Poštnina plačana v gotovini.
137.	V Ljubljani, dne 15, novembra 1921.	Letnik III. •
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADXVI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina! Uredbe osieiänje vlsde: Pravilnik o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih k>a!jsv!ne Srbov, Hrvatov in Slovencev. Odločba o pobiranju nad&vka na nvozno carino. — Razglasi osrednje vlade: Razglas, da je smatrati obrt proizvajanj sodavice in limonade za trgovinski obrt. — Razglasi pokrajinske uprave z» Slovenijo: Jz-praševalna komisija za obče ljudske in za meščanske šole; dopolnitev za angleščino. Razpust društva «Deutscher Verein für Marburg uud Umgebung*. Razglas o oddaji vinskih trt iz državnih trtnih nasadov. — Razglasi zdravstvenega odseka »a Slovenijo: Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih n» ozemlju pokrajinske nprave za Slovenijo od dne 16. do dne
22 oktobra 1921. — Razglasi raznih drugih uradov in oblaste?. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
327.
Pravilnik o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
1.	Splošna določila.
Člen 1.
Ta pravilnik dopolnjuje člene 21., 25., 26., 27., 39, in 40. «Uredbe o pristaniških kapetanijak».**
Določila pravilnika se tičejo domačih plovnih objektov, ki imajo več nego 50 metrskih ton nosilnosti, in vseh tujih objektov brez razlike.
Člen 2.
Poveljniki omenjenih plovnih objektov se morajo pri svojem dohodu v pristanišče po možnosti takoj, najkesneje pa v 16 urah, prijaviti pristojnemu pri-staniško-prometncmu oblastvu.
V obmejnih pristaniščih morajo izvršiti to dolžnost takoj, ko so privezali ali zasidrali plovni objekt.
Člen 3.
Poveljniki omenjenih plovnih objektov morajo takoj, ko izvrše svoje posle v pristanišču, o tem obvestiti pristaniško oblastvo ter prijaviti svoj odhod — ako jim je’ dovoljeno oditi.
Člen 4.
Za prijave in odjave v pristaniščih, kjer ni pri-staniško-prometnih oblastev, veljajo posebne odredbe. (Glej oddelek 6.)
člen 5.
Predpisani obrazci tiskovin v zvezi s prijavo in odjavo so:
!•) prijava dohoda (posebna za domače in posebna za inozemske plovne objekte);
2.	) dovolilo za promet z obalo;
3.	) trgovsko-operacijsld list;
4.	) prijava odhoda, (posebna za domače in posebna za inozemske plovne objekte);
5.	) dovolilo za odhod.
Tiskovine pod 1.), 3.) in 4.) predlagajo stranke pristaniško-prometnim oblastvom, tiskovini pod 2.) in 5.) pa izdajajo pristaniška oblastva strankam. Poveljnik vsakega Objekta mora imeti izvestno količino obrazcev, navedenih pod 1.), 3.) in 4.), ki jih lahko nabavi pri vsaki kapetaniji (podkapetaniji) za predpisano ceno.
člen 6.
Poveljnik vsakega plovnega objekta, ki dospe v pristanišče po kakršnemkoli opravilu, razen po trgovskem, mora predložiti «prijavo dohoda» kakor tudi neposredno pred odhodom «prijavo odhoda», točno izpolnjeno v vseh razpredelkih.
Te prijave ostanejo v arhivu pristaniško-promet-nih oblastev.
* Razglašen v «Pbižbenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 239, izdanih dne 25ega oktobra 1921.
** Uradni list pod št. 93 iz leta 1921.
člen 7.
Ako prispe plovni objekt v pristanišče zato, da opravi trgovske posle, mora njegov poveljnik razen obrazcev, navedenih v prejšnjem členu, izpolniti in izročiti pristaniškemu oblastvu pred svojini odhodom še «trgovsko-operacijski list». Ta listina isto-lako ostane v arhivu pristaniško-prometnega oblastva.
Olcn 8.
Pristaniško - prometno oblastvo izda vsakemu plovnemu objektu, ki je po kakršnemkoli opravilu dospel v pristanišče, «dovolilo za promet z obalo».
Dokler plovni objekt ne dobi tega dovolila, ne sme pričeti nobenih operacij; tudi ne sme njegova posadka priti na obalo, razen poveljnika, ki gre prijavljat dohod.
Istotako ne sme pred tem nobeno drugo oblastvo ali privatna oseba stopiti na plovni objekt, razen če ni to določeno v drugih državnih zakonih.
Šele, ko je dobil plovni objekt «dovolilo za promet z obalo», smejo druga oblastva pričeti svoje uradno poslovanje. Šele potem sme ladijska*posadka stopiti na obalo in smejo druge osebe stopiti na plovni objekt, kolikor ne veljajo posebne omejitve — odredbe drugih oblastev (kakor carinarnice, policije itd.).
«Dovolilo za promet z obalo» velja samo za ono pristanišče, za katero je izdano. Na njem j« treba označiti: kraj. ki je začasno določen plovnemu objektu; kraj, ki se mu določi za raztovoritev ali na-tovoritev onega dne, ko pride na vrsto; rok, v katerem mora dovršiti natovoritev; potem še pripombe, ki se tičejo carinskih dolžnosti, predpisov, odredb in podobnega. .
Ako se zdi pristaniško-prometnemu oblastvu iz pristaniško-policijskili ali zdravstvenih razlogov potrebno, sme vselej odvzeti «dovolilo za promet z obalo». Odvzem je lahko delen ali popoln.
Delni odvzem nastopi:
a) če se ladijski posadki za kazen prepove stopiti na obalo, plovnemu objektu pa dopusti opravljati trgovske operacije; in bi če se plovnemu objektu prepove opravljati trgovske operacije, ladijskemu osebju pa dopusti promet z obalo.
