Leto IX., št. IS. PoSSm!s?a pfa^sna v c©Sowrnfc. ¥ Mis&SjasfaB, 2. Jy§i|a W22* W organizaciji Ja mo?, fcaSSfcoi* rs©fi — SoBiko pravice! DELAVEC Glasilo Strokovne komisije za S?ovetaijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/11. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p, Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Usodna zmota. Vsaka vojna razburka duhove, tem bolj jih je še razburkala ravnokar minula svetovna vojna, ki je bila največja, kar se jih je kdaj na svetu vršilo. Zmede, ki jih je povzročila, so postale še smešne, če bi ne bile obenem tako krvavo tragične. Doživeli smo slučaje. da so mnogo zamenjavali socializem s samaritanstvom in ravnokar moramo preživljati slučaj, da se izdaja za komunista človek, ki sedi v upravnem svetu dveh velikih beograjskih bank. Večje zmede od teh si pač ne moremo misliti, V te zmede pa niso zabredli le posa-.-mezniki. temveč kar cele skupine in stranke. Še pred dobrim letom smo slišali nauk, da se bo dalo več osvobodit s puško in bombo. Skušali bomo dokazati, kako zgrešen in poerubonosen ie ta nauk. Kapitalizem vzdržuje svojo oblast z militaristično silo, ki jo imenujemo — armada. Tisočletja se armade že izpopolnu-jeio — odpravljajo razne nedostatke, izboljšavajo svoje orožje in vežbajo svoje častniko in vojake po najmodernejših in vsestransko preizkušenih metodah. Militarističen stroi sc je v svetovni voini izkazal kot brezhiben in ncprekosljiv. Kot pravi čudež bi navedli dejstvo, da se armade niso skoro nikjer upirale moritvi, čenrav se je slehernemu vojaku gabilo to početje. Cc bi se delavstvo poslužilo za svojo osvoboditev enakejra orožja, kakor se ga »poslužuje kapitalizem, bi bilo to orožje v , najboljšem slučaju enakovredno s kapitalističnim. Pomisliti na moramo, da če bi se že posrečilo delavstvo oborožiti, bi bila taka 'armada brez potrebnih strokovnjakov, disciplina bi bila pomanjkljiva in kar ie glavno bi ta armada v svoji izurjenosti pošteno šepala. Morda bo kdo ugovarjal, da se jc v Rusiji vkljub vsemu upostavila dobro disciplinirana in tehnično’dobro opremljena armada. Tu je treba pripomniti, da proti ustvaritvi armade v Rusiji, od strani kapitalistov ni bilo nikakršnega odpora. Kdor bi v drugih Evropskih deželah skušal oborožiti delavstvo, bi prišel takoj ob začetku v spor s kapitalisti in njihovo armado, dočim v Rusiji ta kapitalistična armada sploh ni eksistirala, ker .ie poražena od zunanjega sovražnika bežala na vse strani ter metala orožje od sebe. Pa ne glede na vse to trdimo ttii. da je za boj proti kapitalizmu treba boljšega orožja kot ga ima on sam. to že iz enostavnega razloga, ker kapitalizem v deset in desetletjih utrjenih pozicijah svoi položaj le brani, dočim ima delavstvo vlogo napadalca. Napadalcc pa, če hoče premagati sovražnika, ki sc nahaja v dobro utrjenih pozicijah, mora imeti miiogo boljše orož-ie kot nasprotnik. Delavstvo ima na razpolago vse boljše orožje, kot so puške in kanoni, to orožje se imenuje: delo. Če hočete napraviti puško, je treba dela. če hočete vliti top. je treba dela. Ce hočete prevažati vojaštvo ali živila, je treba zopet dela. Brez dela bi svet izumrl. To delo pa imajo v roki delavci, s tem delom žive cel svet in. če prenehajo delati, bi ne rastel živež, bi se'ustavila železniška kolesa, ustavili rudokopi. prenehale električne centrale, prenehalo bi se skratka vse, kar današnjo družbo vzdržuje. Ka5 bi v takem slučaju pomagale puške? Ako jc delo tisto sredstvo, ki živi svet. zakaj bi tudi svetu ne vladalo? To vprašanje si zastavimo, pa sc bomo izognili marsikaterih zmot. Obenem