Poštnina plačana v go^Tini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 1*50.
TRGOVSKI E.1ST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za v, leta 90 Din, za X leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v torek, dne 2. oktobra 1934.
štev. 111.
Zahtevi	{
bctywstva
Pred enim tednom smo objavili resolucije, ki jih je soglasno sprejelo Centralno predstavništvo vsega jugoslovanskega trgovstva. Že samo to dejstvo, da so to resolucije, ki jih je soglasno sprejelo vse jugoslovansko trgovstvo, slovensko, srbsko in hrvatsko, daje tem resolucijam takšno veljavo in tehtnost, da bi morale biti naravnost imperativne za vse oblasti in za vse naše odločujoče ljudi. To tem bolj, ker so te resolucije ponovili naši gospodarski ljudje na številnih zborovanjih po vsej državi in s tem znova potrdili, da je vse jugoslovansko trgovstvo v svojih zahtevah popolnoma enotno.
Kljub temu pa moramo konstatirati, da mine dan za dnevom in vendar še ni slišen na vodilnih mestih noben pravi odmev teh resolucij. Skoraj se moramo bati, da se bo zopet ponovila ona usodna napaka, da se bo preslišal glas gospodarskih ljudi in da bo brezbrižna pasivnost zopet edini odgovor na te resolucije. Med tem pa se razmere slabšajo in se morajo slabšati, če se ■'< <	• , !•*,	Posledica
tega je, da postaja zaradi tega rešitev vsak dan težja in da ne zadostuje več sredstvo, ki bi še pred kratkim popolnoma pomagalo.
Pomislimo le na našo krizo denarništva. Ko je zavladala kriza zaupanja in zaradi nje naval vlagateljev na naše denarne zavode, bi takojšnja pomoč v višini par sto milijonov zadostovala in naval vlagateljev bi bil ustavljen. Glasno in s poudarkom se je takrat to tudi od gospodarskih ljudi povedalo. Toda njih zahteva je bila presli-šana in posledica tega je, da danes ne zadostujejo za normalizacijo denarnega poslovanja niti trikrat tako veliki zneski. Je pač vedno tako, da prepozna pomoč nikdar ne odvrne katastrofe. V pravem času je treba pomagati, ker dvakrat da tisti, ki takoj da, kakor pravi pregovor.
Kakor se je ta resnica izkazala pri vprašanju našega denarništva, tako velja tudi za vsa druga vprašanja, tako velja tudi za zahteve trgovstva. Marsikatero teh zahtev je mogoče danes še z majhnimi žrtvami izvesti, če pa se to ne bo zgodilo takoj, se je bati, da pozneje tudi velike žrtve ne bodo zadostovale, ker bo premoč prepozna.
To velja zlasti glede odmere pridobnine in družbenega davka na podlagi stanovanjske najemnine. Če se bo ta odmera izvedla na način, kakor se pripravlja, potem so neizogibne najtežje posledice za naše gospodarstvo. Takšne odmere morajo nujno reducirati število obrtnikov, malih trgovcev in malih podjetnikov na polovico, ker bodo vsled te odmere nakrat postala danes še aktivna podjetja pasivna. Zahtevati od obrtnikov ali malih trgovcev, da plačajo zaradi svojega stanovanja po 10.000 in več tisoč dinarjev pridobnine, je nekaj nemogočega, ker ti tega denarja kratkomalo ne zaslužijo.
Ko pa so trgovci opozorili, da je takšno odmerjanje pridobnine nemogoče, pa so obenem povedali, kje more dobiti država potrebne nove dohodke. Naj se že enkrat obdačujejo industrijske prodajalne in podružnice po istem načelu ko trgovine samostojnih trgovcev ter na sedežu svojega poslovanja, ne pa po bilancah svojih central. Skratka: naj že enkrat zavlada davčna enakost in naj se neha ta krivica, da so velepodjetja manj obdačena od svojih prodajaln, kakor pa najmanjši trgovci in obrtniki. Vsak količkaj uvideven človek mora vendar izprevideti, da le ne gre, če se zahteva od malega človeka, da plačuje zaradi svojega stanovanja .tudi deset tisoč dinarjev pridobnine, dočim je v davčnem pogledu za Bafo vseeno, če plačuje za svojo prodajalno v Skoplju tudi 100.000 Din najemnine. Kje je vendar tisti vzrok, kje je vendar tista sila, ki ne dopušča, da bi se ta davčna krivica odpravila, pa čeprav
interes državne blagajne to naravnost kategorično zahteva!
Trgovstvo je nadalje zahtevalo, da se ustavi izdajanje novih koncesij in da se prepovejo velike skladiščne trgovine. Zakaj se niti ta zahteva ne izvede? Danes se pojavljajo šele prve velike skladiščne trgovine, ki so seveda vseskozi last tujcev. Kmalu ne bo večjega jugoslovanskega mesta brez takšnih trgovin. Vsako tako podjetje, ki je last tujca, bo uničilo eksistenco celi vrsti naših ljudi, ki so bili vsi dosedaj dobro plačujoči davkoplačevalci. Te svoje kliente bo davčna uprava izgubila, ali pa bo dobila novih? Ali ne bodo spretno sestavljene bilance teh tujih družb spravile davčno upravo ob njen delež? Potem seveda, ko bo prepozno, pa bomo čitali o lamentaeijah, da drža«, ni dohodki padajo. Toda v času, ko se je moglo to preprečiti, se to ni zgodilo. A kaj pomaga zvonenje po toči!
Zahteve trgovstva so zahteve izkušenih gospodarskih ljudi, ki so dobro preudarili, predno so sestavili svoje zahteve. In za-
htevali so samo to, kar je nujno in neob-hodno potrebno in kar je tudi izvedljivo in kar zato tudi gi*to\o vodi k omiljenju gospodarske krize. A če se niti te zahteve ne uvažujejo, kako naj ljudje še upajo na zboljšanje, kako naj ohranijo vsaj še nekaj onega optimizma, brez katerega sploh ni mogoče delati. Naj to odločujoči gospodje že enkrat preudarijo, a naj tudi preudarijo posledice, ki nastanejo iz brezbrižne pasivnosti.
Zahteve trgovstva niso bile povedane tako zaradi lepšega, kakor se dostikrat sklepajo resolucije na raznih političnih shodih, temveč iz nujne potrebe našega gospodarskega življenja. Te zahteve so prvi pogoj za ozdravitev, zato jih je treba tudi takoj izvesti!
Se enkrat zato: Jugoslovansko trgovstvo je spregovorilo in povedalo, kaj treba storiti, da se razmere zboljšajo. In če se ne bodo, potem pada krivda na one, ki so preslišali zahteve jugoslovanskega trgovstva.
7jcQovU*a vvse\ d&zovipeeaftgetH&tfftt
Važne ugotovitve na sefi uprave Združenja trgovcev v Ljubljani — V ponedeljek, dne 8, oktobra t. L bo v Trgovskem domu shod vseh ljubljanskih trgovcev
V petek, dne 18. septembra je imela uprava Združenja trgovcev v Ljubljani važno sejo, za katero je vladalo veliko zanimanje, saj se je na seji razpravljalo o nad vse važnih vprašanjih, ki ne zadevajo samo slovenske trgovine, temveč vse naše gospodarstvo.
Sejo, katere so se udeležili vsi člani uprave, je otvoril in vodil predsednik Ka. rel Soss. Uvodoma se je v toplem govoru spomnil zaslužnih umrlih članov Jurija Verovška in Josipa Polaka, nato pa podal predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Poročilo predsednika Karla Sossa
V svojem poročilu je najprej poročal o krasno uspelem občnem zboru Zveze trgovskih združenj v Konjicah. Zbor je pokazal popolno enotnost slovenskega trgovstva v vseh gospodarskih vprašanjih. — Fronta slovenskega trgovstva v boju za pravice stanu in za napredek slovenskega gospodarstva je docela enotna in strnjena. Na občnem zboru v Konjicah so bili podani odlični referati, izrečene pa so bile tudi marsikatere kritike, ki pa so bile pri vsej svoji ostrini vendarle dobrohotne in so imele samo en namen, da se doseže napredek gospodarstva tudi v interesu državnih financ. Zato pa se sme tudi zahtevati z vso upravičenostjo, da se bodo že enkrat zahteve trgovstva in gospodarskih organizacij na odločilnih mestih upoštevale.
