Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane me-sečno Din 71 — , za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poStno -čekovnem zavodu št. 10.666. ¦f A jjU WmWn ]^m Mm Hfl) JjmMm 0B flV^B^V flV Gena 1 Din. Jle«Laiici;o in uc^ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi sc ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Predoisi gkcie prostora in dnevii obpve oyUsov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 16. Celje, pondeljek 24. februarja 1930. Leto XII. Človekoljubno del© J za deco in mladino j ObČni zbor državne krajevne zašči- '¦ te dece in mladine v Celju se je vršil ; v fietrtek 20. t. m. zvečer v Narodnem domu ob primerni udeležbi. Predsednik šolski upravitelj gosp. | Joäko Bizjak je otvoril 22. obCni zbor in pozdravil navzoče, predvsem me- stnega načelnika g. dr. Goričana, g. dr. J. Iirašovca in primarija g. dr. Rebernika. Iz tajniškega poročila, ki ga je po- dal učitelj g. J. Kramer, posnemamo: Na lanskom občnem zboru sta bila sprejeta dva predloga. Prvi predlog: Organizacija ^aščite dece naj se raz- prede v sleherno vas. Vsak član naj dobi proti malenkostni članarini pri- nieren znak. Društvo pa closlej rii imelo potrebnega denarja, da bi zalo- žilo članske znako. Drugi predlog jc bi! ustanovitev zavetišča. Ta predlog sicer ni nov, saj je zaščita ponovno izrazila željo, da se v Celju ustanovi zavod za osi- rotelo in zapuščeno mladino. ker za- ščita često ne ve, kam bi s tako de- oo. Misel, da bi se ustanovila sirotiš- riica, se je zaradi denarnih težkoč morala umakniti ideji dnevnega za- vetišea. V Celju in njoga okolici je nebroj otrok, ki so po ves dan pre- puščeni sami sebi. Otroci so doina izpostavljeni raznovrstnim nevar- nostim, dušnim in telesnim. V bivšem invaliclskem domu jc več sob odvišnih in te so bile po zaslugi. primarija g. dr. Rebernika ponujene zažčiti za dnevno zavetišče. Odbor je to ponudbo z veseljem sprejel in pre- ko velikega župana mariborske ob- lasti naprosil ministrstvo, da ime- nuje za zaščito dve učni moči in pre- vzame tudi izplačevanje njunih pre- jemkov. Ministrstvo jo prošnji ustre- glo in določilo dvc učiteljici za za- vctišče. Tako bodo našli otroci v za- vetišču dobro vzgojo in bodo z dru- štveno pomočjo postali koristni čla- ni človoškc družbe. Otroci bi zjutraj šli v šolo, opoldne bi se vrnili v za- vetišče, kjer bi dobili izdatno kosilo, popoldne bi sc pod nadzorstvom igrali, šli na sprehod, delali naloge. za prihodnji dan, zvečer so pa vriiili k staräem. Zaščita se je obrnila iudi na mest- no in okoliško občino za podporo, upa pa, da bodo tudi zasebniki zopet UFtregli njenim prošnjam. Delokrog zaščitc se je v preteklem poslovncm letu znatno skrčil in za- sčita je rnogla pomagati le v najnuj- nejših slučajih. Od države ni prejela nobene podpore, pač pa od maribor- ske oblastne samoupmve, celjske mestne in okoliške občine, Ccljsko posojilnSco, Mestno hranilnice celj- sket Ljudske posojilnice, Ljubljanske kreditne banke, okrajnega zasiopa, Oblastno hranilnico mariborske ob- lasti in še od drugih dobrotnikov. Zn.sei.ta je priredila v juniju I. 1. cvetlični oročalu. o do- hodkih in