sc bomo pa zavedli silnega orožja, ki ga imamo v rokah, če ga znamo uporabiti. To orožje jc jačje od vsega drugega, zato se moramo tega vedno zavedati in vedno stremeti, da organiziramo delo ta-, ko, da se bo delalo takrat, kadar bo to naša volja, in da se bo delo ustavilo toč-, no takrat, ko bo zopet naša volja. Ko bomo to organizacijo izvedli do popolnosti, bomo obenem ž njo priborili tudi pravičnejši svet. Oni, ki so bili na napačnem potu, naj to svojo napako hitro odpravijo. Vedo naj, da s tem, ker so učili krive nauke o puškah in bombah, da so z njimi delavstvu nudili tako slabo orožje, ki je v primeri z delom v razmerju žepnega no-žička proti — kanonu. Taki krivi nauki so za delavstvo bolj škodljivi, kot kapitalizem sam, kajti ti nauki vzemajo delavstvu iz rok ono orožje, s katerim ie edino mogoče kapitali-i zem premagati. Zato je treba najprvo pobiti krive nauke, da pridemo do pravega orožja, s katerim zrušimo kapitalizem in ustvarimo socializem. Ta članek naj pa služi tudi za odgovor na osebne napade proti vodilnim so-drugorn naših strokovnih organizacij. Mi se z blatom ne bomo borili, tem>r več z uma svetlim mečem! Kdo bo zmagal? Višša delavska šola v Belgiji. •? Ko so ustanovili delavsko izobraževalno ccntralo v Belgiji, so obenem sklenili ustanoviti delavsko šolo. Vsled svetovne vojne se .ie ustanovitev zavlekla do oktobra 192 V. Do sedai jc v Belgiji v prvotnem pouku socialističnega strokovnega tečaja manjkal osrednji organizem s smotrenim in obsežnim programom, ki bi prevzel nalogo zbrali mlade delavce in delavke, jih izurili in pripraviti za aktivno udeležbo v delavskem pokretu. Osvojilni boj delavstva se razvija v tako različnih oblikah in igra v življenju družbe tako silno odločilno vlogo, da ie neobhodno potrebno k delu pritegniti čim več sil. Ne gre zato, da bi se podal v taki šoli vseučiliški pouk, ni treba v delavski šoli vzgojiti učenjakov, marveč, možje in žene se morajo izobraziti tako. da bodo družili idejo in dejanje, in da zadobe višjih pojmov o teli vprašanjih. V tein duhu je prepojen učni načrt in ves ustroi šole. Vzgoja v tej šoli stremi za tem, da vzgoji v učencih smisel za socialni red. lepoto in zdravje. V šoli so kopeli, velike knjižnice in čitalnice, park, vrtovi za zelenjavo, ka- tere obdelujejo učenci, naprave za goje* nie domače živine, dvorana za ročni pouk, igrišče itd. Vsa domača defa. oprav-liajo učenci sami. Enako vzdržujejo sami disciplino. Izkušenj ni. Duh, v katerem se vodijo kurzi, omogočuje najtesnejši stik učehccv z učitelji. Z naj večjo skrbnostjo izbrane učne moči so vzete deloma iz delavskih organizacij. deloma iz vseučiliških krogov. Učna snov obsega narodno gospodarstvo. delavsko zakonodajo, zgodovino socialnih in gospodarskih šol, občinsko in državno politiko ter socialno zavarovanje. Upošteva se tudi pouk v godbi, umet-s nosti in književnosti, zdravstvo, pravo-znansjvo in delavski pokret. Dalie obstoja tečai o Statistiki, upravnih vprašanjih in urejanju časopisov. Obiskujejo se tudi tvornice in socialna podjetja. Tečaji trajajo šest mesecev. Z ozirom na majhen prostor sprejemajo za sedaj le po 30 učencev. Stroške pokrivajo strokovne, zadružne in politične organizacije, katere pošiljajo svoje najnadarjenejše člane v ta orekoristni tečaj. Tz te.era poročila vidimo, da so se belgijski sodrugi že dvignili d.o tega. da si zgradc trden temelj za svoj pokret. Vsepovsod. kjer delavsko gibanje ni naslonjeno na izobražene zaupnike, je celo gibanje od danes do jutri. To opazujemo tudi pri nas. Mesto, da gradimo naše organizacije na trdno podlago, se