To se sin c zgoditi iz kakršnihkoli razlogov ali na kakršnekoli carinske, politične in podobne zahteve.
Popolni odvzem nastopi, ako se prepove eno in drugo (pod al iu h]).
Pristaniški uradnik mora na «dovolilu za promet z olalo» označiti ta odvzem, poveljnik objekta pa mora to označiti na «prijavi odhoda».
Člen 9.
Najkesneje v 24 urah po končanih trgovskih operacijah mora poveljnik objekta pristaniško-pro-metnemu oblastvu predložiti «prijavo za odhod» in zahtevati «dovolilo za odhod». Ako odredi pristaniško oblastvo, se mora objekt takoj oddaliti od obale. To odredbo označi pristaniško oblastvo na «dovolilu za promet z obalo».
Ko predloži poveljnik objekta pristaniškemu oblastvu «prijave odhoda», mu to izda «dovolilo za odhod». Brez lega dovolila ne sme noben 'plovni objekt nadaljevati svojega potovanja.
«Dovolilo za odhod» služi za dokaz, da je objekt zadostil dolžnostim plovitve, policijskim, carinskim in drugim predpisom kakor tudi da je plačal vse pristaniške takse, eventualne globe in drugo.
Po svojem dohodu v pristanišče mora poveljnik objekta razen ostalih papirjev pokazati «dovolilo za odhod», ki ga je dobil v pristanišču, iz katerega prihaja.
Člen 10.
Ker se «trgovsko-operacijski list» izpolnjuje samo takrat, kadar plovni objekt opravlja v pristanišču trgovske operacije, se predlaga ta list samo pri opravljanju onih poslov, ki jih določa pravilnik za izvrševanje določil začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah. («Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 167 iz leta 1921.)*
Člen 11.
Remorkerji izpolnjujejo, če prihajajo z vlako, »trgovsko-operacijski list» samo takrat, kadar v dotičnem pristanišču opravijo trgovsko operacijo. Drugače pa predlagajo samo «prijavo dohoda» in «prijavo odhoda».
Člen 12.
Remorkerji, ki puščajo v pristanišču samo del vlake, pa takoj nadaljujejo pot tako, da niti ne pristanejo k obali niti se ne mude v pristanišču dalje časa, nego jim je treba, da opravijo potrebni manever, niso dolžni — ker jim ni mogoče — predlagati kakršnekoli prijave. Zato pa morajo, čim dospejo v prvo pristanišče, kjer je pristaniško-promet-no oblastvo, izročiti «trgovsko-operacijski list» po-sebe za vsa ona pristanišča, kjer ga niso predložili.
Poveljniki objektov, ki jih je remorker tako pustil v pristanišču, morajo vsak zase predložiti «prijavo dohoda» po členu 6. tega pravilnika.
Člen 13.
Ako dospe remorker z vlako, pa se hoče tudi sam muditi v pristanišču več nego pol ure ali tudi za krajši čas dobiti «dovolilo za promet z obalo», ?o mora njegov poveljnik prijaviti pristani š k o-prometnemu oblastvu. Predloži mu svojo ladijske papirje kakor tudi «prijavo dohoda» posebe za vsak objekt, ki je v njegovi vlaki, kakor tudi njih «dovolila za odhod» iz prejšnjih pristanišč. V tem primeru izpolni remorker «trgovsko-operacijski list» samo v svojem imenu. V tem listu mora poveljnik remorkerja navesti vse one objekte, ki jih ostavlja, kakor tudi one, s katerimi nadaljuje pot, in njih namembo.
Objektom, ki nadaljujejo pot s tem remorkerjem, se izda «dovolilo za promet z obalo» samo po potrebi na njih posebno zahtevo. Ti,objekti morajo pri svojem odhodu predložiti «prijavo odhoda». Ako irnajo «dovolilo za odhod» enega izmed prejšnjih pristanišč, se jim to dovolilo vidira; ako ga nimajo, se jim izda novo.
Oni objekti, ki ostanejo v pristanišču zaradi operacije, postopajo po členu 7. tega pravilnika.
Člen 14.
Ako ne odpotuje plovni objekt onega dne, za katerega je dobil «dovolilo za odhod», se mora njegov poveljnik prihodnjega dne prijaviti pristaniškemu oblastvu, ki mu za nadaljnjih 24 ur podaljša «dovolilo za odhod» (na nahrbtni strani dovolila), ako ni zoper njegov odhod posebnih razlogov. Ako mine tudi teh 24 ur, se mora poveljnik iznova javiti pristaniškemu oblastvu, ki mu dovoli, da podaljša odhod do zahtevanega novega roka, ter mu pred faktičnim odhodom izda novo «dovolilo za odhod».
* Uradni list pod št. 268.
Te naknadne prijave so združene s pristaniškimi taksami, ki jih mora objekt plačati za vse one dni, katere je prebil v pristanišču.
Na «dovolilu odhoda» označi pristaniško obla-stvo točno uro in trenutek, ko ga izda.
Člen 15.
Brez posebnega dovolila pristaniškega oblastva je strogo prepovedano vsako pristajanje in opravljanje trgovskih operacij na krajih rečne obale, ki so zunaj pristanišča.
2.	Določila za plovne objekte v prometu z inozemstvom.
Člen 16.
Vsem plovnim objektom (domačim in inozemskim), ki prihajajo iz inozemstva, izdaja pristaniško-prometno oblastvo našega obmejnega pristanišča pri odhodu «dovolilo za odhod». V ostalih pristaniščih, kjer se mude na poti, pa ne opravljajo trgovskih operacij, se jim to dovolilo samo vidira na na-hrbtni strani.
