<52i£u (ffKUO rywStZcQ... NO. 15 /tilERlSkA DOIIC* ■■'l/l AMOHCAN IN SPIRfT IN LAN« U AM ONLY (LOVCNIAN MOMUNa NCWSPA AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, February 21, 1984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Walter F. Mondale prepričljivo zmagal »a strankinih zborovanjih včeraj v Iowi -Sen. Gary Hart drugi, sen. John Glenn peti DBS MOINES, lo. — Včeraj so bila v Iowi krajevna strankina zborovanja, na katerih so demokratski in republikanski volivci glasovali za enega ali drugega prijavljenega predsedniškega kandidata. Ker predsednik Reagan nima nasprotnika za ponovno imenovanja v republikanski stranki, je bila pozornost političnih analitikov osredotočena na borbi v demokratski stranki. Predvolivna povpraševanja so sicer kazala, da bo med de-niokrati zmagal z veliko relativno večino bivši podpredsednik Walter F. Mondale. Najnovejša poročila kažejo, da je prejel Mondale 45% vseh oddanih glasov. Drugi najmočnejši kandidat med demo-krati je bil sen. Gary Hart iz Colorada, tretji Pa bivši (1. 1972) demokratski predsedniški kandidat George McGovern. Četrto mesto si le priboril 69-letni sen. Allan Cranston iz Kalifornije, peti pa je bil sen. John Glenn iz phia. Splošno mnenje političnih analitikov je, da gre predsedniška kandidatura Glenna hitro h koncu, kar pa Glenn sam zanika. Dlenn je dejal sinoči, da so bila strankina zborovanja v Iowi kot nalašč za liberalnejše demokrate, on pa v to skupino ne spada. Ve-lko več pomena bodo imele splošne primar-ne volitve v državi New Hampshire, ki bodo Prihodnji torek. V Iowi so se zborovanj ude-ežili predvsem strankini aktivisti, je pripo-^nil Glenn, v New Hampshiru bodo pa imeli ^dnjo besedo navadni volivci. Analitiki sinočnjih izidov menijo, da Mondale ni veliko napredoval, ker so vsi pri-. ovali njegovo zmago. Poraz Glenna bo . več vpliva na razvoj tekme v demokrat-1 stranki, posebno še, če se bivši astronavt bo izkazal na torkovih volitvah v New t aniPshiru. Ali si ne priboril drugo mesto v re. ’ Pravijo, bo najbrž prisiljen se umak-b*1!2 tekme. Analitiki pa pripominjajo, da dat ^enn m°žen podpredsedniški kandi- Uh ^redsednik Reagan je bil v Iowi včeraj. o_ e'ežil se je nekaj strankarskih sestankov, Je tudi radijsko postajo, kjer je bil ^ aJ let zaposlen, predno se je preselil v _ fornijo. V svojih govorih je kritiziral de-je? rate in hvalil svojo lastno politiko, kar Pov' ° Sevec*a Pričakovati. Najnovejša javna Sevanja pa kažejo, da predsednika bi h^lra ,C 40 odstotkov volivcev v Iowi. Ako ha '6 P^dsedniške volitve danes, bi Reaga-Premagala ali Mondale ali Glenn. lj*d odhajajo iz Bejruta - Boji med r anonsko vojsko in muslimanci se “daljujejo - Izraelska letala aktivna ^hod^^LI'T’ Libanon — Danes se je začel beir arneriških marincev iz položajev na heiii^15^601 letališču. Vojaki gredo preko j° v h0,P;erjev na bojne ladje ZDA, ki ostajale vi jjbanonske obale. Stališče ameri-da tor • '*e’ b°do vojaki le premeščeni in ritj ° »umiku« ne bi smeli govo- 'telija Cra^ 80 ®ejrut zapustili zadnji vojaki ^tedf^ enote- Njihove položaje so takoj slcupj * Pr'padn*ki šiitske muslimanske Amal rali ohk ^0t *ca^e’ muslimanci ne bodo ovi-°d ameriških vojakov. tetam °J! me<^ muslimanskimi skupinami in Še trjj1 Slcer Precej razbite Hbanonske vojske predsJHJ°’ V te*tu 50 pa tud‘ pogajanja med -h *n*°m Džemajelom in predstavniki manskih skupin o reorganizaciji vlade. Menda je muslimanski predpogoj odstop Djemajela, torej pogajanja, v katerih igra posredovalno vlogo diplomat Saudske Arabije, ne napredujejo. V zadnjih dneh so zelo aktivna izraelska bojna letala, ki bombardirajo položaje vzhodno od Bejruta. Izraelci so zaskrbljeni predvsem, ker so ugotovili povečano prisotnost PLO čet v osrednjem delu Libanona ter tudi v Bejrutu. Opazovalci libanonskih in tudi izraelskih razmer sicer dvomijo, da bo zopet prišlo do izraelskega prodiranja do Bejruta, ne izključujejo možnosti izraelske priključitve južnega Libanona. O tem je že precej odkrito govoril ministrski predsednik Jitžak Šamir. Poljski metropolit kardinal Josef Glemp ima težave s podpiratelji Solidarnosti VARŠAVA, Polj. — Sinoči se je zbralo 2000 Poljakov, vernikov in podpirateljev prepovedanega delavskega gibanja Solidarnost, v cerkvi v varšavskem predmestju Ur-sus. Tokrat protest ni bil naperjen proti režimu gen. Wojciecha Jaruzelskega, ampak proti poljskemu metropolitu, kardinalu Jo-sefu Glempu. Glemp naj bi bil pod močnim vladnim pritiskom premestil župnika Mie-czyslawa Novaka in ga poslal na podeželsko župnijo. Premeščeni duhovnik naj bi bil vnet pristaš Solidarnosti. Preteklo soboto so začeli gladovno stavko v cerkvi štirje osebe, pridružilo se jim je še osem ljudi. Danes bo imela delegacija faranov sestanek s krakovskim kardinalom Frančiškom Macharskim. Kardinal Glemp sam je na obisku v Južni Ameriki, torej začasno vodi Cerkev na Poljskem kardinal Macharski. Najbolj vneti zagovorniki Solidarnosti so bili vedno zelo kritični do kardinala Glempa vse od njegovega imenovanja. Njihovo mnenje je, da je bil Glemp vse preveč popustljiv do poljskega režima. Premestitev župnika Nowaka naj bi bil le naj novejši dokaz tega. Nekateri opazovalci poljskih cerkvenih razmer tako v Varšavi kot Rimu vedo povedati, da sam papež Janez Pavel II. ni bil vedno