izdatkih v letu 1929. Na predlog preglednika račnnov šolske- ga u])ravitelja g. Voglarja je občni zbor izrekol blagajničarki absolutorij s pohvalo. Pri volitvi jc bil ponovno i/.voljen dosedanji odbor s pretlsednikom šol. upi1. g. Viizjakoni. Pri slučajnostih je primarij g. dr. Rebernik podal smernice za n am era- vano dnevno zavetišče. Ob sklepu se je predsednik iskreno zahvalil g. dr. Reberniku, isefu šolske poliklinike, ki mnogo stori za revno deco, župa- nu g. dr. Goričanu tei- vsem ostalirn dobrütnikom in odboru za požrtvo- valiiost in podporo. W (I Zakon o imeuih uaselbiu in nlic. Nj. Vel. ki-aij je 22. t. in. podpisal za- I koii o imeni}] mest, trgov, vasi in ; ulic in o zaznarnovanju hiš s števil- kaini. ]Jo določbah tega zakona sine- j jo naselbine, vasi, trgi in mesta no- , siti samo ona ii.nena, ki so uradno odobrena. Pii vhodu v naselbino ali i mesto mora biti ob cesti bodisi na | prvi hiši ali pa na posebnem stebru I tabla iz primernega materijala v ve- j likosti najmanj (>5X40 cm. Na tabli L lnora biti l'azlocno o/naßeno ime do- ; tične naselbine ali vasi, občine in j sreza. Občinske oblasti lahko po po- trebi imenujejo in izpremene imena ulic in trgov. Sklep pa je veljaven sele, ko ga potrdi pristojna natlzor- ; na oblast. Prepovedana so iinena ulic in trgov, ki niso v skladu z naSo zgodovino, •/. .".unanjimi odnosaji kra- Ijevine ali z nacijonalnimi oilji. Me- sta, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, morajo na vsakem križišču ulic na primerncm inestu pritrditi tablo z j označbo cestnega okraja, kateremu 1 pripada clotična ulica ali njen del. j Vse hiše v ulici morajo biti označene I z zaporedno številko na enakih tab- S licah, ki jili nabavi obcina in po last- j ni nabavni ceni prepusti dotisinemu | liiäncmu posestniku. Do 1. julija mo- j ra biti to izvrženo. j (1 Banski sanitetni svet v Ljublja- na je imel 20. t. m. otvoritveno sejo. ; • Han g. Dušan Sei-nec je po pozdrav- nem govoru obrazložil važnost, delo- krog in bodoCe naloge banskega sa- nitetnega sveta. n. Poiniški promet na liški progi v^astavisn. Pred dnovi jc burja nad 3 metre visoko in v dolžini 20 km za- modla s snegom liško železnico pri Zrmanju in Melovanu. Promet na prcgi GraCac—Knin je moral biti ustavljen. VCerai popoldne se je po težkem tlelu posresiilo za silo ocistiti progo in uvesti zopet promet z oseb- nimi vlaki. Brzi in tovorni vlaki bo- do zaCeli voziti najbrž jutri, Ce ue bo novih zametov. d Občni zbor trgovske :>Samopo- raoči« v Mariboru. Trgovska »Samo- pomoc«, reg. pomožna blagajna v Ma- riboru, ki razteza svoj delokrog na celo področje bivše mariborske ob- lasti, je imela v petek 21. t. m. ob 8. zvečer svoj 3. redni letni občni zbor v hotelu »Orel« v Mariboru. Zboro- vanje je bilo razmeroma dobro obis- kano in so bili na njem storjeni za bodoče delovanje zelo važni in dale- kosežni sklepi. Člani inorejo postati brez ozira na spol trgovci, obrtniki ali industrijalci, nadalje samostojne osebe svobodnih akademičnih pokli- cev, javni in zasebni nameščenci ter zakonski drugi in otroci blagajnic- nih Clanov ali članie, ako je njihovo zdravstveno stanje ob času pristopa