Toda v pristaniščih, kjer opravljajo objekti trgovske operacijo, so jim odvzema staro «dovolilo odhoda» ter se jim izdaja novo pri odhodu. — Odvzeto «dovolilo za odhod» se hrani v arhivu prista-niško-prometnega oblastva skupaj z ostalimi listinami dotičnega objekta.
Člen 17.
Ako poveljnik objekta. — iz kakršnegakoli razloga — ne more sam izpolniti teh tiskovin, jih sme po njegovih podatkih izpolniti kdo drugi, pa tudi pristaniški uradnik. Tedaj mu mora poveljnik plačati 3 dinarje.
Poveljnik ladje je vedno materialno in kazensko odgovoren za pravilnost podatkov, navedenih v tej listini.
Člen 18.
Objekti, ki se dotaknejo obmejnih pristanišč naše države samo zaradi zacarinjanja, morajo predložiti «prijavo dohoda». «Trgovsko-operacijski list» izpolni remcxrker sam od sebe in na njem točno označi, katere objekte je privlekel, katere ostavil in katere odvleče.
Objekti, ki ostanejo v pristanišču, izroče «prijavo dohoda» ter dobo na njeni podstavi «dovolilo za promet z obalo». Pri odhodu predlože «prijavo odhoda» in vidira se jim «dovolilo za odhod».
Člen 19.
Objekti z manjšo nosilnostjo nego 50 ton, ki vzdržujejo potniški ali tovorni promet med obmejnim pristaniščem naše in sosednje države, ne predlagalo posebne «prijave dohoda» in «prijave odhoda» ali «trgovsko-operacijiskega lista». Njim se izdaja samo «dovolilo za promet z obalo».
Da ti objekti zadoščajo določilom tega pravilnika, mora imeti vsak knjigo, overovljeno po pristojnem pristaniškem oblastvu. Nanjo se prilepi kolek za 25 dinarjev. Na prvi strani te knjige označi pristaniško oblastvo:
1.	) ime, sestavo in vrsto objekta;
2.	) ime lastnika ladje, njega priimek, bivališče, domovinstvo in državljanstvo;
3.	) ime poveljnikovo, njega priimek, bivališče in domovinstvo kakor tudi število posadke;
4.	) mere dolžine, širine in višine;
5.	) nosilnost v tonah in njegovo čisto prostornino v kubičnih metrih;
6.	) domovinsko pristanišče objekta;
7.	) kakšne vožnje opravlja, t. j. ali potniške ali tovorne ali oboje;
8.	) podiročje, odnosno progo, na kateri vzdržuje promet;
9.	) številko, pod katero je vpisan v pristojni register.
Ta knjiga sme imeti največ sto (100) listov in obliko približno 19 X 26 centimetrov.
Pri vsakem svojem dohodu se mora poveljnik objekta s to knjigo prijaviti pri pristojnem oblastvu. Pristaniški uradnik mu vpiše v knjigo dohod, količino raztovorjenega ali natovorjenega blaga, število pripeljanih in odpeljanih potnikov in odhod.
Poveljniki teh objektov morajo postopati po členu 22. tega pravilnika.
Ko je ta knjiga popisana, se da hraniti onemu pristaniškemu oblastvu, ki jo je izdalo. Vsako pristaniško oblastvo vodi o teh izdanih knjigah po-' seben register.
Razen z omenjeno knjigo morajo biti vsi taki objekti opremljeni tudi z našim «zdravstvenim listom», ki se jim vidira vsakih 8 do 10 dni.
Vsak objekt, ki ne bi imel take knjige, mora predložiti vse listine, predpisane s tem, pravilnikom.
3. Določila za potniške ladje.
Člen 20.
Potniški parniki, ki vozijo po stalnem voznem redu izključno v mejah naše države, ne predlagajo nobenih prijav. Njih poveljniki morajo po vsaki dovršeni vožnji pristojnemu pristaniškemu oblastvu odhodnega pristanišča podati kratko ustno ali pismeno poročilo o vožnji. V njem morajo navesti vse važnejše dogodke na ladji (n. pr. promet blaga in potnikov med postajami; opažanja in pripombe, ki se tičejo plovitve, vodne poti, signalizacije in podobnega; ali je bilo med vožnjo predloženo poročilo o havarijah, kakšno in kje).
Ob važnejših dogodkih (n. pr. če se pripeti havarija, smrt itd.) predloži poveljnik ladje takoj po dohodu v prvo pristanišče, kjer je pristaniško oblastvo, pismeno poročilo.
člen 21.
Poveljniki potniških ladij, ki vzdržujejo z inozemstvom plovitev po stalnem redu, niso dolžni osebno prijavljati dohoda v pisarni pristaniškega oblastva. Pristaniški organ pričaka na pristajaii-škem mostu tako ladjo tor stopi pred vsemi organi drugih oblastev prvi nanjo. Poveljnik ladje mu na kratko ustno poroča o okolnostih, ob katerih je vozil, o važnejših dogodkih na ladji, ki so se eventualno pripetili med vožnjo itd.
Dotični organ pristanisko-prometnega oblastva mu ustno dovoli «promet z obalo». Isti organ mu tudi izda «dovolilo odhoda», odnosno na nahrbtni strani vidira «dovolilo odhoda» ter v dotičnom raz,-predelku navede eventualne izpremembe na ladji. Te izpremembe se nanašajo na izpremembo števila ladijske posadke, vkrcanih ali izkrcanih potnikov, natovorjenega ali raztovorjenega blaga in podobno. Ti parniki dobivajo vedno novo «dovolilo za odhod» v svojem prvotnem odhodnem pristanišču, odnosno ako prihajajo iz inozemstva, . v prvem pristanišču naše države, v katerem se mude; V ostalih pristaniščih na poti se to «dovolilo» samo vidira, ako ni posebnih vzrokov, da bi se moralo odvzeti.
