URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 30. aprila 1987	Št.: 12
CURADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
121.	Ugotovitve in Stališča o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v letu 1986 in uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986
122.	Ugotovitve in stališča o gibanju osebnih dohodkov in uresničevanju resolucijskih usmeritev razporejanja dohodka v letu 1986 v občini M. Sobota
123.	Ugotovitve in stališča o aktivnostih v zvezi z možnostjo gradnje hidro elektrarn na reki Muri
124.	Odlok o pokopališkem redu na območju občine Murska Sobota
121
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 16. aprila 1987 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v letu 1986 in uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986
Zbori Skupščine občine Murska Sobota so na seji dne 16. aprila 1987 obravnavali Informacijo o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v letu 1986 in uresničevanju resolucije občine v letu 1986 ter
ugotovili:
1.	Podobno kot med letom je tudi na koncu leta rast celotnega prihodka občutno višja od rasti porabljenih sredstev, kar je pozitivno vplivalo na rast dohodka in akumulacije.
2.	Na nivoju gospodarstva občine so dosežena delitvena razmerja v skladu z resolucijo za leto 1986, saj je dohodek porasel hitreje kot sredstva za osebne dohodke, prav tako pa se je nekoliko povečal delež akumulacije v dohodku. Relativno ugodnih gibanj gospodarstvo občine ni v celoti izkoristilo.
3.	Znesek izgub napram predhodnemu letu je nominalno skoraj enak, kar pomeni, da so realno izgube nižje; prav tako pa je tudi manjše število OZD, ki so zaključile poslovno leto z negativnim rezultatom. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je nekaj OZD zaključilo poslovno leto na robu izgube.
4.	Kot dober dosežek izvršni svet ocenjuje tudi 6,4 % rast industrijske proizvodnje, s čimer je gospodarstvo občine nadoknadilo zmanjšanje le-te v letu 1985 za 2,8 %. Doseženi rezultat pa bo imel polno veljavo šele, če bo na tej osnovi dosežena predvidena rast tudi v letu 1987.
5.	Načrtovane rasti izvoza v višini 8 % gospodarstvo občine ni doseglo. Izvršni svet ocenjuje, da 5,2 % rast konvertibilnega izvoza sicer ni zanemarljiv dosežek, ne glede na to pa pomeni zmanjšanje deleža prihodka na tujem trgu iz 9,1 % na 7,8 % negativen rezultat in zaostajanje za republiškim povprečjem.
6.	Med neugodne dosežke v rezultatih poslovanja za leto 1986 prišteva izvršni svet tudi relativno nizko rast amortizacije. Še posebej velja to za dejavnost industrije, ki ob dokaj zastareli opremi beleži komaj 91 % rast sredstev amortizacije, kar pa ne zagotavlja temeljitejše obnove opreme in s tem tehnološkega napredka oz. razvoja gospodarstva.
7.	Načrtovane investicije v letu 1986 na področju gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti so bile realizirane. Izvršni svet ugotavlja, da je bil pretežni del sredstev usmerjen v izgradnjo objektov in le slabih 28 % v opremo, kar prav tako ne zagotavlja višjega tehnološkega nivoja in napredka ter možnosti občutnega prestrukturiranja proizvodnje. Premajhna je zavzetost in skrb OZD s sedežem izven občine za nove programe.
8.	OZD s področja družbenih dejavnosti so poslovno leto 1986 zaključile brez izgub. Doseženi so bili pomembni premiki pri usklajevanju nivoja osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v negospodarstvu z gospodarstvom.
9.	Vse oblike porabe — osebna, skupna in splošna so v globalu porasle počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine in so se gibale v okvirih resolucijskih usmeritev in določil.
10.	Na področju osebnih dohodkov se kljub realni rasti in 122,3% povečanju povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega, razkorak do republiškega povprečja ni zmanjšal. Predvsem pa je kritičen in nizek nivo osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, ki beležijo nekoliko slabše poslovne rezultate.
