Mlado Jut&
št. 23.
Nedelja 7. junija
It
1936
Josip Korbaiu
Kralja sta razveselila
Markec kleq poleg nje in jo boža po Vročem, shujšanem obličju.
»Nič nisem hud,« pravi in sikriva obraz, da hi ne ugledala solz v njegovih očeh.
»V jami bo tisti Dunaj,« je zajavkala mati-ciganka. »Majka božja bistriška se nas usmili!«
»Ne govorite tako brezsrčno!« se je razjezil Markec. Raje pošljite po zdravnika!«
»Po zdravnika? Mili bože, kje imam denar zanj in za zdravila? Pa kaj bo po.
l pn>wr~
tnagal lječnik, saj som veš, da je sova preletela Matildo, ubožioo!«
»Neumnost! Pojdem pa jaz po doktorja!« je poskočil Markec aa noge.
>Kdo ga bo pa plačal, golobček moj?«
»To bo moja slkrfo! Saj imam službo f zdravilišču.«
»Ali res, Markec?« je tiho vprašala. Brezmejna hvaležnost ia vdanoat Sta £ sijali ta oči.
»Pri tej priči pojdem. Ne boj se, Matilda! Boš videla, da bo pomagal zdravnik. Saj zato imamo zdravnike, da nam vračajo ljubo zdravje, kadar ga izgubimo. Na svidenje, Matilda!«.....
Debelo je pogledal domači zdraviliški zdravnik, ko je Markec stopil predenj in ga prosil, da bi šel pogledat k »ubogi ciganski siroti« Nekaj časa se ji
darJ
izgovarjal, koliko dela ima z domačimi bolniki in da tudi sam ni pri najboljšem zdravju, ker pa fant ni jenja! prositi, je pa končno vendar le pospravil nekaj tdiavii ia Bk&vniSkčsaa orodja v na-
njato torbico in jo ubral s »sitnežem« I preko pašnika proti ciganskemu naselju. Ta gospod je bil na glasu kot ve. ' lika dobričina in človekoljub in bi bil gotovo ustregel tudi brez velikih prošenj. Branil se je samo na videz, ker ga j je zanimala Markčeva velika gorečnost in vnema, s katero se je zavzel za uibo-go cigansko deklico. Tako razveseljivega slučaja še ni bil doživel doslej.
»Boste videli, gospod doktor,« mu za_ trjuje Markec, »da vam ta pot ne bo zastonj. Seveda, to je že res, da cigani ae bodo mogli plačati. Siromaki so«.
»Kdo pa bo potem poravnal moj račun?« vpraša zdravnik resno, srce mu pa poskakuje od pritajene radosti.
»Jaz, gospod doktor.«
»Pa imaš denar? Moj račun ne bo majhen.«
»Zaslužil bom.«
»Kako? Kje?«
»Sedaj delam v zdraviliški kuhinji. Prosil sem pa že gospoda ravnatelja in mi je že obljubil, da se bom lahko pozneje učil za natakarja — ako bo zadovoljen z mojim delom.«
»Tako? No, potem se pa ne bojim za svoj zaslužek. Kadar postaneš natakar, boš z lahkoto odslužil. Pivo, ki mi ga boš nosil, bo moralo biti vedno sveže in mrzlo. Kadar si bom vtaknil cigareto v usta, boš moral takoj priskočiti s prižgano baikljo, da se mi bo pokadilo pod nosom.
Boš?«
»Bom. Vse bom tako napravil, kakor ini boste ukazali.«
»Lepo! Škoda, da že nisi natakar!«
»Ali bo še kdaj zdrava7« je boječe vprašal Markec, ko sta se vračala z Dobrave.
Zdravnik je skomignil z rameni.
»Veš, fantiček, pljučnica je samosvoja, huda bolezen.
Čez nekaj dni bom povedal.«
»Prelepo vas prosim, dajte ji dobrih zdravil! Saj bom vse plačal.«
»Storil bom, kar je v moji moči« . . .
