gosp
dar
rtnišk
in
arodn
m
a
Ik
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr

polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr
pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den
>

Ljubljani v sredo 29. aprila 1868.
Gospodarske stvari.
čemu kmetijstvu radi žrtovali
Razglas
za lov pomladanskih hroščev ali kebrov na
Kranjskem.
Vsakemu gospodarju je znano, kako silno škodo delajo hrošči ali pomladanski kebri drevju nad
in
da
ljene in umorjene kebre je kdo nabral tistih
nesl
)
da
pr ej e maj
polov
9
dajih merijo, kolikor jih
»J
odboru
m
pripomoći od
last, ki so,
ki so kebrov nalovili in kdaj so jih jim
Tem bolj pa se je nadjati te domoljubne
kar
ijih
?
ker jim nalovljeni kebri ostanej
v
rada žré, posebno dob
jih ne dá kuretini pozobati
ki jih
____________________________________u	... gnoJ> kterega mernik je po
zemljo, pod zemljo pa koreninam na polji in senožetih preiskavah kemikarja prof. Stockhardta po gnojilu svo-ogerci (črvi), iz kterih se čez 3 leta hrošči izrejajo. jem vreden okoli 20 kraj c. Ravná se pa s hrošči za
^ b	/ ?	v -.vv* —	-----j —j - -
Ni tedaj čuda, da se štejejo med naj veče sovražnike kmetijstvu, in to tem več, ker so tako plodoviti,
ena sama babica izleže 40 do 50 jajčic
gnoj
tako-le: Vsujejo se, če niso
še pomorjeni
da
m se poparijo s kropom, da poginejo. Umorj
tDica ízieze ao ou jajcic. Kdor tedaj tresejo na prst, «jci je je z.» puiurugi pi
100 babic pokončá, pokončá 4000 do 5000 Palca na debelo. Tù naj se hrošči potresej
^	* k i • •	i	1	•	li nřn « Av>nr#n n vw\n ^ N	I w	^T ^ i. _______v
na
priliko
v jamo i se raz-
je je za poldrugi palec ali dva
hroščev. Po takem pa tudi ni čuda, da umni gospo- ugašenega apna ali pa laporja. Na to se
s prahom spet neko-
dokler je kaj kebrov, in
darji na vso moc pokončujejo ta mrčes in da v mnozih }ik° prstina prst pa spet kebrov kakor poprej
deželah spomladi konec meseca aprila in pa v prvi polovici majnika cele soséske na lov grejó kebrom.
Letos se je posebno veliko teh sovražnikov bati, ker je tako imenovano „kebrovo leto" in ker zima ni	- .
bila tako huda, da bi bila mnogo tega mrčesa pomorila polovica njega
tako se delà plast za plastjó
napravi se gnoj, ki hitro pokaže svojo moč na pólj
.i. •
- - - « í tudi drevju dobro tekne, ker v sirovem stanu toliko
zaleže, kolikor 6. del tičjeka (guana)
Tako
y
posušen
se
pod zemljo.
veliki prid kmetijstvu
škodljiva stvar obraća na
kakor
Treba je tedaj, da naši gospodarji po vsej deželi
vojsko napovedó temu sovražniku in marljivo dajo lo- P
viti kebre.	.
Hranilnica kranjska, přiznavši veliko korist
pokončevanja keberskega, je odločila v ta namen tristo goldinarjev, ki naj jih kmetijska družba da-
t
Gospodje poddružnični
in fajmoštri se tedaj vljud
predstojniki, žu-
rsč drag Glavni odbor c.
v

k
p r o s i j
mej
25
kmetijske družbe v Ljublj
aprila 1868.
ruje
takim. ki so nalovili kebrov.
Kdor

Novice" in ..Pratiko'
<
bere
y
že dobro vé
}
kako se po najbolji poti lovijo in pokončujejo kebri. Da pa še drugi to izvedó, povemo jim to-le:
Gospod
Polutanska koruza.
