494 Najznamenitejši slovanski skladatelji. 4 III. Smetana. (Piše Severin.) Leta 1892. je bila glasbena in gledališka razstava na Dunaju. Največje priznanje si je tu stekla opera češkega narodnega gledališča iz Prage. Proslavila je sebe, — a še večje vred- nosti je bilo, da je seznanila nemško občinstvo z dotlej le v ožjih krogih čeških in nekaterih slovenskih sicer visokocenjenim, a drugače še skoro nepoznanim skladateljem — Smetano. Glavni in trajni uspeh te razstave je bil baš v tem, da je od tu prešla »Prodana nevesta,« ta biser komične opere, na skoro vse odre v Nemčiji, da je slovanska skladba slovanskega skladatelja povsod slavila sijajno zmago. Smetana se je porodil v Litomislicah, kjer mu je bil oče pivovar, 2. marca 1824. Ker je uže kot dečko kazal nenavadno glasbeno na- darjenost, dal ga je oče poučevati v igri na goslih in na klavirju. V Pragi, kamor je došel v 4. gimn. razr., je izpoznaval razna glas- Severin : Najznamenitejši slovanski skladatelji. 495 bena dela, pečal se tudi s skladanjem, seveda zanemarjal pri tem šolski pouk. Zato ga je sorodnik, profesor na redovniškem gimnaziju v Plznu, sprejel v svoj zavod. Ko je oče slednjič na mnoge priprošnje znancev dovolil, da se posveti povsem glasbi, ga je sprejel slepi glasbeni učitelj Prokseh v Pragi med svoje učence. A šla mu je zelo trda, ker od doma ni do- bival nikake podpore. Z veseljem se je torej odzval povabilu grofa Leop. Thüna, kateremu ga je ravnatelj konservatorja T. Kittl, pri- poročil kot učitelja glasbe. Štiri leta je preživel tako največ na raznih grofovih posestvih. Želja po lastnem ognjišču je prouzročila, da se je odpovedal službi, upajoč, da se prebije kot učitelj glasbe na svoji 1848. usta- novljeni šoli. V avgustu 1849. se je poročil z gdč. Katarino Kolar- jevo, s katero se je soznanil, občujoč kot gimnazijec v Plznu v njeni rodbini. 1848. se je soznanil s slavnim Lisztom, s katerim je pozneje občeval nekatere krati pismeno in osobno prijateljsko. 1850. je bil od cesarja Ferdinanda imenovan koncertnim mojstrom ter kot tak igral pri njem vsak večer. Uže tedaj je zložil veliko število krasnih skladb, a vender bolj v posebne prilike in v učne namene. Velikim, samostojnim delom njegove življenske razmere niso bile ugodne. Sprejel je torej 1. 1856. z veseljem poziv na Švedsko, kamor se je leto za tem preselil z vso rodbino. Postal je glasbeni ravnatelj v Götaborgu. Ženi pa tamošnje obnebje ni ugajalo, zato je sklenil, da se vrne z obolelo ženo v domovino ; a umrla mu je med- potoma. Leto za tem se je poročil v drugič, z rojakinjo gdč. Barbaro Ferdinandi, ki mu je sledila v tujino. Vender je 18Ó1. ostavil Šved- sko in se vrnil v domovino. Ker ni tu našel, česar si je želel, pre- potoval je po zimi Nemčijo iu Holandsko ter si stekel s koncerti mnogo priznanja. V Pragi se je trudil, da uvede narodni duh v umet- niške kroge, bil soustanovnik »Umelecke besede« in »Hlahola« ter temu tudi pevovodja 18Ó3.