»Ta vaš novi kuhinjski muc je pa prav čeden dečko,« je pri večerji pohvalil zdravnik Marfcca. »Če vas bo prosil za krožnik juhe, ki bi jo nesel svoji bolni prijateljici, mu nikar ne odrecite. Pa jo eapišite na moj račun.«
»Vse v redu,« se je zasmejal ravnatelj zdravilišča. »Sva že govorila o tem in mi je povedal vso zgodibo. Tudi meni je fant zelo všeč. Vi pa glejte po svoji strani, gospod doktor, da boste zmagali vi, ne pa tista hudobna sova, ki je nesrečno deklico preletela.« .....
— 10 —
V četrtek zvečer, ko So v zdravilišču zableščale prve električne žarnice, je pred garažo zaropotal Rokov avtomobil. Omamljen od velike sreče, da se bo prvič peljal s tako krasno in urno kočijo, sedi Markec na mehko bi azila jenem sedežu in drži na kolenih skrbno zaviti zaklad — invalidove, kralju namenjene citre.
Dolgo je bil premišljevali, da 1 bi naj vzel s sabo tudi telovadni kroj. Po vse-stranskem premišljevanju je pa sklenil, da ne bo nastopil s svojimi tovariši — naraščajniki, ker bi ta nastop utegnil prekrižati ves tako skrbno sestavljeni načrt. Gotovo bi ga vaditelj v mestu ne izpustil izpred oči. Niti koraka M nemara ne smel nikamor sam napraviti po svoji lastni volji. Kakor nekak kes in strah ga je zgrabilo v prsih. Proti društvenim predpisom in redu se boš pregrešil, še včeraj mu je ostro zabi-čeval vaditelj:
»Da se ne boš kje izgubil v mestu! Pred vojašnico v Rožni ulici bo točno opoludne naše zbirališče.«
Zelo nerad je privolil, da se bo z Rokom vozil, ne pa s skupnim tovornim avtomobilom. Kakor da je možiček kaj slutil o njegovih nameravanih posebnih potili. Kako bo robantil, kako mu bodo švigale strele jeze z oči, ko bodo vsi prihajali, Markca, najboljšega telovadca pa ne bo! Človeku bi se kar smilil, skrbni, vestni funkcijonar, bo bi ne šlo za tako veliko in lepo stvar. Sedaj ni več poti nazaj, la če bi ga tudi izključili iz društva — Markec bo ostal zvest Lovrencu dani besedi.
Šofer Rok sede h krmilu, pa takoj zopet odskoči in odipre hladilnik. Avtomo. bilski škrat mu nagaja. Nekaj ni v redu, Ta čas pa Lovrenc še enkrat pomoli desnico Markcu skozi odprto okence in mu šepne na uho:
Vragec z belim repom
Majhen vragec je gledal slkozi ozko Špranjo na vrt nebeškega očeta. Pod jablano so se igrali svetlolasi angelci. Nenadoma ga predrami glas: »Ek, kaj pa ti počneš tu?« Vragec se zdrzne in zagleda strička Boga.
»Kaj počneš tu?« ga znova vpraša gospod.
»Gledam.«
»Kaj gledaš?«
»Gledam tvoje aingelce na rafiskem vrtu, striček Bog. Straišno bi se rad i« giral z njimi. Dej, pusti me noter!«j
»Ni mogoče!« odvrne Bog. »Kje, za božjo voljo, je še kdo slišal in videl, da bi vrag prišel v rajske vrtove?«
»Pa jaz sem majhen vragec. Nič hudega nočem delatfi. Dej, pusti me, stri« ček Bog!«
»Nemogoče! Kali bi počel, črni vragec. med belirnj angelci?«
»(Nabiral jim bom robid in borovnic, in jim jih pokladal v usta, da si rok ne zamažejo. Veš, striček Bog, jaz tiicl-nisem povsem črn. Repek imam bel.«
Striček Bog pogleda njegov repek.
