar pa ni bilo dovolj za izvršitev njihovih točno določenih načrtov. Na našem ozemlju se je namreč že v najhujših letih nacifašistične okupacije ustvarila tista enotnost tu živečega prebivalstva obeh narodnosti, ki je bila v vseh letih vojne poglavitna podlaga za junaško in uspešno borbo proti nacifašizmu. Slovenci in Hrvati so se v najtežjih dneh krvave borbe strnilo okrog svoje slavne in borbene Osvobodilne fronte ter v nerazdružljivi povezavi z vsemi demokratičnimi Italijani vodili skozi dolga leta junaško borbo proti okupatorju. Prav v tej borbi se je še bolj prekalila in utrdila strnjenost slovenskega ljudstva in njegova nerazdružljiva enotnost z demokratičnimi italijanskimi množicami. Ta enotnost je ostala neokrnjena tudi po osvoboditvi in je našla svoj organizacijski odraz v Slovansko-ita-lijanski antifašistični uniji. V teh pogojih vojaške okupacije so na slovenski strani prišli na dan ljudje, ki so, ko je naš narod krvavel pod nacifašizmom — čakali in gledali ob strani, ne da bi niti s prstom mignili v korist zatiranemu ljudstvu. Celo še več, večina teh «odrešenikov slovenstva» se je za časa okupacije popolnoma vdin-jala in služila nacifašistični zveri. Prav ti ljudje, ki so imeli večinoma še krvave roke od krvi naših najboljših sinov ali pa so se drugače poskrili kot medved v brlogu — so se takoj stavili na razpolago novemu gospodarju. V takih pogojih je prišla torej na plan takozvana stranka «branilcev slovenstva». Kaj kmalu so našli v teh sicer bornih vrstah svoje zatočišče naj- različnejši kolaboracionisti, od četnikov pa do ustašev in -drugih morilcev jugoslovanskih narodov. Ljudje, ki so z orožjem v roki zvesto služili nacifašistični zverini, morili slovenske otroke, žene, matere, plenili in požigali naše vasi — so se kar čez noč znašli ramo ob rami z raznimi starimi in zakrknjenimi šovinističnimi elementi ter se z naj-veejo nesramnostjo pokazali pred Slovence kot «prvoboritelji» za naše narodne pravice. Ze v začetku so belčki pokazali svojo odkrito politiko neomejene in hlapčevske podpore imperializmu ter se kot zvesti hlapci postavili v odkrito borbo proti socializmu. Toda čim je zgodovinska resolucija I. U. razkrinkala vlogo, ki so jo igrali litofašisti v imperialističnem taboru so tudi belčki, skoro vzporedno s litofašisti preokrenili svojo politiko. Ves njihov bes in sovražni izlivi so se veano bol) usmerjali proti enotni demokratični fronti, ki je titovci niso mogli razbiti. V dveh letih razvoja titofašizma na našem ozemlju so se belčki vedno bolj približevali titofašistični skupini. Tako imamo primer prosvetnega društva v Nabrežini, kjer so se belčki in titovci znašli v prijateljskem objemu. Druge dokaze zbliževanja imamu v postopnem zahajanju belčkov na razne titovske prireditve, kot n. pr. v Križu in drugje. Višek pa je njihova odkrita pohvala in priznanje prireditvi tito-fašistov na stadionu pri Sv. Ivanu. Se vedno, sicer grajajo Titov režim in navidezno objokujejo jugoslovanske narode. Istočasno pa na vse pretege kričijo, da je to isti režim, ki naj bi po njihovih trditvah vladal v SZ in deželah ljudske demo kracije. To je najboljši dokaz h]T hov e divje protikomunistične gonje in sovraštva do delovnega ljudstva na splošno. Tudi v pogledu tržaškega nja so že odstopili od nac^' borili. Dejstvo je, da Agneleh rVr »(i‘ rili«*'’ ndfl 'r kov« l]( * izvili strd1 ogH ll' in «i»; per«"' > pri1' notd1 irai«* žili * 3 k»»' pral»" rem « krut' str«e". .zv«”1 r«**( /er»r; ied *» pri f p«*1' crarJi" diir«" in»' ■rai»*' !/ s»; , ma'1 .m ?! .odd1" ri«11; j«i,e n*«; ,, I«1" o> a»«"’’ a< klit ** htoiherlainov poslanik pri nem-vladi Neville Henderson je v «itesgardenu 23. avgusta 1939. “1 Hitlerju (Torej točno en me-Pred napadom na Poljsko!): osebno nisem nikoli verjel v francosko - sovjetski pakt.» «Slo. rlal[0 je torej govoril angleški , laoik v Nemčiji medtem, ko se Aajala v Moskvi anglo-franco-delegacija pod vodstvom Stran-;(.,2a sklenitev anglo-francosko-.‘«iškega prijateljskega pakta» Hitlerjevim napadalnim ci- v °?lejmo si na kratko še karak !Hke ljudi, ki so vodili ameri* , Politiko v Evropi. ‘"Oeriški poslanik v Berlinu i?d je moral podati ostavko, ker jje izkazal naklonjen preostri po-*1 napram Hitlerju in njegovi w —alnosti. Na njegovo mesto je ■j,®1 William Bullitt, znan ame-; 1 filonacist, ki je bil tesno po-JO z nacističnimi trgovskimi .‘Parni v Ameriki. Pozneje je 'Plenovan za poslanika pri >ski kolaboracionistični vladi fthiyu. ■ di poslanik v Moskvi Joseph je bil odpoklican v Wa- Non, ker je bil prevelik anti-Na njegovo mesto pa je ‘kisi to ‘acijo v Evropi, pa je bil neke «braintrust», ki je prav za m. vodil vso ameriško zunanjo L ,ko v Evropi. Voditelji tega >nr 'dva za :,fd'SVl r; ‘•i ,pr«č' »i i»; pol*' ,6^ V < ii«r ylc 0 iV go svojih ciljev prav v Sov- s, zvezi- ^.vfida so bili vsi prej imenova-LjJHtelji predvsem zagrizeni an-Ljjjlnisti. Prav tako, kakor j berlain in so bili pripravlje-VrtVovati celo Združene države «rike raje, kot da bi prispevali ^Postavitvi pravega prijatelj-s Soovjetsko zvezo. Zaradi te-*fi Poskušali, da bi se pridru-^Hitlerju. S tem so izpostavljali |L Sv°i° domovino veliki nevar->„ 1 ki bi utegnila dovesti celo do fj’ ba bi nekega dne zaplapolala Yorku zastava s kljukastim tj «fif .. Vprašamo se sedaj: koti ,s« je predvsem zahvaliti da ni i(. «Sa dejansko prišlo? Zahvaliti v« Prav tisti Sovjetski zvezi, ka-» -il t, »o skušali s pomočjo Hitlerja (.^bje pokončati! :4a ettl razum'j'vo ie. da je ame-»i ; diplomacija s svojimi mane-À 5' Hitlerju v pogledu napada i[l vjetsko zvezo, ostala v prav-to^egli. Na njen račun pa je S f Evr°pi znani ameriški vo- V biCDiki zunanji minister Ge-N “°nnet, pravcata kreatura pa-ils ? franko-ameriške banke «Ere-In vjfisard», ki je povezana z ban- m ,°rgan. Bonnetov glavni na-,j '« bil: zrušiti francosko-sovjet-(ki je bil podpisan leta to' Gudi Bonnet je trdil — prav 'lj( _ ot prvaki ameriške diploma- NOV DOPRINOS TOV. STALINA K NARODNEMU VPRAŠANJU O v J MARKSIZMU ‘EZIKOSLOVJU da ni Hitler tisti, ki pred- X J« daj več jo nevarnost na sve-'■'daMVeò Sovjetska zveza. O njem i|yVe znano, da je zelo marljivo , j a* Po radiu Hitlerjeve govo-'e — če mu je le bilo mo* W' skrival pred sovjetskim po* v;°m v Parizu, da je zelo pogo-!e j® zahajal v nočne lokale in hi-V korupcijo, mesto, da bi pri-‘V, * k utrditvi antinacistične ^V,-Evr0pi- Po"lika je morala dovesti do konca, kot smo ga na žalost Nor1* toda posledice nje in tajna Nav — 0 kateri pa bomo ob-1(1 $| Va" v posebnem poglavju — ie Prek° vidnih meja. Dokaza* 'tl« ’ da so Združene države ve-s«; Za vse namere Hitlerja. Ve-W 0 'udi za načrte o napadu na Xd AVaško- To 'e Potrdil Ray-Xa ^e's' prvi tajnik ameri-'iav0 p0slaništva v Berlinu z neko Nes na znanem norimberškem ik B U’ kjer pravi, da je en me-k ne<^ naPadom na Ceškoslova-Nrt^zorili vlado, o Hitlerjevih l(aja!nlh načrtih. 