Žal pa je treba konstatirati, da se to ne dogaja in zato so se gospodarske razmere še poslabšale. Vlada je sicer izdala za zboljšanje gospodarskih razmer celo vrsto uredb in ukrepov, ki pa niso imeli pričakovanega uspeha. To pa zlasti zato, ker niso bili v skladu z zahtevami in predlogi gospodarskih ljudi.
Tudi na seji Centralnega predstavništva vsega jugoslovanskega trgovstva dne 8. in 9. septembra v Zagrebu se je moralo ugotoviti, da se ne upoštevajo niti najbolj dobrohotne zahteve gospodarskih in trgovskih organizacij. Preslišane so bile celo zahteve velikega manifestacijskega shoda v Skoplju. To je bil prvi shod vsega jugoslovanskega trgovstva in njegov pomen za utrditev državljanske zavesti tako evidenten, da se je tudi z vladne strani to priznalo. Zato je tem bolj čudno, da se njegovi sklepi ne uvažujejo. Centralno predstavništvo je zato na preje omenjeni seji te sklepe ponovilo in mi se v njih izraženim zahtevam v polni meri pridružujemo. Zahteve trgovstva in gospodarstva
ne smejo biti več preslišane, ali pa nikdar ne pridemo iz krize!
Predsednik Soss je nato konstatiral, da se je položaj trgovine v zadnjem času znova poslabšal, zlasti zaradi preostre davčne prakse. Nezadovoljstvo v trgovskih vrstah raste stalno in vedno glasnejša postaja zahteva j e . . tt.	.*/.*	%	.t ti / , , >4
Poslovni promet je v nekaterih strokah nad vse nazadoval, v nekaterih pa skoraj odpovedal. Zato pa se je konkurenca kon-zumov in nabavljalnih zadrug še povečala. Kupna moč prebivalstva pada še naprej in je v septembru zlasti padla zaradi mnogo previsokega šolskega davka. Trgovstvo s skrbjo gleda v bodočnost, zlasti še, ker se kljub zelo poslabšanim razmeram napoveduje še občutnejša pridobnina.
Da je v resnici položaj trgovine obupen, dokazuje z vso jasnostjo statistika o gibanju trgovine. Ta statistika je naravnost barometer za stanje trgovine. Ta barometer pravi, da je v Ljubljani odjavilo svoje trgovine 179 članov združenja, novih prijav pa je bilo le 56. Število trgovin se je torej v prvih osmih mesecih letos znižalo v Ljubljani za 123. Ne more se reči, da bi bilo to padanje števila trgovin le posledica zdravega selekcijskega procesa, da vse nezdrave trgovine prenehujejo. Selekcijski proces je bil končan že pred leti in danes je ogrožena v svoji eksistenci že zdrava trgovina. Še težje pa je stanje, če vidimo, da je po statistiki Zbornice za TOl v zadnjih letih padlo število obrtov in trgovin samo v Dravski banovini za več ko 6000.
Težke razmere v trgovini pa niso zavladale le v Dravski banovini, temveč v vsej državi, kakor nam prihajajo poročila in kakor poročajo listi.
Tako je poročal »Jugoslovenski Lloyd«, da je bilo veliko protestno zborovanje trgovcev v Karlovcu in enako tudi na Su-šaku.
Tudi iz južne Srbije dobiva uprava združenja od stanovskih organizacij sporočila o resolucijah, v katerih se ugotavlja, da se nahaja trgovstvo na robu propada.
Tako n. pr. sporoča Združenje trgovcev iz Sremske Mitroviče, da so apelirali ta-mošnji trgovci na odločujoče činitelje, da najdejo pota in načine, kako bi se izognili katastrofalnim posledicam ...	,	,'
. . , , j ..	. , ki preti uničiti ne sa-
mo trgovce, temveč tudi njih družine. — Davčna uprava v Sremski Mitroviči je zvišala odmerno podlago za pridobnino za 3 do 4 krat višje ko lani.
Združenje trgovcev v Požarevcu ugotavlja v svoji resoluciji težko stanje nekdaj
bogate Mačve ter končuje svojo resolucijo s konstatacijo: »kadar je beda in gospodarska nesreča objela tudi bogato Mačvo«, je vse to smatrati kot zadnji opomin, da je prišel skrajni čas potrpežljivosti in poslednji poziv odgovornim faktorjem, da rešijo gospodarstvo, da rešijo s tem tudi državo.
Združenje trgovcev za srez niksički ugotavlja, da so radikalni ukrepi obstoječih predpisov napravili v gospodarstvu tako zmešnjavo, da trpe vsi stanovi. V nekem kraju s 4.000 prebivalci je nastalo nad 10 milijonov Din raznih terjatev. Vse to je imelo za posledico, da nima ljudstvo pravega zaupanja in veselja do dela. Trgovci postajajo navadni dnevničarji, ker s svojim delom ne zaslužijo za svoj obstanek.
Ker so nastale v zadnjem času tudi med našimi trgovci težke razmere, je uprava sklenila, da skliče za v ponedeljek, dne 8. t. m. sestanek trgovcev v Trgovski dom, na katerem se bo razpravljalo in pretresalo vprašanje, kaj ukreniti za izboljšanje težkih razmer, ki tarejo našega trgovca.
O nadaljnjih sklepih uprave bomo poročali v prihodnji številki.
Obdhjisb/u ut naši [ai/Msti!
Težke gospodarske razmere ženejo obrtništvo v naravnost obupno borbo za svoj obstanek. Resno nas opominjajo, da v teh časih težke preizkušnje ne smemo kloniti in prepustiti razvoja dogodkov in naše bodočnosti usodi, temveč s podvojenim, žilavim in vztrajnim delom moramo pomagati k izboljšanju.
Da se dvigne v obrtniških vrstah stanovska zavednost, samozavest in optimizem, v javnosti pa vzbudijo simpatije in razumevanje za težnje obrtnika ter zanimanje za domače rokodelske izdelke, so vodilne obrtniške organizacije iz vse Jugoslavije na konferencah v Ljubljani in Zagrebu sklenile, da se priredi po vsej državi propagandni »Obrtniški teden« v času od 1. do 8. decembra t. 1. Po sklepih in pooblastilu omenjenih konferenc smo prevzeli dolžnost, da pripravimo in izvedemo prireditev »Obrtniškega tedna« v Dravski banovini.
»Obrtniški teden« bo prireditev, ki naj rodi pozitivne uspehe vsemu našemu obrtnemu stanu. Nujno potrebno je torej, da se vsaj pri tej akciji manifestira stanovska solidarnost in enodušnost vsega obrtništva. Pozivamo zato vse obrtniške organizacije in korporacije Dravske banovine in vsakega poedinega obrtnika še posebej, da brez ozira na svoja načelna na-ziranja složno sodelujejo in pomagajo pri izvedbi te važne propagandne prireditve.
Obenem se obračamo na našo javnost, ki je vedno kazala razumevanje za potrebe in upravičene zahteve obrtništva s prošnjo, da tudi ona podpre to našo propagandno akcijo ter s tem pripomore k uspehu ne samo obrtništvu, temveč tudi nacionalni produktivni delavnosti vobče.
»Temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan.«
Za centralni delovni odbor »Obrtniškega tedna« v Ljubljani:
Josip Rebek, predsednik.
Konferenca trgovinsko-industrijskih zbornic v Zagrebu
Dne 3. oktobra bo v Zagrebu konferenca zastopnikov vseh trgovinsko-industrijskih zbornic v državi. Na dnevnem redu konference so ta vprašanja: 1. Davčna in taksna vprašanja. 2. Zavarovanje trgovcev.
3.	Samoupravne davščine. 4. Industrijske prodajalnice. 5. Povodenj tujcev v državo. Ta dnevni red pa se bo najbrže še razširil na nekatera druga važna in aktualna vprašanja. Pričakuje se, da bo konferenca zelo dobro obiskana in da bodo njeni sklepi velike važnosti za nadaljnji razvoj naših gospodarskih razmer.
Samska	zaldiučena
USpCŠftfr
Oficialni komunike o sofijskih pogajanjih
Po triumfalnem obisku v Sofiji se je naša kraljevska dvojica vrnila v nedeljo v Beograd. Kakor sprejem, tako je bilo tudi slovo od Sofije in bratskega bolgarskega naroda nad vse prisrčno in nov triumf jugoslovanske ideje.
Po vsej poti, tako skozi Bolgarsko, ko skozi Jugoslavijo, je narod navdušeno pozdravljal našo kraljevsko dvojico v globokem prepričanju, da se je začela nova •doba bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva z vsemi svojimi blagodejnimi posledicami.
