Leto LXXII, st. 36 Preia - cena L 1 Urodni&tvo • uprava, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001—1004 M-»ečna naročnina 18 Ur, u ino-semstvo 11.50 lir. - Cek rač Ljub lian« 10.650 la naročnino ln 10.304 «> insorats. — Izključno aaitopatvo ta "»lase ti Italija In Inozemstva: DPI 8. k U liano. Rikiptie? se vrača«*. SLOVENEC FiiBKuAK -IV44 15 TUKbK Bil Der grosse Abvvehrerfolg zvvLchen I Vslik obrambni uspeh med Pripjetom Pripjet und Beresina | in Berezino Dreissig Schiitzendivisionen und zahlreiche Panzerverbande 30 strelskih divizij in številni oklepni oddelki z visokimi unter hohen Feindverlusten abgewiesen - Die Stadt Luga izgubami za sovražnika_ odbiti -JVIesto Luga izpraznjeno geraumt abgewiesen Andauernde schwere Kampfe bei Cassino Zusammengefasster Angriff auf London Aus dem Fiihrerhanptquartier, 14. Februar.. DNB. Das Oberkommando der Wchrmacht gibt bekannt: Wiihrend siidostlich Kriwoi Rog ortlicbe Angriffe der Sowjcts seheiterten, stehen unsere Truppen westlich Tscherkassy nnd iistlich S h a - liche Angriffe, wiihrend eigene An- ?;riffsnntei,nehmungen erlolgreich vcr-iefen. Im Gebiet von N a r w a liat der Kanipf an Heftigkeit zngenommcn. Mehrere Einbriiche der Bolschevvisten konnten abgeriegelt vverden. Das cr- s c h k o! I weiter in schweren An- bitterte Ringen dauert an griffs- und Abvvehrkiimpfen. Hier wurden gestern 127 feindliche Panzer nnd 68 Geschiitze vernitchtet. Im Raum von Shaschkoff hat sich die mosellandische 34. Infanterie-division unter Fiihrung des Genernl-leutnants Hochbaum besonders nusge-zeichnet. Bei D n b n o vernichteten Trup Der Glruppenkom.mnndeur eines Jagdgeschvvaders, Eichenlnubtriiger llauptmann Barkhorn, errang am 13. Februar 1944 an der Ostfrout semen 250. Luftsieg. Še vedno hudi boji pri Cassinu - Strnjen napad na London Fiiltrerjev glavni stan, 14. febr. DNB. Na področju Nurte ie narasla silo- Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: vilost bojev. Voč boljievišklh vdorov smo Medlem ko so se jugovzhodno od utegnili zajeziti. Ogorčeni boji ie trajajo. Krivega Roga izjalovili krajevni so- Skupinski poveljnik neke lovske jate, vjeiski napadi, so naše čete zapadno od nosilec hrastovih listov, stotnik Barkhorn Čerkasov in vzhodno od Žaškova š? je jne j3. februarja 1941 dosesel nn vedno v težkih napadalnih in obrambnih vzhodnem bojišČH svojo 250. letalsko bojih. Tu je bilo včeraj uničenih 127 so- zmaga. I i ražnikovih oklepnikov in 68 topov. j Nft i(aIi:ans|jPnl bolIMu jo potekel vfe- l Na področjn Žaskova so je po ehno .S||jj dan na podrofju >;<.(,„ na brci izkazala mozelska 34. pehotna divizii a omembe vrcdnili bojev. Naši grenudirji pod poveljstvom generalnega poročiuku g0 mogIi ilT(,sti kraj,TI1„ izboljšanje po- Ilorhbauma. | sto|ank. ne da bi jim dajal sovrainik Dubnn so uničile čete neke mohiej$, odpor. schnuplatz verlief der gestrige Tng im Raum von N e 11 u n o ohne nennens-verto Kamphandlungen. Oertliche Stel- „ .... a -„!, ' lungsvcrbesserungcn konnten von uu- pen einer Panzerdmsion^eine durch-,ser^n Grenndi^cn ohne slarkercn gebroehene sovvjetische Kompfgruppe. Zwischcn Pripjet und B e r e s i-n a haben die Bolschevvisten ihre Angriffe eingestellt. Unsere Truppen haben hier durch ihre Standhaftigkeit in der Zeit vom 16. Januar bis 10. Februar, unterstiitzt durch Kompf- und Schluchtfliegerverbiinde der Luftwaf-fe, ununterbrochene feindliche Durch-bruchsvcrsnche von dreissig Schiitzendivisionen nnd zahlriechen Pan- Grenndieren ohne fcindlichen Widerstnnd durchgefiihrt vverden. Kampf- nnd Schlachtfliegervcrbnn-de, sovvie Fernkampfbuttcrien bc-kiimpften auch gestern bei Tng und ' Naclit Schiffsansammlungen und Aus-I ladungen im Raum von Anzio und j N e 11 u ii o, dabei wurde ein Handels-schift von 6000 URT dnreh Bo-nben-I trcffer versenkt, zvvei vveitcre Frnch-ter mlttlerer Grosse besrhiidigt. nostrelno baterijo so ludi včeraj dan in noč napadale zbirališča ladij in izkrceva-nja na področju Aniija in Nettuna. Pri tem je bila potopljena i bombnim zadetkom ena trgovska ladja s 0000 tonami, dva nadaljnja tovorna parnika srednjo velikosti pa poškodovana. Pri Cassinu so tudi včeraj trajali ves dan težki boji. Ponoven sovražnikov zcrverbiinden vereitelt und dem Fernd Bei C a s s i n o dauerten die schweren hohe Verluste an Menschen und Ma- Kampfe aneh gestern den ganzen Tog terial zuj;efiigt In den Kiimpfen der | uber an Ein erncntcr feindlicher Ein-letzten Tage hat sich hier die Sturm- , brncb bi|j in die Mjtte des Trummer- feldes von Cassino wurde durch das her-vorragende Grenodierregiment 211 im Gegenangriff wieder restlos heseitigt. Feindliche Flugzeuge bombardierten in der Nacht vom 12. mm 13. Februar die Stadt Rom, ohne militiirische Scha-den anzurirhten. Die Liiflvvaffe fiihrte In der vergan-fchfsgemTiss und vom Feinde "ungchin- j genen Nacht bei guter Siclit einen zusam- gesciiiitzbrigadc 244 besonders be-vvahrt. Bei Witebsk und nordlich Ne-wel brachen erneute heftige Angriffe der Bolschevvisten in erbitterten Kiimpfen znsammen. Zwischcn Ilmen- nnd P e i p u s -See setzten sich nnsere Truppen be Pri Dtibnu so uničile čete neke Auf dem i t o 1 i e n i s c h c n Kriegs- ' SJ^^npino.10 ^ Prmlrl° 8°Tie'Sk° I Bo5ni in bor,,ni ,e,aI ,er daH' Meil Pripjetom In Berezino so prenehali haljševiki s svojimi napadi. Tu sa našo četo s svo jo stanovitnostjo in podprto z bolnimi letalskimi oddelki ril III. januarja dn 10. februarja preprečile neprestane sovražne prodorne poskuse, podvzete s 30 strelskimi divizijami in številnimi oklepnimi oddelki, ter zadalo sovražniku težko izgube v ljudeh in gradi- vn. V bojih zndniih dni so je In roselmo . vdor do sredino eassinskih razvalin jo odlikovala 211. brigada oklepnih topov. j bil v protinapadu od odličnega 211. gre-Pri Vitebsku in severno od Nerlja nadirskega polka ponovno popolnoma oil-so v ogorčenih bojih propadli ponovni . stranjen. srditi bol-ševiški napadi. I Sovražna letala so bombardirala t Med 11 m c n s k i m in PeipoSklm Jo-' nofi od 12. na 13. lebrnar mesto Rim, zerom so so naše čete nn povelje in nc- nc da bi povzročila vojaško škodo, ovirane od sovražnika nmaknilo nadalje 1 letalstvo jc Izvedlo v pretekli noči pri na nekaterih odsekih. Mesta Lngn je dobrem razgledu strnjen napad_ mofnih bilo s lom v zvezi po uničen'« vseh vojno važnih naprav izpraznjeno. Na ostalih odsekih so sc iz'aIovili sovra'n:kovi napadi, dočim so naši napadi potekli uspešno. hojnih letalskih oddelkov proti Londo-nu. Z večjim številom razdiralnih in za-žigalnih bomb so bili povzročeni prostrani požari. Tri tedne bojev pri Nettunu DNB, 14. febr. (P. K.) Trije tedni so že, kar so se bili Amerikanci in Angleži Izkrcali pri Nettunu in Anziju z namero, da zavzamejo Rim, naie južno-ilalijanske armade napadejo za hrbtom in z uničujočo kotelsfco bitko končajo vojno v Italiji. Iz lega izkrcanja nastala bilka je po številnih dramatskih obdobjih še vedno v polnem razvoju, vendar pa je že na vsej črti vodila do najtežjih razočaranj za sovražnika in zadela na mostišču zbra-.., ,n . „ nim armadam izredno občutno izgube. Berlin. 14. febr. DNB. Med Pripjetom šnji prihod rezerv, je nudilo 40 ob boku že nekaj dri naT,re(hije nemški obko-in Berezino boljševiki že tedne skušajo prodirajočega sovražnika stoječih °'ileP- j ntveni obroč. Z vseh strani udarja težak dert in einigen Abschnitten wciter ab Die Stadt Luga wurde in diesem Zusammenhang nach Zerstorung der kriegswiclitigcn Anlagcn geriiumt. In andercn Abschnitten seheiterten feind- inengclasstcn Angrifl starker Kamplflie-gerverbande gegen London. Durch Ab-wurl einer grussen Zahl von Sprenc-unil Brandbomben wurden au?gcdehnto Briindc hcrvorgerulcn. Boji med Prip]e!em in Berezino prebiti nemške postojanke proti severu v nih grenadirjev pod poveljstvom nekega emeri na Bolirujsk. Nemški grenadirji, ki šleškoga poročnika skrajni odpor, da bt so bili branili svoja odporua gnezda in zadržali jedro boljševikov tako dolgo, maloštevilne trdne mostove v močvirjih, dokler ne bi mogel biti izveden proti- seči le nekaj majhnih vdonv, ki^pa so posegle rezerve v boj. so oklepni grena- pod nemškim nadzorstvom. V zadnjih dir j i prebili obkoljevalni^obroč^^zdini- , w]<> wwrafelJku v dneh je nastopil mrzli val tudi na tem močvirnatem ozemlju. Zato so Sovjeli oja-čili svo;e napade, toda tudi ta naskok je krvavo propadoL Težke izgubo so jih prisilile, da so vedno bolj omejevali svojo napadalno delovanje in končno dne 11. februarja popolnoma prenehali z napadi. Nemške čete eo izkoristile položaj in pre- zrli z Bavarci in nato s protieunkom zopet zavzeli staro glavno bojno črto. Severno žarišče zadnjih sovražnih napadov je bilo na mostišču Šazilki ob Be-rezini. Tam je bil sovražnik zbral več divizij, da bi prodrl preko zamrzle reko proti severu. Po sprememb polnih bojih jo končno boljševikoro uspelo ustvariti si ogenj na angloamerkške postojanko in nemška pehota, podprla z oklepniki, potiska svojo glavno bojno črto zopet nekaj kilometrov globlje v tr.ostiSčc. Že dne 9. februarja je bilo mesto Anriliia, središče zasedenega ozemlja, v hudih bojih zopet osvojeno, najsi je ludi ena sama razvalina, nad eno tretjino ozemlja, ki je bilo sovražniku v prvih dneh njegovega izkrcavanja prepuščeno, je že zopet dobljeno. Pod neprestanim ^ topniškim in oklepnim ocniem se sovražnik vidno vedno bolj mehča in slabi. Plen vojnega gradiva in ujetnikov, pri'elih pri nemških napadalnih sunkih, je ogromen. Podoba Izguba je bila za nasprotnika posebno boieslna, leži danes pod ognjem granat. To .ie peklenska presktišnja živcev z« gre-nadirje, oklepne lovce in pionirje, ki morajo ostali ču'.'