'bl0l Je tedaj ukrenila ameriška acija? Kaj je napravil te- ze nekaj tednov objavlja moskovska «Pravda» vrsto člankov, ki se nanašajo na diskusijo o jezikoslovju v ZSSR. O tem vprašanju je objavila «Pravda» 20. junija članek tov. Stalina pod naslovom «O marksizmu v jezikoslovju». V tem članku ne pobija Stalin samo vse napačne in nepravilne odklone ter zmote, nego daje tudi sijajno obrazložitev o vprašanju jezika, ki je eno izmed najvažnejših v narodnostnem vprašanju. Tako se izkaže toV. Stalin ponovno kot največji teoretik na nacionalnem polju, kot znanstvenik, ki daje svoj odločilni doprinos tudi v jezikoslovju. Zaradi pomanjkanja prostora bomo prinesli članek tov. Stalina le v izvlečku. Intervencija tov. Stalina je prišla na vprašanje nekaterih mlajših tovarišev. Omejil jo je na oni del jezikoslovja, ki se tiče neposredno marksizma. —PRVO VPRAŠANJE: Ali je res, da je jezik nadstavba v primeri s temeljem? Odgovor tov. Stalina: Ne, ni res. Temelj je gospodarski sestav družbe v določenem razdobju razvoja. Nadstavba so politične, pravne, verske, umetnostne in jilozojske ideje družbe ter odgovarjajoče politične, pravne in druge ustanove. Vsak temelj ima svojo odgovarjajočo nadstavbo. Fevdalni temelj ima lastno nadstavbo, lastne politične, pravne in druge ideje ter odgovarjajoče ustanove; kapitalistični temelj ima svojo lastno nadstavbo; ravnotako ima svojo lastno nadstavbo socialistični temelj. Ce se izprement In Je uničen temelj, ■Je uničena in se izpremeni nadstavba. ■Ce nastane, se ustvari nov temelj, nastane, se ustvari zatem tudi nova odgovarjajoča nadstavba. V tem pogledu se razlikuje jezik temeljito od nadstavbe. Vzemimo primer ruske družbe in ruskega jezika. V preteklih tridesetih letih je bil odpravljen v Rusiji stari kapitalistični temelj in je bil zgrajen nov socialistični temelj. Vzporedno je bila odstranjena nadstavba kapitalističnega temelja in je bila ustvarjena nova, socialističnemu temelju odgovarjajoča nadstavba. Stare politične, pravne in druge ustanove so nadomestile nove, socialistične ustanove. A vkljub vsemu temu je ostal ruski jezik v glavnem isti, kot je bil pred Oktobrsko revolucijo. Nadalje je družbena nadstavba proizvod temelja; to pa ne pomeni, da je ona samo odraz temelja, da je pasivna, nevtralna, brezbrižna za usodo svo- jega temelja, usodo razredov, in obliko družbenega sistema. Nasprotno, čim nastane nova nadstavba, postane ona izredno aktivna sila, ki podpira svoj temelj, da bi zavzel trdno obliko, se utrdil; idejna nadstavba naredi vse kar je v njeni moči, da podpre novi sistem, da uniči in odstrani stari temelj in stare razrede. V tem pogledu se razlikuje jezik temeljito od družbene nad stavbe. Jezik ni proizvod tega ali drugega družbenega temelja, bodisi novega ali starega, ni proizvod določene družbe, nego celotne zgodovine človeške družbe in zgodovine družbenih temeljev v vseh stoletjih. Jezik ni bil ustvarjen od enega razreda, nego od vse d ruf- fa rez ozira na njihovo razredno pripadnost. Medtem ko se razlikuje jezik v ten pogledu od družbene nadstavbe, pa se ne razlikuje od proizvodnih sredstev, recimo od strojev, ki lahko služijo enako kapitalističnemu kot socialističnemu sistemu. Nadalje je družbena nadstavba proizvod dobe, tiste dobe u kateri obsto)a in deluje določen gospodarski temelj. Nadstavba je zato prehodna; ona je odstranjena in izgine, čim je odstranjen in izgine odgovarjajoči družbeni temelj. Jezik pa je nasprotno proizvod celote zgodovinskih obdobij, tekom katerih se oblikuje, bogati, razvija in izpopol-nhi'e. Jezik traja zato neprimerno bolj je povezana s proizvodnjo samo posredno preko gospodarstva, preko temelja. Nadstavba zato ne odraža neposredno in nemudoma izprememb v razvoju proizvodnih sil, nego samo po izprembi temelja (gospodarskega in družbenega ustroja družbe, op.ured.) . . Jezik pa Je nasprotno neposredno povezan s proizvodno dejavnostjo človeka in ne samo s proizvodno dejavnostjo človeka, nego tudi z vsemi njegovimi drugimi dejavnostmi na vseh področjih dela, začenši od proizvodnje pa do družbenega temelja, od družbenega temelja pa do njegove nadstavbe. Prav zato odraža jezik izpremembe v proizvodnji nemudoma in neposredno, ne da bi čakal, da se izpremenipo druž- Jezik je proizvod celote zgodovinskih obdobij, tekom katerih se oblikuje, razvija in izpopolnjuje. Jezik traja zato neprimerno bolj dolgo kot kateri koli družbeni temelj. be, od vseh razredov družbe. Prav zato je bil ustvarjen kot edini način izražanja družbe, ki je skupen vsem njenim članom, kot skupni način izražanja dotičnega naroda, tato pa vloga jezika, kot pripomočka, kot sredstva za sporazumevanje med ljudmi, ni v tem, da služi enemu razredu na škodo drugega, nego da služi enako vsej družbi, vsem razredom družbe. To nam razlaga, zakaj služi jezik prav tako staremu propadajočemu sistemu, kot novemu porajajočemu se sistemu, prav tako staremu družbenemu temelju kot novemu, prav tako Izkoriščevalcem kot izkoriščanim. Temu ne bi moglo biti niti drugače. Ježik obstoja in je bil ustvarjen v ta namen, da bi služil družbi kot celoti in sicer kot sredstvo za sporazumevanje med ljudmi. On je bil ustvarjen zato, da bi bil skupen vsem članom družbe in da bi bil edini način izražanja družbe, ki služi enako vsem njenim članom dolgo kot katerikoli družbeni temelj alt beni temelji. To je razlog, da je delo- nadstavba. To nam tudi razloži, zakaj nastanek in propad ne enega, nego številnih družbenih temeljev in njihovih nadstavb, niso privedli v zgodovini do propada določenega jezika, do odstranitve do ločene jezikovne strukture in do nastanka novega jezika z novim besednim slovarjem in novim slovničnim sistemom. Preko sto let je minilo od Puškinove smrti. V tem času so bili odstranjeni v Rusiji fevdalni in kapitalistični sistem in je nastal tretji družbeni sistem, socialistični . . . Vendar pa, če vzamemo primer ruskega jezika, se ta v tem dolgem razdobju ni bistveno izpremeni! in moderna ruščina se razlikuje po svojem sestavu le malo od Puškinovega jezika. Končno obstoja še ena temeljita razlika med družbeno nadstavbo in jezikom. Družbena nadstavba ni neposredno povezana s proizvodnjo, s proizvodno dejavnostjo človeka. Nadstavba krog jezika, ki obsega vse panoge človeške dejavnosti, mnogo širši in obsežnejši od delokroga družbene nadstavbe. Ta delokrog je praktično neomejen. To nam razloži v prvi vrsti, zakaj je jezik, bolje rečeno njegov besedni slovar, v stalnem izpreminjanju. Stalni razvoj industrije in poljedelstva. trgovine in prevoza, tehnologije in znanosti zahteva, da jezik stalno bogati svoj besedni slovar z novimi besedami in izrazi, ki so mu potrebni. In jezik odraža vse te potrebe neposredno ter bogati svoj slovar z novimi besedami ter izpopolnjuje svoj slovnični sistem. Zato, a) marksist ne more smatrati jezika kot nadstavbo temelja; b) izenačevanje jezika in temelja je težka napaka. DRUGO VPRAŠANJE: Ali je res, da je jezik vedno imel in da ima razredni značaj, da torej ne obstoja skupni brezrazredni jezik, jezik, ki je skupen vsem osebam ene družbe? V odgovoru dokaže tov. Stalin, da je bil jezik vedno skupen vsem družbenim razredom začenši od prazgodovinskih časov pa do danes. Mišljenje raznih ruskih jezikoslovcev, da je vsak narodni jezik razbit na večje števila razrednih jezikov, je napačno. Tov. Stalin prikaže sijajno, da gre v teli primerih kvečjemu za nekakšna nave čja. Večje število narečij, ki se vsa naslanjajo na določen narodni jezik pa nasprotno dokazuje obstoj skupnega jezika za vse razrede V oporo svojim zmotnim idejam so razni ruski jezikoslovci navedli razne izreke Marksa, Engelsa in končno Lenina. Tako piše tov. Stalin, da navajajo Lenina, češ, da je priznal obstoj dveh kultur pod kapitalizmom. Tov. Stalin jim odgovarja: «Zmota teh tovarišev je v tem, da mešajo Jezik in kulturo. Toda kultura in jezik sta dve različni stvari. Kultura je lahko meščanska ali pa socialistična, Jezik pa je kot sredstvo za sporazumevanje en sam narodni jezik in lahko služi bodisi meščansko kot tudi socialistično kulturo». In še pozneje sprašuje tov. Stalin: «Ali ne vedo ti tovariši, da je narodni Jezik oblika narodne kulture, da lahko služi narodni jezi k bodisi meščansko kot tudi socialistično kulturo? Ali ne poznajo naši tovariši marksističnega reka, da so sedanja