«Trgovsko-operacijski list» za potniške ladje vse vrste izpolnjuje pristojna agentura, po členu 21. uredbe o pristaniških kapetanijah.
Člen 22.	'
Poveljniki potniških ladij v lokalnem prometu morajo tedensko predlagati poročilo, navedeno v členu 20.
Člen 23.
Vsa poročila, navedena v prejšnjih Členih, morajo biti z ozirom na promet blaga in potnikov sestavljena posebe za vsako vožnjo (turo), vsak odhod in povratek. V to svrho izročajo agenti posameznih postaj, preden ladja odide, točno poročilo te-le vsebine: število vkrcanih potnikov na tej postaji za posamezne druge postaje.
i
4. Določila za splave.
Člen 24.
Splavi, ki dohajajo iz inozemstva, kakor tudi domači se morajo ustaviti v prvem pristanišču, kjer je pristaniško oblastvo, ter predložiti za vsak splav posebno pismeno «prijavo dohoda» te-le vsebine: li) ime splava (znak, številka itd.);
2.	) ime voditelja splava, število posadke;
3.	) odkod prihaja in za kam je določen;
4.	) ime pošiljateljevo in prejemnikova in njiju priimek; '
5.	) meri dolžine in širine splava;
G.) količina gradiva v kubičnih metrih.
Kot prilogo tej prijavi je treba dodati:
a)	Seznamek o posadki splava, ki mora obsezati ime in priimek, starost, domovinstvo in narodnost vsake osebe na splavu. Ta seznamek vidira pristaniško oblastvo, kjer je splav na prehodu, izroči pa ga voditelj splava onemu pristaniškemu oblastvu, kjer se splav razdene. Vsaka posamezna oseba posadke na splavu mora imeti zase posebno legitimacijo ali potno listino, s katero se na zahtevo oblastva legitimira.
b)	«Zdravstveni list», ki ga izda pristaniško oblastvo, kjer pa tega ni, občinski zdravnik onega kraja ali okoliša, odkoder se splav spusti.
Splavom, ki prihajajo iz inozemstva brez «zdravstvenega lista», izda ta list obmejno pristaniško oblastvo brez nadaljnjih formalnosti, to-
da samo, če je v dotičnem okraju zdravstveno stanje povoljno. Drugače pa mora voditelj splava plačati stroške za zdravniški pregled, c) Vsak splav (domači in inozemski) mora imeti «splavarsko potrdilo», ki ga izda direkcija rečnega prometa. To potrdilo mora stranka zahtevati s predpisano prošnjo, ha sicer: za domäöe splave pošiljatelj ali prejemnik, za splave, ki prihajajo iz inozemstva, pa samo prejemnik. Ta mora «potrdilo» poslati pošiljatelju v inozemstvo, da ga izroči dotičnemu splavu.
V prošnji je treba točno označiti ime ali znak splava, s katerim bo vozil, kakor tudi vse druge podatke, ki so navedeni'v tem členu ter so po-. trebni za «prijavo dohoda», č) Vsak splav mora imeti na vožnji tablo, na kateri je napisano njega ime ali znak. Ta tabla mora biti postavljena na splavu vzdolž njega sredine 1-50 metra nad površino; črke morajo biti najmanj 15 centimetrov velike.
Pristaniška oblastva izdajajo splavom pri njih dohodu «dovolilo za promet z obalo». V pristanišču, kjer se splavi razdevajo, izpolnjujejo njih voditelji «trgovsko-operacijski list».
5. Končna določila.
Člen 25.
Vsak prekršek predpisov in določil tega pravilnika se kaznuje po § 48. uredbe o pristaniških kapetani jah.
Člen 26.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi, ter razveljavlja vse dosedanje predpise in uredbe, kolikor nasprotujejo določilom tega pravil-nilm.
Člen 27.
Pravilnik se dobiva za predpisano ceno pri vsakem pristaniškem oblastvu.
6.	Dodatek.
A.
Poveljniki plovnih objektov, katerih se tičejo' določila tega pravilnika in ki potujejo v pristanišče ali iz pristanišča, kjer ni pristaniškega oblastva, morajo predpisano prijavo in odjavo izvršiti pn
onem pristaniškem oblastvu, ki ga smatrajo po okol-nostih za. najpripravnejše. To oblastvo je lahko nižje ali višje, tudi ne glede na to, v čigav okraj spada pristanišče, za katero opravlja navedene dolžnosti.
Nikoli ne smeta biti prijava in odjava starejši nego 10 dni od dne, ko je objekt zapustil pristanišče, kjer ni pristaniškega oblastva. Izjema so' razlogi višje sile, o čemer odloča pristaniško oblastvo.
B.
Ako odhaja plovni objekt iz pristanišča, kjer je pristaniško oblastvo, v pristanišče, kjer ni takega oblastva, se opravi dolžnost prijave in odjave za to pristanišče pred odhodom iz pristanišča, kjer je pristaniško oblastvo.
V	takih primerih je postopati tako-le:
1.	) Ako odhaja n. pr. ladja vlačilnica is Novega Sada, da £>i natovorila ali raztovorila blago v Slan-kamenu, opravi pred odhodom iz Novega Sada razen prijave odhoda za Novi Sad še tudi vse formalnosti prijave za Slankamen, t. j. predloži «prijavo dohoda», izpolni «trgovsko-operacijski list» v njega prvem delu ter ga vzame s seboj.