č! v takšni toči g ran t. Pogoji vojskovanja na južni fronti ter na nottunskem mostišču so so tako zaostrili, da smo kaj takšnega komaj doživeli v ogromnih bitkah na vzhodu. Kjer sovražniku no zadožča množica tojtov, uporabi svoje močno letalstvo, in lo posebno proti zelo zamotanemu in na daleč razpreženemu sistemu nemških oskrbovalnih zvez, ki vodijo preko Alp in Ape-ninov skozi vso Italijo na bojišče. Redko vidi človek tako zbomhardirane cesto in železniške mostove, kot v rimski okolici. Težko je vsekakor tudi trpljenje ki ga mora zaradi sovražnega bombardiranja prenašati vojne nevajeno italijansko prebivalstvo. Da so bili prav preračunano bombardirani deli paoeško posesti v Castel Gandolfu, natrpani z begunci, je povzročilo morebiti najstrahovitejšo grozo in strah, ki je popade! neudeležene I tal Mane na novem bojišču. Stotino smrtnih žrtev je bilo žo odkopanih, številne nadaljnje stotine pa šo leže pod kade-čitni se razvalinami. Vojna v Italiji je poslala strašna. To Sovjetske bombe na švedske kraje Stockholm, 14. febr. Kakor porota Švedski generalni štab, je preiskava o bombah odorženih nad severo-šved-skim ozemljem pri llaparandi ugotovila, da jc bilo odvrženih skupno 17 bomb, od tega 8 pri llaparandi, iu sicer tako rušilne kot tudi zažigalne bombe. Kosi odvrženih bomb imajo sovjetske znake. Kakor javlja IT, l>o na podlagi teh ugotovitev švedska vlada vložila primeren protest pri sovjetski vladi. 430 mrtvih v Castel Gandolfu Mila no, 12. febr. Po tretjem težkem terorističnem napadu na Castel Gan-dolfo so doslej po italijanskih vesteh odkopali izpod ruševin popolnoma porušenih poslopij 430 trupel, ki so bila večinoma popolnoma izmaličena. Gre v glavnem za žene in otroke, ki so po-stuli žrtve sovražnega bombnega napada. Nad 100 oseb pa je bilo pri tem napadu težko poškodovanih. Trebljenje tolovajev Berlin, 12. febr. Vzdolž vse vzhodne jadransko obale in v njenem goratem zaledju nimajo komunistično tolpe nikjer miru Nemško in zavezniško četo jih povsod zasledujejo in razbijajo. Uspehi pri čiSčenju v zahodni Hrvatski eo se v teh dnevih Sc povečali. Tako je edinica neko kozaško divizijo pri Jastrebarskcm izsledila 120 mrtvih tolovajev, dočim je neka sosednja divizija pregnala komuniste la nekega okraja in zaplenila Številne strojnice V srednji Slavoniji je letalstvo uspeSno napadalo vozila in zbirališča komunističnih tolp. Berlin, 12. febr. V presenetljivem nočnem napadu so te dni pristali bavarski gorski lovci v prvih jutranjih urah na dolgom jadranskem otoku Dugi Otok. Večina boljševiških tolp jo pri izkrcanju nemških izkrcevalnih Čolnov zapustila otok na badoglievskih ladjah. Odpor, ki so ga tolova jske zaščitnice nudilo gorskim lovcem, je bil po kratkem spopadu hitro zlomljen. Nov potres v Argentini Madrid, 13. februar. Kakor javlja dopisnik ABC-ja iz Buenos Airesa, jo mesto San Juan v potok doletel nov potres. Trije sunki, ki so si v popoldanskih urah zaporedoma sledili, so bili enako močni kot dne 15. januarja, in so sedaj popolnoma razrušili mesto. Po doslej došlih poročilih jo bilo zasutih mnogo delavcev, ki so odkopavali ruševine. Vendar se predvideva, da jo Število smrtnih žrtev majhno. šle 'k napadu °d a"vržejo" s"o vražn ikove si le oporišče. Da bi ga odstranile, so nemške _____,„„;„ .-K^Kmo n« hoiiSčn čete napadlo pod poveljstvom nosilca nazaj in izravnajo vzbokline na bojišču. V boju za posamezna odporna mesta in mostove so bavarski in šlezijski grenadirji zadali boljševi'kom posebno težke izgube. jvasr »rasa s je, da ima sovražno poveljstvo težke skr- ... - - , ■ , . . bi, kako kriti izgubo in svoje sile tako pa tudi za nasprotnika, tako za Angleže preurediti da bodo utegnile dajati odpor ; kakor za Amerikance, ki že kažejo iz--— -- . . . ,r> t i , ; nomškim napadon:, ki se ponavljajo \% I redno občutljivost napram silovitosti nom- teškega kriza polkovnika Bojeja s pod- , raM.;h slrani fkega topniškega opnja, kateremu so pri poro topništva in niinometalcev Medtem ; Nasprotnikova moč obsitoia v feredno Nettunu na ozkem prostoru stalno izpo- i________Xrw a n r«/vnTv\rA Alflonflin trt« . ' . v. __— * ... ' " ko so udarne čete s podporo oklepnih to- | p^^^emTn^raznoteVem 7opniSt"vu7 S stavljeni. Popolnoma zmedeni in s kli-pov prodrle na nekem zelezmškeni nasi- £ 0(Jdelki gtrelja „a vsaUega grena- ! cem: »To je vendar samomor!« tečejo popu do sovratanih obalnih utrdb, so ostale -• čete naskočile sovražnikov bok. Po ogor- vdreti porioči v nemU^S^ZlSd^ lo vdreti v sovražnikove postojanke. Tako leči globlji vdor ki je ogrožal tudi so- je bilo izločeno sovražno moslisce, ki bi eednjo četo in s tem istočasno ves odsek, utegnilo postati opora za nadaljnje bolj- Ker se ni bilo mogoče zanesti na takoj- Seviske nastope. švicarska svarila pred bSjšsvizraom dirja, ki ga opazi na ozemlju, ter so tako ' gosto iz območja nemških granat, da pri-sunki in četni premiki možni skoro samo dejo v nemško ujetništvo in tako utečejo ponoči. Vse ozemlje okoli Aprilije, čigar bližnji smrti. Churchill in Stalin barantata o Poljski Ženeva, 12. febr. Diplomatski sode- i vjetska zveza ni pripravljena pogajati lavec »Exchange Tolegrapha« meni. da si s poljskim begunskim odborom zn lahko postreže s podatki o vsebini Sto- j ozemlja, ki jih smatra za popolnoma linovega odgovora Churchillu v zadevi 1 zakoniti sestavni del Sovjetske zveze Bern 12 febr. V »Basler National- | so bili šli tudi našim marksistom moč- poljsko-sovjetskega spora Dasi še »eru, ic. icur. v . . i živce. V svojih časopisih so ostro manjka uradno poročilo, tako pise ta ročne1 pom^sickepro ti bo^vi^nnraz- 1 napadali rdere.ajgi.atorja.No, sedaj sodelavec, lahko predvidevamo, da je širjevalnim težnjam. List spominja na rečne pomisleke proti^pU^^imjaz- -r—- •^li^,-no0vno do oboževanja v Stalinovi poslanici Churchillu ozna- vseea vzhodnega. Na čelu koraka zopet fen sprejem Curzonove črte z odgovar- list, tvorilo revolucionarno bi naj pomagalo razplamteti revolucjo- nosti ^vrope. narni požar ne samo v Švici, temveč v vsej Evropi. Spletke teh Sovjetov ao brez dvoma vplivale tudi na taktiko generalne stavke v novembru 1918. Ta sovjetska delegacija, ki je bila zaradi tega takoj izgnana, je Švico prvikrat ------- --------- postavila pred dejstvo zvijačne zveze torpeda sta v nedeljo 6. februarja zju- i med diplomacijo in peto kolono. Delo- : trm 17 miti nrl Kroto. ootooile veciol jem pismu ostro kritizira posamezne a ...... . člane poljskega begunskega odbora, odvisno od »poljske vlade«, da se poda Stalin je še enkrat jasno izjavil, da So- na novo pozitivno pot Uprava južae Italije Rini, 12. febr. Vrhovni poveljnik zavezniških sil na Sredozemlju general Wilson je izdal uredbo, |*> kateri liodo nekatera ozemlja južne Italije podrejena takozvani Badoglijevi vladi. Vendar pa je to vezano na pogoj, da bodo ta ozemlja smeli upravljati zgolj tisli italijanski uradniki, ki so gojili simpatije do Atiglaanicriknn-ccv. Dalje j? značilno, da K tem ozemljem ne spadajo strateško važni otoki Pantelleria, Lampedusa in Linosn. Kakor poročajo iz zavezniškega glavnega stuna v južni Italiji, so med Angleži in Amerikanci zavoljo teli otokov resna različna mnenja. Dočim zahteva Anglija to otoke kot dopolnilo svoji trdnjavi Malti, jih hočejo Amerikanci zgraditi kot oporišča svoje ves cvet prepredajoče nircžc. Kratka poročila Ženeva. O naraščanju sovrnžnosii napram Židom v Angliji poroča londonski »Dailv \Vorker«. Tako so bilo ponovno slone hiš v londonskem mestnem okraju llackney polne Židom sovražnih napisov, kot n. pr. »Židovska _________________ vojna!