zadovoljen z zadržanim obnašanjem napram režimu gen. Jaruzelskega, ki ga zagovarja kardinal Glemp. Zimske olimpijske igre v Sarajevu, SFRJ končane - Udeleženci in opazovalci pohvalili organizacijo SARAJEVO, SFRJ — Preteklo nedeljo so se končane XIV. Zimske olimpijske igre, ki so potekale prvič v Jugoslaviji. Tako udeleženci kot obiskovalci oz. gledalci so bili v veliki večini zelo pohvalni do organizacije iger. Navdušenje v ZDA je bila sicer manjša, kot pred štirimi leti, ko so bile igre v Lake Placidu, New York. V Lake Placidu je bila ameriška hokejska ekipa središče pozornosti, ker si je priborila zlato kolajno, pri tem pa celo premagala sovjetsko ekipo. V Sarajevu je bilo drugače, ker ameriška ekipa ni bila dobra, čeprav so tekmovalci v drugih panogah zmagali in so ZDA prejele 8 kolajn. Najboljši trenutek za Jugoslavijo je bilo, ko je smučar Jure Franko prejel srebrno kolajno in je le malo manjkalo, da ni dobil zlate. Frankova kolajna je bila prva za Jugoslavijo v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Drugi veliki jugoslovanski up za kolajno, Bojan Križaj, se ni preveč dobro izkazal. Franko in Križaj sta Slovenca. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Člani Tabora, DSPB, se bodo poslovili z molitvijo od pokojnega člana Viktorja Blatnika jutri, v sredo, zvečer ob pol osmih v Zakrajškovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave. in ga spremili v četrtek k večnemu počitku. Lep uspeh— Pretekli petek zvečer se je v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. zbralo 350 prijateljev Slovenskega doma za ostarele. Prireditev je nabrala več tisoč dolarjev za to zavetišče (končnega računa še ni). Direktorij Doma za ostarele se zahvaljuje vsem, ki so pri prireditvi sodelovali in se je udeležili! Lovska večerja tudi uspela— Preteklo soboto zvečer so se v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. zbrali člani in prijatelji St. Clair lovskega kluba. Večerja je bila dobra, družba in ples po njej pa vesela. Rojstni dan— Jutri, v sredo, praznuje svoj 65. rojstni dan Sophie Zagorc, ki živi na Grovewood Ave. v Clevelandu. Še mnogo zdravih let ji želijo družina in vsi prijatelji. Iskrene čestitke! Novi grobovi Frank Zdešar V nedeljo, 19. februarja, je v St. Vincent Charity bolnišnici umrl Frank Zdešar z 1109 E. 64. ceste, rojen v Clevelandu, mož Ann, roj. Zulkowski, oče Franka ml. in Therese Harsh, 4-krat stari oče, brat Ignatiusa (pok.), Albina, Ernesta, Julie Kuhar in Emily Bartol, zaposlen pri Paterson Leitch Co. 39 let, vse do svoje upokojitve 1. 1981. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek, 23. februarja, dopoldne ob 10. na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Viktor Blatnik Umrl je 74 let stari Viktor Blatnik, mož Rosalie, roj. Boldin, oče Victorja, Franka, Mary Pervan in Dennisa, 10-krat stari oče, brat Pepce Mauric ter več bratov in sester v Jugoslaviji. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v četrtek, 23. februarja, dopoldne ob 9.30. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 2. do 9. zvečer. Frank J. Bradač V nedeljo, 19. februarja, je umrl Frank J. Bradač (p.d. »Chief« in »Mačk«), sin Josepha in Terezije, roj. Strniša (oba že pok.), stric Rose- Raznasalca iščemo— Raznašalca iščemo za Dansy Dr., E. 221, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 230, 232, 236, Chardon Rd., Spino Dr., Hadden Rd., Fairlawn in Dawn Or. Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creekview, Dillewood in Delavan. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 ali pa se oglasite osebno. Koristna akcija— Tim McCormick, avditor okrožja Cuyahoga, in državni poslanec Ronald Šuster vodita akcijo, katere namen je poviši-tev gornje meje dohodka, ki opravičuje upokojence do tako imenovanega Homestead Exemption. Sedanja gornja meja je $15,000 na leto, McCormack in Šuster pa želita, da bi bila ta vsota povišana na $18,000 na leto. Prav tako želita, da bi bil Exemption večji za upravičence ter da bi bili upravičeni do te davčne ugodnosti tisti, ki imajo stanovanje v najem ter vdove oz. vdovci, stari nad 60 let. V nišami AD je formular, ki ga lahko podpišejo vsi registrirani volivci. Odobritev omenjenih sprememb bi seveda koristila mnogo naših ljudi, zato ga priporočamo. Če boste obiskali naš urad, podpišite formular! »Slovenski večer«— Združena slovenska društva (U.S.S.) organizira posebni »Slovenski večer«, ki bo v četrtek, 15. marca, v Coliseum areni v Richfieldu, Ohio in sicer pred tekmo med nogometnima ekipama Cleveland Force in Phoenix Pride. Gre za ameriško verzijo nogometa, ki ga igrajo v zaprti areni, mnogi igralci so pa uspešni evropski nogometaši. Igra pridobiva v popularnost v širšem Clevelandu, deloma zato, ker je lokalna ekipa precej uspešna. Pred tekmo bo igrala USS pihalna godba. Vstopnice so po $6 ali $7 in jih lahko dobite pri Tony’s Polka Village ali Tivoli Imports na St. Clair. Avtobus bo peljal iz euclidske mestne hiše na E. 222. cesti. Voznina je $6. Pokličite 481-7512. VREME \ Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 40 F. Pretežno sončo in znatno topleje jutri. Najvišja temperatura okoli 50 F. V četrtek deloma sončno z možnostjo krajevne plohe v popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 55 F. Za petek napovedujejo deloma sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 45 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $ 1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 15 Tuesday, February 21, 1984 Stara pesem »The United States strongly supports Yugoslavia's independence, unity and territorial integrity.