Wokaun, ud glavnega odbora štajarske
kmetijske družbe, je iz Celja kmetijski družbi kranjski
Zjutrej°zgodej in zvečer v hladu otresaj poslal za poskušnjo nekoliko storžev polutanske ko-
drevje, kjer so se vgnjezdili hrošči in otrp- ruže (Bastardmais), ktero je přidělal s tem, da je tisto
padaj o na rjuho, drobno koruzino sorto, ktera se činkvantin (petde-
njeni tičé,
da ti, kakor orehi
y
ki si jo razgrnil pod drevesom. Take pomeči setdnevnica) zato imenuje, ker v 50 dnevih dozori, sadil
potem v žakelj in jih s kropom popari, da
med navadno debelo
koruzo, da
se je njuni cvetni prah
poginej o
Ko si jih nabral en mernik ali več mernikov, uCOI r— ——^ ™	—- » —— —
jih potem brž predstojniku kmetijske poddruž- nosti in se zato polutanska koruza imenuje
nesi
pomešal intako novo sorto koruze naredil, ktera ima na pol činkvantinovih, na pol pa navadnih koruzinih last-
pisal, rekši
tej polutanski koruzi je že dr. Burger 1809. leta
9
da tako pridelana koruza ima to dobro, da
nice svojega okraja, ali županu svoje soseske ali pa fajmoštru svoje fare, da jih z m eri, kolikor si jih
nalovil, in potem brž družbi kmetijski v Ljub- je podobe in^ barve kakor je navadna, dozori pa^tako ljano
naznani, koliko si jih nalovil in kteri dan. hitro kakor činkvantin. In čemu je to dobro? Za to, Ďružba, ktera za zvrhoma napolnjen mernik nabranih ker se polutanka lahko poleti konec meseca rožnika še hroščev plačuje po trideset krajc., bode po prejetih kot drug sad prideluje. Kdor ne mara za drobno
zaneslj ivih naznanilih iz vseh krajev nase uezci«	^«ui û.uu wu ^uiaiu aívxv u.^ ,
razdelila tistih 300 gold., ki jih je dobila od hranilnice, maga si prav lahko s polutansko. Vagán navadne de-
in sicer po tej vrsti, u«, peu uuui, bo od teh 300 gold, še denarja kaj.
da pre
naše
dežele turšico ali kdor koli želi kmalu zrele koruze
po-
dobí
kdor pride, dokler bele-zrnate koruze vaga
76 do 80 funtov, činkvantinske
Glavni odbor družbe kmetijske se nadja, da bojo
85 do 90, polutanske pa okoli 85 funtov.
Iz tega se vidi, da predelek navadne koruze s
po-
gospodje predstojniki kmetijskih poddružnic, močio činkvantinske ni prazna igrača, in daje skušnje
'	"	* ' "	den.
fajmoštri in župani ta mali trud na korist doma-
vre
140 -
Kdor želí kaj malega polutanske koruze za poskušnjo, naj se obrne do pisarnice kmetijske družbe v Ljubljano, več je pa dobi pri gosp. Wokaunu v Ce 1 ji. Samo to se želí, da, kdor jo poskusi,
potem tudi ob svojem času izid svoje skušnje vedeti dá, ker le tako se hvaljene novine potrjujejo ali ovržejo.
v Kdor pa sam hoče pomešati navadno koruzo s Činkvantinom, naj pa ravná tako-le : Ker činkvantin pred začne cvesti kakor navadna koruza, naj sadi navadno koruzo popred, pa tako, da za 3 vrstami navadne pusti 3 vrste prostora za Činkvantin. Navadno naj sadi poredoma v 8 dneh, činkvantin pa poredoma v 2 do 3 dneh pozneje ; polutansko naj pa potem iz tistih vrst za seme vzame, ktere so ob enem času cvetele.
Tobak.
(Konec.)
Naj zdaj tudi še zgodovino tobaka v kratkem
Eregledamo, da iz vemo, kaj da je svoje dni že doživel in ako da so ž njim ravnali. Pokazalo se nam bode, kako čudna je človeška narava, ktera silno rada po novem in prepovedanem hrepeni. Prekoristnega tobakovega so-rodnika — krompir — morale so vlade svojim narodom po sili in posebnih postavah vrivati, tobak pa se je vsem zaprekam, vsemu prepovedovanju in preklinjanju vkljub tako daleč in tako hitro razširil, da se moramo temu še tem bolj čuditi, ker ne donaša nobene očividné koristi, kakor druge reči, ki so se jih
ljudje přijeli, postavimo, kava ali čaj.