povoljno, toda le do vštetega 45. leta starosti in v izjemnih slučajih tudi I do vštetega 50. leta starosti na pod- lagi priporočila po odboru določene- i ga zdravnika. Iz vestno in pregled- I no sestavljenega poročila posnema- ! mo, da je Samopomoč tudi v pre- ! teklem letu napredovala ter šteje se- j daj 2e 44(5 Clanov. To članstvo se deli po starosti: od 20. do 30. leta 19, od 31. do 40. leta 107, od 41. do 50. leta ; 160, od 51. do 60. leta 117, nda 60 let starih pa je 31 članov. Po spolu je ! 229 moških in 151 ženskih članov. ! Poleg potrebne in primerne spre- membe pravil je najvažnejši sklep, da se osnuje na zahteve in želje, iz- i-ažene od različnih strani, nova, sa- rnostojna in od sedaj obstojeCe prve kategorije popolnoina neodvisna dru- I ga kategorija za osebe, ki so preko^ so - •: / ¦ c?Caravi ^obie SARGOV J KALODONT äaän ftondelik In zet Vejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. 45 Z avtorjevirn dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Pepica je vprla nanj svoj pogled, opazovala ga je tudi teta Katinka, in gospod Pajtlšmid, kakor bi Cutil na sebi poglede, si je popravljal ovrat- nik zimske suknje. Sedaj je spregovoril mojster Kon- delik. »Torej slikanje? No, to bova hitro napravila. Ali ne bi hoteli — —« Hotel je ponuditi gostu stol, da bi sedel, toda v tern se je spornnil, kaj ga je gospa Muknšnablova prosila. Ni vedel siccr, kako naj začne, niti sanjalo sc mu ni, toda ni se mogel ubraniti tej dolžnosti. Bilo mu je, ka- kor bi stala nad njim nevidna gospa M'uknsnablova in kakor bi ga zopet silila: »Tu ga imaš, zmeni se z njim, kakor scm ti naročila!« Ako pride do ^ga, so priče popolnoma nepotrebne 'n bi sarno ovirale. In rekel je hitro: »Monla bi to stvar sama uredila, gospod Pajtlšmid. Gospo take zadeve "o kratkočasijo . . .« In pomignil mu je z roko v snal- nico. O» teto Katinko bi bilo to neizmer- 1 no kratkočasilo! Gospa Kondelikova j ji je prej nekaj povedala in Katin- kina radovednost je bila neizrečeno razdražena. Skoro jezila se je na ! Venceljčka, da jim je gosta odpeljal. Toda gospod Pajtlšmid je že stopil naprej in je zginil v spalnico šepe- j taje, brez Suma. Vrata spalnice so se I zaprla, za obcma gospodoma. »Torej to je gospod Pajtlšmid«, je rekla z zamolklim glasom gospa KondeJikova in je pogledala za zapr- ta vrata spalnice, kakor bi hotela skozi nje prodreti. »Uboga Lotinka«, je spregovorila ravno tako tilio in sučutno Pepica. »Jaz ga ne bi hotela.« »Zakaj pa ne?« je vprašala teta Katinka. »Saj je popolnoma poäten mož. Vsaka si ne more izbirati, Iju- bica! Moj Bog, ko bi lo bilo vcilno dosti takih ženinov!« Iz Katinkinih besed je zvenela vsa j starodeviška žalost in ona skromnost ;, zahtev, ki pride šele tedaj, ko je že davno po vsem. To je bila varijacija prislovice: Čeprav je majhen, samo da je mož. Razume se, da je teta Ka- ( tinka gledala na vse s čisto drugimi očrni kakor Pepica. »Jaz ga ne bi hotela«, je rekla Pe- pica trdovratno. ! »I no, dete«, je omenila gospa Kon- ! deiikova, »za to tudi ne gre. To je čisLo vseeno, če je tebi všeč ali ne. Lotinka Muknsnablova, mislim, je drugega innenja.