Istotako dobi že v Novem Sadu «dovolilo za presnet z obalo» za Slankamen. Po izvršenih operacijah v Slankanlenu utegnejo nastati te-le tri kombinacije: a) ali se vrne v Novi Sad, b) ali odide v drugo pristanišče, kjer je tudi pristaniško oblastvo, in c) ali odide v pristanišče, kjer ni pristaniškega oblastva.
V	primeru, navedenem pod c), se postopa po točki 2.) tega pravilnika, v primerih pod a) in b) pa tako-le:
Poveljnik dotičnega. objekta izroči izpolnjeni «trgovsko-operacijski list» in «prijavo odhoda» tudi že za Slankamen. Seveda mora plačati eventualne pristaniške takse ter izpolniti vse ostale dolžnosti, ki se tičejo pristaje v Slankamenu.
2.	) Ako odhaja objekt iz pristanišča, kjer ni pristaniškega oblastva, v pristanišče, kjer ga istotako ni, opravi dolžnosti prijave in odjave za vsako posamezno pristanišče pri onem pristaniškem oblastvu, kamor dospe najprej.
N pr.: Objekt odhaja iz Slankamena v Grocko, iz Grocke pa v Dubravico in potem v Beč. Na poti se ustavi v pristanišču, kjer je pristaniško oblastvo,'
kakor n. pr. v Zemunu ali Bezdanu. Tedaj opravi objekt v teh krajih vso dolžnosti prijave in odjave za vsako pristanišče, kjer je pristal, posebe, pa ni imel prilike izpolniti navedenih formalnosti. Tako iz-pclu’ in izroči poveljnik takega objekta za vsako pristanišče posebno «prijavo dohoda» in 1 «prijavo odhoda», ako pa je v katerem teh pristanišč opravljal trgovske operacije, razen tega še «trgovsko-operacijski list».
Pristaniško oblastvo mu izda «dovolilo za odhod - samo za ono pristanišče, iz katerega prihaja, v tem primeru za Dubravico, suspendira pa «dovolilo za promet z obalo» in «dovolilo za odhod» v vmesnih pristaniščih.
C.
Inozemski objekti, ki potujejo v naše nacionalno vod“, dobivajo instrukcije «ad hoc» od pristaniškega oblastva ob vhodu v nacionalne vode.
C.
Ako opravlja pristaniško oblastvo enega ali drugega okraja formalnosti prijave in odjave objekta za pristanišče, kjer ni pristaniškega oblastva, a no spada v njegov okraj, pošlje vse prejete listine do-tičnemu pristaniškemu oblastvu, v čigar okraj spa ta dotično pristanišče. V teh primerih ne zapisuje pristaniško oblastvo, ki izdaja listine na -ačun drugega pristaniškega oblastva, teh objektov v svoje registre dohoda in odhoda, nego vodi o njiii samo rosebno evidenco (izjema je register izdanih tiskovin).
To je važno zaradi tega, da ne bi dve pristaniški oblast vi o onem in istem objektu in za ista pristanišča dajal' dvojnih statističnih podatkov.
D.
Dasi spada izdajanje «dovolila za promet z obalo», «dovolila za odhod» in vidiranjc «zdravstvenega lista» izključno v pristojnost vsakega posameznega pristaniškega oblastva za lastni okraj, se vendarle dovoljuje drugim pristaniškim oblastvom izdajati omenjena dovolila in vidirati «zdravstvene liste», dokler je v dotičnem okraju zdravstveno stanje normalno.
328»
Odločba
o pobiranjn sadavka na uvozna carino*
Na podstavi člena 2. zakona o splošni carinski tarifi in člena 174. začasnega finančnega zakona za leto 1920./1921., odrejam,
đa se smejo izza dne 10. novembra 1921. uvozna carina in postranske takse, ki se pobirajo v zlatu, plačevati tudi v dinarskih ali dinarsko-kronskih bankovcih po kurzu:
100 zlatih dinarjev = 500 dinarjev v dinarskih ali dinarsko-kronskih bankovcih, t. j. z nadavkom 400 odstotkov.
Ta nadavek se pobira na vse blago, za katero do vštetega dne 9. novembra 1921. še ni vplačana uvozna carina.
Pri plačevanju uvozne carine na blago, ki se po carinskih postavkih zacarinja ad valorem (po vrednosti), se nadavek ne pobira.
S to odločbo prestane veljati odločba ministra za finance z dne 30. junija 1921., C br. 44.009 (št. 150 «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. julija 1921.)**
V Beogradu, dno 31. oktobra 1921.;
Namestnik ministra za finance, minister za gozde in rudnike, dr. H. Krizman s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas, da fe smatrati obrt proimjacja sodavice in limonada za trgovinski obrt.***
Na podstavi člena 1., odstavka 2., obrtnega zakona in člena 8. uredbe o ustroju ministrstva za
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 251, izdanih dne 9. novembra 1921.
** Uradni Ust pod št. 239 iz leta 1921.
*** Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 251, izdanih dne 9. novembra 1921.
trgovino in industrijo je odločil gospod minister za trgovino in industrijo po zaslišanju pristojnih zbornic, da je smatrati obrt proizvajanja sodavice in limonade za trgovinski obrt v zmislu obrtnega zakona.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu,
dne 4. novembra 1921.; III br. 3252.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenilo.
Št. 6046.
Izpraševalnz komisija za obče ljudska in za meščanske šole; dopolnitev za angleščino.
Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je z odlokom z dne 5. novembra 1921., št. 6046, imenovala Frana J er o v šiv a, profesorja v p., za izpraševalca angleščine v izpraševalni komisiji za obče ljudske in za meščanske šole v Mariboru, in sicer za tekočo dobo, t. j. do konca šolskega leta 1921./1922.