»Čudna stvar to! Odkod pa imaš ta beli repič?«
»Povedal ti bom, striček Bog, samo —W se ne jezi na malega angelca!«
»Na katerega angelca?« »Na tvojega, na najmanjšega. Nekoč je splezal, gletj, tonile na vrh rajske ograje. Opazi ga vraigec, vrže na skrivaj kamen, in naravnost v njegovo pe» rot. Angelc, bum! — dol. Milo je za jo« kali. Nikakor se ni mogel prikobacati nazaj na rajski vrt. Splezal sem na ograjo, spustil rep in dejal: »Primi se za rep! Ponesem te na roto ograje in spustim na rajski vrt.« Ko sem ga tako pnenesel, se mi je zahvalil: »Bog tli daj zdravja! Zato, ker si mi storil to do« hroto, naj ti pobeli rep! Da bi se razlikoval od hudobnih vragoev.« — Od«
sihimal nosim bel repek--Pusti me,
sDrlček Bog, pusti ime noter. Gospod se nasmeje in pravi: »Vidliim, da nisi tak kot drugi vraigci, a vrag si vendarle. Ce postaneš ves bel. pa te spustim noter.« »Kako naj postanem ves bel?«
»Kadar storiš kakšno veliko dobro dela na zemlji.« »Kakšno dobro delo?« »Sam moraš vedeti, kakšno. Zdaj te
spustim na zemljo in gledal bom, kad
boš počel. *
Gospod Je spusta zlato lestvico od neba do zemlje. In lestvica je privela vragca naravnost k slavnemu mojstru,
Hci je znal delati najlepše igrače. Mojster je delal vso noč in zdaj je drema! na stolu sredi med igračami
Vragec se prismuika do majhnega Arabčka, ki je kazal jezik in z roko ka* zal na zaprto škatljo. Vragec jo odpre. Notri je bil njuhalni tobalk najostrejše vrste. Nekaj ga zašegeče v nosu in kili« pe: »Ap — či, hi!«
Mojster odpne oči, zagleda vragca in vzklikne:
»Bože moli, odkod se je pa vzel ta
trogati nagajivec med mojimi igračami? Odkod si se prikradel, nepata pri« kazen?«
Vragec odpre usta, da bi odgovoril, a zopet kihne. Mojster se zasmeje in pravi:
»Ej, prekrasno igračko napravim. Ta nepovabljeni gost me je spomnil nanjo. Izrezljal bom vragca z belim repom, — ki 'bo kihal in govoril: »Na zdravje!«
Kar je dejal, je tudi storil. Ves dan in vso noč je delal mojster. Drugega jutra je igračko izdielal: majhen rogat vra-gec z belim repkom. Mojster navije vijak na vragcu in vragec jame kimati z glavo in govoriti po človeško: »Na zdravje!«
Mofjister ves zadovoljen vzklikne:
»To ti je igračka! Ah, kje si nekt zdaj, živi vragec, da vidiš, kakšnega prijateljčka sem ti napravil?«
Viragec pa je bdi tedaj skrit v oevi za pečjo in gledal je skozi razpoko ču< dno igračko. Mojster jo postavi na visoko mizico in se začne veseliti prav po otroško.
A utrujen zapre oči in zadrema.
Vragec se prikrade iz cevi za pečjo, pride do igračke in pravi: »Igračka mi mi je presneto podobna. Naj nosi še mojo dušo!«
Ta hip se spremeni v dirobno iver in skrije v igračko. Tam pa naleti na mojstrovo s.roe:
»Ej vragec, kdo te je pa vabil sem?«
»Kdo si pa ti, ki me sprašuješ?«
»Delec srca mojstra sem, ki je izrezljal to igračko. Brez mene bi bila mr» tva. In niti enega otroka oko si je ne bi poželelo. Jaz privlačim otroke in jaz povzročam, da jim radostno zatrepeče srae.«
»A tako je to?« To pomeni, da <5 tfo-
bišl otroke, zato jim nosiš veselje. Jaz imam tudi rad obroke. Prosim te, me preganjaj me odtod! Tudi jaz bi rad otroke, da bi se poigral z njimi
K
»Dobro,« se omehča srae, »ostani pri meni. Otroci pridejo čez nekaj časa sa» mi k nam.«
Zunaj se začu/ie ropot avtomobila* Mojster se prebudi.
Vstopi bogato oMečea gospod. Za roke voda dve deklici.
»Pokaži nam najnovejšo in najčudo« jvitiejšo mojstrovino!« mu veH bogatin.