« »Ako ima on denar, naj so ga le drži!« je pristavila teta Katinka. »To pravim jaz. Kjer se malo dobi, tarn se malo izbira. Pri Muknšnablovih, I menim, ni kljuka preveC obdrgnjena. j Reveži!« Pepica je čutila, da je v tej stvari v manjšmi in je umolknila. Samo z nogo jc vdarila ob tla, kakor bi ho- tela reči desetkrat in desetkrat: Jaz j bi ga pa vseeno ne marala! Iz spalnice se je zaslišal sedaj po- govor obeh gospodov, toda čeprav je teta Katinka nategovala ušesa, besed ni niogla razumeti. Siccr pa gospa Kondelikova (ki ni bila tako rado- | vedna, saj ji mojster pozneje vse po- i ve!) ni hotela, da bi se gospodu Pajtl- j šniidu vzbudila misel, da za vrati 1 poslušajo, delala je ropot, hodila po sobi, govorila in pripravljala posodo za kavo. Toda pri vsem tern se je ba- la, da ne bi bil Kondelik napram go- spodu Pajtlšmidu surov. Spomnila se je na njegove besede, »da bi jih gospod PajtISmid slišal, ako bi se se- daj pojavil.« Totla hitro se je umirila. Poznala je dobro svojega soproga in je vedela, da bolj laja nego grize. In ni se mo- tila. Vzroki gospoda Pajtlšmida. Mojstru Kondeliku je bilo zelo tes- no, ko je bil v spalnici sam z gospo- dom Pajtlšmidom. Šele sedaj je sto- pila predenj težavna in kočljiva stvar, ki mu jo je gospa Muknsnablo- va poverila. V tern trenutku ga je popadla jeza, da bi ji bil zavil vrat, in sedaj se mu je tudi zdelo, kar bi ji bil moral dopoldne odgovoriti. »Pojdite k vragu s takirni komisija- mi — bi moral resii ~ zakaj inene vlačite v te zadeve! Pojejte z gospo- dom Pajtlšmidom, kar sta si skuha- la.« Žalibog, bilo je prepozno. Tu sto- ji ta nesreCni Človek in ne sluti, kam je prisel in mojster ga mora prido- hiti za ncvesto! In kaj sole, ko bi slu- til! Tu bi lahko povedal gospodu Kondeliku par gorkih in po pravici bi laliko to povedal. Odkar je na sve- ta, se gospodu Kondeliku niti sanja- lo ni, kako težka stvar je biti diplo- mat. Danes je prvič to čutil. Ampak Stran 2. »Nova Dob si« 2L II. 1930. Stev. 1G. račile 45. leto starosti in ki se v prvo kategorijo no morcjo več sprejeti. j Zadevno bodo po odobrenju spre- rnenibe pravil po pristojni oblasti razposlane priinorne okrožniee, okli- ei in tudi objave v časopisih tor se bodo vršile na zborovanjih greinijov, trgovskih društev in pomočniških zborov, kakor tudi ob drugih podob- iiih prilikah v različnih krajih pri- lnoi'iia predavanja in poduk, za kar je obljubil svoje osebno sodolo- vunjc marljivi in požrtvovalni pred- scdnik g. Vilko Weixl, trgovec v Ma- riboru ter naeelnik mariborskega gremija in zveze trgovskih greinijev. Vsa zaželjena pojasnila, pravila, pri- stopne izjave, tiskovino ltd. se naj zahtevajo osebno ali pismeno v pi- sarni Samopoinoči v Mariboru, Jur- čieeva ulica St. 8, v Celju pa se dobi- jo vsak čas pri odborniku za celjski okoliš g. Franju Joštu, trgovcu, Alc- ksandrova ulica St. 4. Ker nudi ta človekoljubna in dobrodelna institu- cija možnost pristopa najširšim slq- jeni in kor so vzpričo ugodnosti, ki jih nudi -- izplača namreč ob vsa- kem slučaju smrti preostalim svoj- cem• člana. tolikokrat po 25 Din pod- pore, koliko)" je ob istein času članov, toraj pri stanju članov n. pr. 