11.	Aktivnosti za pridobivanje republiških sredstev za določena vlaganja na manj razvitih območjih so bile premajhne.
12.	Ob navedenem izvršni svet ugotavlja, da je v poslovanju v letu 1986 gospodarstvo doseglo tako pozitivne in negativne učinke, vsekakor pa ne enega, ne drugega ne gre posploševati. Še vedno imamo na eni strani organizacije združenega dela, ki dobro gospodarijo in dosegajo predvsem pozitivne učinke, na drugi pa OZD, ki zaradi slabših rezultatov ne morejo občutneje preusmeriti proizvodnjo ter si zagotoviti trdnejše perspektive.
Na podlagi ugotovitev in razprave so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča:
1.	OZD, ki so preteklo poslovno leto zaključile z negativnim rezultatom, in organizacije, ki niso ustvarile akumulacije, naj čimprej analizirajo stanje, izdelajo program ukrepov za izboljšanje poslovanja in nadaljnji razvoj ter ga obravnavajo na samoupravnih organih.
2.	Neobhodno je zaustaviti trend staranja opreme in doseči tehnološko posodobitev. Vse organizacije, ki beležijo nizko rast amortizacije, naj proučijo možnost obračunavanja pospešene amortizacije, sredstva pa v čim večji meri usmerijo v posodobitev opreme.
3.	. V čim krajšem času je potrebno sprejeti SaS o združevanju ' sredstev za naložbe v občini Murska Sobota in v zvezi s tem pospešiti aktivnosti posebne komisije Izvršnega sveta občine, ki se mora skupaj z združenim delom maksimalno angažirati pri iskanju novih programov. OZD so dolžne poleg lastnega,razvoja skrbeti tudi za razvoj celotne občine.
4.	OZD, ki imajo potencialno možnost vključevanja v izvoz, naj to v čim večji meri izkoristijo, kar je edini način za doseganje resolucijskih ciljev v letu 1987. Kljub trenutno neugodni gospodarski situaciji si morajo OZD prizadevati za pospeševanje izvoza.
5.	Glede na spremenjen zakon o celotnem prihodku in dohodku naj vse OZD ocenijo svoj položaj in o tem obvestijo izvršni svet.
6.	Vse OZD naj svoje rezultate sproti primerjajo s cilji resolucije za leto 1987, ker samo realizacija navedenih ciljev zagotavlja potrditev relativno ugodnih rezultatov poslovanja v letu 1986.
7.	Izvršni svet občine naj v okviru svojih pristojnosti in v sodelovanju z drugimi, predvsem z organi zbornice daje podporo takim širšim družbenim usmeritvam, ki bodo vzpodbudne za gospodarske organizacije zlasti za izvoznike.
Štev.: 30-2/87-5
V. M. Soboti, 21. aprila 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, dipl. oec. 1. r.
122
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 16. aprila 1987 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA o gibanju osebnih dohodkov in uresničevanju resolucijskih usmeritev razporejanja dohodka v letu 1986 v občini M. Sobota
Zbori skupščine občine Murska Sobota so na seji dne 16/4-1987 obravnavali Informacijo o gibanju osebnih dohodkov in uresničeva
nju resolucijskih usmeritev razporejanja dohodka v letu 1986 v občini Murska Sobota ter
ugotovili:
Delitev dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu občine je bila v letu 1986 v globalu usklajena z določili resolucije, saj so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev rasla za 9,8 indeksnih točk počasneje od rasti dohodka, delež akumulacije v dohodku pa se je povečal iz 16,20% v letu 1985 na 16,26% v letu 1986.
OZD gospodarstva so povečale sredstva za osebne dohodke v masi za 137,1 % ter na zaposlenega za 131,3 % napram letu 1985. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 106.115.— din in je bil višji za 122,3 %.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo so porasla hitreje od rasti dohodka v 10 OZD gospodarstva v občini. Od teh so tri orga-, nizacije poslovale z izgubo, tri pa usklajujejo sredstva za osebne dohodke na nivoju delovne organizacije in jih spremljajo Izvršni sveti občin, kjer je sedež delovne organizacije.