-65. V družbi s F. Hellerjem je ustanovil glasbeno šolo ter privatno poučeval mnoge plemenitnike. Otvoritev začasnega češkega gledališča (14. novb. 1862.) mu je rodila idejo po narodni češki operi in — »Braniboi-i v Cechach« so se predstavljali 5. jan. 1866. Prva češka opera je Skroupov »Dratenik« iz leta 1828. Pozneje se je zložilo le malo del, —¦ naravno, saj so tem pogoj : odri, na ka- terih se predstavljajo, in teg-a je nedostajalo. Na novem gledišču se je kot prva uprizorila Šeborjeva opera iz Meyerbeerove šole. 496 Sraarska : Strast — propast. Smetani je spisal K. Sabina romantičen tekst brez prave dra- matiške vrednosti ; a skladatelj je bil vesel, da je vsaj na tem mogel skušati svojo sposobnost. Ker je sam nisem čul, nedostaje mi vsaka sodba o nji. (Dalje prih.) 520 Severin: Najznamenitejši slovanski skladatelji. Najznamenitejši slovanski skladatelji. III. Smetana. (Piše Severin.) (Dalje,) larodno gledališče češko jeporodilo željo po narodni dramatični umetnosti. Smetana je Cehom ustvaril v »Prodani nevesti« biser narodne opere. Uže dejanje, kakor je sicer samo ob sebi malo verojetno, je srečno zasnovano ter podaje glasbeniku dobro označene osebe : lokavega zaljubljenca, bahatastega mešetarja, be- dastega jecljavca, — vse izborno po življenju posnete osebe. In kako realistični so vaški komedijanti ! Dvorna gledišča so se sicer pričetkom zgražala nad to sceno, in vendar je ona polna življenja. Nehote se spomnimo mlajše Leoncavallove sloveče opere »I pagliacci». Češki skladatelj je mnogo let popreje donesel na oder glumaške osebe, nego italijanski. — Zdrava realistika preveva vse dejanje, be- sede so povsod značajem primerne, tako, da je pri vsi preprostosti Sabinov tekst izboren. Pri tem moramo še upoštevati, da opera prvotno ni bila zložena v sedanji obliki. Predstavljala se je v prvič v Pragi, 30. maja 1866, v obliki dvodejanske spevoigre z dialogom. Ko so jo nameravali uprizoriti v Parizu (kar se pa ni obistinilo), dopolnil jo je Smetana z uvodnim zborom v 2. dejanju (»To pivo resnično nebeški je dar«), Mafenkino arijo »Oj to boli, oj to boli« in z baleti. — Ko jo je pripravljal za uprizoritev v Petrogradu, je spre- menil dialog v recitative. V tej obliki je došla tam 1872. na oder ter so odslej predstavljala tako tudi na Češkem. Opera, — ki se je po dunajski gledališki in glasbeni razstavi udomačila na vseh nemških pozoriščih, je našla povsod največje priznanje in občudovanje. Slovencem je (po predstavah v Ljubljani) tudi vrlo priljubljena. Zlasti veliko občudovanje vzbuja, kakor naravno, v Čehih, dasi jo ti takoj spočetka niso cenili tako visoko, kakor sedaj. Postala je najpopularnejša na vseh čeških odrih. Zanimivo je zasledovati njene uprizoritve v narodnem gledališču v Pragi. Po premijeri (30. maja 186Ó) je trajalo nad 8 let, da se je do- segla 50. predstava (24. okt. 1874) in skoro toliko do 100. predstave (5. maja 1882). Odslej pa se je ponavljala vedno pogostejše; 3. okt. 1886. je dosegla svojo 150., 8. maja 1892. svojo 200., 19. decembra 1895. svojo 250. in 30. sept. 1898. svojo 300. predstavo. O glasbi pa naj navedem sodbo strogega kritika, Wagnerijanca prof. Ferd. Pfohla, ki piše o nji: »Med najsijajnejše predstavljatelje Književnost iu umetnost. 