ruska, beloruska, ukrajinska in druge kulture socialistične po vsebini in narodne po obliki, to je po jeziku?» V zaključkih na to vprašanje poudarja tov. Stalin: «a) Jezik Je kot sredstvo za sporazumevanje vedno bil in bo ostal enotni Jezik družbe, enotni jezik za vse člane družbe. b) Obstoj narečja ne pobija, nego potrjuje obstoj skupnega narodnega Jezika, katerega veje so dotična narečja, ki so mu podrejena. c) Formula o «razrednem značaju» jezika je zmotna in nemarksistična. Slabo krmljen prešic je mišav, kiiav in oo dal kaj malo masti; Cim ga pa začneš aofaro Krmni, ne bo niti miSau, niti kilav, a mast ga bo kar ležita. Organizmi so se torej zaradi gotovih pogojev spremenili, Cim so pa pogoji izginili, so izginite ludi zaraai njili nastale spremembe. Te spremembe so torej bile le začasne, ne dedne; Darwin je rekel, da «spremembe, ki se ne dedujejo, niso vazne», zato jih tudi ml pustimo. Preskočimo torej neusmerjene spremembe in si prej oglejmo. b) Nepričakovane àli singularne spremembe. Stopi o priliki o naš tržaški prirodopisni muzej! Tam boš videl poleg najrazličnejših živali v neki omari tele z dvema glavama, ali z dvema zadkoma in Se nekaj drugih takih tako imenovanih «spačkov», ki si jih Narava Cesto dovoljuje, čeprav so nam znani le v razmeroma prav redkih primerih, navadno le pri domačih živalih, ker mo-emo le te stalno nadzorovati. Spački navadno niso sposobni za življenje in -ato jih pečina po rojstvu pogine. Vedno pa le ne! Leta 1791. se je na neki ovčji jarmi v Ameriki lodilo jagnje-spaček s krat-Kimi in ukrivljenimi nožicami; starša sta bila popolnoma pravilno raščena. Koštrunček-spaček je ostal pri življenju, se razvil v sicer zdravega ovna, ci pa zaradt pokvečenih nog ni mogel preskakovati niti najnižje ograje. Farmarju je bilo to dejstvo seveda pogodu in uporabil je ovna-spačka za pleme — potomci tne vsi!) so bili kratkih, krivih nog. Oven-spačelc je postal začetnik nove ankonske ovčje pasme s kpatkimi, krivimi nogami. Na enak način so iz slučajnih spačkov nastale tudi pri drugih živalih, a isto pri rastlinah nove pasme: pes jazbečar, govedo brez rogov, golob s pravcatim pavjim repom z 48 peresi, čeprav ima divji golob v repu komaj 12 peres; Burbank Je iz spačka opuncije brez bodic vzgojil brezbodičasto pasmo opuncij itd. Velike večine vzgojiteljev novih pasem niti ne poznamo, saj se človek peča z domačimi živalmi In rastlinami že desettisočletja, a koliko raznih živalskih in rastlinskih pasem imamo danes! Samo golobov poznamo nekako 500 pasem. Vse to se je pa vršilo le slučajnostno, kajti le slučaj je bil, da se je rodil spaček in zopet le slučaj, da se je spaček rodil ravno pri človeku, ki se je zanj zanimal in si prizadeval ohraniti njegovo spačenost v nadaljnih rodovih. Mogli bi našteti še dolgo vrsto spačkov, toliko v živalstvu, kolikor v rast-lintsvu, ki so dali nove pasme, pa bi zašli predaleč. Vsekakor je na dlani, da so nepričakovane ali singularne spremembe dedne, odvisne sicer od slučaja, za nastanek novih živalskih in rastlinskih vrst pa le važne. Pripomnimo le še, da je danes dokazano, da so spački v naravi neprimerno bolj pogosti, kot si jih more povprečen človek pričakovati. c. Neusmerjene (spontane) spremembe ali mutacije so dedne, niso pa v nlkakem odnosu z značajem povzročitelja, niso torej usmerjene. To so oni najmanjši razločki med potomci Istih staršev, ki žive pri enakih pogojih. Darwin je pripisoval tem spremembam največjo važnost, ker prav te dajejo gradivo za evolucijo, gradivo, s katerim gradita ostala dva stebra njegovega nauka, — t. j. naravni izbor tselekcija) skupno z osamitvijo (izolacijo) — najprej nove pasme, pozneje pa nove vrste. «S tem, da je Darwin prav neusmerjene spremembe izbral za osnovo evolucije, je tudi pretrgal zvezo z idealizmom svojih prednikov in je iz evolucijskega nauka končno odstranil vsako teološko predstavo, po kateri naj bi bili organizmi «smotrno» zgrajeni in bi težili za popolnostjo.» (A. Polenec). II. NARAVNI IZBOR ALI SELKCIJA. Kaj bi nastalo, če bi ostalo vsako živo bitje pri življenju in utegnilo v vv- >.V' ir J ' i. „■ m V- Pl J.Jjlgl ray' Ai '4 __jm Ankonska ovca s kratkimi in krivimi nogami. polni meri izvršiti svojo funkcijo raz-množevanja? Naj nam na to vprašanje odgovori le nekaj primerov. Vrabec, ta ptičji potepin, živi nekako 20 let in izvali letno trikrat po S jajčec. Koncem prvega leta imamo torej razen dveh starih vrabcev, še 18 mladičev, koncem drugega leta bi Jih bilo še 200, a potomstvo, ki bi se razvijalo dalje še 20 let, bi se razmnožilo na 200 bilionov «glav» , . . Oceani naše zemlje bi kaj kmalu bili prenapolnjeni rib, če bi se ohranila vsa ribja jajčeca in se razvila v ribe, ki bi se zopet množile v polni meri. Polenovko, po domače ji pravimo «štokuiš», pozna menda gotouo vsakdo; najbrže bi pa lahko naštel na prstih roke one, ki vedo, da leže ena sama polenovka letno 4 milijone jajčec. Koliko polenovk 61 plavalo po svetovnih morjih tekom — recimo — desetih let, pa kar sami izračunajte, če imate korajžo! In če bi se ohranile in pravilno razvadile ose muhe! Ze v enem samem letu bi dejansko zakrile sonce, ker bilo bi jih iz enega samega mušjega para — saj vem, da števila ne boste pre-čitali, pa vam ga le napišem: 15,660.181.200.000,000.000.000.000 V rastlinstvu? Poglejmo, kaj pravi regrat! Saj ga menda gotovo vsi poznate! Ce vzamemo le en sam regrat in nam ta da v enem letu le 100 plodičev, dobino p 10 letih 1 trilion (1 in 18 ničel!) rastlinic. In če zavzame vsaka rastlinica le 20 kvadratnih cm površine, bi po 10 letih bilo toliko regrata, da bi vse zemeljske površine bilo premalo, 15 krat premalo! Joj, pa Illusovi bakcili! Ta mikroskopsko majhna stvarica se deli vsakih 20 minut; v štirih, petih dneh bi Jih bilo že toliko, da bi z njimi napolnili vse oceane, kar jih svet premore Kdo bi se tedaj mogel obraniti ti/usa? Pa brez skrbi! Ozračje ne bo prepolno vrabcev, niti ne bodo morja preplavila bregov zaradi preobilice polenovke ali kake ribe, niti se ne plašimo mušje zalege, pa tudi regrat bo še nadalje sameval po naših travnikih kot doslej, a tilusopega bakcila bo še nadalje mogoče držati tesno na uzdi. Življenje Je trdo! Le mala, celo neznatna količina organizmov se ohrani, te redki so tako srečni, da jim je dano doseči njihov življenski smoter v polni meri. Ogromna večina jih propade! Tako jih med sesalci ostane komaj 30 do 50%, med ptiči 10%, med plazivci šele 2 do 3%, a med ribami celo komaj 0,015%. In če pomislimo na regrat, nam ne bo težko ugotoviti, da je v rastlinstvu istotako. K. C. INadaljevanje sledi) Dojnačemu petelinu so na Japonskem privzgojili 2‘/t m dolg rep. OPOMBA: Razpravam o naravni in splošni preobrazbi živali sledi v prejšnji številki napovedana razprava o preobrazbi živali v Sovjetski zvezi. -A .v X Titofašistična klika hlapčevsko izvršuje ukaze svojh gospodarjev, zato trdi, da ni nevarnosti nove vojne. Amerika, dežela hrepenenja, z neizmernim bogastvom blagoslovljena Koromandija, kamor so bežali v dneh bridkosti vsi ubogi in obloženi — kje si, Amerika, obljubljena dežela? Ni je več. Kakor čez noč je planil preko nje vroč vihar, hujši od kuge in vojske. Kjer je bilo še zvečer zeleno življenje, je bila zjutraj smrt. Prazni so rudniki, zaprte tvornice, železna kolesa stojé in rjave. Kje ste zdaj vi, kako vam je, bratje, ki ste pobegnili nekoč v obljubljeno deželo s Slovenskega, iz Ogrskega, iz Bosne in iz Banovine? En sam mesec, ljudje božji, en sam mesec in iz tristotisočerih delavcev je bilo tristotisoč beračev! To je samo začetek, zakaj kosa kosi dalje, brez misli in brez