pa vrši vsa agitacija okoli dnevnih vprašanj. Po navadi je stvar taka. du naše organizacije izrabijo položaj pred mezdnim gibanjem ter privedejo večino v podjetju zaposlenega delavstva v organizacijo. Ko je pa gibanje končano, je pa prva skrb teh novih članov, kakšen vzrok bi navedli, da opravičijo svoj zopetni izstop iz organizacije. Organizacija zopet lepo zaspi in ko je treba novega mezdnega gibanja. se pa začne stvar iznova. Koliko moči imajo talce organizacije se po tem lahko sodi. Take stvari se pa dogajajo le vsled tega. ker organizacije ne slone na idej- nem temeliu, na spoznanju, temveč na korlstolovstvu. To se pa ne bo prenehalo orej dokler ne vzgoiimo svoiega članstva, predvsem pa še zaupnike. Dosedaj so dobili naši zaupniki le ob priložnosti kongresov nekoliko globokejši vpogled, na še tukaj smo vse preradi hranili z denariem ter zaključili kongres ravno takrat, ko so se začele razvijati stvarne debate pri katerih se širi duševno obzorie delegatov. Hraniti denar pri tem. da odrekamo zaupnikom izobrazbo, je ravno isto, ka-kar Če kmet seme. mesto da ga vseje, hrani doma v žitnici. Da bomo morali s tem načinom radikalno prenehati, je jasno, zlasti še na sedežu central bo treba storiti vse. da poglobimo znanie našega članstva, predvsem pa odbornikov. A ko hočemo imeti trdne organizacije, iim moramo dati trdne podlage, ta je pa v znanju. Plenarna sela lesnih delavcev Jugoslavije v Zagrebu. Dne 28. in 29. junija se je vršila v Zagrebu precej burna plenarna seja lesnih industrijalcev Jugoslavije. Odkrite, povedano, zvedele so se marsikatere nc-rednosti in se more le odobravati, da sc prišle ta na dan, kjer je bilo treba. Želja vseh delegatov je bila ena, da se že skoro pride do popoldne konsolidacije tisočglave armade lesnega delavstva. Zapreko, da do tega ni prišlo, so delale le še nekatere osebne sovražnosti. Po dolgem razpravljanju se je sklenilo, .da naj se izvoli nekak pripravljalni odbor, kateri naj izdela konkretne predloge, ter jih predloži plenumu v oaobre-nje. V ta pripravljalni odbor so bili soglasno izvoljeni: za Hrvatsko in Slavonijo: Jaklin, Vodošek, Bosno in Hercegovino: Fatna, Srbijo: Predojevič, Slovenijo: Bradeško. Nato. je podar sodrug Novak blagajniško poročilo. Prometa je bilo v celoti preko milijon kron. Prečital je tudi predlog uprave, kateri pa ni bil sprejet, zavrnjen je bil za toliko časa, dokler se položaj popolnoma ne razčisti. Zatem je prišlo čitanjc resolucije, katero je izdelal pripravljalni odbor. Sprejeta je bila soglasno in se glasi: Resolucija sprejeta na sestanku delegatov lesnih delavcev Jugoslavije: 1. Vsi delegati stoie na stališču uje-dinjenega pokreta Jugoslavije, in ta naj se izvrši čimpreje. Napravijo naj se pravila po sporazumu, ter naj se dajo v po-trjenje kompetentnim oblastem. 2. Dokler se pravila ne sestavijo, naj vsaka pokrajina deluje na svojih dosedanjih. Glede internacionale, naj stoji vsaka pokrajina na svojih predvojnih principih. Odstranijo se le tedaj, kadar dobi Savez clrvod. rad. svojo legalno moč. 3. Ustanovi naj se skupni stavkovni zaklad po sporazumu vseh pokrajin in naj stopi v veljavo z dne 1. septembra 1922. Do tedaj na naj se posamezne pokrajine v slučaju stavk podpirajo med seboj z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Za stavkovni fond, naj sc pripravi pravilnik sporazumno, ter uredi potrebno za na-daljne delovanje. Izdajati, naj se prične list »Drvodjelnik«, katerega naj prejema vsak član tedensko, piše pa sc naj v vseh jezikih, kateri se uporabljajo v državi. Zborovanje smo. zapustili z veselim srcem, ter si