521 narodne, iz Ijtidstva vzklile muzikalne drame spada Bedfich Smetana. On ima isto inspiracijo, iz katere izhaja vrelec prvotne melodike, v največji meri mu je lasten umetniški razum. S tema dvema čarob- nima sredstvima, inspiracijo in umetniškim razumom, postane iz glasbenika umetnik. In umetnik v največi meri je Smetana kot operni skladatelj. Njegova »Prodana nevesta« spada med ona dela, katerih ima vsaki kulturni narod le malo število, na katere je ponosen, ker je v njih narodni tipus dobil umetniško vznesenost in se je narodno čutstvo in narodna individualnost kristalizovala. — — — Smetana je v »Prodani nevesti« vseskozi naroden glasbenik; v nji nas vodi k živo žuborečemu vrelcu češke glasbe. V njegovi operi, ki nam češko narodno življenje kaže v čudovito istinitem zrcalu, je našlo tudi muzikalno čutstvo Ceha svoj najčistejši in najpristnejši izraz. In tako zelo se zjednači to umetniško delo z narodnim duhom Slovan- stva na Češkem, da je celo instrumentacija, ki je za vse .novejše operne skladatelje pravo neutralno torišče, v katerem se zbližajo, izražena v povsem slovanski barvi : klarineti in gosli, ta dva atributa češkega muzikanta, s katerima preroma ves svet, podelita instrumen- talnemu zvoku Smetanovega orkestra pristno češko barvo.« Z veliko hvalo ocenjuje dejanje, značaje oseb in njih glasbeno označitev. (Zvršetek pride.) ü6() Medved : Onemeli slavec. Najznamenitejši slovanski skladatelji. 111. Smetana. (Piše Severin.) (Zvršetek.) ako slavi Smetano pošten Nemec, ki priznava vrline vsakemu, ne da bi se dal motiti po kakih predsodkih. In ako danes divja zlasti v našem cesarstvu hud boj med Nemštvom in Slovanstvom, se ta boj — kljub želji nekaterih prenapetežev — še ni prenesel na umetniško polje. Preveč čuta do umetnosti in preveč ljubezni do lepega je vendar že v vseh srcih, da bi se dala tako udušiti strastem. Zato vlada Smetana tudi po nemških odrih, katere si je tako pozno osvojil. * * Za »Prodano nevesto« je uglasbil Smetana »Daliborja«, ki se je danes tudi udomačil na mnogih nemških odrih. Libreto tej operi je prevod nemškega Wencigovega po E. Spindlerju. Povzet je češki narodni pravljici, a spominja le preveč na »Fidelija«, ne da bi le z daleka dosegel ta svoj uzor. Kljub neugodnemu tekstu je Smetana Severin: Najznamenitejši slovanski skladatelji. ijöl nanj ustvaril glasbo, o kateri sodi Hartmann, »da ni nič jednakega v glasbenem oziru, ki bi v tako čisto klasičnih oblikah, tako polno krasote, zmernosti in prisrčnosti segalo nam v srce«. In vendar tudi »Dalibor« prvotno ni uspeval. i6. maja i8o8. je bila prva uprizoritev, na novomeškem gledišču v Pragi, povodom slavnosti položenja temeljnega kamena novemu narodnemu gledišču. Doživel je le 5 ponovitev. Smetana pa je to svoje delo visoko cenil in je 1870. volil v svojo benefično predstavo. Sedaj je doživelo ne- koliko več priznanja, a se tudi ponovilo le 5krat. — Šele pozneje si je stekla ta opera, ne le v Cehih, temveč tudi v Nemcih, zasluženo priznanje, a one poljudnosti, kakor »Prodana nevesta«, umevno, da ni dosegia. »Prodano nevesto sem čul v Pragi; njo in »Daliborja« na du- najski gled. razstavi 1. 1892. Tu je slavila zlasti prva pravi triumf. »Prodana novesta« se je potem predstavljala (v nemščini) razmeroma jako dobro, na gledališču »ob Dunajčici« nad 50 krat z največjim vspehom ter prešla pozneje na dvorno opero, kjer je jedna od onih oper, ki doseza najkrasnejše vspehe. »Daübor« se je v dvorni operi dunajski uprizoril še le 4. okt. 1897. Dosegel je velik vspehinnašel laskave ocene, a vendar tudi tu ni dospel do prave priljubljenosti in je postal uže precej redek gost na odru. Kdor čuje danes Daliborja, no razume prav, zakaj so češki ro- jaki pričeli vsled te opere