Ko je Kolumb v Ameriko přišel, so Indijanci že rabili tobak. Suh list vkup zavit bila jim je smolka, ktero so menda „tobako" imenovali. Imeli so tudi že dimke lesene in ilovnate. Celó že noslanje (šnofanje) in žvekanje bilo je pri njih v navadi. Od konca je to bila navada poganskih duhovnov, ki so tobak pili, z meglami obdani in vsi zamaknjeni sè svojimi bogovi se pomenkovali, bodočnost pregledavali inv prerokovali, kakor rimski avguri in delfški orakelj. Se dan danes pij ej o peruvianski Indijanci na grobéh svojih očetov strupeno listje kristavca, da se tako malo omamijo in po svoji vraži z duhovi svojih očetov pogovarjati morejo. Prav tako pij ej o Kinezi in Orientalci opium. Tudi noslanje in čikanje jih je bogovom približavalo. Da je nikotin — to je strup, ki se v tobaku nahaja — zares njih čutnice razbujal, vidi se iz tega, da so bolnikom šnofanje zaukazovali, tedaj so moč tobakovo dobro poznali, — Vsakemu člověku so prijetne sanje ugodne, zato se ni čuditi, da je člověk tudi po tej pati poskusil, si nekaj veselih ur pripraviti ; tobaški duh nesel ga je v idealne svetove! Vse po tobaku hrepeni. Mehkočutne dame v salonih in divji Bušmanci na koncu južne Afrike vse sega s poželenjem po njem, vse ga sè preživim no-tranjim veseljem puši. Gotovo je tudi poetiška različ-nost dimskih obrazov pripomogla ga prikupiti ljudém, kajti tobak bolj diší po dnevi ali pri luči, kakor v temni noči. Poleg tega je še aromatiški duh, ki Čutnice vohanja in kusa tako prijetno dira. Tobakopijec ni zdrav, ako tobaka nima; nič mu brez njega ne gré od rok, klavrno se drži — tako silo ima navada. Kakor hitro ga dobi, zaigra mu srce, prijazno smehljanje, znamenje zado volj nosti se mu na licu prikaže, — celi svet se je razjasnil pred njegovimi očmi. Tobak je tista žlahna stvar, ki lačnému lakoto, žejnemu žejo vzame; on odganja žalostnému žalost, jeznemu jezo ; on je občno zdravilo zoper mraz in vročino, dolgčas in pro-zaiŠko suhoto. Celó sentimentalni pesnik zabi, tobačjo ambrozijo srkaje, svojih srčnih ran.
Indijanci ga niso vsi jednako pili, nekteri skoz
usta, nekteri skoz nos, nekteri iz dimek, nekteri pa smodke. Brazilijanci so ga v palmovo listje zavijali, drugi so ga samo žvečili ali pa v rokah zmetega nos-ljali. Ko so po nasvetu Las Casas-a 1516. leta za-morce afrikanske v Ameriko kot sužnje voziti začeli, so se ti kmalu navadili od Indijance v tobak piti, gotovo ker jih je dim sitnih mušic (moskitov) varoval. Od njih so še le Evropejci to navado prevzeli.
Okoli 1558. leta je Don Francesco Hernandez,
zdravnik Filipa II. španjskega kralja, prvokrat tobak prinesel na Portugalsko. Za razlicne bolezni so ga rabili kot najboljše zdravilo in povsod so zaceli o tej ču-dežni rastlini govoriti. Francozki poslanec v Lissaboni
Jean Nicot, ki je od 1559. do 1561. leta v tem mestu
prebival, poslal ga je svojemu kralju Franců II., kraljevi materi Katarini iz Medicis in drugi imenitni gospodi. Ze davno so se ljudém misli o vseobčnem zdra-vilu, o vodi življenja itd. v glavah mešale; tem lože se je tobak razširil, ker se je zares zdravilnega skazal. Pisali so po-nj iz vseh kotov v Pariz in prav za prav ga je Evropi še le Nicot prinesel. Zato je pa tudi Linné Nicotu v večen spomin tobak Nicotiana krstil. Na Angležko je navado tobak piti prinesel Walter Raleigh. Posebno ga je neki holandski zdravnik Kornelij z Bontekon, ki je tudi čaj in kavo neizmerno hvalil, iskreno priporočeval — vse holandski kupčiji za ljubo. Rekel je, da tobak lahko vsakemu neprestano zdravje in stoletno življenje ohrani. Tako priporočevanje ga je neslo na krilih vsake novosti po širokém svetu.
