528                                                        A.  Aškerc:  Kosa.
hovnikih, katerih dandanes na Štajerskem cel6 več ni, katerih pa je bilo pred davnimi časi tem več, ker je oglejski patrijarhat sezal, kar mi je Davorin večkrat razlagal, do naše Drave. Nemški vplivi so prihajali na slovenski Stajer najbolj po nemških svečenikih s Koroškega. Sčasoma sta laški in nemški vpliv pri nas v labodski vladikovini prevladala slovenskemu življu, in ta bi bil gotovo utonil, da ni čas privedel semkaj drugih duhovnikov: kranjskih in domačih štajersko-slovenskih. Največja zasluga, da se je ohranil slovenski živelj na Štajerskem, gre mnogim kranjskim svečenikom, ki so nekdaj pastirjevali po Stajerji, tudi tu razširjali svojo domačo govorico in raztrošavali slovenskih knjig med ljudstvo. Ti kranjski duhovniki so na Štajerskem iz nova zanetili ogenj in kresove domačega, slovenskega življa. Zato vi, mladeniči, ki o počitkih prepotujete lepo našo domovino, le pridno si zapisujte kranjska imena duhovnikov, ki so služili v štajerskih župnijah; nahajate jih na grobnih spomenikih lepo število; to so častna imena mož, zaslužnih za našo štajersko slovenščino; ti nagrobni napisi  so zajedno važni kažipotje naše izobrazbe! —
(Dalje prihodnjič.)
J*>o
E\6so nekdo kleplje svojo, Cuj,  nekje tam sred vasi Ostro-rezko to klepanje Skoz večeVni  zrak zveni.
Kosa.
Jutri  rano pa bo trava Padala  pod kosoj  toj, In  mej  travoj  rož brez broja Cvet zgubilo  bode svoj.
Slušam,  slušam to klepanje . . Bog ve",  kaj  da mi se zdi:   — Smrt je, ki tam kleplje koso, Da ž njoj  mene pokosi.
A.  Aškerc.