usmiljenja. Danes še v postelji, jutri boš spal na cesti, danes še kruh v roki, jutri kamen! Iz tristotisočerih jih bo petstotisoč, iz petstotisočerih jih bo milijon. Kako vam je zdaj, bratje? Tako vam je, kakor otroku, ki je bil pobegnil od rodnega doma, kjer ni imela mati, da bi mu dala kruha. Ko je obolel, se je vrnil k sirotni materi in pozdravila sta se s solzami. Kakor po izgubljeni bitki beže nešteti črni bataljoni, molče, brez upanja. Vsak teden, ljudje božji, vsak teden tridesettisoč! Vsak teden jih plane v njujorškem pristanu tridesettisoč na barke, tridesettisoč beguncev; in mesec ima štiri tedne, in leto ima dvainpetdeset tednov! Kedaj bo konec t strašne procesije, ki homa preko morja? Tam šo gnojili zemljo s potom od svojega čela, tam so gnojili silne stroje z močjo svoje krvi -- brez moči in brez krvi zdaj izdani, premagani. Kakor pred kugo hodi strah pred to procesijo, nosi njen težki križ, ki sega do neba . . . Gnetò se množice v pristanu, moški, ženske, otroci. Preveč jih je za tesne barke; blagor mu, ki je zasopljen skočil z mostu na krov! Tisoč jih stoji na produ, obupanih, jokajočih; v mrazu in vetru, do drugega tedna. Do vrha, od kota do kota je natlačeno strašno medpalubje Cunar-dove barke. V prostor, kjer bi se gnetlo dvajset ljudi, so jih potisnili petdeset. Moške, ženske, otroke. Postelje ni: na tleh leže, drug ob drugem. Voda je smradljiva, in še tiste je premalo; jed je plesniva, in tudi te je premalo. Da bi vsaj zraka bilo, vsaj zraka, ljudje krščanski! Prvi dan mine — spiš, ker si truden; drugi dan mine — spiš, ker si bolan; tretji dan pride, pa te tišči v prsih in v grlu; zfli se ti, da te pozdravlja smrt. Tako vozijo Kitajce v San Frančiško — tako vozijo, grešniki prekleti, krščanske ljudi v domovino! . . . Reci mu hudo besedo, prosi ga vode in zraka, pa se ti bo smejal, ali pa te bo udaril v obraz . . . Tako beže begunci, od nesreče gnani. Štirinajst dni trpljenja neskončnega. Petnajsti dan stopijo na trdo IVA N CANKAR Pozdravi J eni i zemljo umazani, bolni, do smrti trudni. Moški gledajo temno v tla, ženske se opotekajo kakor pijane, otroci jokajo. In še tri dni. Zadaj tisoči že čakajo na železni voz; čakajo pod milim nebom, na blatnih tleh, na svojih culah, v plahte zaviti. In spet tri dni; zakaj daleč je od morja v domovino. Natlačeni v nizki črni voz, tesno drug ob drugem, iz potu, iz bolne sape se vzdiga težek vzduh; oči so zatisnjene, zaspati ne morejo. Tako se vozijo v domovino krščanski ljudje, tisti delavci, ki so s svojim potom in s svojo krvjo ustvarili bogastvo obljubljene dežele; toliko bogastvo, da ga je bila sita sama požrešna Koromandija in da je rekla svojim delavcem: «Dodelali ste, dovolj imam, poginite zdaj!» Minil je tretji dan; iz železnih voz, težko sopečih, bruhne črna procesija. Pozdravljena, domovina! Trije izmed njih so stali pred vasjo. Vsi trije prezgodaj ostareli, mrki in upognjeni, bolni od bridkosti in od dolgega romanja. Večer je bil: tam spodaj je ležala bela vas, pod borovim gozdom. Stali so tam, kakor troje otrok in niso mogli dalje. Prvi je rekel: «Pet let bo že, pet dolgih let, ko sem se poslovil od svoje neveste. Bog vedi, če ni poročena. Blagoslovila jo nebesa, če mi je zvesta; blagor nji in njenim otrokom, če je poročena! Sel sem, da bi ji prinesel bogastva, pa ji prinašam bridkost in skrb. Kako bi stopil pred njo, da ne zakrijem obraza, od sramu, da se v zemljo ne pogreznem pred njenimi očmi? Potnika—siromaka ne bo ljubila; blagoslovljena ji sreča, meni pa gozd in cesta!» Drugi je rekel: «Deset let bo, deset dolgih let, ko sem se poslovil od matere, sirotne starke. Ali še živi, ker ji ne da umreti spomin in koprnenje, ali pa je umrla od bridkosti in je zapuščen njen grob? Ce je umrla, gleda name iz nebes, ker je bila svetnica; če živi, gorje meni ! Kako bi stopil pred njo, ko sem obljubil na kolenih, da prinesem belega kruha, pa prinašam bridkosti in skrb? Rajši bi točil solze na njenem grobu, nego pred nje- nim obrazom; če ni umrla, bo umrla od bridkosti!» Tretji je rekel: «Zeno sem ostavil doma in troje otrok; sedem let, sedem dolgih let. Potrpite, sem rekel, in čakajte, Bog se nas bo usmilil; ko se povrnem, bo hiša nova, bo hlev poln in bo zemlja spet rodila. Zdaj pa jim prinašam vrhano mero siromaštva in bolezni. Ali še stoji tista koča in ni razpala, da bi je ne spoznale več moje oči? Ali še živi moja žena, čaka name vsako opoldne in vsak večer, polaga mojo žlico na mizo in gleda proti durim? Ali še žive moji otroci, sirote, in jih niso pognali v svet? Rajši bi jih vse pozdravil na zapuščeni gomili, nego, da bi stopil pred nje, siromak in bolnik!» Stali so pred vasjo vsi trije, mrki in upognjeni. Nobeden izmed njih se ni okrenil, nobeden se ni napotil proti gozdu; kakor ukopani so stali. Zakaj koprnenje je bilo večje od bridkosti. Za roke so se držali, kakor plahi otroci, ko gredo skozi gozd; in so se napotili v vas. Prvi je stopil v hišo svoje neveste in je ostal na pragu, kakor berač in popotnik. Nevesta je zajokala od radosti, objela ga je okoli vratu in ga poljubila. «Pozdravljen, kakor si! Pozdravljen, kakor, da si se pripeljal na belih saneh s četverimi vranci!» Drugi je stopil v hišo svoje matere, upognjen in plah je stopil. Mati pa je zajokala od radosti in ga poljubila na obe lici. «Pozdravljen otrok moj, kakor si! Da si prišel kakor kralj in gospodar, ne bi te pozdravila tako vesela! Bog mi je dodelil ta pozna leta, da te vidim!» Tretji je stopil v hišo svoje družine, stal je na pragu v sramu in bridkosti. Takoj ga je spoznala žena, spoznali so ga otroci in so ga objeli. «Pozdravljen, mož, oče! Lepše pozdravljen, kakor, da sl prišel s srebrom in zlatom! Na mizi je tvoja žlica, je polna skleda, večerjaj a nami; zato, da bo praznik in radost v tej hiši!» Pozdravljeni! Vi, ki ste tujo zemljo gojili s potom od svojega čela, ki ste jo napajali s svojo gorko krvjo — pozdravljeni! Sli ste, da bi pobegnili krivici, ki je zasužnjila človeka; vračate se, da oznanjate: od proda do proda, od vzhoda do zahoda je razprostrla svoje črne peroji krivica, ki je zasužnjila človeka. Vam pa, bratom onkraj morja, ki ste bolni in ubogi in strmite s koprnenjem proti domovini, vam, ki vas bo lačne in jokajoče obsvet-lil sveti božič, vam najlepši pozdrav! Od srca do srca gre čista misel, z njo gre veliko upanje, do nebes kipeče. — Pozdravljeni! MASTNI OCVIRKI — Ocvirki s katerimi belijo titofašisli svoj tiskani propagandni material postajajo iz dneva v dan bolj mastni. Ni se Se polegel bučni smeh, ki ga je pred časom povzročila «senzacionalna» uest o «prepovedi kajenja jugoslovanskih cigaret», ki jo je — kot je pisalo vse titovsko jugoslovansko časopisje — izdal sam V idoli. To je bil res masten ocvirek. Toda tito/aSisti jih imajo verjetno zelo veliko zalogo. V kolikor jim v Trstu primanjkujejo — ha j d v inozemstvo in takoj imajo pripravljeno novo in Se bolj mastno porcijo. Tokrat so jo naSli kar v «New York Herald Tribuni» ter jo je «Primorski» takoj «serviral» svojim brezplačnim bralcem. Veste kaj namreč piše ta ameriška časnikarska godlja? Vidah je izjavil, da je prišel do spoznanja, da bo problem Tita trd oreh za Komin/orm. To «senzacionalno» novico prinaša «resnicoljubni» «Primorski» kar na prvi strani. Toda ne Trumanovo glastlo iz New York in ne Jerlhova trobenta tržaških titovcev nam ne vesta povedati kdaj in kje je dal Vidah tà intervju. V Ameriki so namreč veliki #kampelci» za take časnikarske ocvirke, «Primorski» pa skrbno zajema iz tega korita.. Zakaj pa ne, če zajema Žvenketajoče dolarčke zakaj ne bi zajel tudi ocvirkov. To