« ali »Te vojne so krivi židje« in o katerih lahko trdi, da jih je svoje- itd. Kakor ni pričakovati drugega, so časno lord Curzon smatral za del So- po mnenju lista te napise načečkali vjetske zveze. I »fašisti«. Diplomatski sodelavec »Exchange | Madrid. »Katoliška Španija vidi v Telegrapha« nadalje poroča, da so se s t r i k n i nevtralnosti Vatikana zgled za Mla pričela pogajanja med angle- fivoje |astno mednarodno zadržanje.« vlado in poljskim begunskim od- ( ^ temu zaključku prihaja »Arriba« v Vendar pa Angleži ob teh raz- ; uvodniku o nedotakljivosti uevtralno-govorih izjavljajo, da je sedaj končno slj Vatikana Ladja z badoljevskimi ujetniki potopljena Lorltn, 12. febr.. Dva podmorniška ...peda sta v nedeljo 6. februarja zju- --------------, x. i traj 17 milj od Krete potopile vccjo la z lastnimi agenti, deloma 7, domači- nemško prevozno ladjo. Na krovu la-„i je oskrbovala visokopolitične pos'.e d je je bilo 3173 badoglievskih vojakov, rurajia m V40UUUil ^^ „„ tuje velesile v Švici na račun Švica pro- nekaj nemških stražnikov in 34 članska te dni gjcer pa ni p0|rcbno tudi pri neti Švici. Bila je primer diplomacije, ki posadka. Ker se je ladja ze o hitro po- g0t0v.0sli teh dni ZSriabiti miru, kajti, tako zastruplja odnose med državami in topila, so utegnili rešiti zgolj j27 [tali- ugotavija ijslj po dosedanjih izkušnjah je onemogoča sleherno zaupanje. Povsod janov ter del stražnikov m posadke, jfinsl{a §„ vedno »dobro skozi prišla« ter so Sovjeti počenjali isto igro in jo raz- 2646 badoglievcev pa je utonilo. K te- ^ urno z(>pet g^jia na noggt da v pra. vili v svoj lastni sistem. j mu napadu sovražne podmornice na vem tresku najde svoje pravo pot. List nejših točk, ki izhajajo iz bitko pri Cas-Bern 12 febr švicarski list »Der i prevoz italijanskih ujetnikov je zve- >HufvudstadsbladeU izjavlja, da bi mo- sinu, tako piše nek ameriSki poročevalec, ma ni Finsko vprašanje v ogledalu tiska Helsinki, 12. febr. Od zimske vojne, tako ugotavlja list »Helsingin Sanomat«, Finska ni vzbudila takšne pozornosti ko svojo zadnjo >priliko«. Edina prilika, ki jo kdaj obstajala, ima neprijetno podobnost z Italijo. Toda ni v interesu Finske, da bi spremenila svojo državo v bojišče med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. K na-padom sovjetskega tiska na Finsko pri- 0i^.jn pominja list, da s takšno zlagano sovjetsko kritiko ni bilo ničesar pridobljenega. Ameriški glasovi h Cassinu Stockholm, 12. febr. Ena najmarkant- šonghaj. »S presenetljivim mirom in prcniišljenostjo motri nemško vrhovno poveljstvo položaj in presenetljiva je tudi odporna moč nemških čet na dolgih bojnih črtali,« piše vojaški strokovnjak šanghnjskega lista »Zaria« k bojem na vzhodu. Pariz. Anglo - ameriška letala so bonibardirluki v nedeljo |>opoldne več v ^kraju Sejne Infcrieure. Po oboževalci Sovjetov. List piše med drugim: Odkar so postali na vzhodu Sovjeti ofenzivni, utegnemo v taboru »to Bund« ostro obračunava s švicarskimi ' del mednarodni poročevalski urad šc raU bm Find veg k0 ljudjei' ^ ne bi to je zmožnost nemškega vojaka za borbo, naslednje podrobnosti: I intenzivno obdelovanje, kateremu so se- , in sicer borbo v uničujočem ognju. Ta prevoz jc bil eden izmed običaj- daj z vseh strani izpostavljeni, moglo iz- Severnoameriški časnikar na dolgo nih ujctni.ških prevozov med Egejskim vajati nanje nikakega učinka in to v do- ' opisuje ogorčene boje za Cassino, v ka-varišev«. in to posebno v njihovem ti- ' otočjem. Nasprotniku so že zdavnaj bi, v kateri stoje pred tako očitnimi ne- tere je bil Amerikanre brez s eherne sku, v naraščajoči meri zasledovati du- j znane tukšne vožnje z italijanskimi varnostmi. Finski narod pa lahko z mi- | potrebe pognal njihov lažnivi predsednik, hovne prekucljaje, ponižno oboževanje ' ujetniki na krovu. Ladja je bila potop- rom pričakuje ukrepe odgovornega »stalinizma«, komaj zadržano histerično ljena ob belem dnevu in stotine ujet- žavnega vodstva, navduševanje in odvratno klečeplaze- " "" * ~J! nje pred rdečini prestolom v Kremlju. Ni bilo vedno tako. Spomniti se je treba samo časov grozovitih moskovskih procesov proti visokim boljševiškim politikom, uradnikom iu vojakom, ki prvih poročilih jc bilo v nekem majhnem niestu razrušenih 30 hiš in cerkva. 50 oseb je pokopanih pod razvalinami. Doslej so potegnili izpod ru?c-vin že 10 trupel. Stockholm. »Pravdin« člnnek proti poljskim beguncem v Londonu, tako poroča Reuter, prinašajo vsi ostali sovjetski listi dobe-r 'no. Listi pri-občujejo tudi vest o prepovedi izhajanja poljskega tednika »Wiadomosci Polskic«. Lizbona. List »Voz« ugotavlja, da sla London in VVashington že zdavnaj opustila vsa prizadevanja, da bi se zo- | se jim je prikazovalo. >Od boja utru- nVkov je bilo za časa torpediranja," ki Stockholm, 14. febr. K stalnim zavez- jeni in krvaveči ameriški vojaki in oklep- . . - je bilo izvršeno iz največje bližine, na niškim poskusom, da bi iztrgali Finsko niki,« lako piSe ta časnikar, »so nadalje- pcrstavi « boljševiškim rah evam. Prl- gornjem krovu. Poveljnik sovražne pod- iz bloka na slrani Nemčijo se borečih za- vali pot skozi nekaj nadaljnjih hiš. To jo slo je tako daleč, da anglosaksonski mornice «5 j- torej «nora1 biti n« j""- vernikov, p!5o iSloc.ltholms Tidningen«, bilka od hišo do hiše, od sobe do sobe. velesili tudi tedaj molčita, te gre za iT- nem o daljnosežnih posledicah tega . da je od' zahodnih velesil kaj enoetran- Iščemo varujočo steno. To jo bitka za rečno nezakonito zahteve 111 namere torpediranja. 1 sko, če izjavljajo, da jo Finska zamudila V3ak kamen.« Moskve. Slovensho dijoštvo manifestira proti komunizmu Ljubljana, 14. febr. V nedeljo, l\ februaria, so dijaki ljubljanskih gimnazij na lepo uspelem zborovanju pokazali svoje prolikoniu-nislično prepričanje iu trdno voljo, s svojimi mladimi močmi pripraviti narodu lepšo bodočnost, novo dolw> reda, miru, pravičnosti in bratske ljubezni. Zl>orovanja, ki se je vršilo v lepo okrašeni frančiškanski dvorani, se je udeležilo okoli 700 dijakov z vseh ljubljanskih srednjih Sol. Prezidenta generala Rupnika je zastopal šef propagandnega urada g. dr. 1'uš. Kot zastopnik domobrancev pa se jo zborovanja udeležil iioročnik gosp. Stanko Kociper. Prva točka na zborovanju je bila recitacija Cankarjeve črtice »Le v veri jo moč in zmaga«. beseda, ki jo je Cankar pisal pred vrč kot dvajsetimi leti sredi hudega trpljenja našega naroda, se sliši danes spet, kot bi nam bila napisana za naše dni, ko nam je tako potrebna vera v vstajenje posameznika, naroda in človeštva. Tudi danes nam je treba vedeti, da nobena solza in nobena kaplja krvi ne bo prelita zaman, ampak bo vsaka prispevala k našemu lepšemu življenju, ko bomo preizkušnjo prestali. Počistimo zadnje ostanke komunizma s srednje šole Sedmošolec Kobal je v navdušenem klenem govoru izrazil voljo slovenskega dijaštva, da iztrebi zadnje ostanke komunizma s srednjo šole. Slovenska dijaška mladina ni slala ob strani v odločilnem boju, ki ga danes bije naš narod. Turjak, Grcariee, Grahovo, Velike Lašče, velika epopeja slovenskega ljudstva, ki jo branilo svoje pravice, je tudi velika pesem o žrtvovanju slovenske mladine. Žrtve, ki so padle tam, so govorile poslednjo zupoved: uničite komunizem med slovensko mladino. Dijaštvo jo razumelo klic padlih tovarišev in je zvesto vršilo njihovo oporoko. Pokazalo je, kar misli o komunizmu, ko se je v velikem številu vpisalo k domobrancem, ko jo postalo nosilec borbenega poleta in prerojenega duha za srečnejšo bodočnost naroda. Komunizem, ki je naskakoval šole v kulturni obleki, spretno zakrinkan, se je vštel. Ko so po ljubljanskih ulicah padali pod zločinskimi kroglami prvi borci proti njemu, se jo tudi med dijaštvom vzbudil odpor proti njegovim zločinstvom. Dijaki, ki so podlegli komunistični propagandi, igrajo danes nadvso žalostno vlogo: to so pol i t ko mrsarji in sekretarji komunističnih tolp, ki izvršujejo največja zločinstvu nad nu-rodom. V/roki tega segajo dvajset let nazaj. Dvajset let je kulturni boljševizem rušil najobčutljivejše celice slovenske inteligence in vzgajal med di-juki morilce in zločince. Danes se slovensko dijaštvo zahvaljuje podpornikom in vzgojiteljem za pomoč v iiorbi, ki jo je moralo izvo-ievati. Obsoja pa vso zvodnike in Krive preroke, ki so hoteli iz narodovega dijaštva napraviti narodovo grobarje (klici: Dol z njim.i!). Enodušno zulitevn, da sc iz vzgojnega in javnega življenja odstranijo vsi škodljivi činitelji, ki zavajajo našo mladino v boljševiški prepad. '-Ko izpolnjujemo veliko oporoko «vrtjih mrtvih, gori v nas tista volja, ki je vodila naše junake nn turjaških stolpih, na suhorŠkih