« Že odkar je I. 1948 Stalin vrgel Tita iz Kominterne deklamirajo ameriški predsedniki in vsi drugi vodilni politični voditelji te dežele ta oguljeni in že smešno profanirani stavek, kot da bi na celem svetu ne bilo mogoče kaj drugega reči o komunistični enopartijski diktaturi v naši stari domovini. Seveda se je teh besed točno naučil tudi sedanji predsednik Ronald Reagan in jih zdeklamiral možu s klobukom v roki iz Jugoslavije, enoletnemu, neizvoljenemu predsedniku te države, ko je ta prišel prosit pomoči do nerešljivosti zavoženi gospodarski politiki svoje dežele. Ameriški državni krmar žal ni izrabil lepe priložnosti, ki mu jo je nudil ta utišani, izjavnih občil izbrisani obisk komunističnega veljaka Mika Špiljaka iz Jugoslavije, da bi mu bil javno povedal kje je izvor strahotne ekonomske krize v njegovi domovini: diktatura nad gospodarstvom od strani vodilnih komunističnih veličin. In mu vljudno svetoval, naj komunistična partija popolnoma opusti kompletno kontrolo nad gospodarstvom ih jo prepusti gospodarsko šolanim, sposobnim, strankarsko neangažiranim strokovnjakom. Pod tem pogojem bo ameriška vlada voljna še naprej podpirati gospodarsko ozdravljenje, in to tem bolj obširno, čim bolj bo režim pripravljen razrahljavati tudi politični pritisk na prebivalstvo, ter postopno odpirati pot svobodi v javnem življenju. Vsaj to! Tega Ronald Reagan seveda ni storil, vsaj časopisi niti ne namignejo na kaj takega, čeravno omenjajo, da je bil njegov sestanek s Špiljakom prvi s kakim voditeljem iz kakšne komunistične evropske države. Bil da je tudi prvi obisk kakega jugoslovanskega voditelja, odkar je »predsednik Tito prišel na obisk k predsedniku Jimmyju Carterju I. 1978.« The New York Times se tudi to pot ni mogel zdržati, da ne bi bil - najbrž ob spominu na ljubljenca Tita - izrecno naglasil, da so »Združene države imele tople odnose do jugoslovanskih komunistov odkar so ti proglasih svojo neodvisnost od Sovjetskega bloka I. 1948.« Ljubezen je torej stara in ni nič zarjavela. Ima pa svoj sedež - ne v srcu - marveč v možganih ameriških političnih in verjetno tudi vojaških itrogov. V glave teh ljudi se je zapičila fiksna ideja kmalu po I. 1948, da je za sedanjo Jugoslavijo odrešilen samo »neodvisni« komunizem Titove znamke, vse drugo da jq tabu. Ker je Jugoslavijo nujno treba ohraniti neodvisno, samostojno v interesu ameriške svetovne pobtike, je pač logično, da je treba neodvisno titovsko komunistično diktaturo podpirati. Ne sicer vidno na socialno-političnem področju, ker bi Ameriki to škodovalo kot svetovnemu šampionu svobode, pač pa odločno in Josiedricrna gospodarskem in mednarodno političnem sketorju političnih akcij. Tudi odločni nasprotnik komunizma Reagan nosi oči-vidno v sebi ta bacil, ko gre za Jugoslavijo. In vendar je to dvojna mera. Jugoslovanski komunizem je ideološka čisti marksizem, le njega praktična aplikacija je iz političnih razlogov prikrojena vsakokratnemu gospodarsko-političnemu stanju v deželi. Enkrat pozneje bom posnel in komentiral razpravo o tem vprašanju direktorja The International League for Human Rights, objavljeno v listu The New York Times na dan Vabilo Slovenske šole pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. - Nedelja, 26. februarja, je nedelja Slovenske šole pri Sv. Vidu. Pri mladinski sv. maši, ki bo ob pol enajstih v cerkvi sv. Vida, se bodo starši skupno z učenci in učitelji zahvalili Bogu za dar svete vere in dar slovenske besede. Pri sv. maši bodo pa tudi učenci slovenske šole sodelovali s slovenskim petjem in branjem odlomkov iz mašne liturgije. Po sv. maši bodo v farni dvorani ob pol dvanajstih začeli servirati okusno kosilo, ki ga prireja Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. Prepričani smo, da bo poleg staršev, ki pošiljajo svoje otroke v to šolo, prišlo na kosilo tudi mnogo prijateljev Slovenske šole, tisti, ki so jim otroci že odrasli in tisti, ki svoje malčke pripravljajo za vstop vanjo. O prireditvah Slovenske šole pišemo ponavadi več, kakor o njenem delu samem. To pa delamo zato, ker s prireditvami zbiramo finančna sredstva, da šolo lahko vzdržujemo, zato upamo, da se boste vedno radi odzvali našim povabilom. Vstopnice za kosilo so že v predprodaji pri članih odbora, dobili pa jih boste lahko tudi pri vhodu. Cena kosilu je $5 za odrasle in $2.50 za otroke. Odbor staršev vas prijazno vabi, da se sv. maše in kosila to nedeljo, 26. februarja, udeležite. Nasvidenje! Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu skozi Domžale, ki je lep kraj, in dalje skozi Kamnik, ki nam je bil včasih nam Dolenjcem le bolj odmaknjen. Povsod krasno! Hvaležen sem bil g. Lojzetu za ta lepi izlet. En dan smo se z Vojkom in njegovo mamo peljali na Veliko planino, kjer so počitnikovali nečakinja Majda s sinom in mamo. Na Veliki planini sem bil prvič. »In kamor se oko ozre, povsod se ti nov svet odpre,« bi spet dodal. Neki dan me je nečak Janez s svojima otrokoma, Mojco in Janezkom popeljal v Višnjo goro in Deden dol, rojstni kraj moje rajne mame. Bratranec Tone Koščak je zdaj na domu in lepo nadaljuje delo svojega očeta Franceta in moje tete Ančke. Oba sta veliko pretrpela, ker so jima partizani ubili tri sinove. FRANCE ROZINA Obiskal sem rodno domovino ii. Po tolikih letih spet v domači cerkvi! Velika gotska cerkev sv. Martina, zgrajena v začetku tega stoletja, leta 1901 posvečena, je bila vedno v ponos šmarskim faranom. Cerkev so gradili Italijani, farani pa so sami žgali apno, opeko, darovali in navozili ves potrebni les, pesek za zidavo in vse, kar se je dalo »doma pridelati«. Za 75-letnico je dekan Vinko Šega z velikimi skrbmi in stroški vso cerkev prenovil: prekril streho, namestil nove žlebove, vso notranjščino prepleskal, slike obnovil, kakor tudi popolnoma preuredil električno napeljavo. Po končanem delu je zapisal v kroniko: »Dobri Bog naj povrne vsem faranom in drugim dobrotnikom, ki so kakorkoli pomagali, da smo srečno obnovili to božje svetišče. O, ko stopiš v to čudovito lepo prenovljeno cerkev, začutiš, da je to res hiša božja in vrata nebeška. Spomniš še besed razodetja sv. Janeza - Glej prebivališče Boga med ljudmi. In o-brisal je solze iz njih oči in smrti ne bo več.« Iz dekanovih besed žari sreča, ko je s pomočjo dobrih ljudi dokončal prepotrebno delo obnovitve te lepe cerkve, ki je med vojno in še takoj po njej, skupaj z duhovniki, prestala velike viharje. Z domačimi skupaj smo obiskali tudi grobove naših rajnih dragih. Še isti dan smo obiskali tudi grad Bogenšperk, ki nam ga je prijazno razkazal rojak Jože, ki grad upravlja. Bogenšperški grad poznamo iz zgodovine barona Ivana Vajkarda Valvasorja in njegove Slave Vojvodine Kranjske. Znano je, da se je Valvasor zaradi tiska te knjige tako zelo zadolžil, da je moral grad prodati. Kasneje so bili lastniki gradu vojvoda Mecklenburg, za njim pa knez Windischgratz. Po vojni je socialistična oblast grad zaplenila, kakor pa povedo, ga morala lastniku dobro plačati, ker je bil tuj državljan. Med vojno so Nemci grad mnogo oropali in dragocenosti, če jih je še kaj bilo, odnesli. Po vojski pa so še domačini storili svoje, vsak kakor povedo ljudje. Grad je sedaj zaščiten in ga preurejajo kot zgodovinsko vrednost. Valvasorjevo knjižnico so preuredili v dvorano za civilne poroke. Zraven pa je tudi gostilna. Med tem, ko je žena želela preživeti obisk med svojimi na Štajerskem, sem se jaz držal pri svojih na Kranjskem. »Stricu« iz Amerike so domači šli na roke in ga vozili okrog. En lep izlet mi je ponudil v začetku že Lojze Golob, mladi župnik v Radomljah pri Homcu. Cerkev stoji na hribu, zraven nje pa zido novo. Zmenila sva se, da se bova tisti dan peljala na Jezersko. O tem lepem turističnem kraju sem včasih že veliko slišal. Res ima Slovenija skrite lepe kraje, za katere v mladosti nisem vedel. Tudi okolica Radomelj in Homca je naredila name lep vtis. Med potjo sva se peljala Višnja gora je staro mesto in se ni veliko spremenilo. Včasih je bila tam tudi sodnija. Grad zdaj rabijo za druge namene. Peljali so me tudi na Print-skovo, menda je ta gora naj-višja na Dolenjskem? Dale*-naokoli po Dolenjski se vidi -na Zaplaz, Sveti Križ, na lepa polja in vinograde, posejane s hrami in mnogimi »vikend« hišicami, ki so zrastle, gobe po dežju. Ljudje so kiju raznim gospodarskim težavam povsod vztrajni in pridni. Tudi v Trbovljah sem bil, ker pač tam živi sin nečakinje z ženko in malo hčerko. Trbovlje so pa še vedno Trbovlje, kraj rudnikov, ki onesnažujejo zrak, vodo in okolje. Zagorje in Trbovlje s svojo odplak0 zastrupljata reko Savo, da Je grozno. (Konec prihodnji torek) Anion M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Pubhc 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 __^ Razvil še ni bil Tvoj se cvet in že je moral oveneti, prekrasen bil za ta je svet. V blag spomin OB SEDEMNAJSTI OBLETNICI, ODKAR V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRA ADOLFU LUNDER Izdihnil je svojo P,eine^( dušo dne 20. februarja • Bog sam ga hotel je imeti, presadil ga je v rajski vrh kjer nikdar ne bode strt- Žalujoči: Mati - IVANA Sestri - MARIJA in ANANA ter ostali sorodniki Cleveland, O., 21. feb. 1984. CRNGROB iv. Peter je redno pisal Minki in ona mu je redno odgovarjala. Potrudila se je, da je lepo pisala. Hotela je namreč napraviti Pri Petru vtis, da je z njo vse v redu. Peter je bil trdno prepričan, daje tako, dokler ni dobil sledečega pisma: Ljubi moj Peter! Iskrena hvala za tvoja lepa pisma, skrb •n ljubezen. Bog ti bo povrnil, ker jaz ti ne morem. O Božiču sem bila tako srečna, da sem skoraj pozabila na svojo bolehen. Bil si tako dober! Vsak dan si bil pri meni. Bila sem blažena, ko si .me držal tesno pbjeto, s svojim licem ob mojem licu in mi šepetal lepe beetle ljubezni. Vem, da me Iju-•5 in da je tvoja ljubezen do jnene čista, globoka in nesebična. Zima je. Drevesa nimajo li-stov jn jz svoje sobe vidim nbnik, kjer sem v tvojem objemu preživela najlepše ure na-J'ne ljubezni. Živim v spomi-^h na tebe in najino ljubezen. hdoje telo počasi usiha. Tudi ^°lje nimam več. Moli zame, ® ne bom predolgo trpela! jubim te! Bog s teboj! Min- Pismo ga je pretreslo. je samo jokal. Kj 0ri? Kako naj ji pomaj Sedel je za mizo, da ji Piše. Pismo je bilo Jnbezni