To potrjuje tudi oficialni kominike o pogajanjih, ki ga je sporočila Bolgarska Agencija.
Kominike se glasi:
»Predsednik bolgarske vlade Georgijev, jugoslovanski zunanji minister Jevti6 in bolgarski zunanji minister Batolov so včeraj nadaljevali razgovore o vprašanjih, o katerih so razpravljali na predvčerajšnji konferenci v avdijenci pri Nj. Vel. kralju Aleksandru in kralju Borisu.
Ti razgovori, ki so se nanašali na vprašanja obeh držav, kakor tudi na vprašanja njihovega vzajemnega sodelovanja, so se končali v popolni iskrenosti, zaupanju in prijateljskem razpoloženju.
Ministri so z zadovoljstvom ugotovili, da so nedavno sklenjene veterinarske konvencije in trgovinska pogodba rodile odlične sadove, kar dopušča upanje, da se bodo med Jugoslavijo in Bolgarsko razvili najtesnejši gospodarski odnošaji.
Da bi se gospodarski stiki med obema sosednima državama še bolj pospešili in okrepili, so ministri sklenili, da je treba v najkrajšem času otvoritj nove prehodne točke na meji, in sicer eno točko severno, dve točki pa južno od črte Caribrod—Dra-goman. Na podlagi tega se obe stranki zavezujeta, da bosta izdali vse potrebne ukrepe za ureditev cest na področju teh novih prehodov.
Ministri so se nadalje sporazumeli, da je treba v zadnjem času že itak omiljene formalnosti potnih listin še bolj poenostaviti in tako olajšati promet in stike med Bolgari in Jugoslovani, kar bo še bolj -pospešilo prijateljske in prisrčne zveze med obema narodoma. Želeč, da okrepe tudi gospodarske stike med obema bratskima in sosednima narodoma, so ministri sklenili, naj se brez odlašanja prouči finančna in tehnična stran vprašanja o spojitvi bolgarskih in jugoslovanskih železniških prog severno in južno od črte Cari-
brod— Dragoman, zlasti pri Vidinu in Ne-gotinu ter pri Gjuševu in Kumanovu.
Ministri so končno podčrtali, da je treba čimprej izdati potrebne ukrepe za okrepitev kulturnih stikov med obema narodoma, ki sta si tako bližnja drug drugemu in ki že leto dni ne nehata iskreno in spontano manifestirati svoja skupna in bratska čustva.«
Izjave ministrov
Predsednik vlade Georgijev je sprejel jugoslovanske novinarje ter jim dal daljšo izjavo kot dopolnilo k oficialnemu komini-keju. Med drugim je dejal:
»Zaupanje med obema narodoma se bo razvilo do te stopnje, da bosta v bodoče šla oba naroda roko v roki in da so nesrečne okolnosti preteklosti med obema narodoma za vedno odpravljene.
Absolutno nobenih motenj ni in samo želel bi, da mi tisti, ki se teh motenj boji, to pove, da bom bolj jasen in kategoričen.
Politika zbližanja je popolnoma stabilna,
ker se oslanja na splošno čustvovanje in odobravanje vsega naroda .. .«
Koncem svoje izjave je dejal min. pred. Georgijev, da se bo to, kar se je dogovorilo, tudi takoj izvedlo in da ne bo ostalo le na papirju.
Zun. minister Batolov:
»... Za mene so doseženi rezultati posebno važni, ker niso navadna sentimentalnost, temveč realen izraz politike zbli-žanja med Jugoslavijo in Bolgarsko... Verujem in trdno sem prepričan, da bomo šli v prijateljskih odnošajih še mnogo dalje...
S paktom ali brez pakta, mi smo prijatelji. Pakti so le črne besede na belem papirju. Ne veruje se ljubavnim pismom, toda veruje se iskrenim poljubom. —«
... Politika sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarsko je politika vsake bolgarske vlade.
Damjan Volčev, organizator obeh uspešnih preobratov na Bolgarskem, je dejal, da sicer ne daje izjav, a da sedaj prvič to svoje načelo prekrši. Vedno je bil za sporazum obeh narodov. »Prišel je že čas, da pridemo v vprašanju sporazuma tudi že na konkretna vprašanja, ker po poti k našemu končnemu sporazumu ni zaprek.«
Aleksander Cankov, bivši predsednik vlade je dejal, da je bil vtis obiska odličen. V delu za končni sporazum pa treba biti previden in postopati polagoma, ker bo potem uspeh tem boljši in trdnejši.
Stolp je podprt s štirimi stebri, ki so narejeni iz izdelkov tvornice. Stolp sam pa je narejen iz raznih kmetijskih pridelkov. Na lep in učinkovit način je s stolpom opozorjeno na važnost umetnih gnojil. Samo da bi imel naš kmetovalec tudi potrebni denar za nabavo teh gnojil.
Mariborska kmetijska razstava je znova dokazala, da je naša severna meja agilna in da krepko dela za svoj napredek. Samo da bi dobivala tudi potrebno pomoč iz centrale in gospodarsko stanje severne meje bi se hitro tako okrepilo, da bi mogla severna meja z uspehom izpolnjevati tudi vse druge svoje velike naloge.
Pod geslom »Maribor v jeseni« je bila v soboto v prostorih »Uniona« slovesno otvorjena velika kmetijska razstava, ki zgovorno priča o visoki stopnji, ki jo je doseglo kmetijstvo v bivši mariborski oblasti.
Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo zelo mnogo odličnih gostov s podbanom dr. Pirkmajerjem in županom dr. Lipol-dom na čelu. Vse goste je pozdravil tehnični vodja razstave kmetijski referent Kuret. Zlasti se je zahvalil mariborski občini in banski upravi, ki sta s svojimi podporami omogočili razstavo.
Po govoru podbana dr. Pirkmajerja o pomenu razstave in po čestitkah župana dr. Lipolda so si gostje ogledali razstavo, ki naravnost preseneča s svojo lepo ureditvijo in bogatim razstavnim materialom.
Največji oddelek na razstavi zavzema sadjarski oddelek. Razstavljenih je nad 1100 zabojev najrazličnejšega sadja. Posebno pozornost vzbuja oddelek banovinske sadjarske in | vinarske šole, ki nazorno prikazuje vse načine konzerviranja sadja.
Za razstavo »vrtnarstvo in cvetličarstvo« je poskrbelo pet mariborskih vrtnarjev in to na način, ki jim dela čast in ki glasno priča o njih veliki strokovni usposobljenosti.
V oddelku »perutninarstvo« je razstavljenih v 52 kletkah nad 400 lepih živali rjave, bele in grahaste štajerske kokoši, ki je za našega kmetovalca najbolj primerna za rejo. Vse prednosti štajerske kokoši so na razstavi jasno vidne in zato je upati, da bo imela razstava v tem pogledu popoln uspeh.
V oddelku »travništvo« so razstavljene vse vrste trave, ki rastejo v obeh maribor-
skih okrajih. Razne slike poučujejo o pravilni legi travnikov in o važnosti gnojenja.
Zelo obširen je oddelek kmetijstvo. Deli se na dva oddelka: žita in okopavine. Pozornost vzbujajo veliki svežnji koruznih storžev, med okopavinami pa najbolj velike buče iz Slovenskih goric.
Zelo okusno je aranžirala čebelarski oddelek Čebelarska podružnica za Maribor in okolico. Naše gospodinje imajo tu priliko, da se preskrbe s prvovrstnim medom
za vso zimo.
Suha roba, ki jo uporablja kmetovalec v svojem gospodarstvu in gospodinjstvu, je razstavljena v oddelku »lesni obrt«.
Zelo lepa in pregledna je razstava poljedelskih strojev, ki so jo priredile mariborske tvrdke. Vidimo tu najmodernejše stroje, ki so danes že pogoj kmetijskega na predka.
Mariborska banov, vinarska in sadjarska šola ter nižja gozdarska šola sta priredile še posebni »poučni oddelek«, ki opozarja na vse nedostatke v našem kmetijskem gospodarstvu ter kaže pot, kako odpraviti te nedostatke. Posebno zanimiva je praktična demonstracija konzerviranja raznega sočivja in drugih kmetijskih pridelkov. Sploh najde v tem oddelku kmetovalec polno koristnih pobud za zboljšanje svoje' ga gospodarstva.
V	oddelku »poskušnja vin« je razstav ljenih nad 100 vrst iz znamenitih vinorodnih krajev Štajerske. Da vlada za razstavljena vina največje zanimanje in da se vino tudi pridno pokuša, ni treba posebej omenjati.