barikadah in še na toliko drugih krajih slovenske zemlje, to je tista volja, ki pozna eno samo geslo: zmagati in uničiti komunizem do kraja! (Dolgotrajno ploskanje.) Po govoru so dijaki zapeli »Regiment po cesti gre«. Sledil je parmi-nutni odmor, nato pa se je zborovanje : idaljevalo. V novo debo— z novo mladino G. urednik Marn je pokazal na umiranje starega sveta. S starim svetom, ki umira, pa umira tudi črv, ki ga jo razjedal — komunizem. Na razvalinah starega sveta bo vstal nov svet, kateremu je komunizem že zastarel. Za graditev novega sveta nam je potreben program. Za novi svet no bo zadosti, če bomo pozidali ruševine in popravili ceste. Najprej bo treba pravih idej, pravega duha. Novi svet po novih idejah bodo mogli graditi le čislo novi ljudje, ki s starim svetom niso imeli opravka, ki niso delali krivic starega sveta, n tudi niso poskušali — kakor komunisti — teh krivic odpravljati s krvavimi prevrati. Z delom za novo (IoIki pa moramo začeti že danes, s spoznavanjem resnice in pravih klej, z oblikovanjem novega človeka. Za obnovo našega naroda potrebujemo poštenih uradnikov, skrbnih, vestnih pro fesorjev, ki se bodo zavedali odgovor Dijaška mladina je srco naroda. Dokler je zdravo srce v človeškem te-lesu, je to močuo in kljubuje navalu bolezni — kadar pa srcc opeša, jo smrt pred vrati. Podobno jc z narodom in njegovo dijaško mladino: zdravo, idealna, za dobro in lepo navdušena, z zliorovanja, ker vidi v njem dokaz, da » Tndi današnje zborovanje je nov Rupnik, ki si je upal vzeti v roke vod- narodom tesno povezana in ideološko mladina prav razume svojo dolžnost, dokaz usmerjenosti naše mladine. To stVo, medtem ko so vsi drugi voditelji1 pravilno usmerjena dijaška mladina zborovan je je zgodovinski dogodek, oklevali. Mladina se je strnila za njim I pomeni narodovo moč in veliko odpor- Včeraj so v frančiškanski dvorani stotine ljubljanskih srednješolcev dale izraza svoji volji za graditev novega sveta »Novi svet po novih idejah bodo mogli graditi le čisto novi ljudje, ki s starim svetom niso imeli opravka...« Narod in dijaštvo Gospod predsednik se zaveda, da zavisi bodočnost naroda zlasti od dijaške mladine. On, ki je v najusodnejših in najtemnejših urah zgodovine našega naroda prijel za delo in prevzel nase odgovorno nalogo, ve, da je potreben pri tem delu podpore mladine (klici »Živel peneral Rupnik«!). Mladina je kakor srce naroda. Dokler je srce zdravo, je organizem močan in odporen proii ranam in boleznim. Ko pa začne pešati srce, je to znamenje, da ponehava življenjska odpornost organizma. Isto je z narodnim življenjem. Dokler je mladina zdrava, se ni treba bati za obstoj naroda. Ko pa se začne mladina kvariti, ko zapade škodljivim, pogubnim tokovom, je v nevarnosti ves narod. Komunizem se je dobro zavedal pomena mladine za svoje gibanje. Zato se je na vse kriplje trudil, da bi mladino pokvaril in pridobil na svojo stran A sc je temeljito vštel. Slovenska mladina se je odvrnila od komunizma in je odločno pokazala svojo voljo, da ga iztrebi, ko je pometala komuniste iz svojih razredov (klici: »Smrt komunizmu!«). sni je dijaštvo z njim spontano pokazalo sa zalo svojo voljo, uničiti komunizem. Ko sc je zbralo, da manifestira svojo voljo, je izvršilo svojo dolžnost do naroda in je pokazalo, da je prav razumelo klic čusa. | V imenu domobrancev je govoril g. poročnik Kociper. Njegov nastop je j dijaštvo silno navdušil. Ves čas so ga prekinjali klici domobrancem, pritrjevanje in ploskanje. | I »Vesel sem,« je dejal govornik, »da lahko pozdravljam cvet našega naroda v imenu slov. domobranstva.«. Tovariši, ki stoje na straži in branijo našo zemljo pred zločinci, so lahko mirni, ker vedo, da jc zaledje trdno povezano z njimi. Dvajset let so je okoli našega narodnega telesa ovijala kača, dvajset let so nam uničevali življenje. Za domovino in vero v Boga se borimo. Pri tej borbi smo pustili v stran vse ozire. Ne bomo ee ozirali na pljunke, ki lete na nas. Pred očmi nam je lo slovenska zemlja in nad njo Bog. V Iiorbi, ki smo jo začeli v tako _ jc strnila za nj knkor en mož, da se bo borila proti zverinam v človeški podobi za novega človeka, človeka po božji podobi. V tejr_ borbi ne dopušča nobenega ner-paštva, ampak gre radikalno naprej, | da pripravi slovenskemu narodu bo- dočnost. Po govoru g. Kocipra, ki je žel vihar navdušen ja, so zborovalei zapeli še »Hej Slovenci« in zliorovanjo je bilo zaključeno. iaS5!IFV«S»B01«!BBB0BB»'aBBBBa Največje veselje bo mladim in starim napravil lepi roman z 200 slikami » 1 tf ft M H 0 E « Dobite ga v vseh knjigarnah, pa tudi v uredništva »Slovenca«. temnih trenutkih, nas vodi general SBBnSBBBBflBBOBBSIBBBBCBBBBB Kmečka dekleta in žene za oSinovo domov V okviru ženskega odseka Kmečke pomoči se je pričel danes v vili »Isis« trimesečni kmečko-gospodinjski tečaj delu In skupnosti, ki so jo potom ponesle na 6voje domove in jih oživolo z novim duhom dela in življenja. Ta vzajemnost, skupnost in lastna želja so našle tudi pri oblasteh in podpornih ustanovah, brez katerih bi so ta tečaj ne mogel vršili, polno razumevanje, Ljubljana, 14. februarja. Slovenski kmečki človek je v Časili največje narodovo preizkušnje in žrtev ' doprinesel neovrgljive dokaze močno volje do življenja in dela za narodov blagor in njegovo boljšo bodočnost. Kratki od- Sffl T^rsfflMC i 3E-? fe-Hasa-M^ begunca daleč od kmečkega doma, ki so ga številni Kotranjci, Dolenjci ln Balo-kranjci morali zapustiti zaradi odkritega nastopa proti uničevalcem slovenskega življa in narodnegn gospodarstva. Prav želja do življenja našega naroda in gospodarska obnova sta našemu kmetu-beguncu temeljna misel vsega dela v gostoljubni Ljubljani, kjer so pripravlja pod skrbnim okriljem Kmečko pomoči in njenega vodslva s predsednikom g. 8ku-Ijem K. na čelu za povratek na svoje do-movo in na obnovo naše opustoSene do-žele. Kmečka pomoč je s svojim delom zajela ves kmečki živelj, ki je v njej našel zaslombo in podporo. Prav zaradi tega dejstva lahko zatrdimo, da je poslala organizacija življenjska tvorba, kl bo tudi v bodočnosti ostala trpeči slovenski kmečki duši vodnica, ker mu jo pomagala v najtežjih dneh. Ze zadnjič smo poročali, da »o ▼ okviru Kmečke pomoči ustanovili tudi ženski odsek. Iz tega odseka je prišla pobuda za organizacijo kmečkih gospodinjskih tečajev. Take tečaje so prirejali tudi v prejšnji vojni, ko so trpeče slovenske matere morale t doma ln i?knU zavetja drugod. Trpljenje jih jo združilo v »Isis« na MvSi Komenskega ulici, podporne ustanove pa so za uspešno izvedbo tečaja dale podporo in pomoč. Tečaj so je pričel danes ob 9 dopoldne. V dvorani Akademskega kolegija, kjor so se zbrali številni podeželski župani, tečajnico in zastopniki oblasti: načelnik kmetijskega oddelka in«. Poik-or-! prfvodsfvu tečaja 'samega', nik, načelnik socialnega oddelka dr. Ko*i,1 dočnost, ko so bodo našo slovenske žene spet vrnile domov. Val navdušenja Je zajel dvorano, ko je inž. Podgornik pozdravil zbrane v imenu predsednika generala Rupnika, jiokrovitelja Kmečko pomoti in vnetega podpornika kmečkih beguncev, j Predsednik Delavske zbornice in Po- I krajinskega podpornega društva dr. Alu-jovič je v pozdravnem nagovoru zagotovil vso pomoč pri stremljenju vsega dela Kmečke pomoči, ki naj bi postala središče kmečkega življa tudi v bodočnosti in zravnala prenad mod našim kmečkim stanom in meščanstvom. Tako sa je pričel danes v Ljubljani kmečko-gospodinjski tečaj. Od nekdanjih sličnlh tečajev je drugačen med drugim ludi v tem, da so prišle sedaj kmečke žena in dekleta v meslo, nekdaj pa učiteljice na deželo. Prav gotovo pa Je, da bo rodil lepo uspehe, ker je zanj mno^o dobre volje pri tečajnicah, kakor tudi nost — bolno, v materializem zakopano, od naroda odtujeno in v tuje, krive ideje zapeljano dijaštvo jc za narod usodno znamenje njegovega propada. Komunizem, in v zadnjem času nje. gova maska OF, je lela in leta narodovo | srce načrtno zastrupljevala, ko jc ne-I vidno vcepljala slovenskemu dijaštvu v njegove vrste kali komunistično-ma-terialističnili protiuarodnih ter proti-verskih naukov. Ko so te kali pognale, se je narod v navalil komnnistične revolucije začel stresati v smrtnih krčih — zakaj strahotno bolno je bilo njegovo zastrupljeno srce — dijaška mladina. Toda na srečo — slovenska dijaška mladina se je v veliki meri v zadnjem hipu zavedlo, kaj je njena zgodovinska naloga: da premaga v svojih vrstah komunistični strup in ga izloči, sama pa spet postane krvavečemu narodu zdravo srce, ki bo z močnimi utripi poganjalo kri po narodovem telesu, da se zacelijo težke rane, ki jih je zadala komunistična