je torej najnoveiši «argument» s katerim bodo tlto/ašisti «prepričali» ljudi, da prodaja Vidali Trst Italiji. Res pravo tito/ašistično akrobatsko plezanje po zrcalih. Ubogi titovski mazači papirja, ki se morajo v skrajni sili zatekati celo do «New York Herald Tribune». Blagor ubogim na duhu, ker njim je zagotovljeno skorajšnje. . . potovanje «na oddih» v Argentino. LEPA BODOČNOST JIH ČAKA — Kot pisari «Primorski» Je špijon Bortolo Petronio prejel te par kvintalov «pozdravnih» pisem, na tisoče «brzojavk» in cele koše «voščil». Slične pozdrave ^so mu poslali tudi nameščenci Založništva tržaškega tiska, seveda tudi ti z «največjim navdušenjem». Celo Se več, če verjamemo papirnatemu trobentaču — so nameščenci «potrdili, da mu bodo sledili po začrtani poti.» Ubogi reveži! Spijon Bortolo Petronio si je začrtal res lepo pot, ki mu je prav gotov o nihče ne zavida, kljub temu, da je posejana s tisočaki in da se po njej vozi v udobnem avtomobilu. Od Spijona fašistične OVRE pa do fpijona hiperfa-šistične UDBe — res lepa kariera. TITOVSKI UREDNIKI NE POZNAJO ZGODOVINE NAŠEGA NARODA — Barkovljanske titofašiste so zopet peljali «na luft» in tokrat na Koroško. V Trstu je res velika vročina in titovskim buticam ne škodi nekoliko «iuftanja», posebno še, če je to popolnoma brezplačno in zalito z dobro kapljico in še obilnejšim kosilcem. Za nameček pa so se, in to po zaslugi «zgodovinarja» Jožeta Korena ki drgne svoje hlače v uredništvu pornografskega «Ljudskega tednika» — še podrobneje «seznanili» z zgodovino slovenskega naroda. Kot piše v «Primorskem» veleuki Jože Koren — «se je zbor napotil h Knežjemu kamnu na Gosposvetsko polje» Torej bistre oči Jožeta Korena so videle na Gosposvetskem polju Knežji kamen. Ta pa vam pozna zgodovino, to vam je «bistra» glavica, da mu je ni para. 'Svetujemo mu naj si v bodoče vzame za spremst"o «bedekerja», ki ga bo vsaj nekoliko podkoval v zgodovini. Ce bi možakar vsaj nekoliko poznal našo zgodovino, bi moral pač vedeti, da Je Knežji kamen shranjen v celovškem muzeju. Kar so videle njegove krmežljave oči to je bil le vojvodski prestol, ki pa je povsem nekaj drugega, posebno za Slovence, ker predstavila le simbol zatiranja našega naroda po nemških vojvodih, ki so stoletja raznarodovali in izžemali slovensko ljudstvo. In še nekaj. Koren Je poslal tudi sentimentalno človeče. Pomislite, da so pesmi izvabite «ttsočglavi» množici solze v oči. Temu ni kaj oporekati. Toda tu prihaja na dan druga «zgodovinska ugotovitev» slavnega «učenjaka». Te solze so za Korena «izraz nacionalne zavednosti». To je pa nekaj zelo zanimivega. Vrag si ga vodi, kje Jo je pobral? Aha. že vidimo! Tudi demokristjanski župan Bartoli kaj rad pretaka take «nacionalne» solze. Titofašistt so uvedli torej novo mero za izražanje nacionalne zavednosti In to naj bi bile prav solze. Cim več se boš jokal in cmeril. tem bolj si «nacionalno zeve-den». Vse drugo nima pomena. Zato pa le korajžno, — čebulo pod nos In «nacionalna zavednost» bo prav gotovo prišla do svoiega «veličastnega izraza» DOBRA REKLAMA «TITOVEMU KOMUNIZMU» — Kot zvesti hlapci in oboževalci imperialistov se Veliki na vse pretege trudijo, da bi čimbolj ustregli svojim zapaantm gospodarjem. Imperialistom je zelo leteče na tem, da prikažejo svoj «udarni bataljon» — titofašizem kot najbolj «pravoverni komunizem». To lahko čttamo vsaki dan v vsem krajevnem in svetovnem časopisju, ki je o službi imperialističnih vojnih hujskačev. Kot zvesti in dosledni podrepniki Wall Streetta pa belčkt seveda ne smejo izostati. Tako je tudi «Demokracija» prejela točno nalogo, da prikazuje «Titov raj» kot •pravi komunizem». Z enim zamahom hočejo belčkt ujeti kar dve muhi. Prikazati Tita kot «komunista» in seveda Sovjetsko zvezo kot «deželo. kjer vlada največje suženjstvo in izkoriščanje», roda njihova «primerjava» je zelo ponesrečena. Belčkl se namreč v svojem brezmejnem sovraštvu do Sovjetske zveze In dežel ljudske demokracije poslužujejo istih gesel, ki sta jih že rabila in docela obrabila Mussolini in Hitler. Takim kvantom danes že v ec nihče ne verjame, O tem so betčki lahko popolnoma prepričani. Oči-vidno pa je, da imajo tudi belčki s svojimi pobesnelimi izpadi proti Sovjetski zvezi, v poostrevanju hladne vojne in pripravah na novo svetovno klanje povsem določene naloge. Ob zaključku Zveza demokratičnih žena STO v obrambi miru, demokracije in kruha Pozdravi inozemskih delegatk - Poročilo tov. Modene - V nedeljo popoldne so delegatke obiskale žene z Opčin, Križa in krožka «Dugulin» - Številne diskusije - Sklepi kongresa - Pozdrav ženam cone B Kongres slovenskih in Italijan- | Karleta pozdravila vse prisotne, po- j kovičeve policije. Izrazila je pre- skih demokrat čnih žena našega o-j sebno pa inozemske predstavnice zemlja, ki ;o zasedal v nedeljo in i tov. M. Rossi, predsednico UDI. ponedeljek v Trstu, je nedvomno j Giuliano Nenni, Bohuslavo Vanic-velike važnosti ne samo za ženski ’ kovo, tajnico čehoslovaške ženske pokret, marveč za vse demokra | organizacije, predstavnico madžar-tično gibanje našega ozemlja. Kon- ;kih žena lov. Ben Rosei, ženo in gres, ki je bil obdan od največje j hčerko padlega partizanskega bor- mednarodne solidarnosti predstavlja obenem velik doprinos v borbi za mir. Prav na tem kongresu so naše žene pregledale vse svoje delovanje od zadnjega kongresa pa do danes. Iz izkušenj preteklih borb in številnih plodovitih diskusij so povzele smernice za bodoče delo na socialnem, gospodarskem in nacionalnem polju. V nedeljo zjutraj so se zbrale v dvorani Kina ob morju slovenske in italijanske delegatke in povabljenke iz mesta in vasi. V otvoritvenem govoru je tov. Casali Marija KONFERENCA tov. Boccara V nedeljo je bila u dvorani «Škamperle» mladinska konferenca, kjer je govoril glavni tajnik Svetovne zveze demokratične mladine tov. Enrico Boccara. Kot prvi jc govoril v slovenščini lov. Blažina, ki je razkrinkal titovske priprave za njihov domnevni kongres. Ko so pa titovci vid eli, da bo imela prava mladinska organizacija svojo konferenco so svoj «kongres» preložili pod pretvezo «tehničnih ovir». Nadalje je podal obširen pregled delovanja ZAM in lesno ca Gigante. Lucijo Boccaccini iz Sesto S. Giovanni in goriške delegatke Rino Bo-ncompagni, Etto Cornar in Adriano Ballaben. Z enominutnim molkom so nato vse prisotne počastile spomin vseh žena, ki so žrtvovale svoje življenje v borbi za svobodo in delo. Po izvolitvi delovnega predsedstva in raznih komisij so sledili pozdravni govori inozemskih delegatk. Kot prva je pozdravila kon-gresistke predsednica UDI tov. Maria Maddalena Rossi, ki je izročila v dar sliko italijanske junakinje dela Marie Margotti. Tov. Vanickova je spregovorila v češčini ter v krajšem govoru prikazala junaško borbo in uspehe čehoslovaškega ljudstva. Tov. Vanickova je pretrpela dolgih pet let v Ravensbrucku, dočim so ji nacisti umorili tudi moža. Tudi madžarska delegatka tov. Ben Rosei je poudarila doprinos, ki so ga dale madžarske žene tekom zadnje vojne kakor tudi v povojnem času. Obe delegatki sta pozvali žene na še uspešnejšo borbo za mir in proti imperializmu ter proti titofaši-stični kliki. Medtem pa so se vrstile na odru delegacija za delegacijo, ki so pri- povezavo s svetovnim mladinskim po- našale pozdrave delavcev iz tovarn, kretom. Povzel je nato besedo tov. kmetov iz vasi in demokratov iz Boccara, ki je orisal stanje našega vseh mestnih predelov. Pionirske mesta, posebno pa nevzdržne življen- delegacije so še posebno ganile vse ske pogoje v katerih živi naša mia- j prisotne. dina. Zagotovil je, da bo mednarodna mladinska organizacija