Ruška tvornica za umetna gnojila pa se
je postavila z velikim Eifflovim stolpom, ki ga je mojstrsko izdelal g. Pohlin iz Ruš
Tujci odjedajo domačinom kruh
Društvo trgovskih potnikov je objavilo naslednjo žalostno konstatacijo, kako zaradi nezavednosti nekateri domačih podjetij odjedajo tujci domačinom kruh. Objava društva se glasi: »Tekstilno tvornico v Skoplju zastopa neki Miselbach, ki je madjarski državljan. Naši trgovci naj bi se zanimali kdaj si pridobi ta gospod naše državljanstvo ali pa naj bi vprašali tvrdko, kako to, da ni našla za svojega zastopnika našega človeka, ko je vendar toliko naših ljudi brez posla.«
Mi bi pa priporočali tudi borzi dela, da se za navedbo Društva trgovskih potnikov malo zanima, ker je že malo od sile, da bi tuji državljani neovirano izrivali naše ljudi. In vrhu vsega še iz države, ki ne more dovolj ostro poudariti svojega nasprotja do naše države.
Za povečanje turističnega prometa med Jugoslavijo in češkoslovaško
Bivši češkoslovaški prometni minister in delegat Češkoslovaške na zasedanju Gospodarskega sveta Male antante in*. Hul je prišel na Sušak, da se v imenu zveze češkoslovaških turističnih društev dogovori glede organizacije izletov češkoslovaških turistov v Jugoslavijo. V prihodnjem letu bi se zlasti organizirali veliki izleti na Jadran.
Zahteve srbskih zadrugarjev
Kongres Zveze srbskih kmetijskih zadrug je na koncu svojega zborovanja sprejel te zahteve:
1. Državni denarni zavodi naj pri določanju podlage za finansiranje izvoza kategorizirajo tudi živinorejske proizvode in nato na tej podlagi določijo kredite zadružnim zvezam.
2. Državne oblasti naj omogočijo kreditiranje zadružništva po državnih denarnih zavodih, da se proizvodnja poveča ter dvigne izvoz živine in živalskih proizvodov.
3. Izvozni kontingent za izvoz zadružne živine se naj zviša.
4. Živinorejske zadruge se naj takoj lotijo selekcijskega vzgajanja živine. V ta namen naj vse zadruge uvedejo matično knjigovodstvo in se včlanijo v glavni živinorejski zadrugi.
5. Državne in samoupravne oblasti naj dajejo podpore za napredek živinoreje le po zadružnih organizacijah.
6. Državni živinorejci, agronomi in veterinarji naj bodo obvezno zadrugam s svojim strokovnim znanjem na razpolago. Pobijanje bolezni in zdravljenje zadružne živine naj bo brezplačno. Serumi na zaščitno cepljenje naj se izdajajo brezplačno ali pa po znižani ceni.
‘Dclilične vesli
Že v 24 urah
barva, pleska in kemično gnati obleke, klobuke itd. Skrnlil ln Bvetlollka »rajee, ovratnike ln maniete Pere, suši, monga in lika’ domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgova ni. *
Telefon it. 23-71.
Nazadovanje industrijske delavnosti v Franciji
Čeprav so nekatere francoske industrije zelo dobro zaposlene, je v celoti zaposlenost v francoski industriji vendarle manjša, kakor je bila lani. Tako je bila indeksna številka v letu 1933 skoraj vse leto povprečno 107, v aprilu 1934 je padla na 103, v maju na 101, v juniju na 99, v juliju na 97 in v avgustu že na 95.
Mesto Brno je odstopilo stavbiišče odboru za zgraditev nemškega gledališča po znatno znižani oeni 100 Kč za m2. Tako spošiluja Češkoslovaška manjšinske pravice.
Gospodarski svet Male antante je po
osmih dneh intenzivnega dela zaključil z uspehom svoje 3. zasedanje. Prihodnje zasedanje sveta bo koncem januarja v Pragi.
V	znamenitem Rilskem samostanu so se nadaljevali razgovori med min. Jevtičem ter ministrskim predsednikom Georgije-vim in zun. ministrom Batolovim. Ti razgovori sicer niso bili na programu. Da je do njih prišlo, je dokaz ugodnega poteka pogajanj, kakor je izjavil min. predsednik Georgijev.
Patriarh Varnava je odredil molitve za
srečen uspeh misije Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Sofijska »Kambana« piše med drugim:
. »Sprejem (jugosl. kraljevske dvojice) ima svoj posebni pomen zato, ker pomeni imperativ naroda, da ni več povratka k staremu. 20 milijonov ljudi gleda z zaupanjem v novo bodočnost...«
»Mir« pa pravi: »Bolgarija in Jugoslavija zavzemata centralni in najvažnejši položaj na Balkanu. Zato sta najvažnejši faktor miru na Balkanu. Druge države pa naj vedo, da sporazum med Jugoslavijo in Bolgarsko ni naperjen proti nikomur. Ta sporazum nima bojnega značaja. Naši državi sta se obvezali le za politiko miru.«
Francosko časopisje pa pravi: »Sestanek med obema kraljema dokazuje, da gre za končni sporazum med bolgarskim in jugoslovanskim narodom.«
Nemško časopisje piše: »Balkanske države urejajo sedaj svoja politična vprašanja med seboj na prijateljski način. S tem odstranjujejo želje in pretveze tretjih držav, ki bi rade igrale na Balkanu vodilno vlogo in izkoriščale te države za svoje politične igre.«
Hitlerjevski list »Miincliner Neueste Nachrichten« piše: Sprejem jugoslovanske kraljevske dvojice v bolgarski prestolnici je s svojo iskrenostjo in ogromnim navdušenjem prebivalstva dokazal, da je smotre-na politika sporazuma med Sofijo in Beogradom v Bolgariji popularna v pravem pomenu besede.
Rumunski ministrski predsednik Tatare-scu je podal demisijo vsega kabineta. Kralj je demisijo sprejel. Nova vlada bo baje sestavljena iz mlado-liberalcev, ki so za Tataresca. Demisija je vzbudila v rumunski javnosti veliko pozornost.
Svet Društva narodov je sprejel kot novo članico Društva narodov državo Ekvador.
Agenzia Stefani je objavila oficialni kominike, ki dopoveduje, da nima Italija nobenih neprijateljskih namenov proti Abesiniji in da ni nobenega razloga za prekinjenje abesinsko-italijanske prijateljske pogodbe, ki je bila sklenjena v 1. 1928.
Hitler je upokojil 3 admirale in 11 višjih mornariških oficirjev, ker niso veljali kot brezpogojni narodni socialisti.
Avstrijski zunanji minister Berger-Wal-denegg je izjavil, da Avstrija pripušča samo vmešavanje velesil v razvoj avstrijskega vprašanja, ne pa tudi vmešavanje drugih nasledstvenih držav. Tudi Italija vztraja na stališču, da je avstrijsko vprašanje le stvar velesil. Nasprotje med Italijo in Malo antanto v avstrijskem vprašanju torej ni premagano.
»Reichspost«, ki velja kot glasilo avstrijske vlade, piše, da Avstrija ne more pozabiti, da je druga nemška država. Avstrija želi ohraniti svobodo gibanja. Avstrija torej ne mara za italijanski protektorat.
Avstrijska kršč. socialna stranka se je
razšla in prestopi v celoti v patriotsko zvezo.
Dr. Rintelenu se je omračil um in so ga morali izročiti v duševno bolnišnico.
Rdeči križ kliče na pomoč v švicarskem listu »Der Bund« neki nemški narodini socialist, da se napravi konec mučenju m preganjanju narodnih socialistov v Avstriji.
Švicarski parlament je sprejel zakonski načrt o reorganizaciji švicarske vojske.
Spor med katalonsko in madridsko centralno vlado zavzema vedno ostrejši obseg. Madridska vlada grozi sedaj, da bo zope prevzela vso oblast nad Katalonijo, ce ne preneha odpor katalonske vlade ker ogroža ta odpor že edinstvo republike.
Zastopniki sovjetske Rusije in Španije so se sporazumeli o obnovi diplomatskih odnošajev med obema državama.
I)o velikih uporov Arabcev je prišlo v Tunisu. Francoski listi poročajo, tla so upori posledica hujskanj socialističnega časopisja.