revolucij«. To mladino predstavlja danes proti-komunistično slovensko dijaštvo. Ona jc s svoio odločno borbo no zavodih in razredih in s svojim sijajnim zborovan jem v nedeljo pokazala, da so imeli prav tisti, ki so verovali v ljubezen dijaške mladine do naroda, v njen neskaljeni idealizem in požrtvovalnost ter v njeno neizprosno voljo in etično zdravje, da »utre zlo in pomaga dobremu do zmn .o. Današnji dan je velik zgodovinski meinik: v srcu slovenske zemlje, v Ljubljani je naša mladina, ki bo nekdaj vodila narodno občestvo, jasno spregovorila v najtežjem trenutku narodovega življenja; obsodila je laž, prevaro, grobijo in zlo, za ideal si je postavila resnico, in pra-I vico, dobroto in lepoto. Zato naš narod ne bo propadel — ker propasti nc more. Dijaška mladina ; — njegovo srce — je spet krepko nda-; rilo in pognalo kri no narodovem telesu. Nič več strahu! Vstali smo iz težke bolezni in sedaj gremo prečiščeni, prekaljeni ter pripravljeni zn vsok napor in vsako žrtev v novo dobo lepših bo-1 dočih dni. predsednik Delavske zbornice dr. Alujo vič, zastopnik Zimske pomoči g. Dem Bar, zastopnik Rdečega križa, predsednik Škofijsko dobrodelne pisarne dekan monR. Škrbee, svetnik Mrkun, škrabec St in drugi, je pozdravil nazvoče najprej predsednik, Bvetnik Skiilj Karel, za njim pa je spregovoril načelnik g. inž. Podgornik. Topli aplavzi navzočih predsedniku, divizijskemu generalu Kapniku in zastopnikom podpornih uslanov so bili živi izrazi hvaležnosti vsem, ki so pripomogli, da se je trimesečni gospodinjski tečaj pričel. Načelnik g. inž. Podgornik je nagovoril zbrane z besedami ljubezni do slovenskega kmečkega doma, ki bo prav po teh dneh pustošenja in gospodarske obnove tako potreben dobrih gospodarjev. Se bolj pa dobrih gospodinj. Orisal jc poslanstvo gospodinjsko-kmečkih tečajev, njih zgodovino ler njihov pomen za bo- Zdravsitaa podeželskim bsgisEcem Kmečka organizacija za Ljubijan. pokrapo »Deutsche Adria Zeitung« objavlja v ske stanovske svoji številki z dne 12. februarja na- , oskrbo živilj. slednje: Da bi kmetje Ljubljanske pokrajine imeli svoje zastopstvo, je der Obcr-ste Kommisar in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« izdal odredbo, ki pravi: Obnova poljedelstva v Ljubljanski pokrajini zahteva združitev v poljedelstvu zaposlenih ljudi in ustanovitev organizacije, ki bodi temelj za delo kmečkega prebivalstva. Za Ljubljansko pokrajino so usta Ljubljana, 14. febr. Poleg drugih pomoči, ki jih mesto Ljubljana nudi zadnje mesece številnim beguncem z Dolenjskega in Noiranjske-ga in o katerih, kakor o preskrbi, o raznih tečajih itd. smo že poročali, je med najbolj važnimi tudi pomembna zdravstvena pomoč, ki so je deležni prav vsi begunci. V raznih poslopjih, kjer so begunci bili oziroma so šo nastanjeni, so bili vsi zdravniško pregledani, ne glede na starost in spol. Vsi mladi moški, ki so se prijavili za domobranske vrste, so bili seveda pregledani po vojaških zdravnikih. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so imeli kako zastarano bolezen ali telesno hibo in so bili zaradi tega spoznani za trajno ali začasno nesposobne za vojaško službo. Vso te so domob-an-ski vojaki takoj poslali v bolnišnico, v kolikor jih ni bilo mogoče zdravili zunaj. Prav tako se je zgodilo tudi z drugimi begunci, ki ne pridejo v pošlev za vojaško službo. Marsikateri kmečki Človek pri svojem ... delu ni posvečal toliko važnosti kaki svoji in zastopnik kmečkih' delavcev, krnCč- ! bolezni aH telesni okvari ter Jo je zanemarjal, sedaj pa je svoja bivanje v Ljub- zavesti, tretji pa za .oskrbo z živili. I Vsak kmečki zastopnik ima oh strani sosvet. V tem so njegovi namestniki kc mladine in zastopnica kmečkega ženstva. V sosvetu pokrajinskega kmečkega zastopnika pa so še okrajni kmečki zastopnik, v sosvetu okrajnega zastopnika pa so občinski kmečki zastopniki. Pokrajinskega kmečkega zastopnika in okrajne kmečke zastopnike imenuje šef Pokrajinske uprave, občinske kmeč- ljani po uvidevnosti zdravnikov in dru-rih uslanov uporabil za temeljito zdravljenje. Marsikateri kmečki človek na primer dobi pri svojem težkem delu kilo, pa se sploh ne zmeni za to in mu ta okvara stalno raste, dokler no prične ogražati vsega zdravja in celo življenja. V Ljubljani so morali vsi begunci s to napako v bolnišnico in se podvreči operaciji. Tako vrste operacije niso prav nič nevarne in Jih vsakdo prenese. Begunci .. . ... kc zastopnike pa imenuje pokrajinski navija kmečko zastopstvo, in sicer za kme-ki zas, ik, pospeševanje poljedelskega in gozdne- c]ane sosveta pri pokrajinskem -------- „.— gu gospodarstva ter za strokovno, so- j knieekera 7nstopniku imenuje šef Po- ' so zato zelo hvaležni zdravnikom in bol cialno, moralno in kulturno vzgojo .... • • • 1..... kmečkega prebivalstva. Kmečko zastopstvo se tleli v pokrajinsko kmečko zastopstvo, v okrajna kmečka zustopstva in v občinska kmečka zastopstva. Na čelu pokrajinskega kmečkega zastopstva je pokrajinski kmečki zastopnik, na čelu okrajnega kmečkega zastopstvu je okrajni kmečki zastopnik, na čelu občinskega kmečkega zastopstva je občinski kmečki zastopnik. Vsak kmečki zastopnik ima tri namestnike. Prvi skrbi za pospeševanje poljedelskega in gozdnega gospodarstva, drugi za pospeševanje poljedel- krajinske uprave, člane sosveta okraj- ( nih kmečkih zastopnikov imenuje pokrajinski kmečki zastopnik in člane občinskih kmečkih sosvetov pa imenuje okrajni kmečki zastopnik. Pri izvajanju kmečkemu zastopstvu pristojnih nalog pomaga tem kmetijska zbornica, organizacija kmečkega zu-družništva in »Prevod«. i Sef Pokrajinske uprave v Ljubljani je pooblaščen kmečkemu zastopstvu j priključiti obstoječe poljedelske in gozdarske organizacije nli pn te razpustiti ter v ta namen izdati zakonita določila. Sef Pokrajinske uprave bo izdal potrebne predpisa za izvedbo te odredbe. Kova župana na Reki in na Sušaku , _ , , . »Deutsche Adria Zeitung« prinaSa v Jenih oblasti. Prof. Slrola pozna potrebo n^i1«;^™6,! l»°t T«ko M nlosk«' RV°U Številki z dne 12. februarja poro- svojih soobčanov, prav tako pa tudi go- Pl; £ I 2U0, v katerem pravi: ' spodarsko nalogo Reke in je dober po- nišnici, da so jim omogočili vrnitev zdravja. Celo na kliniki se s!a'no zdravi nekaj takih bolnikov. Prav lako so zdravniki 6 pomočjo ali z nasveli in zdravili vrnili zdravje marsikateremu beauncu, ki jo imel drugo poškodbe, recimo poškodbe na okončinah začetke notranjih bolezni, kakor recimo sušice, slnbokrv-nosti, vnetje slepiča, Basedovo bolezni in podobno. Begunci so za prejeto zdravniško pomoč zelo hvaležni ter no morejo prehva-lili ljubljanskih oblasti, ustanov ln zdravnikov. kl so jim omogočili zopetno zdravje, lako da so čas svojega neprostovoljnega bivanja zdoma in v Ljubljani tia nek način Izkoristili sebi v prid. Ta zdravniška pomoč pa nI koristila snmo prizadetim samim, temveč pomenja tudi nje); potrebujemo inteligence, ki bo pravi: V slavnostni dvorani mostno hiše na vse svoje moči posvetila narodu. Ta- i „ ,. . , ., . .. „, _ . *..„„„ „„ «.1,. 11. „„ ___i; : Reki ie bil umeščen novi župan za Keko ko inteligenco pa bomo imeli, če bomo | in —, R|w0 ie šlo lo za notranje pri- sončne in suhe dni, po navadi brez mra- mere bolezni, poleg drugih pa Je prepe-za. Prejšnji teden pa se je vreme v to- 'j®' s kolodvora v bolnišnico nekega liko spremenilo, da je zima vendarle Alojzija Gelzeta iz Ribnico. Tega so ko-prlšla nekoliko v goste, čeprav s »krom- nuimsti ustrelili blizu Ribnico v trebuh, nim snegom. Zadnji nedelji no moremo t«.1«0 (,a >ma nevarne poškodbe. — V reči, da je bila snežena, saj jo od prejš- Ljubljani jo trenutno tudi nekaj grških njih dni ležal po poljih in vrtovih le za voJn'h povratnikov, ki se t dovoljenjem prst debel sneg, ki niti za sankanje ni nemških oblasti vračajo iz bivšega italt-bil več dober, po ljubljanskih cestah in janskega vojnega ujetništva v domovino. strehah pa je še ta skopnel. Vendar je pot je seveda dolga, saj morajo nekateri ter jo jo dala na razpolago manjšini bilo v nedeljo suho mrzlo vreme, posebno prehoditi velik del Italije in ves Balkan- j prodajalcem na trgu. — Trg je dobro prijetno za sprehode in to je res zvabilo skl polotok po dolgem, preden pridejo v , založen z zdravim domačim in goriškim mnogo Ljubljančanov k posameznim toč- domači kraj. Ti Grki so sami nekdanji j česnom, pač pa je žo pričelo pritnanjko- kant kamor se oač radi no navadi po- preprosti vojaki, ki razen grščine in ne- ' vati zdrave čebule, kar jo za sedanji čas , , , , So r nedeljah ^poldne Tudi £a kaj italijanskili besed, ki so jih ujeli v umevno. Včeraj je neka kmetica proda- . »lavčka«. To