1000 bo znašala podpora 25000 dinarjev — dajatve pa so ob j)riznano in ali umr- Ijivosti izined slojev, iz katerih se zbirajo člani, ob smrtnib slučajih miniinalne, se pristop zlasti vseni za- koncem lahko najtopleje priporoča. V -easu nad dveletnega obstanka Sa- lnopomoči je uinrlo le 9 članov in se je izplačalo posmrtnin (53.025 Din. Nadzorstvo nad Samopomočjo, katc- j'e vodstvo je v preizkušenib, vestnib in marljivih rokah najuglednejših interesentov izmed trgovskega stanu in drugih poklicev, vrši direktno dr- žavna banska oblast. Prizadeti, ki so dcslej še odlašali, naj prijavijo svoj pristop takoj ali direktno v Mari bor ali pa odborniku-zaupniku v Celju. a. Kaj je ta čudni, neslani in suhi človek bralec njegovih misli? In ker ni mojster odgovoril — in v tern tre- nutku ne bi znal za ves svet odgovo- riti — je gospod Pajtlšmid nadalje- val: »Da se ne bi dolgo zainudila s tern slikanjom, dragi gospod, si mislim, da mo je gospa Muknšnablova posla- la, da bi me malo spodbudili — kar se tičc Lotinke — kar se tiče ženit- ve . . .« Mojster Kondelik ni mogel spre- govoriti besedice. Ali je ta človek res vse uganil? Ali je izdala mojstra go- spa Muknšnablova? Gledal je gospo- da Pajtlšmida ves osupel, in prišlo mu je na misel, da bi hitro stekel v prvo sobo, k ženi, hčeri, k teti Katin- ki. Zakaj sedaj ¦— sedaj to poči. Se- daj se je gospod Pajtlšmid proti nje- mu oborožil. Toda gospod PajtlSmid je sedel po- jjolnoma nepremično, z rokami v na- I'ocju, v njegovih očch in v celem iz- razu na obličju ni ležalo ni Cesar groznoga. In ne samo, da ni prišlo gespodu Pajtlšmidu na misel, da bi se na mojstra Kondelika obregnil: ko je opazil njegov ncnadoma zarde- li obraz in osupli pogled, je sma- tral to za znamenje jeze in je hitro pristavil: «Ne jezite se, prosim, dragi gospod, da sem vam to tako povedal, toda naša gospa ima do vas veliko zaupa- nje in mislim si, da vam je o kaki priliki celo stvar zaupala in vas pro- wila, da bi v tej zadevi interveniralil« ! Ako bi bil sedaj kdo mojstra Kon- ' delika vprašal, kako mu je, bi mu j odgovoril, da je čim dalje bolj ne- j umen. To je zelo Cuden patron, go- ! spod Pajtlšmid! Sluti, zakaj ga sem pošiljajo in vendar gre kakor ovca v volkov brlog. Kaj ta človek nima lastne volje? ^'^f'lTOI sŠtCV. ll>. »Nova Doha« 24. II. 1930. Strar. .'>. < iil ljuui, ki mi spri)-!etni znani po- strcSček Ivan Karba, bhsi trgoveo v Gaborju in oče 7 olrok. /. inosta v svojp stanovnnje v poslopju stnregn okrožnoga sodiščtT v Prešerriovi vili- ci. Prod vliodoni v stur.ovauje so no- züvrivovans:1 sl.opnicv v klot. Karba jo v temi očividno izgnbil orijentacijo in jo ' strnioglovil po stoprvicali. Pvi pailcu ki jo. prebil lobanjsko ba/.o in si pretresel možgano. Posledica je bi- lo otrpnenjo mozgan. HeveSa *^o nasli v scboto ob 7. zjutraj lnrtvega. Kar- ba se jo že prod tedni skoro ponesro- čil na teli stopnicah in jo takrat iz- razil bojazen, da bi so kedaj no po- nesre;:il. Simpatičnemii, narodnemu možu bodi ohrnnjen blag spornin! ( Pttiduia celjskcga Aerokluba, ki sc jo vršila. v soboto 22. t. m. zvečer v gornjil» prostorih Narodnega .doma, jo dosepia popolen