Vendar kakor vsaka nova stvar našel je tudi tobak svojih nasprotnikov. Ze Elizabeta, angleška kraljica, je šnofanje v cerkvah prepovedala. Jakob I. je velike davke na tobak položil in virginskim naselnikom pre-povedal, da več ko po sto funtov ga ne sme nihče pri-delovati. Celo knjigo je spisal zoper tobak „Misokap-nos" imenovano; temu „Misokapnu" so pa portugalski jezuiti, ki so ga posebno radi smukali, s posebno knjigo zoperstavili, ki so jo „Antimisokapnos" imenovali. Tudi naslednik Jakobov Karol I. je tobak močno prepove-doval in v cerkvah zoper njega pridigati ukazal. Papež Urban je 1624. leta vsakega preklel, kteri ga rabi. Prepoved ta je veljala do papeža Inocencija XII. (1691 do 1700), ki je šnofanje samo v St. Peterski cerkvi prepovedal. Že Benedikt XIII., dober prijatel tobaku, je pa to prepoved preklical. Tudi v drugih krajih Evrope so hudo ž njim ravnali. Sultan Amurat je 1610. leta nekemu, ki je dobre volje po carigradskih ulicah pušil, nos prevrtati, lulo skozi vtakniti in tako po mestu okoli voditi ukazal. Tudi ruski vladarji so tobakariem z odrezovanjem nosu grozili. Boljši se mu tudi pri nas ni godila. Preganjali so ga kot hudičevo zelišče in tobak piti je bil takrat velik greh, kakor prešestovati.
Zadnjič je vendar tobak vse ovire premagal; nič ni pomagalo. Ker so vlade videle, da ga ljudstvo imeti mora, so ga hitro v svoj prid spremenile v samotrštvo (monopol), to je, le same vlade so ga prodajale. Koliko dobička da jim to donaša, vidi se iz tega, da ga drago prodajajo in nizko plačujejo. Ker se ga mnogo potřebuje, zato je tobakoreja imeniten del kmetijstva postala.
Iz tega, kar smo že prej o njegovem pridelovanju rekli, se vidi, da je najbolj podobna vinoreji. Tobak pa daje več dobička, kakor trta. Z vsako zemljo je zadovoljen ; posebno ako se pripravna sorta sadi, bode vselej dobro obrodil. Meseca avgusta in septembra, ki sta za grozdje toliko važna in torej tudi lahko ne vama, se tobak nima nič vec bati. Cena njegova zmirom raste. Posebno, kar se zdaj toliko cigar spije, se velika in lepa peresa, v ktera se cigare zavijati morajo, po trideset goldinarjev cent plačujejo, za slabo perje se daje le po deset gold, za cent. Zato so badenski kmetje vinorejo popustili
%
141
in se tobaka poprijeli. Kar je delà ž njim, večidel je tako, da ga starci, otroci in drugi slabi ljudje lahko opravljajo. Koliko se tobaka porabi, vidi se že iz tega, da se na Dunaji vsako leto naj manj 52 milijonov cigar spuši. In te niso samo dvakrajcarske, ampak po 4, 6, 10 krajcarjev in še več ena. V Avstrii se spuši čez
200 milijonov cigar; šnofovca se porabi okoli 70.000 centov. Na Nemškem se vsako leto porabi 5 milijonov centov tobaka, med tem 800 milijonov cigar. Take številke kažejo imenitnost tobaka za kmetijstvo in obrt-nijo; one kažejo, koliko rok da tobak z delom in koliko ust z živežem preskrbi. Tudi tobak je silna podpora tište moči, ktera veže človeštvo. Nekterim se sicer ravno za te roke škoda zdi, ker bi se mogle na kaj boljšega obrniti, kakor pravijo, vendar dragi moji, zakaj se pa tište tisuči rok, ki so vsako leto prisiljene, domovino zapustiti in v Ameriki sreče iskati, na kaj boljšega, domovini koristnega ne obrnejo? Veselimo se, da je ljudém kaj delà dati!