in usmiljenja do e> Polno trdne vere, da 1 Ravela. Bodril jo je, daj; °8um in jo zaklinjal, zgubi volje do življenja adi ljubezni do njega, s m brata. Dva dni zatem je dob Pismo: Ljubi moj Peter, Odhajam Ne jokaj! G w esa k Jezusu in nj iJ^iSv. Devici izCrng , bom srečna in čaka sem bom zate, 1 zdaj vsak dan. Hu< je, ker te zapuščam samega in ne moreš iti z menoj. Bodi srečen! Kadar ti bo hudo, misli na Minko, ki je s tvojim imenom na ustih prestopila prag večnosti, tebi zvesta do zadnjega diha. Bog s teboj! Tvoja Minka. Pismo je bilo oddano na pošti 23. marca, ko še ni dobila njegovega odgovora na prvo pismo. Peter je bil sam. Lojze je šel s prijatelji v klub. Trikrat je moral prebrati pismo, da je razumel, da se je Minka z njim poslovila od njega. Naslonil se je na mizo in bridko jokal. Čez čas se je dvignil, oblekel suknjo in šel na ulico. Taval je okoli po mestu, dokler se ni znašel pred Votivno cerkvijo. V cerkvi je bilo malo ljudi in še ti so bili v sprednjih klopeh. V zadnji klopi je pokleknil in začel moliti za Minko, za sebe, za njuno srečo. Bogve ali je še živa? Toda njegova molitev je bila vse prej kakor zbrana. V duhu je videl Minko na mrtvaškem odru, v trugi, med mašo v cerkvi, pri pogrebu. Začel je zopet jokati. Sedel je in si z robcem brisal solze... Bog, zakaj si naju kaznoval. Najina ljubezen je bila čista in brez greha. Kaj sva storila napak, da sva izgubila tvojo milost! Zakaj si mi jo vzel, najdražje, kar sem na tem svetu imel? Kaj bom delal sam, sam brez Minke? Brez nje ne bom mogel živeti. Usmili se naju! Če še ni umrla, vrni ji zdravje, lepo prosim... Vrni mi jo, Bog, moj Bog! Nekdo je položil roko na njegovo rame in vprašal: »Ali bi šli radi k spovedi? Ali vam morem kako drugače pomagati?« Skozi solze je videl starejšega duhovnika. »Ne! Nikdo mi ne more pomagati. Edino Bog bi mi mo- “SLOVENIA Radio program^ HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 IgAjgj FUNERAL home dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic • Funeral Director gel pomagati. Ta me je pa zapustil!« Duhovnik ga je prijel za roko in rekel: »Pojdite z menoj!« Šel je za duhovnikom v zakristijo. Bila sta sama. »Povejte mi, kaj vas tare!« Peter mu je opisal svojo ljubezen do Minke, Minko, njeno bolezen in zadnji dve pismi. »Zdaj je že mrtva! Bog naj se je usmili!« je končal Peter svojo povest. »Ne obupajte, dragi gospod, Bog je imel vašo deklico rad, ker jo je tako mlado in nedolžno poklical v svoje kraljestvo. Tam ji je dobro! S svojim trpljenjem v dolgi bolezni si je zaslužila večno veselje. Veselite se z njo tudi vi! Vem, da je težko. Toda vaša deklica je umrla vdana v božjo voljo. Tudi vi se morate njej ukloniti. Ona vam je pokazala pot. Ona vam bo pomagala s svojo molitvijo v nebesih.« Govoril je še več. Toda Peter je del preslišal... Bil je strt. Bilo mu je nekoliko lažje pri srcu, ko je šel domov. Toda še vedno je mislil, da ga je Bog preveč kaznoval. Na zadnje Minkino pismo ni nič odgovoril. Kaj naj piše? Komu naj piše? Mogoče je že mrtva. Nestrpno je čakal nove vesti... Dne 28. marca je prejel br-zojav. Roke so se mu tresle, ko ga je vzel v roke. Premišljal je, ali bi ga odprl ah ne. Vedel je, da mu naznanja Minkino smrt in dan pogreba. Težko se je odločil. Odprl je brzojav... Najprej je zagledal podpis: Tvoja Minka... Torej je še živa... In nato, da je ozdravela! Minkino življenje je ugaša- lo. Vsi so vedeli, da ne bo več dolgo, a so se vendar obešali na zadnjo nitko upanja, da bo morda le ozdravela. Štefan ji je pomagal, da je vstala in drsela k mizi, da napiše pismo Petru. Pravzaprav jo je Štefan skoraj nesel. Sedela je za mizo in pisala. Komaj je končala. Naslonila se je na stolu, zamižala in bridko jokala. Naenkrat se je spomnila, da bi se moglo zgoditi, da bo tako slaba, da ne bo mogla več pisati Petru in se od njega posloviti. Z največjo težavo je napisala še eno pismo. Naročila je Štefanu, da ju odda na pošti v presledku dveh dni. Nesel jo je v posteljo. Ko jo je položil vanjo, je takoj zaspala. Popoldne sta se poslovila od nje stara dekla Neža in hlapec Matija. Neža ni mogla govoriti od razburjenja in žalosti. Stala je ob postelji, držala Minko za roko in jokala. Bila je pri hiši, predno se je Minka rodila. Matija je pa pokleknil ob postelji, vzel Minkino drobno ročico, jo poljubljal in močil s solzami, ki so vrele iz njegovih oči. Minko je imel zelo rad. Bil je ponosen nanjo, ker ni bila samo izredno lepa, ampak tudi poštena in z vsakim prijazna. Na dvorišču je rekel Neži: »Poštena dekleta umirajo, lajdre pa živijo!« Ko je 24. marca prišla po večerji mama v Minkino sobo, jo je pokarala: »Minka, zopet nisi skoraj nič jedla!« »Ne morem, mama! Nimam teka. Še tisto, kar sem pojedla, sem komaj spravila vase.« »Tako se ne boš nikoli opomogla in ozdravela. Jesti moraš! Tvoje telo potrebuje močno hrano.« »Mama, kdo pa misli na ozdravljenje! Slišala sem zdravnika, ko ti je rekel, da je izgubil vsako upanje. Potrdil je samo to, kar jaz že dolgo vem, da sem neozdravljivo bolna. Zato pa molim vse dni za srečno smrt in ne za ozdravljenje.« »Minka, moja Minka! To delaš? To ni prav! Moliti bi morala za ozdravljenje in ne za smrt. Saj ne veš, kakšna je božja volja. Bog morda hoče, da živiš. Ti pa moliš za smrt!