uspeh. Obisk je bi! /oi odober, aranžma prvovrstcn in ucinkovit. razpolozenjo- pa prav prisrčno in noprisiljono. . Priroditev je potekla v najlepšeni redu in služi prircditoljorn v časi. c Rekord Mesinega kina. ()d četr(- ka daljc so jo predvajal v Mcstncm kimi film »Sestra Marija«. ki jo doži- vel rckorden uspoh. Obisk jo bil ta- ko volik, dn so morali ninogi posct- niki pi'i vsaki predstavi odhajati broz vstopuic, kor ni bilo več prosto- ra. lzvrstni zvočni apaivU s ploščnmi, ki so sprernljale vso prodstavo, so jo i/.vrstno obnesH. \r nodoljo sta bilo. rn. dr. v kinvi dva Ceha iz Prage, ki sta bila Irdno prepričana, da glcda- i.a pravi zvoeni film. Program jo bil ¦ strokovnjaško sestavljen in zolo osekton. Pri aparaturi so bili stalno zaposlKiii štirjo strokovnjaki. S tern si I mom so bili zvozani ogromni stroš- ki, vondiir pa. pričakujemo, da bo ;u>i!ni najemnik Mestnega kina, ob priliki so najcl zvočno aparaturo. Publika bo to gotovo zopot kvitirala z dobrim obiskom. c Nov odvefnik v Celju. S 1. rnar- cem otvori odvotuik g. di1. Alojzij Voršič lastno pisurno v Celju. Doč- kov trg fA. c Restavracijo v Narodnem domvi yrevzame s 1. marcem gostilničarka ga. Mqrija Pristovnik. Opozarjamo na današnji oglas. 1^8 ( Iz policijske kronike. Brezvestno počotje. Crostilničarju g. Dragu Pcr- <:u v Narodnem domu že dalje časa nagaja noznan lopov in inu skoro ilnevno povzroča škodo. Onesnažil in poškodoval jo angleško straniščo, ukradol verižioo vodne naprave, žar- niro, zažgal papir na stranišču, raz- trgal noko knliso, mačko budo po- škodoval na glavi, drugi inački zlo- mil nogo in napeljal čez dvorišče ii- to, da bi so Ijmlje poškodovali. Sa- dističnega storilca šc niso izslodili. — Pes jo je popadel. Jožeio K., učon- ko osnovne šolo, je v petok opoldne v Ila/Iagovi ulici popadol pes nekega inženjerja in jo oklal na desni nogi. F^sa bo preglodal živinozdravnik. ¦-- 'Fatvina. Delavcu Franru Dobrajcu je nekdo v petek popoldno ukradol na Novi cesti dežni pia.šč, s katorim jc pokril konja, ki je cakal prod neko gostilno. Dožni plašr jo bil vrodon 200 Din. c Evakuacija vojnškega pokopali- S5a. Mestno načolništvo v Colju raz- glaša: Pristojne madžarske oblasti .so sklonilo dofinitivno evakuacijo vo- jaškoga pokopališča Vizivaros (Bu- dimpešta I., Hideputi Ut.) Pozivajo „si* zaintercsovani, da pronesejo svo- jc rnrtvo v druga pokopališča" pred 1. niajom 1033, ker se bodo pokopali v skupni grob vsi posmrtni ostanki, ki no bodo prenošeni do tega časa. Zainierosovani so xaj'adi informacijo vsake vrste lahko obračajo na Poko- pališko sekcijo vojne komande niesta Kudirnpošio (Budapost IV., Veros Palne uli:a. 1) ali na Direkcijo poko- V'\ 1 išča »Ft\i'kasret«. '• Nogomet. V nodoljo 23. t. m. bi bila morala biti otvorjena pomladan- ^ka prvonstvona sozona v Celju s tek- nio med SK Celjem in SK Olimpom. /,<..;.tJi terenskih nepj-ilik pa jo bjla In prvonstvena teknia preložena na :ioiieljo 9. marca. (Zanin:iva tiskovna pravda pred okrožniiM sodišcoin v C.elju.' Pi'od okiožnir.i sodiščem so jo vr- šila v soboto 2^.. t. m. zanimiva raz- prava o obtožbi, katero je vložil ch1- žavni zdraviliški zdravnik v