Denarsfvo
Odstop 30 odstotkov od izvoza v Madjarsko Narodni banki
Finančni minister je izdal to odločbo:
Počenši z današnjim dnem pa do nadaljnje odredbe se ukinja uporaba odločbe št. II 96.400 z dne 9. julija 1934 kolikor se nanaša na obvezno ponudbo Narodni banki za odkup 30% terjatev od izvoza v Madjarsko.
Uporaba začasno vezanih dinarjev za izvoz blaga
Finančni minister je izdal dne 18. septembra naslednjo odločbo:
»Začasno vezane« dinarske terjatve se smejo izjemoma uporabiti za plačila — razen predmetov, ki jih predvideva določba z dne 3. oktobra 1933 in z dne 17. februarja 1934, tudi pri izvozu naslednjih predmetov:
1. vseh vrst zdravilnih rastlin, 2. suhih črev, 3. perutninskega perja, 4. ribjih konzerv, 5. žajblja (kadulje), G. lipovega cvetja, 7. lovorjevega listja, 8. rožmarinovega listja, 9. rožmarinovega olja, 10. žajbljevih olj (kadulje), 11. suhih višenj, 12. suhih gob, 13. orehov, 14. vina, 15. žganja in likerjev, 16. dog za sode, tako, da se za plačilo teh predmetov sinejo uporabiti samo »začasno vezane« dinarske terjatve tistih držav, v katere se bodo ti predmeti izvozili in s katerimi naša država nima sporazuma o plačilnem prometu niti ni ustanovljeno plačevanje na drug način.
Opravičba potrdil o zavarovanju valute za izvoz navedenih predmetov se opravlja s potrdili denarnih zavodov o izplačilu protivrednosti za te predmete izvoznikom
v	breme računa »začasno vezanih dinarjev« tistih držav, v katere se ti predmeti izvozijo.
126 milijonov Din znašajo naše terjatve od Nemčije
Narodna banka sporoča, da znašajo ne-izvršeni nalogi po plačilnem sporazumu z Nemčijo pri nemški Državni banki v korist naših izvoznikov 7,270.852 mark ali 126 milijonov dinarjev. Naši izvozniki bodo morali zato čakati na izplačilo svojih terjatev približno 3 in pol mesece.
Naše terjatve proti Grčiji pa znašajo 6,180.601 dinar. Ni upanja, da bi se v Grčiji zadržana izplačila našim izvoznikom poravnala prej, kakor ona v Nemčiji.
*
Novo vodstvo Mestne hranilnice v Mariboru
Te dni so se vršile v Mariboru volitve novega vodstva pri Mestni hranilnici. Za predsednika upravnega odbora je bil zopet izvoljen ravnatelj Zadružne zveze Vlado Pušenjak, za podpredsednika industrialec inž. Dračar. Za predsednika ravnateljstva je bil istotako vnovič izvoljen urar Franjo Bureš in za podpredsednika Viktor Grčar. Ravnateljstvo tvorijo poleg omenjenih še: odvetniki dr. Juro Jan, dr. Alojzij Juvan, dr. Karl Kieser, veletrgovec Pinter Ferdo, trgovec Jakob Lah in mestni svetnik Henrik Sabothy. Na isti seji se je razpravljalo tudi o ustanovitvi mestne zastavljalnice v Mariboru. Stvar je zrela, vendar Mestna hranilnica zaenkrat nima sredstev za osnovanje zavoda. Potrebno bi bilo pol milijona dinarjev.
Z banovo odredbo je določeno, da smejo zastavljalnice v bodoče računati za obresti največ 2% letno, za režijske stroške največ 10%, torej skupno največ 12%. Za hranjenje predmetov, ki zavzemajo veliko prostora, pa še posebej 4%, torej skupno 16 %. Dosedaj je znašala maksimalna obrestna mera z vsemi pristojbinami 18%.
Gospodarstvo se popravlja
Tajništvo Društva narodov je objavilo podatke o stanju svetovnega gospodarstva. Po teh podatkih je nazadovanje mednarodne trgovine prenehalo in se kaže že narahlo zboljšanje. Proizvodnja sirovin se je v primeri s prejšnjim letom povečala za 9%, proizvodnja industrijskih izdelkov pa za 12‘5%.
Odložitev ficoU izvozu našega lesa
Malokatero gospodarsko panogo je svetovna gospodarska kriza poslednjih let tako težko prizadela kakor lesno produkcijo in trgovino. Splošna omejitev gradbenih del je povzročila med lesno-produk-cijskimi državami tako oster konkurenčni boj, da so cene lesnih izdelkov nazadovale od leta do leta in končno dosegle nivo, ko ne more biti več govora o kaki rentabilnosti gozdnega gospodarstva.
Za naš les je še vedno najvažnejši trg Italija, kamor gravitira tudi lesna produkcija Avstrije in v manjšem obsegu Rusije in Rumunije. Da se medsebojna borba in pobijanje cen ustavita ter doseže sporazum, ki bi omogočil ureditev italijanskega lesnega trga in njegovo podelitev med lesno-importne države, so se sestali zastopniki' prizadetih držav v dneh 27. in
28.	februarja 1934 v Trstu. Kakor znano, so se na tej konferenci sporazumno določile cene lesnih izdelkov, in to ločeno za severno Italijo in južno Italijo. Pogoj za sodelovanje Jugoslavije in v prvi vrsti na severno-italijanskem tržišču zainteresirane Slovenije je bil, da se izvede v Jugoslaviji centralna organizacija lesne produkcije in trgovine ter kontrola izvoza lesa.
Da je organizacija izvoza nujno potrebna v stroki, v kateri imamo samo v Sloveniji več sto malih izvoznih tvrdk, je bilo jasno vsakomur, kdor je zasledoval razvoj našega lesnega eksporta v poslednjih letih. Te številne male tvrdke brez vsakih materialnih in komercialnih pogojev za eksport lesa so bile najboljši eksploatacij-ski objekt za italijanskega kupca in so s svojimi brezglavimi ponudbami povzročile .ogromno škodo. Kontrole o izvozu lesa pa nismo mogli dobiti, ker se je pojavljal proti taki kontroli vedno na novo odpor s strani lesno-industrijskih podjetij, ki imajo svoje obrate v Savski banovini in v Bosni ter so v pretežni večini last inozemskega kapitala. Ta podjetja, ki razpolagajo z lastnimi velikimi prodajnimi organizacijami, se niso hotela podvreči kontroli in omejitvi svojega delovanja, najmanj pa potem zakonskih predpisov, brez katerih se spričo atomizacije lesne stroke v Sloveniji ni moglo misliti na ureditev izvoza lesa. Središče odpora proti zakonski ureditvi izvoza lesa je bilo pri Savezu industrijalaca i trgovaca Šumakih proizvoda v Zagrebu. Da je ta Savez prevzel tudi funkcijo začasnega Centralnega odbora jugoslovenske drvarske privrede, je bilo v danih prilikah prava nesreča.
Medtem ko se je izdaja uredbe o kontroli izvoza lesa zavlačevala, je zadel našo lesno eksportno trgovino nov udarec. Brezmočni smo morali gledati, kako je uvedla italijanska vlada povišanje uvozne carine na les na 6-kratni, 9-kratni in celo 12-kratni iznos dotedanjih carin ter istočasno priznala Avstriji na podlagi rimskega pakta izredne preference za najvažnejše lesne izdelke, tako na carini kakor tudi na železniški tarifi.
Tragično je, da so nove italijanske carinske postavke in Avstriji priznane preference najbolj prizadele ravno Dravsko banovino, katere produkcija gravitira enako kakor preferencirana avstrijska produkcija v severno Italijo, dočim izvaža Gorski Kotar vsaj deloma, Bosna pa v celoti svojo produkcijo v južno Italijo, kamor Avstrija kljub preferencam zaradi večjih prevoznih stroškov ne more konkurirati.
Posledica pomanjkanja organizacije ter avstrijske po preferencah omogočene konkurence je bila, da so cene lesa iz Dravske banovine v Italiji v zadnjem času nadalje nazadovale, tako da moramo sedanjo prodajo označiti že za zapravljanje narodnega premoženja.
Poslednji poizkus, da se situacija razčisti, je izvršilo predsedništvo C. I. B., ko je sklicalo konferenco na italijanskem trgu interesiranih držav v Gradec za dan
20.	septembra 1934. Na tej konferenci so se avstrijski zastopniki izjavili za pripravljene posredovati pri svoji vladi v cilju, da bi pri italijanski vladi zagovarjala na-
šo zahtevo po priznanju primernih carinskih in železniško-tarifarnih preferenc. Zahtevali so pa kot pogoj, da izide do
1.	oktobra t. I. v Jugoslaviji uredba o kontroli izvoza lesa ter da prizna Jugoslavija obstoj tržaškega sporazuma, katerega je bil naš fiktivni Centralni odbor v Zagrebu samolastno odpovedal.