slovensko delo jo najbolj znano zabavišča so b^ nabito potna, saj eo ujetništvu, ne obvladajo nobenega dru- | jala jerbas domače čebule, ki je hitro šla ln največkrat izmed vseh n« sporedu. De-bile vstopnice po večini že v soboto raz- Rea jezika in je sporazumevanje z njimi | v denar. Drugače pa so se moralo go-prodane. To velja za Dramo in Opero, ! težko. Domače oblasti so jim šle zelo na spodinje zadovoljiti z goriško čebulo, ki pa tudi za vsa štiri kinematografska gle- roko ter so jim po nekaterih šolah, ka- jo je sicer dovolj, toda žo močno kali. dališča, kolikor jih pač imamo v Ljublja- kor na Ledini, na učiteljišču in drugod j Veliko zanimanje jo vladalo včeraj za nI Tudi javni lokali so bili zlasti v ne- preskrbele za silo prenočišče in potreb- : kislo repo, ki .jo jo neka kmetica iz ljub- deljo dopoldne in pa proti večeru polni no hramo, enako kakor dobivajo domači , ljanske okolice pripeljala 3 velike škafe, pnmJer.o s plesom, knt obiskovalcev. Tako Je zopet lepo minila begunci. Neki 48 letni Mihael Lipers, j pa jo je hitro prodala. Tudi nekateri razgibanost In pestrost, ena izmed predpustnih nedelj skromno bivši grški vojak, pa ni bil vajen ljub- drugi prodajalci so imeli včeraj nekaj PolajnarJeva, LipuMek, in mirno ter brez razburjenja, kakor se ljanske poledice ter je v nodeljo v Slom- | kisle repo na razpolago in jo prav tako n°veo, Kržotova. Dirigent Samo nnbnd. ro-ta sedanje čase spodobL l 8kovi ulici tako nesrečno padel, da si je hitro prodali. E- rroIlh- koreogrnf inž. P. Oolovin. assaMBM9S"*3tiUMnMaaBM satelj gradišča nekih Hrvatov Ignacij Horvat v črtici »Zvonar je krive. Posebno pozornost bude mlaji! pisa-| telji, ki so nastopili v zadnjih časih ter na9 vodijo v gore, v kraljestvo Zlatoro-je Nedeljko Subotič (roj. 1884) — naj- se s tem zbornikem šele afirmirajo. — p0V0t kjer lahko prisluhnemo, kako ži-mlajSi pa fr. Auguštin Augustinovič (roj. Težko je reči o njih, kako se bodo raz- va|j govorijo in kako sodijo o človeku. 1917). N. Subotič je prispeval »Legendo vili. Ti mladi so: Hrvoje Bor (fra Ljubo- jz knjige diha velika ljubezen do domačo o Marijinem slikarju«, tudi pri nas znana mir Grgič), Zvonimir Remeta, Ante Ja- zemlje in do živali, ki oživljajo naš gor-pisateljica Sida Kosulič črtico »Njegova kšič, Branko Klarič, o. Rajmund Kupareo ski 6vet. Marsikomu bo knjiga vzbudila lastica«, kjer govori, kakor zna samo in Tin Tinovič (fr. Auguštin Augustino- jCpe spomine, ona. o materini ljubezni. Realist Narcis vič). Jakšič, Reroata ln Klarič so se že , ... . , Jenko (psevdonim fr. Eguen Martič), ki uveljavili kot pisatelji posebnih knjiž- | Berilo knjigo »Slovcnfcve knjtžnlce«! je umrl 1. 1918. v 29. letu, je zastopan s nih del. Nove obliko in novi vtiski da- flniasGBCaHBaBDBBSBBSIBai&aiaB&BIi w ■ ■ %T M « • e T*» S t i — _ -■ ■ — J Jm! — X • . .1 * .f f. X lllf A II K «ll 1 n IA «9 4 A rrt I . g . Frančiškanski oder • Mi.vu _____________ _______ _____ —_______________-____________ f Nedelja, U. februarja, ob 16: »U-odno Ja- V nji se kaže zelo zapleteno dušeslovno lji mnogo duhovnikov, imenoma: bosan-nastrojenje modernega človeka, ki niha ska frančiškana Grgič in Augustinovič ter med Nietzschejem in Kantom, njemu na- dominikanec Kupareo. sproti stoji preprosta molitev matere »An-| Končuje pa Sentinelle svoje poročilo gel Gospodov«. Po mnenju Sentinelle bi z besedami: »Ce bi hoteli na koncu da-se Sudeta razvil v najbolj katoliškega ti točno bilanco vsega, kar je hrvatska ( pripovednika, da ni tako mlad umrl, kajti ( književnost katoliške smeri dala na pri- ' ' ° problematika, raztrganost, ki muči mo- povednem področju, bi morali s«-či Se v_ • A___- ^ _ II____t., t.:__II - _ _:n»vi n.lMn^. r, A tnAArfil. Alcnftflllll tfl lih v Ipm . KULTURNI OBZORNIK Q»nSpa« na Javni dražbi, ki ho 16 t. m. ob 15 na dvorišču v prisilni delavnici. Ogled avtomobilov pol ure pred lleitacijo. Interesenti avtomobilov vabljeni! IVSI UI KdJF ta SOI 01» NOVI TRO i »Dolurei« tablete proti gripi, rertnatlz-oio, migreni, glavobolo la toboboln priporoča lekarna mr Bahoveo. Učile »e strojepisja. — Praktično znanje, koristno vsakomur v tasebncin ali Javnem poklicu. Nori eno-, dvo- In trimesečni ttro. Jepltni tečnjl prlčno v torek, IS. la v aro-do, 16. februnrja. Modoma atrojepianlca, desetprstna učna metoda. Vpisovanje dnev. no. Informacije, prospekte dajo: Trgorsl.D Učliučo. Chrlstofov učni tavod«, Domobran tka li. Ali tte te čuH, da Evercst tervlce (specialna delavnica) popravlja radio apurat da je sedaj leta 1941 les še poceni, da bo les sila drag tn da se izplača naročiti lepo pohištvo. Sever pa ni strankam, ki so mu plačale večje vsote na račun, pohištva izdelal, marveč jih je znal dolgo časa vleči za nos, nakar »o »e stranke zatekle k državnemu tožilcu in ga ovadile zaradi prevare. Senat je sedaj Jožeta Scverja, ki |e bil žc poprej zaradi prevar kaznovan, obhodilo na iO mcseccv zapora. Njegova žena je bila oproščena. 8 Ne kruniA pgirtt nm sUromskt ncitoii Nekatere plemiče in viteze so <*elo obdolžili, da oo zavezniki roparjev.« Kdo ve, če niso Imeli kmetje v kakem primeru ludi prav. i Neuk rožena želja po oblasti in iz nje Izvirajoče sovraštvo med plemiškimi družinami je včasih rodilo strašne zločine. Znan je bosanski velikaš llrvoje Vultčič. Pa tudi pri nas so bili taki pogubonosci. llnrest nam poroča o kranjskem plemiču ' Schnepergerju in hrvatskemu grofu .lan-zti VIII." Brlnjskem, ki sta se sprla s tesarjem in poklirala na pomoč Turke iz Ho^no. Ti so prišli leta 1475 in strašno pustošili po Kranjskem in Krasu. j Ljudje smo v vseh dobah in v vseh krajih sveta približno enaki. Tudi v naši revoluciji so premnoge užaljene veličine, znana sta zlasti en inženir in en zdravnik, bili v OF komunistom za hlapce morda samo zato. ker so komunisti znali izkoristiti njihovo častihlepnost. Ljudje, ki so v slovenskem javnem življenju nekoč zasedali odlična mesta, so razvili čudovito delavnost za OF, ko so jih komunisti pretkano imenovali v vrhov- ni plenum narodno osvobodilne fronte. Kakor star konj, ki mu deneš hude papriko na zobe mladostno poskakuje in se junaško peni (ciganski recept za pomlajevanje konj), tako je bilo tudi s temi starimi veličinami, ko so komunisti spretno zabrenkali na njih najobčutljivejšo struno — častihlepnost. Tudi se narod ni motil, ko je sa-vojskim vojakom očital sodelovanjo z rdečimi neverniki 8 september 1913 ]e pokazal, kako so bili komunisti povezani z badoljevsko vojsko. Ker ni bilo od nikoder ne denarja ne vojakov, so bile slovenske dsželo tedaj navezane le samo nase. Stanovi so pnč pobirali nove davke in gradili nove trdnjave, toda vse to je lo malo izdalo. Naslednje leto 1477 so bile primorske pokrajine glavno pozorišče turških bojev. Povod so dali Benečani, ki so se na Grškem in v Albaniji zapletli v vojsko s Turki. Sultan Mohamed je sklenil, da bo nanadel Benečane tudi na njihovi domači zemlji. Zato jo poslal oktobra Omar bega r. veliko vojsko, ki »o jo cenili na 30.000 mož, na Furlansko. Seveda tudi Kranjski Turki niso prizanašali. Furlanlja v plamenih. Benečani so postavili v obrambo celo vrsto okopov od Izliva reke Sočo do Gorico, zgradili jih pri Gradlški ln Poljani in utrdili tudi most pri Gorici. Toda Turki so se hitro polastili mostu, preden so Benečani zvedeli, da prihaja turška vojska. Nato je izvabil Omar bog beneškega kapitana Jeronima Novello iz utrjene Gradiške na odprto polje in ga popolnoma porabili. Beneške čete so bile razkropljene, Novello ubit. Sodaj so se roparji razlili kakor povodanj po vsej prostrani Furlaniji. Skednji, hiše. gradovi, rasi, gozdovi, vse je gorelo. Tja do Ire-vise in reke Plavo so brzeli turški jezdeci, morili in požigali. Ko so gledali vi-demslti meščani z visokega stolpa po rodovitnih planjavah svojo domovine, so videli (Kl Soče do Piave velikansko gorečo morje. Iz več ko 100 vasi so se dvigali zublji proti nebu. Turki so drveli dalje. Prekoračili so Tnljamcnt in upe-pelili vso vasi tja do Piave. Cela zgornja Italija do Verone r Benetkami vred jo trepetala pred strašnim sovražnikom. Ko so Benečani vendarle zbrali svojo vojsko, so so Turki 12. novembra uimo umaknili proti Soči in se mimo Tržiča vrnili v Bosno. Za nas je posebno važna vest, da so Turki ob tem napadu posekali tri tisoč mož, ki so jih bili Bene- Kaj je norega pri naš.h sosedih? Iz Trsta Velika vojna naprava bo koristila tudi v mirnih časih. »Deutsche Adria Zei-tung.