Mojster navije vragca. Vragec vzdigne glavo, zazeha, zaikiha in pozdravi: *Na zdravje, na zdravje!«
»Očka, kupi nama ga, kupi nama ga!« — zaprosi manje dekletce.
»Caikajj da ga sama navijem!« pravi večje in začne vrteti ključ, s katerim se navije pero. A navijala ga je tako surovo, da pero žalostno zaškriplje.
Tedaj živi vragec, ki je poslušal raz* govor, skrit v igrački, zašopeče mojstrovemu srcu:
»To dekletce ne zasluži igračke. Prvi dan jo zlomi! Reci flo mojstru 1
»Reklo mu bom.«
Igračka tiho zastoče, ta to Je samo mojster razumel.
»Koliko stane vragec?« vpraša bo« gatec.
»Ne prodam ga šle, gospod! Prvi mi
Je. Nisem se ga še dosti naveselil.«
Bogati gospod odide nezadovoljen.
Za njim pride lepa, mlada gospa. Za roko vodi majhno deklico.
Pokažejo ji vragca. Dekletce začne od veselja poskakovati m prositi:
»Kupi mi ga, mami-ca! Da bom samo Jaz imela takega čudnega vragca. N'e enemu otroku ga ne pokažem! Samo zase ga bom imela.«
Živi vragiec sipet nekaj šepne mojstrovemu srcu. Igračka tudi zdaj spusti tih, tanek vzdihlfjaj, ki ga je razumel samo mojster.
»Koliko stene ta vragec?« vpraša le. pa gospa.
»N e prodam ga Se, gospa. Prvi mi Je. Ko izdelam dragega, ga prodam.«
Lepotica je odšla nezadovoljna.
Pod noč ire prišla mojstrova služkinja. Za njo je priskakljai svietelolas de« ček. Opazil je čudno igračko, in se stisnil k svoji materi:
»Oh, mamica, ali vidiš, kako lep je vragec z belim repkom.
Mojster navije peiro in vragec začne kihafli in kričati: »Na zdravje, na zdrav« je!«
Deček ves blažen cd veselja, st!jne roko matere in ®i hitro zašepeče:
»•Ah, ko bi imel tegale vragca! — pa bi zbral vse svoje tovariše, pa da jim zakiha, pa izpregovori--» Jo;', kako bi bilo to lepo!«
»Molči!« pravi mati »Nimamo denarja za tako drago igračko.«
Med tam je živi vragec tiho za§epe" tal mojstrovemu srcu:
»Reci mojstru, naj podari igračko temu otroku. Od srca se je bo veselil in obradoval bo še toliko drugih otrok, ki nikoli niso imeli igrače v rokah.«
»Velja, reklo mu bom,« je odgovorilo srce in še isti hip se začuje tanek, radosten glasek.
Mojster vstane, vzame vragca ta ga podari siromašnemu dečku. »Vzemi si ga!« mu pravi, »tvoj je!«
Vso noč se mati in sinek nista spra* vila spat Čudni vragec je sedel na pcr lomljeni mizi in neprenehoma kihafl in pozdravljali: »Na zdravje, na zdravje!«
v devetih nebesih.
Ponoči, ko sta mati in sin že spala. Je v borno kočo priplaval belokrili angel, prijel živega vragca za roko in ga odvedel na raiisfci vrt. Ustavila sta se pred srebrnim studencem.
»Poglej se v studenec!« mu reče an» gel.
Vragec se pogleda. Bil je že ves bel.
Ves dan se je beli vragec igral s svetimi angleci na rajske vrtu. Zvečer naleti nanj striček Bog in vragec mu
pravi:
»Lepo je, striček Bog, na rajskem vrtu. A meni s zdi lepše pri siroticah
doli na zemlji, pri dobrem srcu največjega mojstra na svetu.«
*Naij ti bo, kalkor želiš!« reče Gospod iti dobrohotno potreplje belega viragca po ramenu. Idi in nosi po zemlji veselje onimi, ki ga nimajo!«
Tedaij vragcu mahoma odpadetjo ro-
govi in beli repek in angelske peroti mu poženejo iz ramen.