Rogas- ki Slatini g. dr. Fran." Koltcrer proti g, dr. >.!avi'u Grossu, zdravniku v Karloveu. Scnatu jo predsodoval i^pelacjjski sodnik Val. Lovičnik, prisednikn sta bila socinika okrožno- ga sodišČM dr. Uavdek in dr. Dolni- (v:ar, obtožitolja ja zastopal dr. Kalan, obtožfMca jo /agovarjal dr. Goričan. V septombi'u 1929 je izdal dr. Mavro Gross, ki v sezoni izvršuje prakso v Hoga^Ai iSIatini, .noinško brošuro o ])istvu in zdravijonjVi ?.clcnii) ho?o>:;ii. V tej brošuri, ki. se zavzema za zdrnvljonjo z lurzlo slatinsko vodo, jo napadcl roti Francu Konetu, bivšemu gei'entii okrajnega zastopa v Brežicab, ki so je vršila cü. in 21. t. m. pri celjskeni okrož- ncni sodisču, je v polni rneri ])otrdila navedbe obtožnice glodc zločina iita- je in prevaro, ki ga je zagrošil Keno. in glodo napeljovanja Terezije Riir- lovo h krivemu pričovanju. Kene je bil obtozen, da jo kot goi-ent ponevo- ril pi-eko 200.000 Din javnega denar- ja in potvoril uradne raCunskc do- kumente. Kene jc krivdo dolorna pri- znal. Obsojon jo bil na tri lota tožko Joro in na štiri lcta izgube častnih pravic Preiskovalni in zavarovalni zapoj1 od 24. novembra 1925. do 5. marca 1926 in od 11. avgusta 1929 do 21 febiuarja 1930 se mu Steje v kazen.«Kene je bil že leta 1926. obto- žen zaradi uradne poneverbe, a je bil 5. marca 1920 pred celjsko poro- to proti pričakovanju oproščon. Se- natu je predsedoval s. o. s. dr. Bav- dok. prisodnika sta bila s. o. s. dr' Lonart in Trojo, državno tožilstvo jo zastopal dr. Rus, obdolženca pa je zagovarjal dr. Ogrizek. Sokolstvo Iz celjske župe SKJ Slavnostni kroji. Komaj štirje meseci nas Ioc'jo od vscsokolskega zleto v Bcogradu. član- stvo se mnrliivo pripravlja za velike sokolskc dni, telovadnice so oživele in društvene uprave posvečaio vcliko skrb kritiu stroškov za zU t Pri vsem tcm je zpIo važno vprašanje: nabnva krojev. Na^c strcmljenie grc za tern, da sc udpležijo zlcta vsi, ki so v na- Sih vrstah in niso zadržani. Dolžnost vsakcna člana je. poniag»ti, da bo vse- sokolski zlct v Beolnijo in v smishi okrožnire čim- prej Jvrnejo. V kolikor roditelji ne bi vrncgli stroSkov, bo društvo skušalo kriti stroSke deloma z nabiralno ak- cijo deloma pa iz lastne blagajne. Mestnl kino Celje. Djnes v ponde- \fk 24. februar,a se predvaja zadnii- krat nepopisno lepi film »S**stra Ma- r i j a«, ki je doživel v Celiu rekorden uspeh. — Od torka 25 dal1» s«1 pred- vaja velika filmska senzacija »Niena temnn točka« z naiboljš-mi b * r I i n - skimi ig^alci. Tudi ta film spadd med prvoraxredne filme letoSnje sezone. Dopisi Laško. N a si g o z d o v i. Menda ni v Sloveniji okraja, kjer bi tako pel a seivira in žaga po gozdovih svojo ža- lcstno pesein, kjer bi se tako pusto- silo gozdove in lahkomiselno poilira- U- bos to, kakor se to godi v laškein srezu. Vzrok teinu je obubožanje in tudi sprememba življenskih zabtev- kov kniočkega probivalstva, veliko število losnih trgovcev in pa ne/a- dostno nadzorovanje od strani nad- zornih organ ov. In baš v laškeni okrajü biibilo treba odrediti najstrož- je mere, da se očuvajo gozdovi in se preprečijo neizogibne katastrofe. Naš ok raj jo l)rogovit, ravninc ne najdeš, lapornat in ilovnat tor plazovit. je skozinskoz. Le bogati, stari gozdovi so ga branili pred uničujoeirni pla- zovi. Zadrije desetletje pa drči plaz za plazoni v doline, razdirajoč vse, kar je na poti. Velike vodne množino ^Schicht0" RADION pere sam! Odsirani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tern irpe- la niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje ________ in_______ idealno sredstvo ;;-;:^^<^fii^S5f!