Natoroznanske stvari.
Geologicen izhod.
Popisal Janez Zajec.
Se je čas, da pogledamo Danje in tvorbo, na kteri stojé. Toliko je tudi na severni strani kopnega, da se spoznajo glinati škrilniki. Majhino gori na zahod zunaj vasi na potu prikaže se nam škrilnik, ki ga do zdaj še nismo videli. Od vrha je rujavkast, ako se pa koplje malo globokeje, vidi se skoraj samo rdeč. Ne prenaglimo se, da nas ne goljufá, kakor se geologu včasi zgodi, ako na prvi pogled sodi. Poglejmo više gori.
Tam-le iz-sred njive gleda lepa bela skala. Kdor pozná kamenje Hallstatt-skih skladov, bode jih tudi tukaj precej spoznal. Bel apnenecje, včasi tudi rdečkasto-pisan. Pa ta-le ima sèm ter tjè rogoličnike (Hornsteinchen) v sebi; zato bi bil dober za arhitekto-niška delà, kakor marmor; tudi ni skladast, kakor je apnenec sploh, in ako vržeš malo zrno od njega v žep-leno kislino, ne bo penel (aufbrausen), — tedaj je dolomit, ki se od apnenca tudi kemiško loči v tem, da ima zraven enega atoma apnenca (Ca0.C02 =) en atom
ogeljnokisle magnezije (Ca0.C02+Mg0.C02). Tako se-
stavljen dolomit imenuje se normalni dolomit ter
ima v sebi 54.3% Ca0.C02 in 45.7°/0MgO.CO2. Se ve,
da ta sestava ni stanovitna, ker so prvič malokdaj prosti druge zmesi, kakor ravno naš s svojimi rogolicniki, drugič pa, ker se množina apnenca rada menja ter navadno prevaguje.
Ta dolomit sestavlja slemena te gore, kakor tudi druzih bližnjih proti zahodu in vzhodu.
Zdaj smemo še le soditi one škrilnike, ki se vidijo precej za skednjem zraven Danj. So namreč tako imenovani „Verfenski skladi",
od „Werfen" na Solno-graškem, kjer so jih prvič spoznali. Ti Verfenski skladi so oddelek glavne tvorbe „triasne" v Alpah in sicer najniži, ki navadno leží na Ziljskih skladih. Hall-statt-ski skladi so srednji oddelek triasne tvorbe v Alpah.
Geolog ima navado, da si od vsacega važnega kraja napravi idealno prerez, ki polajša pregled in razum. Napravimo si ga tudi mi.
Tù
imamo a) precej tanek škrilnik, b) bolj debel, sivkast ali rujav škrilnik, ki niže prehaja v debelo skladast, zamokel Ziljski apnenec, č) sami Ziljski skladi ; d) je Verfenski škrilnik ; e) Hallstatt-sk.i dolomit.
Juž. vzh.
Kdo bi verjel, da smo v tej podobi narisali silno veliko časa, v kterem se je zgodilo toliko prememb, da bi jih vsi zgodovinarji ne mogli popisati. Tako, kakor tukaj obličje stoji, vidimo, da Verfenski skladi drugače ležé od Ziljskih in že priprost človek zdrave pameti bi rekel: Ziljske sklade je neka moč od juga vzdignila proti severu, in potem še le so se Verfenski škrilniki in s časoma tudi Hallstattski dolomiti tu vrhi vgnjezdili. — Če tako^pové, rekel bi, da je vedež. Škoda, da ni geolog. Čudno bi se mu pa vendar zdelo, kako, da so le-ti skladi prišli tako na visoko. To bi mu moral jaz razložiti dokazovaje mu, da ob času, ko so se delali škrilniki Verfenskih skladov, je morje vse drugod stalo kakor ob času premogovne tvorbe.
Sploh se je varovati, pri tacem premišljevanji gledati na to, kako zdaj stoji svet; vrlo zanimivo bilo bi pa preiskovati, kako je svet stal tačas, ko se je delala ta ali ona tvorba. Toda to je težavno delo in samo učenemu mogoče, ki pozná zemljo na stotine milj na dolgo in široko.