Novi angele je poletel v borno kočo, ogrel z nebeško svetlobo mračno sobico in ostal tam, da bi žival skupaj z dobrim mojstrovim srcem in čudno igračko.	Ran Bosilek:
JUTROVČKI PIŠEJO
Dragi stric Matic! Zelo navdušen sem za Tvoj natečaj. Na žalost smo tik pred zaključkom šolskega leta in tako nimam dosti časa za zabavo. Zato bo moje pismo tudi bolj kratko. Sinoči se mv vsej naglici odpotoval na Mars. Vozil sem se z motornim kolesom znamke »Fantazija« po Rimski cesti, ki je vsa asfaltirana. Poprečno sem vozil 580 km na uro. Na Marsu sem zajtrkoval ribe, zakaj Marsovci se bavijo izključno z ribolovom in ne poznajo druge hrane. V žepu sem imel še košček čokolade, ki sem jo dobil na rojstni dan. Podaril sem ga natakarju, ki mi je stregel. A siromaku je postalo takoj na vso moč slabo, ker ni vajen jesti čokolade. Na Marsu sem si tudi ogledal veliki reflektor, s katerim skušajo Marsovci dajati nam Zemljanom znake. Doslej se taki poizkusi še niso posrečili, vendar pa so Marsovci prepričani, da bodo kmalu premagali vse ovire in stopili z nami v tesne stike. Ko se je zmračilo, sem se spet po Rimski cesti vrnil na našo zemljo. Motorno kolo je brezhibno delovalo in kakor hitro bom imel malo maturo za seboj se bom spet odpravil na Mars. Dotlej si bom tudi nabavil prikolico in potem se lahko pelješ z menoj. Srčno Te pozdravlja Tvoj zvesti bralec
Ivan Gerbec, IV. razr. gimn. v Mariboru-Pobrezje Dragi stric Matic. Tudi jaz sem se Ti oglasila. Pa prosim oprosti če Ti po. vem, da sem jaz Marica ne Bredicn. Ti s; namreč napisal v listu »Ljuba Bre-cfica!« Veš ravno sem bila pri gosoodu zobozdravniku, naročil mi je. naj Ti rečem, da imaš v ušesu revmatizem, ker masi slišal gospodične, ko Ti je razlagala o meni, da sem jaz Marica Lepo Te pozdravlja Tvoja
Marica Rode, učenka 4. b razr- v Celju-
Ljuba Marica! Tvoje pisemce me je zelo razveselilo; vendar sem pričakoval, da se odzoveš novemu natečaju. Saj Te menda ne bi bilo kar konec, če bi napisala malo daljše pisemce- In prepričam sem, da si gotovo že kdaj potovala na zvezde- Svojemu zobozdravniku pn povej, da se je zmotil. Nimam rev-matizma v ušesih, le naglušen sem, ker sem že tako star, in on kot zdravnik bi moral vendar vedeti, da so vsi stari ljudje malo naglušni? Srčno te pozdravlja Tvoj	stric Matic.
Dragi stric Matic! Najsrčnejše se Ti zahvalim za poslano knjigo; obenem Ti tudi pišem o mojem potovanju na luno Pripravil sem si balon in vse potrebno za polet na Luno. Ko je bilo vse urejeno sem se vsedel vanj in odletel. Balon me je nesel visoko nad Zemljo in kmalu sem zagledal okrog sebe ogromna nebeška telesa. Med temi sem opazil tudi Luno po njenih značilnostih in bližal sem si ji vedno bolj; kmalu sem na njej pristal.
Ko sem stopil na lunina tla sem bil razočaran, kajti ničesar zanimivega nisem opazil na njej. Po dolgi hoji in opazovanju, sem zagledal veliko mesto-Ker me je zanimalo sem se odločil, da si ga ogledam- Kmalu sem prispel v mesto in ga ogledoval. Pri ogledovanju sem oPazil tudi čudna bitja. Na njihovo čudno zunanjost sem se ustrašil in kmalu uganil, da so ljudožrei. Takoj sem se odločil za beg in sem res tudi zbežal. Pri begu sem začul, da me nekdo tiho kliče na pomoč. Ozrl sem se in videl te. be dragi stric. Bil si uklenjen, in stra-žila sta Te dva lunina stražarja. Tedaj sem se opogumil in te hotel rešiti- V žepu sem imel slučajno pipec ita tako sem klatil z njim okoli sebe da bj Te oprostil neljubih sovražnikov. Kmalu sta se umaknila in midva sva se ta.koi
odpravila v balon. Ko sva odjadrala z Lune je balon počil. Začela sva padati in dalje ne vem kako se je z mama godilo; le toliko vem, da sem padel v snu iz postelje. Srčno Te pozdravlja Ivan Volk, dijak IIL c drž. reai. gimn.