Kakor smo informirani, je ministrski svet na svoji seji dne 26. septembra zvečer definitivno odločil, da se uredba o kontroli izvoza lesa ne izda.
S to odločitvijo, katere utemeljitev nam ni znana, je zapadla poslednja prilika za naše sodelovanje pri mednarodnih dogovorih radi ureditve izvoza lesa. Značilno je, da je prinesel »Jugoslovenski Lloyd« dne 26. septembra t. 1., torej na dan zasedanja ministrskega sveta članek, ki se odločno izjavlja proti uvedbi kontrole izvoza lesa. Ta članek najbolj kaže, kdo je kriv, da nismo mogli z našo zahtevo po zakonski ureditvi izvoza lesa prodreti. Interesi lesnega eksporta iz Slovenije so sc žrtvovali interesom velikih tvrdk, interesom inozemskega kapitala.
Kot nujno posledico moramo pričakovati, da bodo Avstrijci, izkoriščajoč priznane jim preference na italijanskem trgu, znižali še nadalje cene, in naš lesni eksporter bo moral ali prenehati z izvozom ali pa prodajati les pod lastnimi produkcijskimi stroški. Najbolj prizadet pa bo pri tem naš kmet, mali gozdni posestnik, ki dobi že sedaj za svoj les komaj tretjino ali četrtino zneska, katerega je prejemal v predvojnem času.
Gotovo je, da so naši narodni zastopniki tukaj zamudili priliko, da bi z odločnim in solidarnim nastopom pomagali gospodarstvu Slovenije, našemu kmetu, žagarskemu obrtu in lesni industriji ter tisočem delavcev zaposlenim v lesni stroki. Ako bi naši gospodje senatorji in poslanci v zadnjem trenutku preprečili, da se naša lesna stroka in gozdarstvo ne prepustita propadu, si bodo pridobili resnične velike zasluge.
Lju.blftM.nsha berza =====—
Lesno tržišče.
Povpraševanja:
21. Slavonska parjena paralelno žemana bukovina, 27 do 100	mm, 2 m naprej	s 15 odstotkov kursonov,	16	cm naprej,	I.	kvalitete.
— Od te se rabi	par	vagonov.
22. Isto kot št.	21,	ampak 70	odstotkov I.
in 30 odstotkov II.
23. 1 do 2 vagona paral, obrobljene nepar-jene bukovine, slovenske provenijence, 38 mm, nekaj do 100 mm, 2 m naprej, 16 cm naprej,
I. in II.
24. Neparjene bukove deske, I., II., III. tom-bante.
25. Večje količine obrobljene parjene bukovine.
26. Rdeči mecesen (Rotl&rche), paralelno obrobljen, in sicer:	5	m8 42/190/2800,	5	m8
42/190/2100, 2 m8 42/190/2400 in 20 m8 48/2800, šir. 170/260.
27. Jel. deske I., paral. obr. 60/360/3100, rabi se 10 ton.
28. I. neobr. hrast,	deske	27	mm, 150	cm
naprej, 30 cm naprej.
29. Neobr. jesenove	deske	80	in 100 mm,
150 cm naprej, 30 cm naprej.
30. Neobrobljene gabrove deske, iste dimenzije kot št. 29.
31. I. bukove obr. parj. deske 27 mm, 16 do 25 cm, 150—300 cm (50 odstotkov 150 cm).
32. Trami U. T., 4, 5, 6 m, 11/11, 11/13, 13/16, skupno 28 m*.
33. III. paral, in konične smrekove-jelove deske.
34. Jel. deske, paral., 4 m, 17/19 cm naprej, 12, 18, 24, 38 mm, L—IV., rabi se ca. 50 m3.
35. Trami U. T. jelovi, reducir. mere, mer-kantilni:
120 m3 12/15 cm, 4—8 m (največ 6, 7 m), 80 m8 10/12 cm, 4—8 m.
36. 1 vagon hrastovine I., Slavonija ali Slovenija.
37. 1 vagon sestoječ iz: ca. 5 m3 javorja, I.,
II., 60, 70, 100 mm, 25 cm naprej, 2 m naprej; 5 m3 bresta, mere kot zgoraj.
38. 1 vagon jel. madriers 75 mm, 30 cm, 3—8 m, monte, ostrorobi.
39. 2 vagona hrastovih boules, pred najma-nje 1 letom žagani, dobrih širin in debelin.
40. Bukova, hrastova drva I., II., 1 m dolga, suha. Okroglice 3—8 cm, največ 10 cm. Za-gini odpadki, vezani v snope, 50 cm, 1 m, suhi.
Drva 20/25 cm, I., II., rezana, sekana. Oglje, lepo, suho.
41. 1 vagon paral, podmere 1 in pol in 2 m za embalažo.
42. 100 m3 hrast, doulles 41, 54, 60, 80 mm; 100 m3 neparj., nežain. bukovi plohi 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100 mm.
Dobave
licitacije
Ruzpis&ue »o naslednje ofertne licitacij«: Dne 12. oktobra piri Direkciji pomorskega prometa v Splitu za dobavo raznega kovinskega materiala; dne 15. oktobra pa za dobavo raznih barv; dne 23. oktobra pri llpravi smodnišauce v Kamniku za dobavo 55.000 kg komopnene preje; dne 25. oktobra pa pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu za dobavo 20.000 ton topilaiškega koksa.
Komanda pomorskega arzenala Tirat sprejema do 15 oktobra ponudbe o dobavi 10 električnih števcev, 800 kg cinkovega belila, 2810 kg raznih barv, 200 kg železnega minija, 1000 kg osnovne barve, 800 kilogramov lanenega firneža, 25 kg sikati-va, 1500 kg steklarskega kita, 600 kg mi-nija-kita ter drugega barvarskega materiala; do 19. oktobra o dobavi zastav in praporov ter o dobavi 85 specialnih zaščitnih naočnikov; do 21. oktobra o dobavi 600 m nekatraniranega motvoza, 30 kg merlina in 100 kg konoplje; do 22. oktobra o dobavi pločevine, železa, žice, 500 kg fero-mangana, 500 kg kupro-mangana, 1000 kg fero-silicija, 100 kg fero-hroma in 40 kg fosforjevega bakra ter o dobavi 42 m3 lesa.
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 5. oktobra ponudbe o dobavi 75 litoželeznih kabelskih spojnih muf, 100 kg kabelske mase in 200 m impregniranega jute-traka ter glede dobave 141.456 kub. metrov borovih mostnic. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 10. okt. ponudbe o dobavi 90.000 kilogramov portland-cementa; do 13. oktobra pa o dobavi 765 kg cinkove bele barve, 320 kg svinčene bele barve, 2050 kg firneža.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 11. oktobra ponudbe o dobavi 75 plošč bele pločevine, 50 plošč angleške bele pločevine, 20 plošč medeninaste žice, 1000 kg kovnega železa, 100 kompletnih »T« delov za gumijasti kabel, 50 kg žebljev za krovno lepenko, 300 kg martinske-ga jekla, 500 kg ploščatega železa, 320 kg usnja ter razne konjske opreme, 50.000 kg sena in 150 kub. metrov jamskega lesa.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 11. oktobra ponudbe o dobavi 70 omotov katranirane krovne lepenke in 250 kosov stekel.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 11. oktobra ponudbe o dobavi 2 karbo-rundum-plošč; do 18. oktobra pa o dobavi 3000 vžigalnikov za karbidne svetiljke.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. oktobra ponudbe o doba-
vi	30.000 kg portland-cementa.
Dne 15. oktobra bo pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju javna ustna licitacija za dobavo 55.000 kg fižola, 25.000 kilogramov riža, 15.000 kg zdroba, 10.000 kilogramov ješprenjčka in 25.000 kg testenin; dne 16. oktobra pa za dobavo 8500 kg masti, 2500 kg olja, 30.000 kg krompirja, 1500 kg kisa, 800 kg paprike, 100 kg čaja in 1000 kg kavinih konzerv.