segle v roke, da gremo s podvojeno silo na delo, da spravimo organizacijo lesnih delavcev na višino, na katero spada. V boju živimo in v boju umremo to bodi naše geslo. Sodrugi, prvi korak k medsebojnemu zbližanju je napravljen, sedaj bo treba le še pridno delati in stavba bo v kratkem dovršena. Razvije naj so živahna agitacija, da pride zadnji naš trpin v bojne vrste, ker na krožniku natn ne bo nihče prinesel toli zaželjene svobode, temveč treba bo še hudih bojev in le, če bomo skupno delali eden za vse in vsi za enega je uspeh zagotovljen. Ozrimo se na druge narode, kateri so- sc borili tisočletja za svojo popolno neodvisnost in tako vztrajati moramo tudi ml. Naša moč. naj sc okrepi in naj ne zaostala za drugimi. Živci Savez drvodeljskih radnika Jugoslavije. A L1.. v bom za enotno fronto proletariata! Jugoslovanska buržoazija izdala »Obznano« s kojo je na protizakonit način razpustila precejšnje število strokovnih organizacij, ker so se nazivale »komunistične«. Teh dobrot je bil proletari-jat v Sloveniji deležen zlasti v rudniških revirjih, dasiravno je bilo članstvo o komunistični politiki popolnoma neorienti-rano. Mnogo izmed zaupnikov je šlo le za tem, da dobi strokovno gibanje bolj radikalno smer, ker so se zavedali, da se z rokavicami ne da ničesar doseči. To zadnje je bil ves komunizem, kaiti o pravem komunizmu ni bilo niti govora. Temu je sledilo mnogo članov strokovnih organizacij, predvsem oni, ki so želeli, da bi bil proletariat v 24 urah rešen svojega trpljenja in prokletstva. Vsi .taki so se zbrali okrog CRSV (Centralno radničko sindikalno veče), ki je imelo svoj sedež v Beogradu: Istotarn je bil tudi sedež CPVKPJ (Centralno Part. ,Veče Kom. Part. Jugoslavije) — bila sta to dva faktorja v enem telesu. Razumljivo je tedaj, da se je vsak tak nepoučen član strokovne organizacije smatral s svojim radikalizmom že za izrazitega komunista. Temu se ni bilo čuditi, vsaj tiste organizacije niso imeie nalog, da članstvo poučijo v strokovnem vprašanju, marveč so zasledovale le politične cilje. N. pr. pri nas v Sloveniji so izdajale samo politične liste kot strokovno glasilo, v katerih so blatili poštene voditelje strokovnih organizacij, med drugim so udarili tu pa tam tudi po konzervativnih, ki so škodovali razvoju v strokovnem pokretu. Ko so stopili združeni komunisti prvikrat v akcijo pri železničarjih in napravili splošno železničarsko stavko, so doživeli poraz. — Nekateri voditelji so zbežali, ker so se bali kazni meščanskega sodišča. Ko so tisti ljudje spoznali, da za strokovno gibanje niso sposobni, so se vrgli na politično polje, ki je bilo v tistih čash plodonosno, ker je bil proletariat še zmeden, a socialistično še ne vzgojen. Temu so sledile državnozborske volitve, kar je bil edin njihov spas, da postanejo poslanci. Nato so sledili atentati, (ki jih socialisti obsojamo). Po atentatih je sledilo maščevanje buržoazije, katera sedi na vladi. Vlada pa je napravila temu komunizmu konec s tern, da je rekla to so ilegalne organizacije in se razveljavijo. Tukaj je bil zopet drug poraz v politiki. Oba poraza pa je pripisovati nezmožnosti vodilnih sil na eni in nepoučeni masi na drugi strani. V teh dveh porazih je jasen dokaz, da je treba za vsako gibanje predvsem temeljne podlage to je izobrazbe, poleg izobrazbe pa še morale članstva in voditeljev. Če bi bilo članstvo, ki se je nazivaio »komunistično« imelo dovolj temeljnih naukov o socializmu potem smo prepričani, da bi se buržoaziji ne bilo posrečilo z »Obznano« ves delavski pokret pregnati, pa, če bi se tudi nazival komunističnega. Ker je pa