V Celju-
Dragi Ivan! Menda bo res tako, kakor praviš- In najbrž sem Sg na tistem potovanju tako hudo prehladil, da me zdaj že deset let muči revmatizem! Od tistih dob nisem bil več v vsemirju. Rajši ostanem doma in sedim za pečjo — potovanja na zvezde pa prepuščam vam mladim! Lepo Te Pozdravlja Tvoj
stric Matic.
Dragi stric Matic! Nekega dne sem gledal skozi okno, in videl sem, kako je veter nesel zelen list s seboj. List je letel višje in višje ... Tedaj sem pomislil, kako lepo bi bilo, če bi tudi mene nesel veter višje in višje, tako, da bi priletel na solnce. Zamislil sem se tako živo v to, da sem res začel leteti z listom vred proti solncu. Kmalu smo dospeli na cilj — toda čakalo me je razočaranje! Na solncu je bilo tako vroče in nikjer svežega, gorskega zraka! O kako milo se mi je stožilo po prekrasnem Bohinju in po prelepem Mozirju, kjer je toliko lepih zelenih gozdov in mnogo tekočih voda ... Tisti mah me je poklicala sestra in tedaj sem se šele zavedel, da slonim ob oknu in da sem le v mislih odletel na solnce. Resnično sem bil vesel, da sem se znašel spet v beli Ljubljani.
Oleg Vrtačnik, uč. IV. razr. na Vrtači v Ljubljani
Pravljica o zlati ribici. Oče je imel sina, ki mu je bilo Zdravko ime. Bil je priden deček in je že hodil v šolo. Neko jutro pokliče oče Zdravka in mu reče: »Vstani in pojdi v šolo!« Zdravko hitro vstane, se umije in obleče in odide v šolo. Spotoma je zagledal, da je potok močno narasel. Iz vode se prikaže zlata ribica in mu reče: »Ali ne bi hotel postati sin povodnega moža?« Zdravko je bil kar navdušen za to. Sedel je zlati ribici na hrbet, ki je z njim odplavala v globočino. Pred steklenim gradom se je zlata ribica ustavila. V gradu je sedel velik povodni mož. Ko zagleda zlato ribico in Zdravka, se je močno razveselil. Objel je dečka in ga poljubil: »Odslej bos
moj sin in dobro se ti bo godilo v vodi!« In res je ostal Zdravko pri povodnem možu a na zemlji so vsi ljudje pravili, da je Zdravko utonil.
Končan G., uč. lil.a razr. na Grabnu v Ljubljani
Dragi stric Matici Tudi jaz se odzo-vem Tvojemu novemu natečaju in Ti bom opisal svoje potovanje na zvezdo Mars. Nekega dne, dve leti je že od tistih dob, sem sedel v letalo, ki je veselo zabrnelo in nas poneslo v neskončno vsemirje. Više in više smo se dvigali. Časih 3e je letalo malo nagnilo, a kaj za to! Saj sem vedel, da romamo na zvezdo. Dolgi so bili dnevi, dolgi so bili meseci. Skoraj sem že obupal, da bom kdaj prišel na cilj, ko mi je rekel pilot: »Pozor, bližamo se zvezdi!« In res! Pod seboj sem zagledal neskončno ravan. Tu smo pristali. Ko sem zlezel iz letala, sem videl, da ni vsa pokrajina ravna, temveč, da ima tudi dosti hribovja. Tu in tam je stala koliba, v kateri so prebivali Marsovci. Podobni so bili rjavim medvedom. Gledali so nas tako grdo, da sem mislil, da nas bodo kar žive pojedli. Kmalu pa so stekli v kolibe. »Nevarnost nam preti,« sem šepnil pilotu, ki je stal zraven mene. A pilot me je poučil: »Marsovci so šli v kolibe po škatlice, v katerih hranijo vročinske žarke, s katerimi nas lahko takoj ubijejo!« Pilot me je hitro zagrabil in me odnesel v letalo. Še preden so se Marsovci vrnili iz svojih kolib smo se mi že dvignili v sinje višave. To so Marsovci debelo gledali, ko nas niso nikjer več videli!