Dne 17. oktobra bo pri 1. oddelku Voj-no-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 500 kub. metrov desk. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 18. oktobra ponudbe o dobavi 100 karbidnih svetiljk, 1 aparata za avtogeno va-renje ter o dobavi 200 plošč pločevine.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 18. oktobra ponudbe o dobavi 150 plošč stekla, 200 kg kita za okna, 635 kg žičnikov in 100 kg žebljev za krovno lepenko.
PirČCVCI sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vale otroke. Dr. Pirčevo sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. ■	■	,-r	■	..
Zamudne obresti iz trgovskih poslov
Zveza industrijcev je zavzela v svoji zadnji okrožnici k temu vprašanju to stališče:
Več podjetij se zavzema za to, da uredba o maksimiranju obresti ne velja za zamudne obresti iz kupoprodajnih poslov in da se smejo zamudne obresti napovedovati in zaračunavati v višji izmeri nego 8%, prednostno do 11%. V utemeljitev se navaja, da se ona uredba izrečno nanaša na posojeni denar ter na dovoljeno korist pri dajanju posojila v potrošnih stvareh. Zamudne obresti da so le odškodnina, katero naj plača pogodbenik, če protipogod-beno zadržuje plačilo, in imajo značaj konvencionalne kazni.
Beograjska Centrala industrijskih korporacij se je informirala pri odločujočih gospodih v ministrstvu za trgovino in industrijo. Ti smatrajo, da se ona uredba nanaša na vsa dolgovanja, brez ozira na njih postanek. Drugačno tolmačenje bi omogočilo izigravanje uredbe. Sicer pa pridejo tudi dobavitelji v priliko, da plačujejo zamudne obresti svojim dobaviteljem. Ni tedaj pričakovati, da bi ministrstvo pristalo na stališče onih interesentov, ki propagirajo mnenje, da smejo biti zamudne obresti tudi večje od maksimiranih, kakor jih določa uredba. Zdi se tudi, da nekaterim industrijam konvenira tolmačenje, kakršno prevladuje v pristojnem ministrstvu.
Po drugi strani se ne sme prezreti, da preti po uredbi zelo občutna kazen za zaračunanje višjih obresti, nego jih dovoljuje uredba.
»Trgovski tovariš«
Izšla je 9. številka te naše odlične gospodarske revije, ki prinaša zopet mnogo zanimivega aktualnega gradiva. Vrsto člankov otvarja dr. L. L. Boehm z zelo važno razpravo: »Nekaj poglavij o morju — zlasti z gospodarskega stališča«. 0 našem gozdarstvu, naši lesni trgovini in industriji poroča na podlagi bogatega statističnega materiala g. I. Kaiser. Z velikim zanimanjem se bere tudi naslednji članek o borbi producentov bakra, ki ga je napisal dr. V. Šarabon. O našem gospodarstvu v septembru in avgustu poroča z znano temeljitostjo g. D. P. Sledita še dve statistični tabeli o razdelitvi zlata in o svetovni produkciji črnega premoga. Nato sledi vsebinsko zelo raznovrsten listek, ki ga zaključujejo društvene vesti. Na prvem mestu je objavljen nekrolog pok. Juriju Verovšku, nakar sledi konec poročila o občnem zboru Trgovskega društva »Merkur«. — »Trgovski tovariš«, našo edino gospodarsko revijo, ki jo že 11. leto z vedno enako lepim uspehom urejuje predsednik Zveze trgovskih združenj, Josip Kavčič, toplo priporočamo. Ker je tudi naročnina zelo nizka — le 36 Din za vse leto — smo prepričani, da ni gospodarskega človeka, ki ne bi bil naročnik te revije. Naroča se pri upravi lista, v Ljubljani, Trgovski dom.
Iunan/a trgovina
Kartel radijske industrije
Med tremi največjimi koncerni radijske industrije: Philips, Telefunken-Siemens in Združene tvornice žarnic Ujpest je prišlo do sporazuma o prodaji in cenah njih izdelkov za tujino. Pogajanja so se vodila na Dunaju, podrobnosti o doseženem kartelu pa se čuvajo v največji tajnosti. Do-sedaj so si vsi trije imenovani koncerni zelo ostro konkurirali.
.*
Francoska vlada je sklenila, da odkupi večje količine našega i tobaka najboljše vrste. Večinoma bo odkupila hercegovski tobak.
Angleška vlada začne v kratkem trgovinska pogajanja z Italijo, Poljsko in Nizozemsko. Italija bo povišala, kakor se zatrjuje, svoj uvoz angleškega premoga od dosedanjih 3 milijonov ton na 4 milijone ton.
Italijanske avtomobilske tvornice so v
prvih sedmih mesecih t. 1. prodale 3838 avtomobilov v vrednosti 35,5 milijonov lir.
Sovjetska Rusija se je pridružila nem-ško-poljski konvenciji o izvozu žita in moke.
Vso trgovino z lekarniškimi proizvodi
bodo na Švedskem monopolizirali.
Občni zbori
Redni občni zbor Portland cementne tovarne d. d. Dovje v likvidaciji bo dne 17. oktobra ob pol 12 v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani.
fto našcfn blagu v tujini
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od) Zavoda za pospeševanj© zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Če zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Les in lesni izdelki:
837 — Rotterdam, bukov in hrastov les;
838 — Tel-Aviv, gradbeni les in sedeži za klozete;
839 — Amsterdam, orehova debla za furnirje;
840 — Dunaj, hrastova skorja;
841 — Dunaj, gozdna semena;
842 — Izmir, zastopnik za upognjen les, parkete in lesene rolete.
Deželni pridelki in zdravilne rastline:
843 — Hamburg, zastopnik za zdravilne rastline;
844 — Usti n/L, listje belega in divjega sleza (foliae altheae et malvae), bolhačev cvet, listje od žajblja, lovorjevo olje;
845 — Dunaj, peclji od češenj;
846 — Marseille, češenj;
847 — Berlin, seno in slama;
848 — Trst, slavonski fižol »Trešnje-vac«;
849 — Hamburg, bel fižol;
850 — Bratislava, suhe, očiščene in rezane zdravilne rastline;
851 — Johanesburg, zastopnik za peču-he in oljčno olje;
852 — Pariz, novo seno;
853 — Riiderswil, boljša vrsta konoplje;
854 — Bari, fižol;
855 — Timisoara, bolhač v prahu;
856 — Vinga (Rumunija), zastopnik za bolhač;
857 — Dunaj, zastopnik za papriko;
858 — Firenze, semena od sončnic;
859 — Izmir, zastopnik za zdravilne rastline;
860 — Dakar, zastopnik za povrtninske konzerve;
861 — Oran, zastopnik za povrtninske konzerve;
862 — Mukačevo, razna povrtnina;
863 — Tel-Aviv, zastopnik za živila.
Sadjarstvo in vinarstvo:
864 — Marseille, sveža jabolka;
865 — Diibendorf, naravni, neoslajeni sok medu;
866 — Amsterdam, suhe češplje, orehi in drugo suho sadje;
867 — Dunaj, kutne;
868 — Dakar, zastopnik za vino in sadne konzerve;
869 — Oran, zastopnik za sadne konzerve;
870 — Mukačevo, razno sadje;
871 — Tel-Aviv, zastopnik za razne pijače.
Živinoreja, perutnina in ribarstvo:
872 — Dunaj, morska riba;
873 — Brno, suha riba in ribji odpadki za proizvajanje ribje moke; potrebne so vagonske množine;
874 — Mukačevo (ČSR), ribe in perutnine;
g75 _ Oran, zastopnik za mesne in ribje konzerve;
876 — Dunaj, sladkovodne ribe;
877 — Dunaj, puh za posteljnino;
878 — Dakar, zastopnik za mesne in ribje konzerve;
879 _ Tunis, zastopnik za sardine in tunovino v olju, ko tudi za druge suhe, nasoljene in konzervirane ribe;
880 — Curih, suha in nasoljena čreva;
881 — Izmir, zastopnik za sir kačkavalj.
Rudarstvo in kovinski proizvodi:
882 — Milan, Tomasova žlindra;
883 — Tel-Aviv, zastopnik za železno
pločevino in železne izdelke, ko nože, kuhinjsko posodo itd.;
884	— Tel-Aviv, zastopnik za razno železnino, električne predmete, marmor in cement;
'	885	—	Leipzig, sirov svinec;
886	—	Dunaj, svinčena ruda;
887	—	Izmir, zastopnik za poljedelske
stroje	in	orodje, tehtnice itd.;
888	—	Tel-Aviv, zastopnik za	razno	že-
leznino;
889 — Liibeck, sirova kromova ruda in koncentrat.