- poroča, da so ža lani začeli v Trstu na zunanjem robu mesta graditi vo-Hk rov, lci bo mogel nuditi tisočem prebivalcev zavetišč« v primeru terorističnega letalskega napada. Vsi pristojni uraili so sedaj po naročilu, ki ga je dal Ober-ster Kommissar, pospešili gradbena dela in pred nedavnim je bil predor doli onCno prevrtan- Nekaj časa bo še trajalo, preden bo zaklonišče popolnoma urejeno Hkrati pa bo zaklonišče izdelano tako, da bo lahko služilo prometu tržaškega mesta. S tem so uresničuje načrt, ki ga je tržaška občinska uprava pripravljala žo desetletja. Hrib. skozi katerega namreč vedi predor, ki bo uporabljen za zaklonišče, je kakor zapah ločil riva mestna dela in oviral ves promet. Že dolgo časa so nameravali povezali oba mestna okraja s predorom tako, kakor so to napravili že na nekaterih drugih mestih v Trstu in tako odrezali nepotrebne ovinke. Za sedaj bo predor slirzll le 'kol zaklonišče, v miru pa bo z ma on-I.osItio preureditvijo ostal važna promet-lia žila. Gostilno sn iiropali. Po spretno napravljenih ovinkih so si poiskali neznani tatovi pot v prostore neke gostilne na cesti sv. Katarine v Trstu. V gostilni sami so temeljito pospravili vse, kar jim j» prišlo pod roke. Niso se zadovoljili le z maslom, oljem in konzervami, prijele po se jih tudi obleke, zlasti pa še gotovina. Iz Gorice Prepovedano predelovanje mesa. ^Deutsche Adria Zeitung« poroča, da je bila v Gorici uradno objavljena prepoved izdelovanja prekajenih mesnih izdelkov in salam. Meso jc treba prodajati sveže ali pa predelovati kvečjemu v sveže klobase. Na begu ustreljen. V Via Airieri v Gorici je policijska patrulja hotela ustavili sumljivega moža. Ker ni ra poziv obstal, ampak začel bežati, so uradniki rr.čeli streljati za njim. Begunec je bil zadet, padol je na tla in kmalu nato izdihnil. Pri njem ntso našli nobenih listin, tako da ni bilo mogoče ugotoviti, kdo da je. Dopoiavoro za vojake. Po posredovanju goriškega Dopolavora je bilo prirejenih ranjenim nemškim vojakom v la-zaretu nekaj prijetnih ur. Nastopil je va-riete, ki je žel obilo priznanja. Iz Istre Pet otrok nevarno ranjenih. V bli-;:ni Pulja so našli otroci na travniku laboj, ki je izzval njihovo radovednost. Ko so prišli domov, so ga vrgli v ogenj, da bi videli, če bo eksplodiral. Najstarejši pa se je d«rmislil, da bi mo^lo to povzročiti nesrečo ln je hotel naboj izvleči iz ognja. V tem jo ta eksplodiral in mu je odtrgal desno roko, ostali štirje, ki so stali okrog ognjišča, pa so dobili rano po obrazu in telesu. Odpeljali so jih v puljsko bolnišnico. So to 12 letni Guerrino Kastel, 10 letna Gizela. 8 letni Amelij, 7 letna Marjana in 4 letni Giam-franco. I Padel je s kolesa in so na vec mestih ranil Anton Masjel, stanujoč v Pulju, ulica Arioeto 19. llotel se je umakniti avtomobilu, ki mu je prihajal nasproti, pa j se je zaletel v mejnik na cesti. Zdravi so I v puljski bolnišnici. J Ker niso šli v zaklonišča ob letal-pkem alarmu so bil kaznovani ,lo6ip Bin, Viktor Skoljes in Arrigo Fabretto. Kljub temu, da je Pulj že doživel bombardiranje, so še vedno neprevidneži, ki nočejo v zaklonišča in čakajo, da pridejo sovražni bombniki prav nad mesto. Iz Vidma Okostnjake so našli, ko so prekopa-vali Fore Boario za ureditev novega zaklonišča. Bilo je več človeških okostij, šo popolnoma nedotaknjenih in bržkone je moralo bili tu nekdaj pokopališče. Med kostmi so našli tudi nekaj zlatih prstanov. Strokovnjaki so mnenja, da so pokopavali mrtvece tu žo prod par sto leti. S Spodnje Štajerskega' Okrožni vodja Stroliel se jc vrnil y ! Maribor. 8. februarja je bil v dvorani štajerske domovinske zveze zopet slo-1 vesno umeščen za okrožnega vodjo v ' Mariboru nekdanji okrožni vodja »trobci ,ki se je sedaj vrnil z bojišča na vzhodu. V imenu zveznega vodje sc je , dosedanjemu vodji okrožja Knausu zahvalil uradni vodja Braumliller, ki je nato izročil posle Stroblu. ' Hrabri Spodnještajerci. 7, železnim križcem druge stopnje so bili na vzhodnem bojišču odlikovani desetnik Janez Brečko iz Konjic, desetnik Frani Trčko in rojak Anton Kmctec iz ptujskega okrožja ter podčastnik Karel Jaklič. Graško gledališče je gostovalo ▼ krajevni skupini Selnica ob Dravi 7. veseloigro iz kmečkega življenja. V Slovenjem Gradcu pa jc gostovalo dvakrat z igro »Med Stuttgarlom in Mona-kovim«. Nesreča. 50 letni Žagar Franc Kova- čič je po nesreči znšel z desnico pod cirkularko. Žaga mu jc odrezala tri prste. Iz Hrvaške Zvišanje davkov na Hrvatskem. Hrvatski Tinnnčni minister je izdal zadnje dni odredbo, s kMero je večino dosedanjih davkov zvišal za 100?S. Zem-ljarino je n. pr. z isto odredbo zvišal kar za šestkratni dosedanji iznos. Ustanovitev novega državnega industrijskega obrata nr. Hrvatskem. Hrvatska vlada je v zadnjem času ustanovila novo državno industrijsko podjetje za izdelovanje celuloze. Tovarna bo obratovala pod imenom »Hrvatska celuloza, d. d.« Delniški kapital 200 milijonov kun je v celoti vplačalo ministrstvo za gozdove in rudnike. Za predsednika Janlfor iz sultanove osebne straže s čudovito dolgim koncem pri pokrivalu V zakloniščih poslopij, kjer so uradi, poslovni ali gostilniški prostori, mora biti dovolj prostora tudi za 6tranke in goste teh obratov. čani postavili za čuvarje ob gorskih sedlih in prelazih Kajti vse kaže, da so bili ti nesrečni branilci beneške meje beneški Slovenci. Strašnemu napadu sc je Isto leto pridružila še kuga, kl je skoraj več ljudi pomorila kot turški meč. Kuga, lakota, vojska. Kuga je bila nekoč šo strašnejša nadloga, kot vojske. Stara molitev, ki se moli pri litanijab in ki nam jo danes kar neumljiva, pravi: Kuge, lakote, vojske reši nas o Gospod! Včasih so kužne bolezni in lakote spravile v prerani grob dokaj več ljudi kot vojske. Vendar jo bila vojska tista, ki je priklicala v deželo kugo in lakoto. Prav čete, ki so prišle od kdo ve kod, so zanesle v deželo bolezen, ki je tudi v vojaških taborih često razsajala. Vojska jo živela nekoč le od tega, kar si je preskrbela v deželi, kamor je prišla, kajti tedanja prometna sredstva niso dovoljevala dovoza hrane iz domače dežele. Tudi tedaj so bojujoče so stranke skušale prisiliti druga drugo na kolena s tem, da so pustošile sovražno deželo Zažigali so skednje z živežnimi zalogami in zoreče žito na polju. Ni se torej čudili, če je po turškem vpadu cesto udarila našo prednike šo kuga in lakota. (Dalje.) mu oGi fts KOVAŠKEGA pomočnika sprejmem, ki mora biti 'vešč, pošten in veren in ki ima dobra priporočita. Ponudbe upravi »Slovenca« poa »Pošten« St. 1227. upravnega sveta je bil imenovan mi-nisterijnlni svetnik inž. Mnrkič. Hrvatska celuloza, d. d. bo lahko krila vse domače potrebe, po celulozi ter bo od-višno proizvodnjo izvažala tudi v inozemstvo. Dvojni gasilski jubilej. Letos bo minilo 80 let, odkar je bilo v Varaždinu ustanovljeno tamoSnje Prvo prostovoljno gasilsko društvo in 70 let od ustanovitve Ilrvatsko-slavonske gasilske r.a-jednice v Zagrebu. Hrvatsko gasilstvo nameravn oba jubileja slovesno proslaviti. Za obe proslavi pa hrvatsko gasilstvo pričakuje tudi objavo nove zakonske odredbe o ureditvi gasilstva na Hrvatskem, s katero naj bi bilo gasilstvu zagotovljeno načelo prostovoljnosti, na drugi strani pa državna zaščita in podpora. POSTREŽNICA mlad™, išče zopodenja za dvakrat do trikrat tedensko celi dan. Ponudbe uprnvi »Slov.« pod »Zanesljiva« 1228. 1-200» k« REPE In slamo v olcpih kupim. — Ijubljana, I/mčarska steza 10 -poleg Ljudskega doma. LEPO KOBILO J lota floro, prodnm. Ogleda se prt: Jo te Novak, Zaloška o. 135. PO POTI Za bolnišnico, do Vrn-aovega Irga po Skolji ulici, St. Petra cesti do Vodm.itskepa mostu , sem izgubila navaden J srebrn pečatni pr«lin I z monogrumom >P\V<. Ker ml je prslan drag spomin, prosim poštenega najditelja, da pa odda proli nagradi v I npr i; v i »Slovencu«. ŠIVALNE STROJE pogrczljivc, kakor tn-di z dolgim čolničkom kupimo Plnfamo po najvišjih dnevnih cenah. Trgovina Ogled, Mestni trg J (vhod tkozi vežo). DAMSKO ITTtO sem izgubila 12. I. m. od Sela v Zeleno jamo. Pošten najditelj nnj jo odda proti nagradi: Bczcnškova 28. OPREMLJENO ČISTO sobo s Kopalnico pri mirni stranki blizu tramvaja oddam zakoncema. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poceni« št. 1159. (a OPREMLJENO SOBO čisto, s kopalnico, pri mirni stranki oddnm gospodični. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmerna cena« 1160. VEČJE ZEMLJIŠČE pri D. It. t Poljn se odda t najem zaradi obdelovanja. Za pojasnila ie na razpolago naslov v upravi »Slov.« pod St. 1178. IP GALICO IN ŽVEPLO za svoje vinograde kupim. Gostilna Kaj-tež, Florjanska 4. 4Tf.KI.ENK I | ratoe ,»r»ie. kupaiema Plačam« dobro M* ta ta teli« tih srevra ireme ea domu R • aMin. Vodnikov trg , !L1_I PLEMENSKO KRAVO ki bo drugič teletitn, in 2000 kg konjskega sena prodam ali zamenjam za gradbeni material (opeko). Ku-šar, Ur.