temeljnih naukov manjkalo, se je zgodilo to, kar je bilo pričakovati. Kaj so posledice vsega tega? Kdo trpi? Kdo ima škodo? Na to vprašanje bo prav lahko odgovuril vsak, ki je odkritosrčen. — Mnogo jih je še, ki tega ne marajo razumeti. To so zlasti oni, ki hočejo v kalnem ribariti in poskušajo delavski pokret podirati in ga spodjedati kakor črv steblo močnega drevesa. Ti ljudje nočejo ničesar slišati o porazu, ki ga je nespametna taktika in brezglava komunistična politika doživela v strokovnem pokretu širom cele Jugoslavije. Po porazih je sledil zakon o »zaščiti države«, ki je nadvse reakcionaren, ki ga bo pa mogoče odpraviti le z enotno organizacijo proletariata po celi državi. Enotne organizacije pa ljudem, ki gredo za tem, da delajo kapitalistom usluge niso po volji. Take ljudi je treba spoznati, ker so krivi vsega preganjanja delavstva, ki so krivi neštetih porazov, zaradi katerih proletariat silno trpi. Nekaj izmed takih sc je zbralo okrog »Delavskih Novic«, ter operirajo z geslom proč s politiko iz strokovnih organizacij in kličejo enotno fronto proletariata. Za em osamljenem lističem, ki je vse drugo samo delavski ne, sc pa skrivajo tudi ljudje, ki so največ krivi razkola in poraza proletariata v Sloveniji. Naš boj za enotno fronto proletariata mora iti za tem, kakor je sklenil pokrajinski srokov-ni kongres v Ljubljani dne 24. marca. Kdor hoče ujedinjenjc in enotno fronto, se naj pred vsem organizira v razredni organzaciji, potem se naj ravna po pravilniku iste. Zagotovljen naj bo vsak tak, da kadar bodo vsi dosedaj še neorganizirani pristopili k organizacijam potem je enotna fronta tu. Opomba uredništva: Zmota jc, če kdo trdi, da se zedinjenje dosedaj ni izvedlo radi osebnih sovražnosti Zedinjenje je bilo nemogoče zato, ker so hoteli eni na sever, drugi na jug. Ogenj in vodo se zediniti ne da, zato moramo stremiti pred vsem za tem, da zedinimo najprvo vse tiste, ki hodijo e 11 a k a pota. V našem slučaju je treba zediniti pred vsem vse lesne organizacije v državi, ki so priključene Glavnemu delavskemu savezu Jugoslavije v Beogradu. Pri tem opozarjamo na sklep letošnjega strokovnega kongresa v Tivoli, in na pravilnik G. D. S. J., ki je bil priobčen v, drugi in tretji številki »Delavca«. Pravilnik z dostavki referenta '(s. Tokana) in sklep tivolskega kongresa je obvezen za vse organizacije, ki so učla-njene v Strokovni komisiji, seveda tudi za Osrednje društvo lesnih delavcev. Ideja zedinjenja je pravilna in lepa, paziti moramo, da ne napravimo takega zedinjenja, ki bi povzročilo razcep v lastni organizaciji. Informirali se bomo o podrobnostih le konference in bomo potem pojasnili lesnemu delavstvu, kako je s stvarjo. Iz organizacij. STROKOVNA KOMISIJA. Zbirka za stavkuioče kovinarje v Celju. V prihodnji številki »Delavca« bonio objavili vsote, ki so bile nabrane za kovinarsko stavko v Celju. ’ Če ima kdo še kak znesek, katerega še ni obračuna! naj ga nujno pošlje. Zneski, ki do pondelika 10. t. m. ne bodo odposlani ne bodo mogli biti objavljeni. Da ne bo torej zmešnjave ip, da bo javnosti čim boli omogočena kontrola, prosimo še enkrat vse ki so nabirali, da store svojo dolžnost, ter obračunajo. KOVINARSKA STROKA. Ker določa višino selitvene podpore centralni odbor, še treba vsak slučaj preselitve naznaniti centrali takoj ko član odpove službo. Vse preselitvenc podpore, katere bodo izplačano pred odobreniem centralnega odbora, se ne bodo priznale. —• Tajništvo O .D. K. BLAGAJNIKI IN ZAUPNIKI POZOR! V soboto, 8. julija poteče 27. teden, člani, kateri imajo plačane prispevke samo do 19. tedna, morajo