Organizacije združenega dela s področja negospodarstva so lani razporedile za osebne dohodke za 131,5 % več sredstev kot leta 1985 in na zaposlenega za 127,4 % več. Povprečno mesečno je bilo izplačano v letu 1986 128,766.— din ali za 121,6 % več kot leta 1985.
Na podlagi ugotovitev in razprave so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča:
V globalu so se v gospodarstvu občine Murska Sobota gibala sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati oz. resolucijskimi določili, razen v 4 organizacijah:
1.	V DO Mura, ki je tudi ob poslabšanih pogojih gospodarjenja v lanskem letu vztrajala na izvozni usmerjenosti in s tem dosegla nižjo rast dohodka v primerjavi z ostalimi organizacijami v okviru skupine tekstilcev in konfekcionarjev v SR Sloveniji, ki so na račun višje rasti dohodka zmanjševali izvoz. Vsled izpada dohodka, visoke storilnosti ter nižjih OD od občinskega in republiškega povprečja, je delitev dohodka v DO Mura sprejemljiva.
2.	V Projektivnem biroju, kije v letu 1986 v skladu s svojo poslovno politiko preusmerjanja na širše območje Jugoslavije in tujine, dosegel nižjo rast dohodka ter pristopil k postopnemu usklajevanju delitvenih razmerij s podskupino dejavnosti. Razporejanje dohodka in čistega dohodka je tako v organizaciji družbeno sprejemljivo.
3.	V DO Gozdno in lesno gospodarstvo ter SGP Pomurje, kjer so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo porasla hitreje od dohodka, na zaposlenega pa počasneje in sta obe organizaciji usklajeni z določili resolucije.
Gibanje osebnih dohodkov je v negospodarskih organizacijah usklajeno z določili resolucije, saj so se ti gibali v okviru ocenjene rasti sredstev BOD na delavca v gospodarstvu občine 128 % oz. dejansko dosežene 129,2%.
Številka: 30-2/85-3
V M. Soboti, 21/4-1987
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Andrej GERENČER, dipl, oec., 1. r.
123
Na podlagi 165. člena statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 19. marca 1987 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 8. aprila 1987 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA o aktivnostih v zvezi z možnostjo gradnje hidroelektrarn na reki Muri
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota sta na seji dne 19. marca 1987 obravnavala Informacijo o aktivnostih v zvezi z možnostjo gradnje hidroelektrarn na reki Muri. Družbenopolitični zbor je obravnaval informacijo na seji dne 8. aprila 1987. Zbori občinske skupščine so
ugotovili:
— da je predložena informacija zelo enostranska, ker izhajajo vse rešitve in učinki iz predpostavke, da se bodo gradile pretočne akumulacijske hidroelektrarne. Do sedaj izdelane študije elektrogospodarstva Slovenije proučujejo predvsem vidike pretočno-akumulacij-skih hidroelektrarn.
— EGS še vedno ni predložil zahtevane študije o pretočnih hidroelektrarnah, ki imajo ob manjši kapaciteti neprimerno manjši vpliv na okolje in prostor.
— Dokler EGS študije o pretočnih hidroelektrarnah ne bo izdelal, Zavod za ekonomiko in urbanizem ne more nadaljevati in vse
stransko obdelati pozitivne in negativne učinke v študiji Dolgoročni razvoj območij ob Muri v občini Gornja Radgona, Murska Sobota, Ljutomer in Lendava, kot podrobnejša obdelava dolgoročnih planov občin: »Krajinska zasnova«.
Manjka tudi »Kmetijska študija«, ki bo predvidoma izdelana do aprila 1987.
— EGS mora prikazati tudi izračun o ceni pridobivane električne energije, za obe možni varianti hidroelektrarn.