šičev štradon II. 50, Barje. j lEL KINO »UNION« "" Do tragikomičnih zapletljajev pride v zakonu, ko se vzameta dva zagrizena pravnika, ki izvršujeta odvetniški poklic... »Jurista v zakonu« Magda Scliueider. Wolf Albach Retty, II,ms Oldcn, Oskar Sima ... PREDS1AVE ob detavnlklhi IS.SO In 1T.UI ,El KINO »M ATIC.4«™ TIIEO LINGEN kot režiser, kapelnik in veliki ljubimec v pikantni muzikalni komediji a petjem »Noč zmešnjave« V ostalih vlogah popularna MARTE IIARELL ln GUSTAV FROHUCH. PREDSTAVE ob delavnikih: 11 In 17.501 ,El KINO »SLOGA« v" Not »Bavaria-film«, kl ll bo osvojil »rca našega občinstva! Visoka pesem našemu športu »Velika nogometna igra« FIlm, poln dromatsklh pripetljajev, ne bo navdušil samo naše nogometaše, marveč slehernega ludi izredno presenetil' V glov vlogah 1,ustav Knuili. Hene Delt-geu. Marin Andergast in najboljši predstavniki nemškega nogometa. PREDSTAVE ob delavnikih ob II In 17; j ob nedel|ah: 10, IS.SO, 15.59 ln ob 17.501 Vsem, ki so spremili našo dobro mamo k večnemu počitku, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi pevcem »Sloge« za lepe žalostinke, kakor tudi vsem darovalcem vencev. Družina Vertačnikova Prijatelje lepega in koristnega branja ji KSJS vabimo, da pristopijo kot redni naročniki k edini slovenski poljudnoznanstveni knjižnici »SVET«. »Svet« nudi svojim Igralcem na mesec po eno knjigo. Do sedaj je izšlo žc sedem knjig, ki so vse lepo in bogato ilustrirane. Posebno priporočamo »Svetovo« knjižno zbirko učeči se mladini, saj najde posebno mladi človek v tern branju marsikaj novega, kar mu bo v življenju koristilo. Cenjene bralce že zdaj opozarjamo na osmo »Svelovoc knjigo, ki bo obravnavala naselitev, življenje, navade in običaje Indijanccv v Novem svetu. Knjiga bo edinstvena, saj bo olisegala skoraj 600 strani in imela nekaj sto prekrasnih, nenavadno pisanih, učinkovitih slik iz življenja Indijancev ter novodošlih naseljencev Evropejcev. Naročite se na tSVETt, da boste dobivali knjige po naročniških cenah! V molitev priporočamo sestro blagopok. prošta Kalana in bivšo dijaško gospodinjo kl je dne 13. februarja zjutraj, pre.videna s svetimi zakramenti, zaspala v Gospodu. Pogreb bo v torek, 15. febr. ob 3 popoldne iz kepelice sv. Petra na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu. Maša zadušnica bo v sredo ob 7 v Marijanišču. Vodstvo Marijanišča. Vdano v voljo Vsemogočnega sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je umrl, previden s sv zakramenti za umirajoče ljubljeni mož, skrbni oče, brat, 6tric, zet in svak,' gospod Anton Breganf nadzornik proge drž. železnic Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 15. februarja 1944. iz kapclice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo brana dne 16. februarja ob S zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, Gorica, La 1'tata, Ribnica, dne 13. februarja 1944. Žalujoči: MARA roj. PUCELJ. žena; TONČEK, MARIJA, MAJDKA, otroci in ostalo sorodstvo ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER Tele kmetije ne bosta prodala, am- | p*k naj kar ostane kot nekakšen lep \ '.pomenik teh dveh in kasneje kdaj ee lahko prezida v kako otroško zavetišče, ki se bo nazivalo po im:nu staršev I.cži, n«cnišlja o tem in je radi muh čez glavo pokrita. Po stari navadi je postavila svoia čevlje pred vrata zavoljo osnaženja, kar storijo roke kar same od sebe, ko se človek •*zuje, Per je že zarana na nogah, in šele ko se vrne s kovčegl s kolodvora, postane v kuhinji in opazi čevlje. »Loviza« — se odzove glas r njem. Spominajajo ga na njene žive noge in prav nanjo samo. Konča se s tem, da jih vzame v roke in jih zaljubljeno pogleda-v*.Saj «)i malenkost, da te prideta obiskat takale dva čeveljčka; še malo, pa bi mu rekla; oče. Potem se usede in jih začne snsžiti. Ma!i» jih neslišno postavi pred vrata la sf, mera spet ustaviti i» jih nekaj časa motriti. Saj vendar ne pride vsak dsn dvoje takih majhnih bitij v hiio, knkrirca sta ta dva. Nate »e splazi navzgor in prinese tudi Čevlje svojega sina. In m«dle«i ko sedi ia jih aatanfci* soaSi, me * duha oživi včerajšnji pogovor v kovačnici Kaj mu boš odgovoril, Per7 Mogoče je fant prišel prav zato, ker potrebuje očeta. Ali ne polaga svojo usodo vprav v njegove roke? Kaj mu boš odgovoril? , Loviza se zbudi, ko stoji mati s pladnjem in s kavo pred njo. »O, mati,« plane pokemcu, »pa sem si rekla, da bom zgodaj vstala in skuhala kavo tebi in očetul« , Kasneje pa stopa mati k svojemu fantu, ki leži razodet; noge mu kukajo izpod rjuhe, potrese ga, pa nič ne ealeže. Slednjič pa se le vrže okoli, se uleže na trebuh, a si nato nenadoma pomenca oči in s« naglo obrne spel na hrbet. »Joj, mati, . ti sil« Merle spet vsa vzdrhti ob besedi mati. »Brazgotino imaš na vratu, fant moj, Kje si jo pa dobil?« »Nekoč me je vrglo freb« s sedla.« »Uf, strašnol Ali si jtko krvavel?« Mati mora brazg^tno otipati •Nič vei ne vem. Saj nI bess-de vrednot« »Ali hi raj tode Ha britje?« | Tedaj pa je kar prsknilo iz njega, da se jc kava vsa razkropila in mu prišla v sapnik. »Za britje! Lovizo vprašaji Ta pravi zmeraj, da so moja lica tako gladka ko zadnji del dojenčka. A tvoji piškoti so izborni, matiU Loviza se pojavi v svetli poletni obleki in čaka na trenutek, ko bo sama s starši. | Slednjič jI to uspe; sredi sobe stoji, roke da na hrbet in vpraša z vso resoo-bo: »Oče in mati, čujta — ali mi bosta na moje vprašanje odkritosrčno odgovorila?« 1 »No — in?« Oba jo pogledata. »Ali imata nekaj kovčegov?« »Kovčcgov?« Ne razumeta je. »Da — za na pot. Saj vendar ne bosta pustila, da bi se sama vrnila n_ Bruset?« Seveda — to je bilo! Očo in mati se zasmejata, vendar ne tako, kot si je mislila. »Imam majhno hišo, ki kar čaka na vaju. In obljubljam vama, da ne bom prišla vsak dan, da bi vatu nadlegovala.« »Meni, da bi te šla obiskat?« vpraša Merle. »Kakopa — obiskat. A domov ne bosta smela nič več.« Zdaj r.ostane premor, ki ji ni kar nič všeč. Dozdeva sc, ko da bi se starši skrili vase. »To so pa veliki načrti,« pravi Per čez čas »A seveda je to vse preveč, tega ni moči 9pre'etl« »Saj tudi ni treba koj odgovoriti« roe-( ni Lovijo in spozna, da je prenagle začela, »Preveč nenadoma je prišlo,« pravi Merle. »In še to in ono je treba preudariti A saj se ti vendar tako ne mudi. Ali se že odpelješ?« »Najbrž še ne,« odvrne Lovka in poboža mater in očeta po licu. »Toda mi- | slini, da bi bilo vendar prežalostno, če bi se morali spet ločitil« Zvečer, ko sta bila stara dva sama v postelji in je bilo vse tiho v hiši, vpraša Merle: »No, kaj praviš k Lovizinemu načrtu?« Per za čas pomolči. »Vidim, da bi te veselilo.« »Že. Saj smo bili še tako malo skupaj!« »Ali si pa pomislila, da Loviza nima ničesar, kar ne bi bila dobila od vdove z Bruseta?« »Res jc, res. Nemara ne bi bila tako lopo, Jcot 6i misliva.« Potem še oba bedita in preudarjata to stvor. Tretjega dne hodi Lovrenc žvižgaje po 1 dvorišču okoli in zasliši sestro, ki ga po-j kliče: »Halo!« Sedela je v svetli poletni obleki na skrinji na podu in si je pravkar prižgala cigareto in uravnavala lase na zatilniku. | »Resno besedo, Lovrenc: domov moram« ■ »?em si mislil.« I »Ne moreva jima vse^a oo'ostl do obubožanja — pomoči pa ne sprejmeta nobene!« • »Ali ti ju ie vpraiala?« | »Tako čudno »ta ponosna, da tega ne razumem. In kdo ve, ali bosta sploh kdaj prišla na Bruset na obisk! Ali moreš to razumeti?« »Lahko razumem, da sta ponosna.« »Prav — a ti?« Pogledala ga je. Ali pojdeš z menoj domov?« »Prav za prav sem mislil iti malo v hribe.« »A potem?« »Se že nisem odločil. Moram se še z očetom porazgovoriti.« Za hip se zagleda predse Nato pravi: »Potem vse tako kaže, ko da bora sama ostala na Brusetu?« »Ali je to tako hudo?« »Ne pravim, da je. Vidim, da boš imel odslej tukaj svoj dom — in da bom jas popolnoma odveč,« »Strašno!« »Ti se lahko norčuješ! Sicer sem pa potrebna tvojo pomoči. Za mater morava dobiti pomočnico.« »Če pa nočeta ničesar sprejeti...« Posegla mu je v besedo: »Kaj pa šel Morata! Dobiti morava tako, da bo znala tudi z denarjem ravnati, ne da bi onadva kaj opazila Z menoj moraš doli v vas in mi pomagati, da urediva to zadero.« Lovrencu ie bilo hudo Sai ie vedel, da tudi on no bo mogel stalno biti tukaj. A kaj potem? Šo istega dne ie pomagal očetu peljati vrečo moke domov in ko sta prispela do ograje njegovega sveta sta se usedla, da bi prišla do sape »Čui, oče,« ie začel Lovrenc, »ali si že kaj premislil moj načrt iz kovačnice?« Ktlr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskamo: Jože Kramarič — Ilcraiugeber, Izdajatelj: in?.. Jože Sodja r- SchrUtleiler, urednik: Janko Uatucr,