ta teden vplačati, sicer izgube članske pravice. Podpore vseh vrst se smejo izplačevati le članom, ki imajo vplačani^ 18. letošnji teden A.ko nima član vplačano do tekočega, to ie 27. tedna, naj se mu manjkajoči prispevki odračunajo od podpore. Dopisi. Zabukovca. Zdi sc nam potrebno, da se tudi mi enkrat zopef oglasimo v »Delavcu«, da bodo naši sodrugi tudi o' nas kaj izvedeli. Kakor znano, smo pri nas ceoljeni v tri struje. Naše plače so pa še vedno v isti višini, v katero jih jc spravila »Unija slovenskih rudarjev«, kljub temu. da ie draginja pri nekaterih stvareh narasla nad sto odstotkov. Mesa si zamore tu rudar le redkokdaj privoščit5 Nekateri sodrugi, hoteč si izboljšati svoj gmotni položaj, hodijo tudi ob nedeljah na delo, čeravno vedo.' da je rudar najbolj potreben nedeljskega počitka. Začudeno smo pogledali, ko ie nedavno pisal »Novi Čas«, da imamo rudarji v Zabukovci dokai bolišo plačo, kot trboveljski. Resnica pa ie. da smo v mnogih ozirih na slabšem. Iz borega zaslužka si moramo kupovati še razsvetljavo, katere trboveljskim rudarjem ni treba. Čemu bi tajili našo bedo, ko vemo. da se s trboveljski- mi rudarji vred nahajamo v jako slabem položaju. Kakor g. Westen, tako tudi rudarski glavar g. Strgar in ravnatelj trboveljske prernogokopne družbe ne priznavata nobene organizacije. Prepričani smo. če bi imeli rudarji močno organizacijo, kot jc kovinarska, bi z njo prisilili tudi ravnatelja Strgarja in trboveljsko premogo-kppno družbo, da bi jo končno le priznala. prav tako kot jo je končno priznal g. Westen. Vse pa. ki jim je ležeče na tem. da si izboljšamo svoj položaj, poživljamo nadelo za splošni blagor, ker le z močno organizacijo nam bo 'mogoče kaj doseči. Svarimo pa vse neorganizirane rudarje, ki nameravajo v Nemčijo, naj ne potujejo tja. ker sc je že neštetokrat zgodilo, da so rudarji ustavili delo za toliko časa. doli!er podjetnik ni odpustil od dela na novo sprejetega, neorganiziranega rudarja. Če vam jc torej, na tem, da si uredimo razmere doma. vsi v organizacijo in na delo za splošni blagor in korist! Pozor ljudje božji! Kdor nima dar jezika, naj se poda v tovarno »SlogracI«, ker tam odločujejo »šepetave i«. kateri bi baje najraje celemu svetu vladali. ]>a žal do sedaj se jim še ni posrečilo. Tu tudi ni treba znati delati, ampak le šepetati gospodi na ušesa. Delajo uai samo organizirani delavci. Organiziran biti jc velik pregrešek po tovarniškem redu. kar dokazuje, da drug za drugim zapu-ščajd* tovarno. Šepetavci pa obstojajo iako dobro. Lahke službe na ponudbo. Vsi v tovarno »Slograd«. »»■ —1»- rmrr. -mrva •v-rrjmrtHTzmvmicum mvmr«Trjrrj jtraju tt i r r t—ummjm Objave in zahvale. NE POTUJ! Delavstvo K. J. D. na Jesenicah se nahaja v mezdnem Ribanju. Kovinarji in stavbin-skl delavci naj na Jesenice ne potujejo. Vse dalavsko časopisje prosimo, da to notico ponatisne. Bjelovar. V stavki sc nahajajo mlinarji tukajšnje tvrdke >Smev«. V stavko je pognal delavce podjetnik sam, ker ni hotel ugoditi V povišanje mezde. Zagreb. 7. e tretji teden se nahajajo tapeta r-ski in dekoracijski delavci v stavki. Bore se za zboljšanje plače, katera je tako minimalna, da sc z njo niti umreti ne inore, še manj pa živeti. Delodajalci jim groze, z > importiranjem tujega delavstva. • Opozarjamo delavstvo, da nihče ne potuje v ta mesta, posebno še da nihče ne nasede zagrebškim tapetarskim mojstrom. Zahvala. Podpisana se najiskrenejc zahvaljujem podružnici mizarjev v Ljubljani za naklonjeni mi znesek K 110. — Helena Jeras. Razno. Minimalne mezde. V Argcntiniji so se ustanovili pred kratkim zakonito