« »Kaj naj storim? Rada bi živela zaradi Petra, tebe, očeta in Štefana, zaradi Nežke in Matije, zaradi vseh, ki me imate radi... a sem izgubila vse upanje. Samo smrti še čakam.« »Smrt bo počakala. Zateči se k Sv. Devici iz Crngroba! Njo prosi za zdravje! Poglej, kakšno cerkev so ji postavili tvoji in moji predniki, ker so verovali v njo in njeno pomoč. In ti, njihova potomka, bi jih morala posnemati. Jutri je njen veliki praznik. Moli k njej še enkrat, morda te bo uslišala!« Minkine oči so se zjasnile. Žarek upanja je prešinil njeno dušo. Pozabila je, da je naslednji dan njej veliki praznik. Res je! Če ji kdo more pomagati, Sv. Devica more to storiti. Molila je k njej vsak dan... Poizkusila bo še enkrat. Ne da bi čakala, kaj bo še rekla mama, je začela moliti: »Sveta Devica, Mati našega Gospoda, jutri je tvoj praznik, pomagaj mi! Prosi svojega sina, da mi vrne zdravje! Na tvojo prošnjo bo to storil. Verujem v tvojo moč in ljubezen tvojega sina. Naj se me u-smili, naj mi pomaga! Vsako leto bom romala na praznik Tvojega Oznanjenja in Tvojega Vnebovzeta s Petrom in družino - če jo bova imela — v Crngrob n se ti zahvalila za pomoč. Usmili se mene in Petra, ki ga imam tako rada! Pomagaj nama!« Utrujenost jo je premagala in je zaspala. Ko je prišla mama, predno je šla spat, pogledat, kako je z Minko, je ta trdno spala. Mama je ni hotela buditi. Premišljala je, kaj naj stori. Odločila se je, da bo pustila Minko spati. Naslednji dan je šla mama k zgodnji maši na faro. Ko se je vrnila iz cerkve, je pogledala, kako je z Minko, predno ji je prinesla zajtrk. Minka je sedela na postelji. Kolobarji pod očmi so izginili. Zdelo se ji je, da je tudi bledica izginila. Le suha je bila, strašansko suha, njena prša ohlapna in lica povešena. Uboga Minka! »Dobro jutro, mama! Lačna sem kot volk,« je rekla in se smejala. Mama že več tednov ni videla smeha na Minkinem licu. »Minka, takoj bom ocvrla dva jajca, zavrela pol litra mleka in odrezala velik kos belega kruha in ga bogato namazala z maslom in marmelado.« Mama je hitela iz sobe. V kuhinji se ni mogla več premagovati. Začela je jokati... jokati od veselja. Ali je res Marija pomagala Minki? Ali bo ozdravela in njeno izboljšanje ni samo začasno? »O, Marija, pomagaj ji! Saj je tako dobra, plemenita in pobožna!« Minka je pojedla in popila vse, kar ji je prinesla. Mama jo je presenečena opazovala. »Mama, ne vem, kaj je z menoj. Spala sem vso noč. Niti enkrat se nisem zbudila. Od sinoči še nisem zakašljala. Tako lahko diham. Vročine nimam. V prsih me nič ne tišči. Zajtrk mi je dišal. Vse sem pojedla.« Mama ji ni mogla odgovoriti. Sedla je k njej na posteljo, jo objela, stisnila k sebi in jokala. Čez čas je rekla: »Sv. Devica iz Crngroba ti je pomagala. Ozdravela boš!« Minka je gledala skozi okno v nebo. Blažen smeh se je pojavil na njenem obrazu, ko je rekla: »Prav gotovo! Sv. Devica, hvala!« (Konec prihodnji torek) Z K Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah! POTUJETE V RIM? DOBRODOŠLI! HOTEL BLED 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06) 777.102 II. Kal. - Sobe s kopalnico, radio aparatom, klimatizacijo. Centralna leča - Parkirišče -Restavracija Slovensko osebje ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Poizvedoval sem glede njih čudne vere, ker sem že v Tokiu slišal, da časte medveda kot najvišje bitje. Verujejo v edinega stvarnika, a so obenem pogani, ki obožujejo sonce, luno, vodo in gore. Bogovi teh prebivajo v nebesni rimski cesti in njih glas se razlega, kadar grmi, njih slava žari, kadar se bliska. Glavni predmet oboževanja pa je medved. Tako imenovana pasma »jezo« je najlepši medved svoje vrste. Verujejo namreč, da veliki duh stvarnikov pride na svet in prebiva v medvedu. Glavni njihov praznik je torej posvečen medvedu. Zverino ulovijo in jo v stali dobro hranijo do velikega dne. Obreda sam nisem videl; to divjaško češčenje mi je opisal ameriški oficir v Sapporu. Odlični možje vasi Ainu se zberejo v ta namen. Oboroženi so z dolgimi koli in se pojoč nekaj nabožnega približajo staji. Dva izgovarjata na ves glas nekaj slovesnih besed v nagovor oboroženim moškim in vasi, ki se je zbrala. Še enkrat zapojejo o božanskem medvedu, nato pa začnejo od vseh strani mlatiti po zbegani veri. Mlatijo, dokler ne pade in mlatijo kar naprej, dokler ni več znaka o življenju. Njim to pomeni, da je duh velikega stvarnika zapustil svoje prebivališče v medvedu in odšel v svoje nebeško domovanje. Da ta dogodek proslavijo, vsi zapojejo slavo. Mrhovino razmesarijo in spečejo za veliko pojedino. O medvedu govore spoštljivo in največja pohvala za človeka je, če se mu reče: »Ti si medved.