Na podlagi gornjih ugotovitev so Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor zavzeli naslednja stališča:
— Predložena informacija je primerna za seznanitev širše javnosti o aktivnostih, ki so potekale v zvezi z možnostjo gradnje hidroelektrarn na reki Muri.
— Izdelati je potrebno študije o vseh možnih variantah za gradnjo hidroelektrarn, ter jih obdelati z ekološkega, ekonomskega, elektrogospodarskega, kmetijskega vidika, itd... .
Dokler ne bodo znani vsi negativni in pozitivni učinki obeh variant za gradnjo hidroelektrarn (pretočne in pretočno akumulacijske), Izvršni svet ne bo vodil nobenih nadaljnih postopkov.
— Pri gradnji HE na reki Muri bo potrebno proučiti možnosti pridobitve nadomestnih kmetijskih površin. (Izgubljenih bo preko 700 ha obdelovalnih površin).
— Komisija za spremljanje aktivnosti pri izgradnji HE na reki Muri pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje mora aktivno sodelovati pri vseh, aktivnostih, kr so povezane s pripravami na gradnjo elektrarn, zlasti z EGS in pristojnimi republiškimi organi in strokovnimi službami. Po potrebi naj komisija k svojemu delu še pritegne druge strokovne kadre iz teh področij.
— Reka Mura-je močno onesnažena ter je sanacija nujna in potrebna ne glede na izgradnjo elektrarn. Medobčinska komisija naj pristopi k pripravam načrtov za preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja Mure.
— Občinska konferenca SZDL naj organizira javno razpravo po izdelanih možnih variantah za gradnjo hidroelektrarn, predvsem v vaseh ob reki Muri, da bi delovni ljudje in občani bili v celoti seznanjeni s pozitivnimi in negativnimi posledicami gradnje HE.
Številka: 310-1/87.5
V Murski Soboti, dne 8. aprila 1987
Predsednik
skupščine .občine M. Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
124
Na podlagi 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Ur. list SRS, št. 34/84), 3. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur., objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 16/4-1987 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu na območju občine Murska Sobota
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določa način in čas pokopov, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov ali obnova grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču, določa pokopališča, ki morajo imeti mrliške veže, mirovalno dobo za grobove, pokopališke okoliše za pokopališča ter čuvanje umrlih.
2.	člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Pokopališko dejavnost v mestu Murska Sobota opravlja in pokopališče ureja OZD »Sobota« — TOZD Komunala Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: komunalna organizacija).
V vseh -ostalih naseljih občine to dejavnost opravljajo in urejajo krajevne skupnosti, na območju katerih se pokopališča nahajajo.
Krajevne skupnosti lahko pokopališča v skladu z Zakonom o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) prenesejo v upravljanje komunalni organizaciji s pogodbo.
4.	člen
Na območju občine Murska Sobota imajo vsa pokopališča svoj pokopališki okoliš, iz katerega se praviloma pokopavajo vsi umrli iz tega okoliša.