strasten boj proti skladatelju, da uvaja v češko glasbo nemško Wagnerjansko deklamacijo, ko je vender tudi to delo polno sveže m elo dij e. Da pa se je tudi Smetana uklonil Wagnerjevim principom, kolikor jih je izpoznal veljavne, da je vstrajal pri tej svoji umetniški uverjenosti, kljub vsemu nasprotstvu, nam le dokazuje njegovo veliko in veljavno umetnijško prepričanje. No, ob- sojati ne smemo njegovih rojakov radi nasprotovanj, kajti pozabiti ne smemo, kako strasten boj za in zlasti proti Wagnerju je takrat vla- dal v Nemčiji, in umevno nam bo, da se je pojavil i na Češkem. Seveda to izpričanje njegovih nasprotnikov še ni opravičenje zanje, in danes jih pač nikdo ne odobruje. Slavnostna opera »Libuša« je bila zložena 1872. Zanimivo je, da je bil libreto k »Daliboru« in k »Libuši« prvotno zložen v nemščini ter si ga je dal Smetana šele prevesti v češčino. Isto tako je zna- menito, da je veljavni nemški pesnik Grillparzer napisal dramo »Li- buša«. Ako bi danes kak nemški poet vzel slovanskega junaka za svoje delo, razkričali bi ga najbrž v izdajalca svojega naroda ; — a tudi Čehi ne bi slavili svojega skladatelja, ki bi uporabljal prvotno nemške tekste. Tako se časi spreminjajo — na slabše. 562 Severin ; Najznamenitejši slovanslvi skladatelji. Slavnostna ig-ra »Libuša« ima 3 dele : Libu.šino sodbo, zaroko in prorokovanje (o slavni prihodnjosti češkega naroda). Ona je v pravem pomenu besede češka narodna proslava. Glasba je po Wa- gnerjevih principih. Vender je in najbrž ostane ta opera omenjena na češke dežele in za posebne slovesne prilike. Zlasti v nemške kraje, posebno ob sedanji narodnostni napetosti, ne zaide tako hitro. In vender se i v češkem nar. gled. v Pragi predstavljajo n. pr. »Mojstri pevci Norimberžanski«, katera Wagnerjeva opera je največja pro- slava nemštva. Zanimivo je tudi, da je najstrastnejši Antiwagneri- janec, dunajski kritik, prof. Hanslick, priporočil »Libušo« za dvorno gledišče, dasi on v obče ni preveč naklonjen Smetani. Smetano je zadela velika nesreča, da je oglušil popolnoma. Ža- lostna osoda, dvakrat žalostna za moža, čegar življenje je v glasbi, in ki ne more več čuti s telesnimi organi krasnih melodij, ki se njemu porajajo, ne več naslajati se v zvokih glasbe. Jednaka usoda je zadela velikega glasbenika Beethovena. A še predno je dosegla bolezen svoj vrhunec, dogotovil je opero »Dve vdovi« — ki se je nam Dunajčanom, žal da je ostalo le pri obečanju, uže večkrat obečala za gledišče ob Dunajčici. Prvič ste se uprizorili »Dve vdovi« 27. marca 1874. še pod osebnim vodstvom skladateljevim; a dosegli le 7, in po predelavi 1878. zopet le 7 predstav. 1887 pa jo je pridobil ravnatelj Pollini za svoje gledišče v Hamburgu. 1893. je (po povsem predelanem tekstu) vnovič prišla iu ostala na pražkem češkem odru. Vsled oglušenja je moral Smetana odstopiti 1874. od dirigentstva. Zdaj se je posvetil sinfoničnim skladbam, od katerih so najsijajnejše ciklus »Ma vlast«, (i. Vysehrad, 2. Vitava, 3. Šarka, 4. Z českvch ludu a hajfl, 5. Tabor, 6. Blanik), delo tolike dovršenosti, da se pro- izvaja (vsaj deloma) po vsem svetu v raznih komornih koncertih. A kmalo se je zopet povrnil k opernim skladbam. Eliška Kras- nohorska mu je podala po pripovedki Karoline Svetle posneti libreto »Hubička« (Poljub), tudi Slovencem priljubljene opere. — Libreto pa je precej slab, kljub temu je opera sama pravi biser. Pri prvi pred- stavi, 7. novemb. 