« Duhovščine rod Ainu ne pozna. Starešina v vasi opravi in nadzoruje vse obrede. Pri verskih ceremonijah pijejo riževo vino ali drugo opojno pijačo, molijo med skakanjem in vpitjem. Za žgalni dar si pripravijo suhe vrbove šibe, katere okrasijo s suhim ličjem, jih prižgejo in ob tem prepevajo. Ainu se zahvali bogovom, predno jč, in prosi boga ognja za pomoč v nesreči in bolezni. Verjame tudi v neumrljivost duše in da bo po smrti šel v nebesa ali pekel. Oba ta prostora sta pod zemljo. Pekel je dežela vulkanov, kjer bo duša hudobneža trpela v večnem ognju. V vstajenje telesa ne verujejo. Pleme Ainu sestoji iz treh rodov in vodja nad vsakim je sodnik. Smrtne kazni in ječ nimajo. Obsojenca pretepejo po zaslugi, to je po sodnikovi odredbi. Če je pa morilec, mu odrežejo nos in ušesa ali pa mu prerežejo kite nad petami. Takega pohabljenca brez nosa in ušes sem videl. Starešino vasi Ainu blizu Sappora sem obiskal še enkrat. Obljubil mi je namreč iz lesa izrezan kip medveda. Obljubo je izpolnil z naročilom vaškemu kiparju. Prelep, čisto navaden »medved«, približno čevelj in pol visok in nad dva dolg, je z vso podrobnostjo izrezan iz lipovega hloda. Potoval je z mojo družino po mnogih delih sveta. Čeprav pritlikavec v primeri z živim odraslim medvedom, je videti tako naraven in strašen z odprtim gobcem, da se ga je kužek, katerega je Nada nekoč privedla v hišo, ustrašil, zacvilil in zbežal, da ga nismo nikoli več videli. »Medved« mi je več let stražil kamin v hišah, kjer smo živeli, zdaj pa počiva med šaro v skladišču. Formosa - Taiwan Dvakrat me je služba vodila na ta veličasten otok, ki loči kitajska morja od Tihega o-ceana, in vedno sem želel, da bi ga lahko spet obiskal. Španski mornarji so mu ne brez vzroka dali lepo poetično ime. Tropsko rastlinstvo naj-razljičnejših vrst pokriva prostrane ravnine ob vzhodnem in zahodnem obrežju in gričevje na severu, proti jugu pa se vzpenjajo gorski velikani v višine nad štirinajst tisoč čevljev. Predaleč so pod južnim soncem, da bi j hi kdaj pokrival sneg, goličavi vrhovi žare v soncu poleti in pozimi. Ravnine na zahodu so nizko nad morjem, one na vzhodu pa se začno na navpičnih nad dva tisoč čevljev visokih stenah, ki tvorijo nedostopen brez Tihega oceana. Povsod slikovitost in bogastvo plodne zemlje. Sredi otoka, do kamor meje vodil na razgled kitajski polkovnik, me je presenetila najvišja gora v tistem delu. Neverjetno se mi je zdelo, da se imenuje Porezen, enako kot najvišja gora na Cerkljanskem, da je skoro enako visoka ter ima enako gol koničast vrh. Bogve kdo je gori dal ime, ki ni kitajsko. Nehote sem se večkrat ozrl na vrh tega Pore-zna, odkoder se nudi razgled do Tihega oceana na eni in do ožine med kitajskimi morji na drugi strani. Za prvi obisk Formose -danes se otok imenuje po kitajsko Taiwan - sem imel vodnika, čigar predniki so bili Slovenci. Po slovensko se je še pisal, le da ni deval strešice na »č« - Hočevar; tudi je po angleško naglašal prvi zlog, ne predzadnjega. Spoznal sem ga v Tokiu. V nekem seznamu oficirjev sem opazil njegovo ime, iz katerega sem sklepal, da je slovenskega izvora. Zato sem ga poklical po telefonu in se z njim seznanil. Bil je poklicni vojak; končal je vojno akademijo West Point ter služil v Tokiu v činu artilerijskega polkovnika. Oženjen ni bil in se je rad odzval vabilom na kosilo z mojo družino. Razen pozdravnih besed slovenskega ni znal; o svojih prednikih je vedel le malo. Mati njegovega deda je živela v Kaliforniji v preteklem stoletju, njegov ded pa v državi Arizona, kjer sta mu umrla starša, ko je bil še otrok. Vzgojila sta ga torej ded in stara mati, na katero se je spomnil v hipu, ko je videl na naži mizi velikonočno potico. S tem mirnim družabnikom sem se večkrat sestal in ko sem mu nekoč omenil nameravano potovanje na Formoso, je rekel, da bo tudi on imel opravek na otoku. Pripravila sva torej polet na istem vojaškem letalu. Hočevar je dobro poznal geografijo Formose. Leta 1945 je tam zapovedoval artilerijskem polku in drugim enotam, ki so zasledovale umikajoče se Japonce. Imel je opravka z obrežnim kitajskim prebivalstvom, ki je navdušeno sodelovalo pri izgonu nasprotnika in se tudi udinjalo edinicam, katere je Hočevar odrejal za zasledovanje v gorati notranjšči- ni otoka, kamor so se skupine umikajoče se armade zatekale, da bi jih ne ujeli. Po vojni je Hočevar sluiil na Formosi dve leti. Otok je tedaj prišel izpod japonske pocT Icitajsko oblast, ukpravo pa je precej časa kontrolirala ameriška armada. (se nadaljuje) Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) mary (Mrs. Anthony) Pozare-lli. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Lovrenca dopoldne ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, od 2. do 9. zvečer. Elmer (Red) Kuhar Nenadno je umrl 55 let stari Elmer (Red) Kuhar, mož Jean, roj. Gorzelanczyk, oče Peggy Ann, Kevina, Karen in Kathleen Brlecic, brat Edwarda (pok.) in Emily Zajc, tast Johna Brlecica, stari oče Ryana Brlecica. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. danes, v torek, dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. MALI OGLASI For sale 3 family brick in Collinwood area. Garage & full basement. $49,900. Completely furnished mobile home in Euclid Beach Trailer Park. $18,000. (15-16) Upson Realty 499 E. 260 St. 731-1070 NAPRODAJ Preša in k njej spadajoče orodje. Naprava za nadev klobas ter glinaste posode (Crock pots - 361-5074. (15-16) House For Sale Euclid brick, off Chardon Rd-A-1 condition. Priced to self Call 235-2931 Stara pesem (nadaljevanje z 2. str.) prihoda v Washington predsednika Mika Špiljaka. Sedaj pa bom poskusil odgovoriti na vprašanje: kako gleda ameriška politika na Jugoslavijo, in zakaj gleda tako? Pri tem mi bo znatno pomagalo mnenje našega upoštevanega rojaka v Kanadi, dr. Petra Urbanca, člana Narodnega odbora za Slovenijo in razgledanega javnega delavca, ki ga je izpovedal v članku, priobčenem v