Po krajevnih skupnostih oz. upravljalcih so v občini naslednja pokopališča:
STRAN 18 VESTNIK 30. APRILA 1987
Zap. št.	Upravljalec	Naselje ali mesto s pokopališčem	Pokopališki okoliš
1.	KS Bakovci	Bakovci	Bakovci
2.	KS Beltinci	Beltinci	Beltinci
3.	KS Bratonci	Bratonci	Bratonci
4.	KS Bogojina	Bogojina Bukovnica Filovci Ivanci	Bogojina Bukovnica Filovci Vanči
5.	KS Bodonci	Bodonci I, II Vadarci I, II	Bodonci Vadarci
6.	KS Brezovci	Brezovci Lemerje Predanovci	Brezovci Lemerje Predanovci
7.	KS Cankova	Cankova Domajinci Gerlinci G. Črnci Korovci Krašči Topolovci	Cankova in Skakovci Domajinci Gerlinci G. Črnci Korovci Krašči Topolovci
8.	KS Černelavci	Černelavci Kupšinci Polana Vešči ca	Černelavci Kupšinci Polana Verščica
9.	KS Čepinci	Budinci Čepinci Markovci	Budinci Čepinci Markovci
10.	KS Dokležovje	Dokležovje	Dokležovje
11.	KS Gančani	Gančani	Gančani
12.	KS Gederovci	Gederovci Krajna M. Petrovci Sodišinci	Gederovci Krajna M. Petrovci Sodišinci
13.	KS Gor. Petrovci	Adrijanci Boreča I, II G. Petrovci I, II Lucova Martinje Neradnovci Peskovci Stanjevci Šulinci Ženavlje	Adrijanci Boreča G. Petrovci Lucova Martinje Trdkova Neradnovci Peskovci Stanjevci Šulinci Ženavlje
14.	KS Grad	D. Slaveči I, II Grad Kovačevci Kruplivnik Motovilci Radovci Vidonci	D. Slaveči Grad Kovačevci Kruplivnik Motovilci Radovci, del Kruplivnika Vidonci
15.	KS Hodoš	Hodoš Krplivnik	Hodoš Krplivnik
16.	KS Ižakovci	Ižakovci	Ižakovci
17.	KS Križevci	Domanjševci I, II, III Košarovci Križevci	
18.	KS Krog	Krog I, II Satahovci I, II	Krog Satahovci
19.	KS Kuzma	Dolič G. Slaveči Kuzma Matjaševci Trdkova	Dolič G. Slaveči Kuzma Matjaševci Trdkova
20.	KS Lipa	Lipa	Lipa
21.	KS Lipovci	Lipovci	Lipovci
22.	KS Mačkovci	Dankovci Kuštanovci Mačkovci Moščanci	Dankovci Kuštanovci Mačkovci Moščanci
		Otovci Pečarovci Poznanovci Prosečka vas	Otovci Pečarovci Poznanovci Prosečka vas
23.	KS Martjanci	Andrejci Krnci Martjahci Nemčavci Noršinci I, II Sebeborci	Andrejci Krnci Martjanci Nemčavci Noršinci Sebeborci
24.	KS Melinci	Melinci	Melinci
25.	KS Moravske toplice	Moravci I, II	Moravci
26.	OZD »Sobota« — TOZD Komunala M. Sobota	M. Sobota	M. Sobota
27.	KS Pertoča	Fikšinci Pertoča Večeslavci Pertoča—Šemenov breg	Fikšinci Pertoča Ropoča, del Večeslavec Večeslavci
28.	KS Puconci	Bokrači I, II Dolina Gorica I, II Markišavci Puconci Šalamenci Vaneča I, II	Bokrači Dolina Gorica Markišavci Puconci Šalamenci Vaneča
29.	KS Prosenjakovci	Berkovci Čikečka vas Ivanjševci I, II Motvarjevci Pordašinci Prosenjakovci Središče	Berkovci Čikečka vas Motvarjevci Pordašinci Prosenjakovci Središče
30.	KS Rakičan	Rakičan	Rakičan
31.	KS Ratkovci	Ivanovci Kančevci Lončarovci Ratkovci	Ivanovci Kančevci Kukeč, Panovci Lončarovci Ratkovci
32.	KS Rogašovci	Jurij Kramarovci Nuskova Ocinje Rogašovci Serdica Sotina I, II	Jurij Kramarovci Nuskova Ocinje Rogašovci Serdica Sotina
33.	KS Šalovci	Dolenci I, II Šalovci I, II, III	Dolenci Šalovci
34.	KS Selo—Fokovci	Fokovci Selo I, II	Fokovci Selo
35.	KS Tešanovci	Lukačevci Mlajtinci Suhi vrh Tešanovci Vučja gomila	Lukačevci Mlajtinci Suhi vrh Tešanovci Vučja gomila
36.	KS Tišina	Borejci Gradišče M. Črnci Petanjci Tišina Vanča vas I, II	Borejci Gradišče M. Črnci Petanjci Tišina Vanča vas, Rankovci, Tropovci
37.	KS Zenkovci	Beznovci Puževci Strukovci Zenkovci	Beznovci Puževci Strukovci Zenkovci
pokopališča pasivnega tipa.