V	L j u b 1 j a n i, dne 5. novembra 1921.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosvčto in vere.
Pokrajinski namestnik:
Iv. Hribar s. r.
Št. 8592/IV.
Razglas.
Društvo «Deutscher Verein für Marburg und Umgebung» se razpušča, ker ne ustreza več pogojem svojega pravnega obstanka.
V	L j u b 1 j a n i, dne 4. novembra 1921.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
Št. 6742-—21.
Razglas.
1.	) cepljenke la
cepljenke Ha
2.	) korenjaki la
korenjaki Ila
3.	) ključi la .
ključi Ila .
S tem se daje vinogradnikom na znanje, da ><e bodo spomladi leta 1922. oddajale trte iz državnih trtnih nasadov v Sloveniji (vinarsko nadzomištvo v Mariboru ima -na. razpolago okoli 70.000 cepljenk, 25.000 korenjakov in 200.000 ključev, vinarsko nad-zorništvo v Novem mestu pa 20.000 cepljenk, 86.000 korenjakov in 400.000 ključev) po teh-le cenah, in sicer:
100 izvodov za 350 K;
100 izvodov za 150 K;
100 izvodov za 70 K;
100 izvodov za 35 K;
100 izvodov za 20 K;
100 izvodov za 10 K.
Te cene veljajo le za manj knovite posestnike, ki predlože dotično potrdilo pristojne občine. Vsem drngim naročnikom se zaračunijo trte 75 % draže. Nasprotno se cena ob dokazanem siromaštvu izjemoma zniža za 25 %. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v pristojni državni trtiiici. Omot in dovoz na železnico ali pošto se računi posebe.
Trte dobe le vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da jih bodo sadili na lastni zemlji.
Pri dodelitvi korenjakov se bodo vpoštevali v prvi vrsti oni naročniki, ki namerjajo zasaditi svoj lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa oni, ki cepijo trte za svoj lastni vinograd in ne za. prodajo m ki predlože dotično potrdilo pristojne občine.
Naročila se sprejemajo pri državnih trtnih nasadih in pri pristojnem vinarskem nadzomištvu (v Mariboru ali v Novem mestu), in sicer uajkesueje do dne 2 5. novembra 1921.
Po tem roku se razdele trte sorazmerno med vse upravičene naročnike, katerim se dopošlje dotična nakaznica.
Vsak naročnik, ki se mu nakažejo naročene vrste trt, je zavezan, te trte prevzeti in plačati. Naročniki, ki se jim dodele v nadomestilo druge vrste, nego so jih naročili, morajo nakaznice, ako ne žele dodeljenih vrst, v 14 dneh s priporočeno pošto vrniti, drugače se tudi oni zavezani, hakazane trte prevzeti in plačati.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1921.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Šef: Sancin s. v.
Št. 12.646/21.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju pokrajinske nprave za Slovenijo.
(Od dne 16. do dne 22. oktobra 1921.)
r _ ~ Okraj	Občina	1	j 1 X	I J	Umrlih	:i 1!
j Trebušni tifus (Typhus abdominalis).						
Brežic®	Brežice		i	3			4
	Artiče		i	.			1
	Mostec ......	i				1
Črnomelj	Črnomelj		i				1
	Dobliče		i	•			1
	Kot.		i	,			1
	Sem č			i	,	i		.
Celje okolica	l.ofca .......	2	.			2
	Braslovče		1	.			1
	Gomilsko		1	.			1
	Sv. Peter ob Savinji	3				3
	Sv. Pa vel pri Preboldu	3		2		1
	Nova cerkev....	2	.	2		
	Laäko.......	2	,	2		.
	Mozirje		1				1
	Škofja vas		1				1
Celje mesto	Celje		5	.			5
Kranj	Si ara Loka ....	3				3
	Stražišče. .....	1	.		i	
	Kranj		1		i		. ;
	Sv. Križ		4		.		4 i
KoSevje	Fara		 .	5	.	5		.
Konjice	Grušovje		4	•	2		2 i
j	Stranice	"	■1	.			1 1
Ljubljana okolica	Borovuica		1	.			1
: Ljubljana mesto	Ljubljana		6	1	3	i	3 !
Litija	Polšnik						5 i
Ljutomer	Ljutomer		1	.			J i
j Maribor mesto	Maribor		2	1	.		3
1	Radovljica	Jesenice		2	.	.		2 i
	Ribno 		1	.	.		1
	Bohinjska Bistrica .	3				3
1 Murska Sobota	Bratonci		2		.		2 j
	Petešovci 		5		.		5 i
Logatec	Begunje			1	•			1
Griža (Dysenteria).						
Brežice	Brežice		13	6	7		12:
j	Blanca		4	1	3		2 i
.	Sevnica		5		4		1
!	Globoko		2	3	2		3 !
	Vera če		l				J 1
i-	Zabukovje		2	3	1		4
	Videm		18		G	i	11
i •	Bizeljsko		3	2	2		3
	Mrčua sela ....	2		2		
I	Pišece. . 		6	.	.		G 1
;	Dobje		4	•			4 j
	Koprivnica ....	1	.	.		1
;	št Peter 		19	2	3		18 ;
	Veliki Kamen . .	2		.		2 I
	Senovo 		1	.			1
i	Gaberje 			2	.			2
	Vetrnik		3	J	i		3 1
i	Kapele		4				4
i	Artiče		3	i			4
i	Sla		1	l	i		i i
!	Virštanj		5	.	.		51
1	Zakot		i				i i
;	Planinska vas . . .	6	i	2	i	4 1
	Zdole 			!	•	.		1 1
	Brezje		1				1 j
Črnomelj	Metlika		1		i		. i
Celje okolica	Tibovlje. .....	7	i	4		4 i
	Loka			3	5	i	G
	Braslovče		3				3
	Rečica		2	.			2
	Luče		2	.		i	2
	Št. Lenart		!2	4	4		12
	Jurkloster		5		3		2
	Sv. Vid		4		2		2
	Gomilsko		2				2
	Solčava		4				4
	Sv. Peter ob Savinji	1				1
	Sv. Pavel pri Prebolim	1	2		i	2
	S». Rupert		3				3
	Rogiueka gorca . .	1	.	i		.