Lojze Golobič, kulturni urednik »Slovenca«, je umrl v Ljubljani, star komaj 32 let. S svojo veliko naobrazbo in lepim značajem si je priboril v vsej javnosti velik ugled in spoštovanje. Bodi mu ohranjen časten spomin!	•
Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da se ženam aktivnih in upokojenih uradnikov ne smejo znižati prejemki zaradi poslanskih ali senatorskih dnevnic njihovih mož ali očetov.
»Prelom«, glasilo »Boja«, se izpremeni v dnevnik, kakor napoveduje zadnja številka »Preloma«. Za financiranje dnevnika se ustanovi posebna zadruga. Delež bo znašal 50 Din, vpisnina pa 100 Din.
»Glasnik autobusnih preduzeča kraljevine Jugoslavije« je začel izhajati v Novem Sadu. List se hrepko bori proti previsokim davščinam na motorna vozila ter prinaša tudi mnogo informativnega čtiva. Naročnina znaša za vse leto 50 Din. Naroča se pri Savezu avtobusnih preduzeča, Novi Sad.
Trgovci v Križevcih so z uspehom izvedli akcijo proti obiskovanju zasebnih strank po tujih potnikih.
Dve težki avtomobilski nesreči sta se dogodili v nedeljo v Savinjski dolini. Pri prvi nesreči se je ubil II. podstarešina Jug. gasilske zveze Vengust, kleparski mojster Anton Korbar pa je dobil take težke poškodbe, da je malo upanja, da okreva. — Žrtve druge nesreče pa so bili godbeniki »Zarje«, ki so se vračali z Maribora. Več godbenikov je bilo zelo nevarno ranjenih. Obe nesreči bi se mogli preprečiti.
Ministrica, ki je ne zruši nobena kriza,
je beograjska igralka Žanka Stokič. Te dni so praznovali v Beogradu stoto predstavo Nušičeve komedije »Gospa ministrica« in vlogo ministrice je pri tem stotič igrala imenovana igralka. Pač redek jubileji
Grof Potočki, najbogatejši poljski veli-kaš, je umrl. Zapustil je 100 milijonov zlotov in velikansko veleposestvo ter več hiš. Vse svoje ogromno premoženje je zapustil poljskemu institutu za pobijanje vojne in jetike, vse svoje velike umetniške zbirke pa je daroval Poljskemu muzeju in poljski Narodni knjižnici. Kdaj dobi naš narod tudi le primeroma enakega mecena.
Perzijski šah je prepovedal mohamedan-kam, da bi imele obraze zakrite.
Za naslednika generala Johnsona je bil imenovan Clay Williams.
V	Lurdu je manifestiralo 60.000 bojevnikov iz 15 držav za idejo miru.
Število brezposelnih v USA je naraslo, kakor je izjavil predsednik ameriške delavske organizacije, na 11 milijonov.
Sovjeti so izdali dnevnik carja Nikolaja.
Ameriško ministrstvo za delo je izdalo nalog, da se izžene 200.000 nezaželenih tujcev.
Nemška Lufthanse je dosedaj prevozila en milijon potnikov.
Največja ladja na svetu, 70.000 tonski parnik »Queen Mary< angleške Cunard družbe, je bil spuščen v morje. Predsednik družbe je izjavil, da bo začela družba v kratkem graditi drugi enako velik parnik.
Pri Bizerti sta trčila v zraku dva hidro-aviona. Trije potniki so bili ranjeni. — Potniško letalo je na poti iz Pariza v Anglijo padlo na zemljo. Pilot in trije potniki so bili ubiti.
Norveška ladja z velikim tovorom drv se je potopila. Posadka se je rešila.
Na južni angleški progi je prišlo do katastrofalnega trčenja potniškega vlaka in brzovlaka. 15 oseb je bilo ubitih, nad 30 pa zelo nevarno ranjenih.
Zimski čas bo zopet uveden v Franciji v noči na 7. oktober.
Vročinski val je pritisnil nad Anglijo. Kopališča v okolici Londona so bila zopet polna kopalcev.
Tržna
poročila
Ljubljanski trg
Trg v soboto je bil zelo bogato založen. Cene se v glavnem niso izpremenile. Belokranjci so prodajali svoje grozdje po 3 do 4 Din, smederevsko pa je bilo po 6, najfinejše grozdje tudi po 8 do 10 Din. Jabolka so se nekoliko podražila. Dočim so se prejšnji teden prodajala še po 2 Din, jim je sedaj cena poskočila na 3 do 4 Din. Niso se pa podražile hruške, ki so se prodajale po 2 do 4 Din, prav izbrane najboljših yrst tudi po 6 Din. Breskve gredo že proti koncu in je zato tudi njih cena narasla na 8 Din. Mnogo je že na trgu kostanja, ki ga prodajajo po 2 Din liter. Bosanski kostanj je po 4 Din liter. Gob je na trgu mnogo in velja merica 3 Din. Zelo mnogo je na trgu povrtnine. Cene so nizke. Kilogram paradižnikov velja 2 Din, ravno toliko tudi kilogram čebule. Venec česna velja 1 Din in za en dinar se dobi tudi 5 paprik ali glavo zelja ali ohrovta. Jajca so se prodajala po 50 do 75 par, za 10 Din pa se je dobilo 18 jajc.
Slab uspeh madjarske trgatve
Madjarska trgatev bo dala mnogo slabše rezultate kakor pri nas. Mesto pričakovane srednje dobre trgatve, bo po vsej Madjarski slaba trgatev. Letošnja trgatev bo dala polovico vina manj ko lanska. Ves letošnji donos trgatve se ceni na nekaj nad 2 milijona hektolitrov. Zaradi slabega uspeha trgatve so začele rasti cene vinu. Mošt se prodaja po 1 do 1'20 stotink za hektolitersko stopnjo, staro vino pa po 1'8 do 2'5 stotink. Lanska trgatev je dala skoraj 5 milijonov hektolitrov vina.
Cena žitu se bo dvignila
Iz Washingtona poročajo, da računa ameriška vlada z znatnim zboljšanjem cen na ameriškem žitnem trgu. Letošnji žitni pridelek bo na severni polobli za 290.000 mernikov manjši od lanskega. Za prihodnje leto pa se je obvezala Argentina, da zmanjša svoje žitne posevke za 6, Avstralija pa za 13%.
Had.ic ~ Ljubljana
Sreda, dne 3. oktobra. 12.15: Šaljapin poje na ploščah. — 12.50: Poročila. — 13.00: Čas, operne uverture na ploščah. — 18.00: Rumunske narodne melodije (plošče). — 18'30: Po Donavi v Rumunijo (Zdenko Sljančič). — 18'50: Komorna glasba, Radijski kvintet. — 19.30: Balkanski pakt. — 19.50: Čas, jedilni list, program za četrtek. — 20.00: Klavirski koncert prof. Pavla Šivica. — 20.45: Fantje na vasi. — 21'20: Radijski orkester: Operna glasba. — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba (R. o.)
Četrtek, dne 4. oktobra. 12.15: Comedian Harmonists (plošče). — 12.50: Poročila. — 13.00: Čas, ciganski orkestri na ploščah. — 18.00: Nekaj naših koračnic (plošče). — 18.20: Pogovor s poslušalci. — 18.50: Plošče po željah. — 19.30: Knjižnji pregled (L. Mrzel). — 19.50: Čas, jedilni list, program za petek. — 20.00: Obletnica podpisa reške resolucije. — 20.20: Slavni violinisti na ploščah. — 20.30: Vokalni koncert ge. Josipine Sivec. — 21.00: Radijski orkester, vmes čas in poročila. — 22.20: Harmonika v duetu: Bergant & Vampi.
Narodno gledališče
Drama, začetek ob 20. uri.
Torek, dne 2. oktobra: Orlič. Red A. Sreda, dne 3. oktobra: Migo — dekle z
Montparnassa. Premiera. Izven Četrtek, dne 4. oktobra: Gugalnica. Red
Četrtek.
Petek, dne 5. oktobra: Zaprto.
Sobota, dne 6. oktobra: Hlapci. Premiera.
Izven.
Opera, začetek ob 20. uri.
Torek, dne 2. oktobra: Zaprto.
Sreda, dne 3. oktobra: Hovanščina. Red
Sreda.
Četrtek, dne 4. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red B.
Petek, dne 5. oktobra: Zaprto.
Sobota, dne 6. oktobra: Rigoletto. Izven.
Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ureja ALEKSANDER
ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.