Izjemoma se lahko pokopljejo na navedenih pokopališčih občani, ki so živeli in umrli izven okolišev, navedenih v prejšnjem odstavku, če so tako sami želeli ali če tako zahtevajo svojci ali druge okoliščine.
II.	NAČIN IN ČAS POKOPOV
5.	člen
Pokop umrlega opravi Komunalna organizacija ali krajevna skupnost (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih, v skladu z Zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. list SRS, št. 34/84) ter Odlokom o pogrebnih svečanostih na območju občine M. Sobota (Ur. objave, št. 26/79) in tem odlokom.
Pokopi se lahko opravljajo vsak dan od 9. ure dalje, dokler traja dnevna svetloba, razen 1. januarja, 1. maja ter 1. in 29. novembra.
Upravljalec pokopališča lahko s svojim splošnim aktom, t. j. pravilnikom o pokopališkem redu (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določi tudi druge dneve, kadar se pokopi ne opravljajo s tem, da skupen čas prekinitve pokopov ne sme trajati več kot 48 ur.
6.	člen
Umrli, ki bo pokopan na pokopališču, kjer je zgrajena mrliška veža in je zanj izdano uporabno dovoljenje, leži praviloma v mrliški veži, na izredno željo svojcev pa lahko leži tudi doma. Umrli, ki bo pokopan na pokopališču, kjer ni zgrajena mrliška veža, oz. če za zgrajeno mrliško vežo ni izdano uporabno dovoljenje, leži doma.
V mestu M. Sobota čuvanje umrlih doma ni dovoljeno.
Upravljalec pokopališča lahko s svojim pravilnikom, s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa, določi obvezno čuvanje umrlih v mrliških veži, če je zanjo izdano uporabno dovoljenje.
III.	UREJANJE POKOPALIŠČ IN POGREBNE STORITVE TER VZDRŽEVANJE REDA	/
7.	člen
Vsa pokopališča morajo imeti shrambo za orodje in urejeno smetišče ali kontejner za smeti. Prostor za odlaganje smeti mora biti ograjen in ga določi uporavljalec.
Način odvoza odpadkov določi upravljalec.
Pokopališča morajo biti ograjena z ustrezno ograjo ali živo mejo.
8.	člen
Pokopališča na območju občine Murska Sobota imajo enotno velikost grobov in spomenikov in sicer se pri novih delih pokopališč do-  ločijo naslednje mere:
—	enojni grob meri v dolžino 2,40 m in širino 1,20 m, — dvojni grob meri v dolžino 2,40 m in širino 2,20 m, — žarni grob meri 0,80 m x 0,80 m,
—	poti med grobovi so široke najmanj 0,80 m,
—	spomeniki so lahko visoki največ 1,00 m in široki 2/3 groba.
Na starih delih pokopališč se mere grobov prilagodijo obstoječemu stanju.
9.	člen
Grobna jama mora biti široka 0,80 m in globoka 1,80 m.
Če se predvideva v isti grobni jami več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša plaz zemlje nad zadnjo krsto minimalno 1,40 m, med krstama pa najmanj 0,20 m.
10.	člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ter v obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
Grobna jama za shranjevanje žar mora biti globoka 0,80 m in mora biti zavarovano tako, da ne more priti do poškodbe žare.
11.	člen
Mirovalna doba za pokopališča v občini M. Sobota je najmanj 10 let in se šteje od zadnjega pokopa krste v klasičen grob.
V klasičen grob se lahko hrani oziroma pokoplje več žar ne glede na predpisano mirovalno dobo.
12.	člen
Postavljanje spreminjanje ali odstranitev spomenikov, — obnova grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču se lahko opravi le z dovoljenjem upravljalca pokopališča.