1876. je tudi dosegla popolen uspeh. Da, priljubila se je narodu celo hitreje nego »Prodana nevesta«. Ko je Smetana dosegel na Dunaju velikanski uspeh v razstavnem gledišču in od tod našel pot na vsa nemška pozorišča, štela si jc tudi dvorna opera v dolžnost, da uprizori kako delo doslej zanemarjenega skladatelja. Ker pa je s »Prod. nevesto« jo prehitelo gled. ob Dunajčici, je upri- zorila, v istini izborno, opero »Poljub«. Dosegla je krasen vspeh. Kljub temu je — kdo ve, zakaj — po kakih 15 predstavah romala .Se%'crin : Najznamenitejši slovanski skladatelji. ,5(53 V arhiv, v katerem počiva uže tretje leto. Gotovo bi nova uprizoritev najlepše uspevala. Opero »Tajemstvi« zaznamuje Bronislav Wellek za najdovrše- nejše delo mojstra Smetane. On hvali tekst Krasnohor.ske in glasbo skladeteljevo. Delo samo ima mnogo sličnosti s (poznejšo) Mascagni- jevo »Rancavi«. No, dejanju bi mogli marsikaj pripomniti, in tudi glasba ni nikjer prodrla. Pri prvi predstavi i8. sept. 1878. v Pragi je bil sicer uspeh zelo povoljen, vendar opera ni postala popularna. Na Dunaju pa je kljub izborni predstavi skoro povsem propadla. Leta 1880. je razpisalo društvo za zgradbo (novega) češkega narodnega gledališča nagrado 1000 gl. za najboljšo opero ter jo pri- sodilo Smetanovi »Libuši«, katero delo je mojster dotlej hranil v svoji miznici. 11. junija 1881. je bila slovesna otvoritev gledišča in tedaj se je uprizorila prvič ta opera. Gluhi skladatelj je bil neštete- krati poklican na oder. Smetana je zložil tudi mnoge zbore in polke; a polotil se je tudi nove opere; »Črtova stena«, zopet na besedilo E. Krasnohorske. O nji je sodil sam : »glasba je sicer, zlasti v intonaciji in harmoni- zaciji težka, a zato polna prikupljivih, melodijoznih pepevk ; partije so skoro vse hvaležne«. — Vender 29. okt. 1882. ni posebno uspela. In to je mojstra zelo sklelo in bolelo. Kljub zdravniškim prepovedim — pri svoji bolehnosti na ušesih in živcih — je še neumorno skladal. 18. novb. 1883. je bil navzoč pri otvoritvi narodnega gledišča, ki je bilo po požaru z nečuveno radodarnostjo češkeg-a naroda vnovič sozidano. Predstavljala se je njegova »Libuša«. A slavnosti, katero je priredil ves narod k njegovi 60 letnici, se ni več udeležil. — Bil je uže tako bolan, da ga je mo- ral par dnij potem prijatelj Srb prevesti v blaznico, v kateri je, — ne da bi se zopet zavedel, — umrl 12. maja 1884. To je v kratkih obrisih življenje in delovanje jednega najzna menitejših slovanskih skladateljev. Kakor mnogim drugim, je bilo tudi njemu usojeno, da mu je zaslovelo ime, ko ga je krila uže črna zemlja. Premalo znan, premalo spoštovan v življenju, ki mu itak ni nudilo dosti prijetnosti, pač pa tem več težav, postal je — po svojih izbornih delih, svetovno slavljen in spoštovan šele po smrti. In tudi sedaj se še vedno premalo upošteva njegov genij. Zlasti v nas Slo- vencih naj bi našel ta slovanski skladatelj vsaj toliko priznanja in upoštevanja, kakor italijanski mojster Verdi. — A koliko se je sto- rilo in žrtovalo za tega, kako malo se stori, da se Smetani izkaže dostojna veljava! Da bi pač te vrstice kolikor toliko pripomogle v to, da tudi v tem oziru zavlada geslo: »Svoji k svojim«.