priznani uradi, ki določujejo naj«-nižje (minimalne) mezde, ki jih mora delavec sprejemati. Ker so od teh uradov določene minimalne mezde višje, kakor so bili dosedanji zaslužki so začeli ameriški kapitalisti velikansko akcijo na odpravo teh uradov. Boi za odpravo sličnih uradov sc vrši tudi na Angleškem. Delavstvo nekaterih industrij ima že določene minimalne mezde. Podjetniki so pa hoteli odpraviti vsake mezde, a so popolnoma podlegli. Sedaj streme za tem, da preprečilo določitev najnižjih mezd vsaj v industrijah, katere še nimajo določenih minimalnih plač. — Na čelu kapitalistom Avstralije, v boju proti minimalnim mezdam, stoji avstralski ministrski predsednik. Po njegovem mnenju sc delavske plače prepočasi in v neznosni meri znižujejo. Severo ameriški lastniki železnic so se izognili minimalnim mezdam na zvit način. Kor določa transportni zakon iz leta 1920, vkljub večkratnemu znižanju, višje mezde železničarjem, kot so običajne mezde v ostalih industrijah, so ta zakon na sledeči način obšli: Večino dela so oddali privatnim podjetnikom, kateri niso vezani na minimalne mezde ter od- pustili precejšen del železničarjev. Ti podjetniki sprejemajo sedaj odpuščene železničarje zopet v delo seveda z znižanimi plačami. Iz tega je razvidno da so minimalne mezde. četudi so določene s sodelovanom in pod vplivom kapitalistov, in četudi zadostujejo samo za najnujnejše žlvljenske potrebščine, še vedno višje mezde v takozvani »prosti konkurenci«. Dividende — petrolejskih — akcij. Četudi jc produkcija olja vsled gospodarske krize, posebno pa vsled nazadovanja plovbe v letu 1921 mnogo trpela, so dobički petrolejskih družb izredno veliki. Tako je izplačala družba' »Mexikan-Eaglo« dividende za leto 1921 »samo« 30 procentov (lansko leto 40 procentoi), angleško perzijska družba, katere večino delnic ima angleška družba, 15 procentov (lami 30 procentov), anglcško-egiptovska družba 15 procentov (v letu 1920 samo 10 -procentov). Zadnja jc vkljub slabi kofijukturi divjdendc celo zvišala. JLep napredek je to. Dividende kapitalistom naraščajo, delavske plače sc pa znižujejo. Zadnji čas jc že, da sc delavstvo spametu«' je, da sc neha cepiti, ter da si upostavi enotne organizacije. Podaljšanje delovnega časa na Nizozemskem. Nizozemski parlament jc 11. m 18. majaš sprejel zakon, kateri je spremenil delavsko pravo iz leta 1919. Takrat sc je sklenil 45um.i tednik ali Sumi dnevni delavnik. Sedaj so uvedli 4Sumi tednik in 8 in pol dnevni delavnik. Minister sine dovoliti tudi izjeme, če so z njimi zadovoljni delodajalci, in delojemalci, toda v takih slučajih delavna doba v enem letu ne sme prekoračiti 2500 ur. S tem zakonom je delavstvo na’ Nizozemskem nazadovalo, toda gospodarji še niso zadovoljni itn delajo za uvedbo lOurnega delavnika. Predlagali so že uvedbo 2800 urnega delavnika na leto. Državne gospodarske šole so pričeli ustanavljati meseca maja v Nemčiji. Sprejemajo sel vse osebe, ki [majo vsaj ljudsko šolsko izobrazbo; in, ki že več časa delajo. Med drugim se na teh'; šolah uči narodno gospodarstvo, pouk o delu Irt; obratu, zgodovina strokovnih društev, socialna!' politika, delavsko iji gospodarsko pravo, državni in družabni puk. nemška državna in občanska: ustava. Prvi Šol! so ustanovili v Berlinu in Diis-seldorfu. Tečaj traja 10 mesecev. — Kje smo .