Če se dela iz prejšnjega odstavka opravljajo v nasprotju z dovoljenjem ali brez dovoljenja upravljalca pokopališča, le-ta opozori na to najemnika groba in določi rok za odpravo nepravilnosti.
V kolikor najemnik groba ne upošteva opozorila upravljalca, odloči o tem na predlog upravljalca občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
13.	člen
Obiskovalec pokopališča je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih. Na pokopališkem prostoru je prepovedano:
—	nedostojno, vedenje, vpitje, žvižganje, smejanje, razgrajanje in podobno,
—	stopanje in hoja po grobovih,
—	vodenje živali na pokopališče,
—	odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
—	trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih,
—	onesnaženje pokopališča in poškodovanje prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
—	vožnja z dvokolesi, ali motornimi vozili ali njih shranjevanje na pokopališču,
—	odtujevanje predmetov z grobov, vežice in pokopaliških prostorov ter poškodovanje grobov,
—	obnavljanje grobov in grobnic v nasprotju z dovoljenjem upravljalca pokopališča,
—	sajenje dreves okrog grobov brez soglasja upravljalca.
14.	člen
Za vzdrževanje in red na pokopališču je odgovoren upravljalec.
IV. ODDAJANJE GROBOV V NAJEM
15.	člen
Najemnik groba sklene najemno pogodbo za grob za upravljal-cem pokopališča. Najemna pogodba se sklene za 10 let in se lahko podaljša vsakokrat še za naslednjih 10 let. Z najemno pogodbo se opredelijo pravice in obveznosti upravljalca pokopališča in najemnika groba v skladu z zakonom in tem odlokom, višino in način plačila najemnine ter pogoje za prenehanje najemnega razmerja.
Najemnina, določena z najemno pogodbo iz prejšnjega odstavka, se kot vir sredstev upravljalca pokopališča, sme uporabiti le za vzdrževanje pokopališča, na katerem je grob.
16.	člen
Upravljalec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
—	če najemnik groba po predhodnem opozorilu ne poravnava najemnine v šestih mesecih,
—	xe najemnik groba redno ne vzdržuje kljub posebnemu pozivu, — ob ukinitvi pokopališča.
V primerih iz prve in druge alinee prvega odstavka se pogodba razveljavi v soglasju z najemnikom groba oziroma pravnimi nasledniki. V kolikor soglasje ni doseženo, odloči o tem z odločbo upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, na predlog upravljalca pokopališča.
17.	člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grob kot vrstni grob do konca mirovalne dobe po zadnjem pokopu, nakar se grob lahko prekoplje.
18.	člen
Najemnik groba mora odstraniti opremo groba v petih mesecih po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Če najemnik groba v tem roku ne odstrani opreme groba, jo po predhodnem opozorilu odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovnega prekopa groba, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.
Viri sredstev upravljalca pokopališča za kritje stroškov iz prejšnjega odstavka so:
—	najemnina za vzdrževanje pokopališč,
—	sredstva, ki jih odstopi Samoupravna komunalna skupnost občine Murska Sobota,
—	druga sredstva upravljalca.
V	. KAZENSKA DOLOČBA
19.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 50.000,— din se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določbe 13. člena tega odloka.
VI. PREDHODNA IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Upravljalec pokopališča je dolžan uskladiti svoje splošne akte z določbami tega odloka najpozneje v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
V roku dveh let od uveljavitve tega odloka mora imeti upravljalec pokopališča izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove se lahko določijo posebni prostori za vrstne grobove, grobišča, žarne grobove in prostori za anonimne pokope ter za raztrositev pepela.
21.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, enota v M. Soboti.
22.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališčih in pokopališkem redu na območju občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 1/70) ter določba 5. člena Odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine M. Sobota (Ur. objave, št. 26/79) in vsi sklepi izvršnega sveta, izdani na podlagi tega člena.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 352-8/86-4
M. Sobota, dne 16/4-1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.