	Celje okolica . . .	3	1	3		1
	Kalobje		2	.			2
	Šmarje pri Jelšah .	6	3			9
	Slivnica		1				1
	Sladka gora ....	6	i			7
	Ponikva		3		3		.
	Laško			i			t
	Mozirje		2	.			2
	Sv. Juri ob Taboru .	3	„	3		
	Žusam ......	2	.	2		
	Polzela		9	,			9
	Dol		2				2
	Kokarje		.	2			2
	Sv. Peter			1			1
	Lemberg			1			1
/
Okraj
Občina
Celje okolica
Celje mesto Kamnik
Kranj
Krško
Kočevje
Konjice
j Ljubljana okolica Ljubljana mesto Litija
Ljutomer
Maribor okolica
Maribor mesto Novo mesto
Ptuj okolica
ptni mesto liail v ji-a
Sv. Krištof.
; PC ,	.	.
Celje . . . Dolsko . .
Križ ...
M< tnib . . Velika vas.
Krauj . . . Preddvor . Stražišče .
Selca . . . Smlednik . Šenčur . .
Tržič . . . Sorica. . . Naklo. . . Jezersko . Cerklje . . Velesovo .
Krško. . .
Raka . . .
Sv. Križ . . Radeče . . Bučka. . . Kostanjevica Št. Junž . . Studenec . Cerklje . .
Št Rupert .
Sv. Jernej . Ribnica . . Kočevje . . Kočevska Ee Videm . .
Sušje . . . Grušovje . Konjice trg Konjice okoli Loče . . . Zbelovo . . Brezovica . Ljubljana .
Krka . . .
Žalna . . • Aržiše. . . Polica. . . Kotredež . Polsnik . .
Luče . . . Slamnjak .
Stsra cesta Ljutomer . Noršinci. . Crešnjevci . Apače. . . Kamenščak Hoče . . .
Tinje . . . Vrhole . . Slovenska Bistri' Zgornja Bolska Črešujevci . Radvanje .
Fram . . . Pekre. . . Ranče. . . Pečke. . . Laporje . . Maribor . . Brusnico . Dobrni če . Velika Loka ŠmiLel-Stopi Mirna. . . Novo mesto Št Peter . Prečna . . Zagradec . Toplice . . Trebnje . . Cvetkovci . Črmožiše . Donačka go Gorenjski vr Gradiče . Jurovci .
Kicar . . Labonci.
Le» arijci Moškaujci Podgorci Podvinci. Polanci . Poleušak Pušenci . Rag'Zuica Runtč. . Slatina okolica Slom . . .
Sv. Rok ob Sv. Urban . Turski vrh Vareja . . Zamršani . Zgornja Pfis Zavrč . . Žerovinci Žetale. .
Ptuj . . Jesenice.
otli
s!
> c
ST
S|:|
_ I j
1 1
10 8
1
1
2 1 1 1 1 2
2
2
2
1
1
2 6 4 3
18 16 3 2
4
16 3 3 1 6 9
ca va.
5 2 2
4 4
15 10 5 19 6 7
1 ! 1 ! 26 2 2
2
2
1
5
1
5
10
7
15 5 4 17 11 3 11 1
3
3 5
4 2 2
5
13
3
5
4
7
49
1
4
19
15
9
1
6
/
Okraj
Radovljica
Slovenjgradec
Prevalje
Murska Sobota
Logatec
j Črnomelj Krško
Ljubljana okolica Ljubljana mesto Ljutomer
i Maribor okolica Maribor mesto Radovljica Murska Sobota
Občina	(Rimeo i	s ■š 1 I i •S,	.a ‘ = .1 > 1 1	-a 1	>1; S i-i $ .£.
8l«d 				1	i	i		i
Gorje		10	i	5		6
Predtrg ......	1		1		. !
Ribno. ......	2	■j	1		3
Bohinjska Bistrica .	4	2		2	4
Slovenjgradec . . .	3	1			4 1
Mareoberg		1	.	i		.
Sv. Andraž ....	2	4		i	5
Vuzenica		2		2		.
Prevalje		2				2
Mežica		1	i	i		1
črna		5				5
Koprivna		1			.	1 1
Libuče 			2			2
Beltinci		3	5	2		6!
Žižki .......		1			i i
Tršanovci .....	.	2	.		2 i
Turnišča .....		1			5 i
Cerknica		i	.	.		1
Št. Vid		i		.		1
Stari trg ..... tinka (Scarlat	2 ii	»a;			2!
Božja kovo .....		1			5
Metlika		l	2		.	3
Sv. Križ			1		.	1
Moste.......		4	4		.
Ljubljana		9	4	1	2	10
Ljutomer .....	1				1
Radislavci		1			i	
Pekel		1	.	'1		' .
Maribor		3	1	1		3
Koroška Bela . . .	9		4		5
Lipovci						1
Dokležovje ....		1			1
Davioa (Diphteria).
rajo dokazati z izvidom nađpregleđa, izdanim po em ali drugi pukovski okružni komandi, odnosno po enem ali drugem vojnem okrugu naša države.