dala v vednost vsemu svetu težak položaj obeh con. V jedrnatih besedah je tov. Boccara prikazal zasluge in junaško borbo jugoslovanske mladine, ki je dala važen doprinos za osvoboditev narodov Jugoslavije. Razkrinkal kliko, ki se nahaja danes v prvih vrstah vojnih hujskačev. Prav zaradi tega nima nič skupnega z jugoslovansko mladino, ki ima v mednarodnih mladinskih vrstah vedno svoje prejšnje mesto. Glavna naloga mladine je danes kampanja v nabiranju podpisov za stockholmsko resolucijo. Iz te akcije bo vzklika mogočna svetovna mladinska fronta miru. Izčrpni govor tov. Boccara so vsi prisotni nagradili z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem. Ob tej priliki je prejela ZAM številne pozdravne brzojavke mladinskih organizacij iz Italije. Madžarske, Bolgarske. Poljske. Rumuntje in Avstrije. Obvarujte nas pred nevarnostjo nove vojne to je bila goreča želja. ki so jo še posebno ganljivo izrazili pionirji. Glavno poročilo je podala tov. Bruna Modena, ki je v podrobnosti je titofašistično | opisala nevzdžno stanje v obeh conah. Podala je obenem poročilo o delovanju ženske organizacije v dveh letih borb in uspehov ter začrtala smernice za bodoče delo. Glavna naloga je borba za mir in pričanje, da ni več daleč dan ko bodo žene obeh con zopet združene. V popoldanskih urah so inozemske delegatke obiskale žene iz Opčin in Križa, kjer so jim pripravile prisrčen in navdušen sprejem. Zvečer pa so bile v gosteh v krožku Dugulin. kjer so jih žene tega sektorja prav prisrčno sprejele. Na ponedeljkovem zasedanju so ob otvoritvi prečitali številne telegrame iz inozemstva, med temi pozdrave bolgarskih, rumunskih in irancosk'h žena. Sledila je živahna in plodovita diskusija, v katero so posegle številne delegatke. Naj omenimo le intervencijo tov. Laure Weissove, ki je omenila še posebno žene cone B. Tov. Katra je razkrinkala delovanje titnfašistk kot sovražnic miru. Predsednica UDI pa je prinesla kongresu številne izkušnje iz borb italijanskih žena. Tov. Gerbec Jelka ,ie obravnavala vprašanje šol in vzgoje otrok v naprednem duhu. Tov. Morana pa nacionalno vprašanje in obrambo naših narodnih pravic. Končno je povzel kongres tri važnejše sklepe in sicer, da se na željo številnih delegatk spremeni ime organizacije v «Zvezo demokratičnih žena STO» ter potrdi pristanek na Mednarodno zvezo demokratičnih žena. Nadalje, da se bo bodoče delovanje naše ženske organizacije usmerilo v smislu organizacijskega referata lov. -Iole Deferri. Sledile so volitve Glavnega sveta Zveze demokratičnih žena STO. nakar je kongres enoglasno odobril pozdravno pismo ženam cone B. Dolina bo dobila nov prosvetni dom izredna seja občinskega sveta v Dolini V torek večer je bila v Dolini izredna seja občinskega sveta. Sklicana je bila z ito, da bi na njej razpravljali in sprejeti tozadevne sklepe glede prodaje enega dela občinskega zemljišča nasproti šole v Dolini novoustanovljeni zadrugi, ki bo zgradila tam nov kulturni dom. V začetku seje je župan v svojem običajnem nagovoru podčrtal zlasti dejstvo, da je nujno potrebno zgradili v središču dolinske občine primerno dvorano. To bo — poleg tega, da bo koristilo vsem občanom tudi olepšalo zunanje l'ce Doline. Istega mnenja so bili tudi vsi prisotni svetovalci. (Čudno ca je le. da ni bilo na seji g. Bol-čiča. Zupan je nato poročal o cenah zemljišču, ki jih je določil občinski cenilec inženir Škrk. Po tej cenitvi je zemljišče na katerem bo zgrajen prosvetni dom, razdeljeno na tri dele. Prvi del je bil od inž. cenjen na 70 lir, drugi na 60 in tretji na 30 iir za kvadratni meter. Vedeti pa je treba, da to zemljišče ne nudi nikake koristi dolinski ob- P R O C E S PROTI PA R T I Z A N O M IZ BORŠTA NEIZPODBITNI DOKAZI POTRJUJEJO lenalnost obsodbe vojnega zločinca V torek se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem začela ponovna razprava proti skupini osmih tovarišev iz Boršta in Bazovice, ki so obloženi, da so maja 1945 aretirali in likvidirali znanega mučitelja iz Collottijeve bande Marija Fabiana. Kasacijsko sodišče je namreč na zahtevo obsojencev razveljavilo lansko sodbo, s katero je bil obsojen Danilo Petaros iz Boršta na 9 let in 10 mesecev, Stojan Presi iz Bazovice na 9 let in 4 mesece, ostali tovariši, in sicer Josip Grgič in Silvo Križmančič iz Bazovice, Marta Hrvatič, Milan in Marij Zobec ler Anton Bazec iz Boršta pa so bili oproščeni ali pa jim je bila kazen odpuščena. Na podlagi dveh novih dokumentov pa je bila prva sodba razveljavljena in stvar ponovno predana v presojo porotnemu sodišču. Na po- demokratične svoboščine. Zboljša-1 ™vni razpravi so bili zopet zaslišanje organizacijskega ustroja itn o- ' obtoženci ter priče, ki šo v glav* blik borbe za pravice žena, posebno delavk. Nadalje ustanovitev otroških jasli, ljudskih svetov, zboljšanje življenskih pogojev vdov z družino in pojačanje borbe nroti korupciji in pornografskemu čtivu. 7, ganotjem se je tov. Modena spomnila na junaške žene cone B, ki ječijo pod terorjem Ran- nero ponovili lanske izpovedi. Pre-čitana pa sta bila tudi oba navedena dokumenta, iz katerih izhaja, da je bila smrtna obsodba nad Fabianom izrečena še v dobi NOB in da je za njegovo aretacijo dal nalog Ante Jelas, stotnik JA. Nato je govoril javni tožilec Col-lotti, ki je vztrajal pri trditvi, češ TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED PETROLEJSKI DELAVCI zahtevajo povišanje plač Ladjedelnica «C. N. Giuliano» v krizi - Nadaljnji odpusti z dela Položaj tržaške ladjedelnice «Cantiere Giuliano» se vedno bolj slabša. Vse kaže — če ne bo novih naročil — da bo v kratkem 60 delavcev brez dela, in da bodo torej odpuščeni. Po nedavni splovbi ladje «Ariel» bi morala ladjedelnica pričeti z gradnjo nove manjše ladje. To pa, kot kaže se ne bo zgodilo, vsai zaenkrat ne, ker VU še ni nakazala potrebnega fonda. Tudi če bi prišlo do gradnje omenjene 600 tonske ladje, bi bila ladjedelnica v krizi, kajti za njeno premostitev bi bila potrebna gradnja vsaj za 2000 ton ladjevja. V omenjeni ladjedelnici bi — seveda če bi bilo dovolj dela (ah ta nesrečni bi . . . !) — lahko delalo do 350 delavcev. Tudi ladjedelniška oprema in zmogljivost bi prigovarjala temu številu. Tako pa . . . »a žalost životari. In to po zaslugi toliko opevanega Marshallovega načrta. Pred nekaj dnevi je petrolejska tvrdka IRCO odpustila z dela enega delavca, ki je bil obenem tudi član tovarniškega odbora in član ES. Ni to prvi primer, ko se vodstvo nekega podjetja zaganja proti članu tovarniškega odbora. Ta-le pristranski ukrep je vznemiril vse delavce. V torek sta bila sestanka v A-quili in v Standard Oil. Na njih sta gorovila zastopnika ES in Delavske zb. Urad za delo je izjavil, da vsako podjetje lahko odpusti z dela kogarkoli. Torej, lepo zagoto- LJUOSKI ODER - TRST Danes 1. julija uri na prostem v 1950 ob 20. TREBČAH Cvrček ob ognjišču Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA CENE VSTOPNICAM : Odrasli Otroci lir 100 lir 50 vilo delavcem! V znak protesta so vsi delavci omenjenih podjetij stavkali v torek od 15. do 15,15 ure. Ze pred časom se je pričelo sindikalno gibanje petrolejskih delavcev. Gre se za zvišanje plač in mezd, ki danes ne odgovarjajo več cenam življenjskih potrebščin. Sindikalne organizacije so postavile tukajšnjim anglo-ameriškim petrolejskim podjetjem rok za preučitev vprašanja povišanja mezd do 22, p. m. Toda omenjena podjetja niso še preučila vprašanja in še vedno vstrajajo na dosedanjih sporazumih. Zaradi tega so sindikalne organizacije sklenile, da podvzamejo resnejše korake za zaščito delavcev. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo delavci v soboto stavkali po 3 ure v mak protesta. dà so obtoženi krivi navedenih dejanj in da jim ne gre nobena amnestija ter zahteval, naj sodišče potrdi lani izrečene kazni, od katerih pa naj milostno odbije vsakemu po 6 mesecev. Sledili so govori branilcev in sicer odv. dr. Tončiča, dr. Zennara in dr. Kezicha. Vsi zagovorniki so podčrtali zakonitost postopanja obtožencev, ki so kot člani partizanskih edinic imeli pravico in dolžnost izvršiti legalne odredbe svojih komand. In v tem primeru tem bolj, ko je šlo za priznanega vojnega zločina, ki je kriv smrti stotine naših ljudi. Zahtevali so tudi, da se obtožencem prizna tudi pravica do amnestije, ki je bila izdana leta 1945 in v decembru lanskega leta. Ker razprava še traja, ko gremo v stroj, bomo v prihodnji številki objavili sodbo. Sa m o laga I i z n n jo PD «Marij Matjašič-Milan» iz Bar-kovelj priredi v nedeljo, 2. julija popoldne otvoritev društvenega vrta s koncertom domače godbe. Po koncertu bo ples. Na pedagoški fakulteti je te dni diplomirala tov. Antonac Elza z Opčin'. Glavni odbor SHPZ in uredništvo «Dela» čestitata mladi profesorici. V svoji klevetniški kampanji proti tov. Gombaču se je moral «Primorski dnevnik» zopet zateči k lažem. To pot je zato uporabil izjavo Spangerja Vekoslava, uslužbenca v nekem titovskem podjetju, ki si je pa zaradi očitnih laži v njej niti ni upal podpisati s svojim imenom. Njegove laži so tako prozorne, da ni težave ovreči jih, pač pa kažejo le na moralno kvalifikacijo njih avtorja in njegovih gospodarjev, ki so pa k temu nagovorili. Odgovarjamo mu po njegovih točkah. II Spanger in njegovi ne vedo ali pa nočejo vedeti, da je bilo par mesecev po razpustu «Zveze mladinskih društev» na bazovski planoti tajno zborovanje okrog 100 mladinskih aktivistov, med njimi Miloš, Bidovec, Marušič, dr. Sardoč, dr. Dekleva i. dr kjer so bili izvoljeni za tajnika Pahor Roman, za podtajnika Gombač, Blažina Just in drugi. Sele kasneje je iz teh vrst vznikla organizacija TIGR in ne Tiger, kot jo naziva Spanger. 2) Poleg TIGR-a je še naprej delovalo pod I) navedeno gibanje, ki se je moralo reorganizirati na krajevne odbore, poleg njega pa tudi levičarska organizacija, ki je imela s TIGR-om stike. Prva je prirejala izlete in izvajala propagando proti potujčevanju. 31 Tov. Gombač je dobil potom Stoke Josipa in ne naravnost od Span-gerja «pet» in ne «tri» izvode tajnega lista, ki pa. jih je razdelil, za kar so še priče. S Štoko Vladimirjem pa po razpustu mladinskih društev ni imel več nobenih stikov. Laž je tudi, da bi odklonil sodelovanje iz razlogov, da mora skrbeti za staro mater, ker ona takrat še ni bila stara in je zanjo skrbel oče, ki je imel dobro službo. 4) Ker je TIGR prenehal že leta 1930, °otovo ni mogel dati Gombaču dovoljenja za vpis v P. N. F., ki se je izvršil šele 1933., pač pa tajna mladinska organizacija in njeni voditelji. Res pa je, da je tudi TIGR dajala takšne, ukaze, kar dokazuje predvsem vpis pokojnega Manfrede, o čemer je bilo govora na procesu. 5) Glede delovanja tov. Gombača :) NOB so na razpolago priče in pismeni dokumenti, ki jih pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Pač pa je nesramna laž, da je bil Gombač leta 1944. s štirimi tovariši aretiran, a kmalu na lo izpuščen, dočim so ostali 4 končali v nemških taboriščih. Tov. Gombač je bil aretiran med vojno le 1941. leta. dočim je bil 1944. aretiran iz Javnih skladišč le Ban Mo j z s Proseka, ki je umrl nato v Nemčiji, in nihče drugi, torej niti tov. Gombač. 6) Nekaj imen podtalne mladinske organizacije je naštetih že pod točko I), med njimi je tudi kako ime oseb, ki so mu dale navodilo za vpis v PNF, imamo pa še druga imena o tej stvari. Vprašanje je le, če bodo zaradi odvisnosti od titovskih delodajalcev hotele ali upale pričati. Na razna provokatorska vprašanja pa ne mislimo odgovarjali, ker se zavedamo, da bi mogla služiti nepoklicanim. kar je bil očividno ludi namen titofašističnega izzinača in njegovih skritih komandantov. Pač pa pozivamo V. Spangerja, naj po dvajsetih letih le enkrat pojasni, kako je prišla iašlstična policija do imen Bidovca, Miloša. Marušiča in drugih, ki so biti prijeti nekaj tednov po njegovi aretaciji na podlagi izpovedi nekoga, ki je moral od blizu poznati njihovo delovanje. čini.. Kvečjemu ga nekateri uporabljajo kot smetišče. Inženirjevo cenitev je župan znižal na 50.40 in 20 lir za kvadratni meter. To cenitev je stavil na glasovanje. Poleg županove cenitve je šla na glasovanje tudi cenitev svetovalca Hrvata, ki je podprl cenitev inženirja, ter predlog tov. Starca, po katerem naj bi ceno zemljišču znižali na 30 lir za kvm. Tov. Starc • e svoj predlog podprl z dejstvom, da se gre za pusto in nerodovitno zemljišče, ki bo uporabljeno v splošno korist vseh občanov. Sledilo je lajno glasovanje. Izglasovan je bil predlog tov. Starca z absolutno večino. Ob koncu seje je tov. župan predložil občinskemu svetu še vprašanje neke nameščenke občinskega prehranjevalnega urada, kateri., bo prenehal poslovati le dni. Občinski svet je s tajnim glasovanjem odločil, da ostane nameščenka še nadalje v službi v občinskem uradu. Prosvetna društvo «SVOBODA» iz CEHOVELJ priredi v nedeljo, 2. julija 19511 ob 17. uri v CEROVLJAH na .prostem KULTURNO PRIREDITEV s sledečim sporedom: 1. pozdravni govor tov. Antona Gerlanca; 2. pevski zbor iz Cerovelj; 3. nastop orkestra iz Križa; 4. pevski zbor iz Saleža - Zgonika - Malega Repna; '5. «Kriška osmica» folklorna veseloigra s petjem in godbo. Po končanem sporedu bo ples. — Igral bo orkester iz Nabrežine. — Preskrbljeno za prigrizek in pijčo. Sindikalno zborovanje v Nabrežini Jutri 2. t. m. ob 9. uri bo v kino-dvorani v Nabrežini sindikalno zborovanje Zveze enotnih sindikatov za vse člane občine Devin-Nahrežina. Dnevni red je naslednji: 1. nolit-čno in ekonomsko poročilo, ki ga bosta podala tov. Ernesto Radich in tov. Ado Slavec. 2. organizacijsko poročilo in pregled sindikalnega dela. Poročilo bo podal tov. Gratton Ferruccio. 3. Volitve novega okrajnega odbora ES. 4. Razno. Na zborovanju bodo obravnavani važni problemi krajevnega značaja, posebno vprašanje kamnoseške in lustrile in kmetijstva. PREDSTAVNIK ZES mora priti v Kmečko komisijo Pred štirimi leti je bila ustanovljena pri tržaškem sodišču posebna mandamentalna kmečka komisija, katere naloga je bila reševati spore, ki so nastali med lastniki in najemniki zemljišč, ter med lastniki in polovinarji. Omenjeni komisiji je bil dodeljen kot član tudi en zastopnik ZES, v kateri so včlanjeni skoraj vsi kmetje, najemniki in polovinarji. Zastopnik ZES gori navedene komisije je bil tov. Grbec. VU je s svojo odredbo št. 208 omenjeno komisijo ukinila; mesto nje pa je ustanovila posebno «sekcijo za kmetijska vprašanja» pri sodišču. Ciani te nove «sekcije» so trije sodniki (eden iz med njih e ...easednik sekcije), dva zastopnika lastnikov zemljišč ter dva zastopnika sindikalnih organizacij. Do tu vse v redu in skoraj ni ničesar pripomniti. l oda oglejmo si kako se je ta odredba spremenila in potvorila. Zastopnik ZES tov. Grbec je dode; ijen komisiji kot namestnik, poleg treh sodnikov pa so prišli v komisijo: en zastopnik Delavske zbornice (dasiravno je nad 90% kmetov včlanjenih v Zvezo Enotnih sindikatov in je v teku obstoja prejšnje komisije, t. j. v teku štirih let bil v pretresu le en sam slučaj, ki se je nanašal na kmeta, ki je včlanjen v Delavsko zbornico), dva predstavnika lastnikov zemljišč ter prof. Relli ravnatelj kmetijske šole v Zav- NOGOMET Finalne tekme za piventsvo cone: Rozandra - Vesna, Igrišče v Boljun-cu ob 