^ hue sedaj po bregovih navzdoi ne- ovirano, poplavijajoč one boi-e njive, kar jih iiuaino. Vsa ta pustosenja in .velike poplave zaod Smohor, ali v Gozdnik in naprej proti Mrzlici, ali pioii Kalu, ali tja okrog Rimskih toj>lic in dru&od. Vsepovsod sami goloseki, zaradi lopsega pustijo ka- ko sioko bukev, ila ni popolen golo- sok! Kam bo to privedlo, če no bb energiöne odpomoči?! — Naše ce- s i (!. Kiior so vozi z avtoin z Zidane- ga inosta proti Celju, bo videl in opa- zil veliko razliko ined stanjem eeste v pcsaineznib progah. Od Zidanega inosta do Rimskih toplic je cesta v izbornem stanju in jo taka tudi že 00 Udmata. Oba tan» zaposlena ce- sta)*ja sta skrajrio vestna, pridna in ^možna. Veclno sta na. cesti s samo- kolnico in drugi in orodjem in vsaka jainica je takoj posuta.. Tarn ni ob ctvli neizrabljenih kupov grarnoza. Ko pa greš naprej proti Laškemu, po- staja costa čezdalje slabSa, dasi je j)romct čisto enak skozi do Rimskih toplic. Še slabSe jo naprej proti Psar- jam in Tremerju, najslabSa pa dalje proti Celju. Co ye cestarja vidi, ima greblico na rami, kvečjemu, da po- striSe kake konjske odpadke ali sna- ?A kak jarek. Samokolnice nima, ko- lesnice in jame so gloJ)oke do 20 cm, ob cesti pa kupi krasncga grarnoza. Dolžnost cestnih odborov je akrbeti, da se ti nedostatki odpravijo. Banska cesta I. reda mora drugače izgledati! Ža re. M-. o ie krait-v, ki se moie;o P"i a^ti < tako starimi d- mačini, kakor Zal^c. Najsta-ei§i trije Ža»čani so 84 letn' Fmnio P kl, 83 Inn» Ivan Naraks in 80 letni J.isip Cvikl. Vsi so izučeni k o «či V mladost' so se podali v tu- i»"O da se v svoii obrti izpopolniio. Ko so se vrnili" v domovino, so z ve- 1 ''o • ztramostio in marljivostjo ustva- fli lepa posestva, kier uživaio sedaj n'odove težkt ga tn poStepejra dela. Na- prednim in narodno zavedmm jubrlan- tom želimo §e mnogo let zdravja in zadovohst^ a. Po svetus s Najznanjša vijolina na svetu. (iodboni strokovnjaki in izkušeni kjipolniki trdijo, da je mala vijolina volikcvbolj praktiCna in boljša nego velika. Nek angleški tovarnar, po inionu James Gilbert je pred ne- (iavnim izvršil najmanjšo vijolino na, svetu. Ta instrument je jedva «ioset centimetrov dolg in prirneroma tudi zolo ozek. Po sodbi strokovnjaka je nohibno dovršena in z ničemur ne zaostaja 7a volikimi vijolinami. Strune so iste kot pri drugih in ona daje prav lep glas. Tovarnar ji je označil ceno tisoC funtov šterlingov, a so ilosloj zanjo še ni našel kupec. Stran 4. »Nova Doba« 24. II. 1930. Stev. 16. OGVEVNIK DR ALCJ1IJ VORŠ1Č OTVORI SVOJO ODVETNIŠKO PISARNO V CEftJU, DEiKOV IRC 3 (KIŠA G. FRANCA STEGU) S fl. MARCEM 1930. Sam» e Prihrankom roiakav v Ameriki, denorju nedo- letnih, ki g