Vojni prostovoljci se opozarjajo na člene !., 2. lit 8. uredbe o prostovoljcih z dne 18. decembra 1919», št. 38 Ur. 1. iz leta 1920.
Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj invalidi in prostovoljci v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. ,
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 11. novembra 1921.
Celje okolica
Kranj
Ljubljana mesto Ljutomer
Maribor mesto Murska Sobota Logatec
Brežice
Kranj
Kokarje ......		2	,
Sv. Peter .....		1	
Tržič .......		2	
Škofja Loka ....	1		i
Ljubljana		1	2	l
Presika		1	.	
Logarovci		I	.	
Radenci		1		i
Cven			i	.
Maribor			i	
Ižakovci			l	
Rakek 		1	•	i
Trahom,			
Brežice	-	1	.	
Selca 		5	.	.
Kovor		1	.	.
Cerknica		1	•	•
Fr. VH Ö0/21—1 in Pr. VII 61/21—1.	1740
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! ‘
Podpisano sodišče je razsodilo na predlog državnega pravdništva v Ljubljani po zmislu člena 13. ustave:
I.	a) Vsebina Članka periodične tiskovine «Jugo-slovenski Sovjet», izhajajoče v New Yorku, z dne 16. oktobra 1921., z naslovom: «Jugoslavija-pred važnim dogodjajima i promjenama» od besede: «Pariz» do besede: «ovako», in
b) vsebina članka periodične tiskovine «Prosve: ta», izhajajoče v Chicagu, z dne 13. oktobra 1921.. z naslovom: «Aleksander se odpove prestolu» od besede: «Regent» do konca članka
ustanavljata v vsem obsegu objektivni nein kaznivega dejanja po členu 13. ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in po § 91. srb. k. z.
II.	Potrjuje se torej po zmislu člena 13. ustave in po § 489. k. pr. r. zaplemba obeh imenovanih člankov.
III.	Po zmislu členov 13. in 138. iste ustave se prepoveduje razširjanje obeh zaplenjenih tiskovin.
IV.	Po §§ 36. in 37. tiskovnega zakona se odreja, da je uničiti vse izvode teh tiskovin, ki so se že. .zasegli, kakor tudi ene, ki se še zasežejo.
Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani, odd. VII., dne 11. novembra 1921.
Razne objave.
Logatec
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 2. novembra 1921.
Sanitetni šef: dr. Krajec s.r.

Razglasi drugih uradov in oblastev,
Freds. 1259/6/21—1.	i
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega pomočnika pri okrožnem sodišču v Mariboru, odnosno pri drugem sodišču, kjer bi se tako mesto izpraznilo po objavi natečaja ali po premestitvi. Pisarniški pomočnik bo prejemal dnevnico po 3 K 20 v in draginjsko doklado dnevno po 56 K.
Pravilno kolkovano in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
2 4. decembra 1921.
pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, se morajo izkazati s šolskimi izpričevali, da so dovršili ljudsko šolo in da so zmožni slovenskega jezika v govoru in pisavi; tudi morajo svoji prošnji priložiti rojstni in domovinski list, nravstveno izpričevalo in uradno izpričevalo državnega zdravnika, da so, za zaprošeno mesto sposobni. Končno morajo izkazati, da so izr pclnili aktivno vojaško dolžnost ali -pa da so je trajno oproščeni.
Prosilci s prvim pisarniškim izpitom in oni, ki so vešči strojepisju in slovenski stenografiji, imajo prednost.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1. Za take se priznavajo le oni, katerih zmožnost za delo se je vsled poškodb, dobljenih v vojni, zmanjšala najmanj za 20 %. Invalidnost mo-
št. 7375—IH.	.	‘	1738
Razglas.
Češkoslovaško-jadranskl tovorni promet, Znižba tarife za steklo v ploščah.
Z veljavnostjo izza dne 15. novembra 1921. do preklica, odnosno do praizvedbe po tarifi, najdalje pa do konca meseca januarja 1923., se znižujejo v «provizorni železniški tovorni tarifi», veljavni izza dne 1. marca 1921., za 20 % (20 odstotkov) vsakokrat veljavni vozninski stavki izjemne tarife 41—C (5 in 104) za okensko steklo nebrušeno, prevlečeno, nadalje brušeno, za steklo za izložbena okna in šipe za ogledalna okna, tudi prevlečene, namenjene za izvoz preko morja, ako se izpolnijo določila in pogoji te tarife, v prometu v Trst od teh-le postaj:
Lete niče StuniiO-Brasy Svčtec - C1 otčj orice Teplice-Sanov Teplice-Waldthor Teplice-zamecka zahrada Trem osna u Plznč Usti nad Labern expozitura Č. S. D.
Usti nad Lahem severo-zapadnf nadražf Usti nad Labem statnf nadražf
Usti nad Lahem teplickč nadražf
Bflina statnf nadražf Bflina teplicke nadražf Cidice Buchcov
Falkner nad Ohn Helenenschacht sklarna Kostanj*
Melnfk
Mosh statnf nadražf Most teplickč nadražf Novč Sedlo buštčhradska draha Oldfichov Olovf Plzen
Pošiljke, ki se odpravljajo na podstavi teh voz-ninskih stavkov, se vodijo preko postaj: Horni Dvo-fište-Če;sky Heršlak, preko avstrijskih zveznih železnic in Trbiža.
V Ljubljani, dne 11.novembra 1921.
Dražba južne železnice v imenu udeleženih uprav.
Razid društva.	1733
«Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko» v Ljubljani se je prostovoljno razšlo.
Viktor Rohrmann s. r., predsednik.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.