še mi ubogi balkanci. Ustanovitev ženske delavske organizacije v Angleški Indiji. Voditelji angjeških strokovtnih organizacij j so pred meseci sklenili ustanoviti zvezo delavk* Sklep se je izvedel 5. marca t. 1. na velikem! shodu delavk na Bombavu, na katerem so sklenili resolucijo, katera povdairja: Z ozirom na sedanje zaostalo stanje organizacije delavk in glede na strašne stanovanjske; pogoje delavk, vsled česar ril mogoče delavkam! vzgojevati hi nadzorovati svojih otrok; ker srt plače nizke in splošni delavni pogoji slabi so set bombayske delavke sklenile organizirati z na-menom, da se bodo poslužilc vseh primerni H sredstev, ki morejo indijskim ddajvkam izboljšati njihove živi ionske pogoje. Za tajnico je bila! izvoljena sodružniea Upson. Atiya Begom. k{ pripada znani indijski rodbini. Opozarjala je na! zgodovinsko važnost dne. ko se ustanavlja organizacija indijskih delavk. Plače indijskih delavk so tako slabe, da si jih morajo IzboljšavatJ s prostitucijo. Delavni pogoji so taki, da jih ni mogoče popisati. Delavka ne pozna nobenega) rodbinskega žfvljcrrja. Pred kratkim je neki vladni uradnik ugotovil, da je stanovalo v Bom-bayu v malem proštom 30 ljudj skupaj, med katerimi se je nahajala ena porodnica in dve ženski, ki sta čakali na porod. Dejansko ge usoda! indijskega delavstva najtrša na edem svetu. To poročilo je pisal seveda Anglež, ki gleda na razmere angleškega delavstva. Nam Jugoslovanom je pa znano, da tudi v nekaterih naših krajih ni mnogo boljše. Tedenski pregled. V Ljubljani, dne 6. julija /922. Svetovna politika je na videz na mirnih i/t. tihih potih. Vendar pa se bijejo za kulisami ne* izprositi boji za svetovni trg. Interesne sfere $ per to rovanje. Zato so se neodvisni socialisti .odločili, da vstopijo v vlado, da s svojim aktiv; nim sodelovanjem pripomorejo do konsolidacije političnih in gospodarskih razmer v Nemčiji. Nekaj monarhističnih organizacij je bilo že razi puščenih. Vladni krogi so sedaj v skrbeh radi osebe novega ministra za zunanje posle. Prejkone po; stane naslednik dr. Rathenaua finančni minister dr. Hermes. Pogajanja, ki so se pletla med Nemčijo in Rusijo, ne kažejo povoljnih uspehov. Krivdo na ‘tem nosi nemški kapital, predvsem njega glavni predstavitelj Stines, ki bi v svoji samopašnosti rad Rusijo gospodarsko zasužnjil. Toda gospo; darski Krasin, znani ruski strokovnjak je tič in je takoj uvidel, kaj nameravajo nemški kapi trn listi. Izjavil je, da se Stines in zastopniki ostalega velekapitala branijo podpisati gospodarsko po; godbo, ki bi temeljila na medsebojnem zaupanju. * Zunanji odsek v nemškem parlamentu je odobril rapallsko pogodbo med Nemčijo in Rut sijo. To pomenja korak naprej na polju ureditve političnih razmer. V sled neznosnih živi jenskih razmer so za; teli stavkati berlinski, tipografi. Zato listi raz; ven socialističnih in komunističnih ne izhajajo. Z istih razlogov so stopili v stavko usluž; benci cestne železnice na Dunaju. Francija je zopet pokazala popolno po; manjkanje socialnega čuta. V novem vojaškem zakonu, ki ga jc sprejela poslanska zbornica prošti teden, je določba, ki daje vladi pravico, da v mirovni dobi more poklicati pod orožje delavce;strokovnjake, ako bi hoteli stavkati. 'Poje možno v eni najmodernejših in najkullurnej; ših držav sveta. Pričakovali je, da se bo tudi Ju> goslavija ravnala po njej, ker jo znano, da po« snema vse napake antantnih držav. Gospodarsko stanje v Italiji je Sc najugodnejše kakor po ostalih antantnih državah. Vse panoge državnih institucij kažejo silne deficite. [Minister za pošto in brzojav je naznanit, da znaša primanjkljaj tega ministerstva 1 in pol mi; ti jarde lir. In vendar ne opusti Italija svoje avanturske zunanje politike. Na Španskem so se sprli klet tkalci med set boj, tako da bosta tudi tam dve struji v stranki. Kakor vidimo se že tudi katoliška »vesoljnosl