Svobodni Sloveniji (Buenos Aires). Njegovi sklepi glede odnosov med Ameriko in SFJ1J bazirajo na razgovoru med članom »Odbora za pomoč demokratskim disidentom v Jugoslaviji« in enim najvišjih predstavnikov ameriškega Departmenta of State. Navedel bom le temeljne točke, ki pogojujejo ameriško uradno gledanje in ocenjevanje Jugoslavije. Zavrnitev prošenj od strani ZDA za finančno podporo, tako gre argument, bi povzročila padec režima. Zgodovina kaže, da bi propadu zvezne oblasti mogla slediti državljanska vojska, ki bi povzročila poseg Sovjetske zveze in vključitev Jugoslavije v sovjetski blok. V sedanjem stanju je SFRJ bolj svobodna in naklonjena Zahodu kot druge komunistične države, njena notranja politika se počasi razvija v smeri liberalizacije režima. Ameriška zunanja politika meni, da SFRJ ni sposobna za uvedbo demokratičnega režima in je - logično - edino pametno voditi politiko podpore sedanjemu režimu in ohranjevanju statusa quo, ki predstavlja edino oviro krvavi državljanski vojski. Demokratizacija zatorej ni zaželena in ni v interesu ZDA in zahodnih demokracij. Dosledno temu se naj pomaga režim vzdrževati, ne da bi se mu stavile kake politične ali humanitarne zahteve (npr. izpolnjevanje določil o človekovih pravicah), ker bi to pomenilo vtikanje v jugoslovanske notranje zadeve. Te in drugih akcij svobodnega sveta za demokratizacijo dežele si v smislu takega pojmovanja jugoslovanske stvarnosti ne žele tudi tisti, ki sicer hočejo Jugoslaviji dobro. Tako izgleda v glavnih obrisih gledanje Amerike na razmere v Jugoslaviji in iz takega gledanja in ocenjevanja izvira ameriška zunanja politika. Špiljakov obisk nam razodene, da tako mnenje deli z oblikovalci politike ZDA do Jugoslavije tudi veliki gromovnik zoper komunistično zlo - predsednik Reagan - čigar protikomunistično stališče mirno lahko podpira vsak svobodoljuben Slovenec; ne more pa odobravati in podpirati dvojne mere, ki zaradi ameriških interesov blagoslavlja v Jugoslaviji, kar preklinja v Sovjetiji: partijsko diktaturo, kratenje osnovnih človekovih pravic kot so svoboda tiskane besede, svoboda govora, svoboda zborovanja in združevanja itd. Če gre boj zoper komunistično zlo samo tako daleč, kolikor daleč to zahteva korist Amerike, potem žalostna nam majkal Amerika zgublja legitimacijo borca za svobodo. Kdo za tako stanje nosi krivdo, bomo razmotrivali v prihodnjem sestavku. L. P. (12-191 ---------------------------------- Maple Heights Poultry and Catering 17330 Broadway Maple Heights | Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering serviet za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provorstfOj postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vrsti perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR IN SINOVI Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 Žele Funeral Home Memorial Chape! 452 E. 152 St. Phone 481-3118 Addison Road Chapel 6502 St. Clair Avenue Phone 361-0583 Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postreibo Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta Pismo iz Argentina Do tega pisma je prišlo, ker me je moj stari prijatelj in zvesti - morda tudi bistveni sotrudnik Kanadske Domovine Por./očevalec/ naprosil, naj bi kaj napisal, da se bomo bolj poznali med seboj. Z vrsticami, ki bodo sledile, bom poskušal ustreči njegovi želji. Vse bralce pa že zdaj prosim, naj stavijo vprašanja in jih pošljejo uredništvu. Tako bo vsaj pismen razgovor postal bolj prijemljiv. - Pavle Rant Dokaj let je že od tega, kar sem zadnjič videl celo šte-vilko Ameriške oz. Kanadske Domovine. Včasih je kdo poslal kakšen izrezek ali fotokopijo, sicer pa... naročiti danes z naš° valuto pri vas tiskane Časopise je že zelo velik luksus. A prav isti Por. mi je poslal aekaj decembrskih številk AD ln KD, češ poglej, kako »vun ''gledajo«, da boš vedel, kako Približno pisati. Prvo, kar sem ugotovil, je, da bi tukajšnja Svobodna Slo-venija bila brez finančnih te-Zav> ako bi imela toliko oglasov in seveda v odgovarjajoči Valuti. Res so bile to predpra-zaične številke, kjer se javijo skorajda vsi podjetniki - /res vsi?/ _ }n je zatQ vtjs 0 pOC|_ etn°sti slovenske krvi zelo ^očan. Je pa tudi res, da je v ''saki številki toliko prijetnega fanja, da je pri vsej vročini, 1 jo tukaj zdaj prenašamo, še Posebej toplo pri srcu. A ta to-P ota je drugačna kot zunanja. n na tej bomo morali graditi, e nočemo, da bomo ostali podani med seboj. Torej, bral sem poročilo ..Arijskega dopisnika prijate- Jad/^Ka - Bog Te živi, stara *jp! - in bral vse vrstice. er je zdaj pri vas mraz, pri as Pa vroče, da je joj, začni-? kar po vrsti. Spraviti sku-ia^ pr*rnerno družbo med Pr ?ardm in februarjem je aktično nemogoče: narod je vn Penicah ali pa ga enosta-o ni - se pravi: telefon je rtev, obenem pa vsakdo ve, v ^ aekdo za drobne stvari v Dn° ln*. ne b° vozil okrog. Če . ntislite, da imajo Slovenci v lje^artlarju. ki je 460 km odda-lant ®uenos Airesa na Atlet S * 0^a^’ ^ iipa cha-rj .°2, *e'tega površini odgova-. J0 e stanovanje, se pravi, poitl proti influenci. Sedanja epidemija influence je zaenkrat najbolj razširjen3 med šolo-obveznimi otroki, vključno višje šole. £3u;issHati5 FAMILY STYLE RESTAURAN at Nordic Village . -ni 7480 Warner Road, Route •»u Madison, Ohio 44057