17. uri; Partizani - Ponzianini err., igrišče v Trebčah ob 9. url) Ko-lonja - Nabrežina, v Trebčah ob 15. uri; Redivo - Skoljet, v Trebčah ob 17. uri. Ob 9. uri pa se bo na igrišču v Bo-Ijuncu odigrala prijateljska tekmi med moštvi Corale - Grela. Spori KOŠARKA Na igrišču DSZ, ul. Conti 11: Skedenj - Arzenal B ob 8. uri; zenal A - Sv. Alojz ob 9.15. BALINCANJE Program tekem za nedeljo 2. julija 1950: SKUPINA A: igrišče Barkovlje ob 16 uri Barkovlje - Nardin; igrišče Tirolese ob 16.30 Arzenal B - Costa-Dugolin B - Baldi A; igrišče Mezgec ob 16. Mezgec B - Bellavista A; igrišče Mario ob 16. Acegat A - Americana B; počiva Giardinetto B. SKUPINA B: igrišče Baldi ob 16. Baldi B - MM GG.; igrišče Vespuccl ob 16. Vespurci A - Corsi Bi igrišče Roncheto ob 16. Zol - Roncheto - Bugoli n A; igrišče M te Fiascone ob 16. Pečar A - Mezgec A; igrišče Americana ob 15. Americana A - Nabrežina; počiva Bellavista B. SKUPINA C: igrišče Tirolese ob 14.30 Tirolese B - Floricoltore; igrišče ex Paradiso ob 16.30 Sv.Mark B\- Sv. Alojz A; igrišče Kačun ob 16. Esso-Club - Ponz. Liberi; igrišče na Pro- igrišče Pin ob 16. Magdalena - Ve-spucci B; počiva Potok. SKUPINA D: igrišče Tonda ob 16. Sv. Alojz B - Sv. Mark A; igrišče Giardinetto ob 16. Gardinetto A - Arzenal A) igrišče Nardin ob 16. Rava-sirii-Sv. Ana - Tirolese A; igrišče Corsi ob 16. Corsi A - Pečar B; igrišče v Bazovici ob 15. Bazovica - Acegat B; počiva Sv. Ivan. lunga; igrišče ex Paradiso ob 14 301 seku Prosek - Postelegraf.; Zveza društev za telesno vzgojo ZDTV javlja, da bo dne 6. avgusta t. I. ob 8. uri, v prostorih Delavske šoortne zveze, ul. Conti 11, redni občni zbor vseh včlanjenih društev. V slučaju, da ob določeni uri ne bi bilo prisotnih predpisano število članov, se bo občni zbor vršil ob 8.30 z istim dnevnim redom in bo sk’epčen ob vsakem številu prisotnih članov. ^ ^ _______L. •JULI ',7Š PD «R. in Z. HAAS» na Vrdeli je dokončalo svoje poletno gledališče ter bo v nedeljo, 2. julija ob 17.30 otvoritev s kulturnim sporedom in plesom. Govorita tov. Stane Bidovec in prof. Oscar Ferlan. Poletno gledališče je bilo zgrajeno z udarniškim prostovoljnim delom članov PD «Haas». Omenjena otvoritev bi se morala vršiti v nedeljo, 25. t. m., zaradi tehničnih ovir je bila prenesena na 2. julija. PD «Tomažič» priredi v ponedeljek. 3 julija ob 20. uri otroški kulturni večer. Na sporedu je gostovanje pionirske dramske skupine iz Rocola z igro «Sestra», domača pionirska skupina pa bo podala «Sestrin varuh», «Mak» in «Jaz sem muzikant». Ker bo ta kulturni večer posvečen otrokom, vabimo, da se ga udeležijo v velikem številu. PD «§LOVAN» v Padfičah priredi dne 9. julija .popoldne ob priliki tradicionalnega praznika sv. Cirila in Metoda veliko kulturno prireditev na prostem. Nastopili bodo razni pevski zbori, orkester z Opčin, godba iz Trebč. Govoril bo tov. Stane Bidovec. Po končanem sporedu bo ples. ijah. Vsi ti so pri komisiji smatra-ni, kot izvedenci! Povsem jasno je, da je tov. Grbec nezaželjen v novi komisiji, ker se je predobro izkazal v teku svojega Štiriletnega delovanja, kot vztrajen in dosleden branitelj kmečkih delavcev ter kot pravi branitelj kme-tov-najemnikov in polovinarjen; kar pa nedvomno ni po godu lastnikom zemljišč, ki imajo v novi sekciji takorekoč vso veljavo. ZES je zaradi tako pristranskega postopka in zaradi potvorbe «sekcije» protestirala. Zahtevala je ,od predsednika sodišča Santomasa, naj vključi v «sekcijo» tudi tov. Grbca, kajti le-ta predstavlja nad 90% zainteresiranih kmetov. Predsednik Santomaso je ZES odgovoril, da je sodišče merodajno spremeniti v gotovih ozirih odredbe VU ali pa jih priložnostno prilagoditi in da — seveda ne namerava spremeniti novega ustroja posebne sekcije za kmečka vprašanja, Tako torej tolmačijo tukajšnje sodne oblasti vprašanja, ki se tičejo predvsem slovenskih kmetov! K tej zadevi pa se bomo še povrnili. TEDENSKI koledarček Soboja 1. Re.šnja kri Nedelja 2. Obiskov. M. Ponedeljek 3. Leon Torek 4. Urh Sreda 5. Ciril in Metod Četrtek 6. Izaija ^ Petek 7. Vilibald (zadnji ob 3.53). ( Povprečna dolžina dneva 30 min.). •• ZGODOVINSKI DNEVI u bii na Ježici Prl 4. 1846. je bil na jezici e-- -ljani rojen Fran Levec, j* ni zgodovinar in u redni*- . 4. 1934. je umrla Marija L t Skladovvoska, sloveča už™ n ja; odkriteljica radiu®13- -6. 1845. je bil rojen Jakob skladatelj. ... ,oii 6. 1790. je bil rojen v Gorici Tonjinc. slovenski slikal 6. 1835. je utonil v Savi C op .največji slovenski F „ slov.ee'in učenjak tiste d0” Prešernov zvesti prijatelj; TRST II. Vel. dol. 3-43,9 SOBOTA: 13.20 Salonski 18.30 Oddaja za hajmlajše; 20.1° ^ Am 'eio , »isto torne j'tiioi torcici ■ned »iti , 1*SP' [i sve ton je trov, to/el Kc, i!'i Hotene toedi »redi loče Preči V( 2a tose si 11 iz južne Amerike; 20.30 Pr0,: -g ski périskop; 21. Sobotni v Večerni koncert; 23. Uspavan*® |j| ^ 1 NEDELJA: 9. Kmetijska oddaj* 1 Aktualnosti) 12.' Od melodije lodije: 13. Glasba zo željah; kar vsakdo rad posluša; 18- ‘ ^ jr trak; 19. Pogovor z ženo; 21 mače knjižne police, . 6er PONEDELJEK: 19. Evrops*1 ” j( vitveni načrt; 20.30 Okno V svejjl* Vokalni koncert Marijana Kosa- j Schumann: Koncert za violin0 molu. °zei tol», ______ želj»* Mamica pripoveduje; 21. Vzori h11^, TOREK: 13. Glasoa po žeiJ*lM Clemens Mettermeli; 21.30 P*0”0 Suita «Poročnik Kije». ? jjl SREDA: 19. Zdravniški vedeli:;j] Okno v svet: 21 Pevski kvartet-Haydn: Simfonija št. 98 v ČETRTEK: 13.10 Pevski dueti (?■ •‘»c kov Glasbeno predavanje; 19 Slove ^ za Slovence) 21. Radijski oder slr Dostojevski: «Bele noči», dram5 ka, nato Pestra glasba. jjj# PETEk: 13. dlasba po željahi tri Tržaški kulturni razgledi; 21- *r„ besede: 22. Paganini: Koncert za violino in orkester. Tudi s sleparij0, ‘ Delavec Danilo Negode iz ^ delnxe Sv. Marka je poslat G inu tisku Dismeno izlavo * mu tisku pismeno izjavo - a • izjavlja, da nima nič skuP®”^ onim Negodetom, ki je bil dvema tednoma baje izvoli®” stadionu 1. maj kot član r^a- *80 rC(- toče fruì 'Očj, tol S »J*« »tič H Hoj "Osi Ni N "a P 'oii N "Ve ki "0| riši N las kri fri Ul; "ki vk fot N šča takozvanih «razrednih 51 .«iv ^i tov. kovinarjev. Navedeni ni udeležil tega sestanka, 5* de izhaja, da bi bil v lad jedel" G)«- Marka še kak drugi Danilo b , f llhln .1,10.,.,.-., litOV „l lahko sklepamo, da so se tito'^, služili njegovega imena brez, ga sploh vprašali' za prista®8*' vj l' Citai sem svoje ime na lovski listi za volitve To va® m-ga odbora ILVA. Tem poto®'{(I|0 Ijam, da so se titovci zlo®al"I))jii| poslužili mojega imena ker ® ,{( nič skupnega s tolpo izdaja*® |jS|e nisem nikdar podpisal nikak® fli ki so jo oni predložili v 10 ILVA. ^ podpis: Cesnik Karel iz *Gvc Gornji izjavi stn dovolj z2-iii-ren dokaz kakšnih metod se ? je žujejo titnfašisti za razbija®-1® aj» lavskih vrst. Kjer jim ne p°|1' *jsi' milijoni, udbovske gčožnje >® m' Ijevanja, tam se pač Po9lu^y najbolj podle sleparije in Preej|[t Sicer so take metode za >*, jf kot ie špijon Bortolo Petro®10 kaj povsem običajnega. Odpraviti je frebd nehigiensko smelisc >v1 Snaga je lepa reč! Ze nekoč so oblasti zelo p3 javno higijeeid, dhnes pa, žal sj-e- trfi , t tako f» tudi nek slovenski pregovor. jSto in higijena sta končno eno j® ji» P®zl‘- lizal P jfe- ko. Tržaške oblasti morda v. 5y dišču mesta — že zaradi nLiai01 mih — nekoliko skrbe za ^lS0po*' predmestje in podeželje Pa P noma zanemarjajo. - .u t Ce gre potnik po stari ce>jir Opčin proti Trebčam mimo ®°^j< nje btroške kolonije — da®<,„i) ameriške vojašnice — ter •Nevojaškega smetišča, se ’lahk° ^ii priča, da tržaškefnu higiienS.jCl *' uradu sploh 'ni mar za po