Oblak Mihael, uč. 11. razr. višje
nar .šole v Škalah pri Velenju
Listnica uredništva
Dušan Pilih, uč. v Dobu pri Domžalah: Dragi Dušani Kaj je z obljubljeno Johnniyevo sliko? Doslej je še nisem dobil. [Vesel bom tudi, če mi napišeš kaj o psički Dolly in njenih mladičih. Ali se kaj igraš z njimi? Z zanimanjem pričakujem Tvojega odgovora in le srčno pozdravljam Tvoj
stric Matic
*
Pozor Jutrovčki! Svoj natečaj zaključimo konec junija. Spisi morajo biti napisani s črnilom, kratki in jedrnati. Odgovori, ki niso lično spisani, nimajo
pravice do nagrade.
*
Tr. Tr. "dijak: Pesem »Na novo pot«
»i zrela za tisk. Pošlji kaj drugegal ★
!Miro Jugoljub, dijak v L).: Tvoj spis je dosti predolg. Odgovori na razpisani natečaj morajo biti kratkil Pošlji nov. spisi
*
Dušan Mauer, 'dijak: Tvoja pesem je zelo lepa in je bila stricu Maticu resnično všeč. Na žalost je zaradi »razmer« -— saj razumeš? — ne smemo objaviti! Morda se udeležiš razpisanega natečaja?
Mihelčič Miloš, dijak: Tvoja pesem Je na žalost predolga! Zavzela bi preveč prostora. Oglasi se še kaj I
Miškulin Mikuš: Dragi Mikuš! Strah me je, da se ne bi zameril policiji, če objavim Tvojo pesmico. Preberi razpis novega natečaja, ki smo ga razpisali dne 10. t. m., in pošlji svoj odgovor. Lepo Te pozdravlja
stric Matic
^ *
Uganke In kri žarke iz zadnjih številk so pravilno rešili: Peršič Veko-slav, dijak v Ljubljani, Tancer Franci, dijak Il.a razr. drž. real. gimn. v Mariboru, Nina Mikuš v Idriji, Žagar Ciril, dijak v Ptuju, Koračin Pavel, dijak I.b razr. real. gimn. v Ptuju, Milena Uendovše^ dijakinja L gimn. x Ljubljani,	A
Koliko trikotnikov?
[Vzemi 11 ogorelih vžigalic in jih razloži tako, kakor kaže naša slika. Na to povabi tovariše, naj izračunajo, iz kolikih trikotnikov sestoji. Na uho ti povem, da jih je 13; toda prepričan sem, da bo prišel le malokateri do U ga števila. Pa še sam poizkusil
Marifcp CH ^
Mlada gorica
Zeleni gorica zopet mlada, kaikar rosa so ji nežna lica, --, sramežljiva vsa je brajda v bregu, plaha, kot je mlada golobica.
Nežno veter boža vitke trte, o pomladi gorki ji šepeče, takrat v rosi lice zalo, nežno v sončnih svetlih žarkih zaleskeče.
Skrbno dobri Bog jo čuva z neba, mrzle slane, toče jo varuje, dan na dan ob tihih jutrih poln naročaj biserov nasilja
Rešitev uganke
ost—riž: ostrii.
Rešitev križank,
Vodoravno. 8 so, 4 no5, 5 Fala, 6 Ptuj, 7 ona, 8 ah, 9 Jugoslavija, 16 ar, 17 ViŠ, 18 amen, 19 trot, 20 roj, 21 ar.
Navpična 1 Jugoslavija, 2 toča, 8 »oL, 4 na, 10 to, 11 Una. 12 jaha, IS Sar«> 14 Bim, 1* 4a. IS Jut, 22 iwr. 23 oL