Da so tudi Verfenski skladi nastali v morji, kažejo nam okamnine, med kterimi so imenitni „Ammonites binodosus, Posydonomia Clarai" itd., ki se nahajajo na „Zemlji" pri Idriji in drugod; v Danjah jih
nisem dobil.
Na Gorenskem so ti skladi jako razširjeni ter se vlečejo od Idrije doli skozi Podlipo do Vrhnike in Loga; od tukaj na Loko in Kranj. Po samem se pri-kažejo ob panogi Smarne gore, potem kakor otoki blizo in daleč okoli Turjaka, pri Želimljah; tudi okoli Broda in Banjeluke se kažejo skoraj v kolobarji. Navadno so bogati železne rude, zlasti blizo Podlipe, kjer se nahaja ruj avec in burel ali manganova ruda.
V Hallstatt-skih skladih se nahaja med druzimi ravno tišti „Orthoceras dubium" kakor v Hallstatt-u, toraj ni dvombe o njih strategrafiškem mestu. Zarad svoje prostranosti so ti skladi jako imenitni; skoraj bi rekel, da nobena formacija ni tako razširjena po Kranjskem, kakor le-tá. Zdaj kot apnenci, zdaj kot dolomiti sestavljajo navadno najviša slemena kranjskih
gor ter se vlečejo okoli Idrije proti Polhovemu gradcu in Lučni, nastopijo pri Loki in Kranju, njih je Jelovica in Ratitovec in večidel Smarna gora. Tudi na vzhodni strani sestavljajo južne dele kamniških planin, kranjsko-štajarsko pogričje, apnenčne gore blizo Kamnika, dolomit hriba sv. Valentina itd. Na južnem Kranjskem so dalječ razširjeni ter se od Vrhnike vlečejo skozi Cirknico, Lož na Hrvaško in Primorsko.
142
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o X. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 16. aprila.
(Konec.)
Poročilo o Žepičevi „latinski čitanki" in o P. Ladislavovi „latinski slovnici", kteri so pregledali gg. Macun, Solar in Vávrů, je imel prof. Solar, kteri gledé na to, da je želeti v vseh delih dovršene slovnice, in da se razstavki po tem ne vjemajo, v imenu pregledovalcev nasvetuje, da se slovnica sè Žepičevo čitanko ali vadbeno knjigo pošlje P. Ladislavu, da jo po danih naznanilih popravi, vredi in dovrši; na to naj se pošlje ves rokopis tudi g. Žepiču, da tudi ta dovrši svojo vadbeno kniigo, in oboje naj se pridobí ter spravi na svetio. Vstreglo se bode s tem mladeži, slovenskemu narodu in celó učenjakom. — Na to se prične razggvor, ki so ga imeli gospodje dr. Gosta, Trstenjak, Solar, Marn in Jeran. Dr. Costa meni, da zdaj ni primeren
čas za šolske knjige, da pa je treba na pisatelje vendar ozir imeti; Trstenjak kaže, da je že prej v Matici bilo sklenjeno, da daje na svetio tudi šolske knjige, s kterimi se vtrjuje imenstvo, pospešuje slovstvo, in prof. Solar, da slovnica ni le za šolo, in da ne dobimo vselej tako marljivega delà, in naposled sprejme odbor nasvete, da se omenjeno delo pošlje še v dovršenje gg. Ladislavu in Žepiču, da se rokopis proti primernemi plačilu za Matico pridobí, in o svojem času slovnica tudi izdá. Gosp. Jeran želi bolj slovenskega imenstva, da se jezik o varuje tako preveč tujstva, prof. Solar pa, da se pridrži navadna terminologija.
O „naučném slovniku" bere g. tajnik najprej, kar je proti nasvetu pisal g. L. Svetec, prof. Erjavec in g. Cigale; na to ovrže poročevalec g. dr. Costa vgo-vore, češ, da se zdaj le o tem govori, ali se predloži ta nasvet občnemu zboru ali ne. Gosp. Trstenjak spo-znava, da bi bilo koristno tako delo, toda je še prezgodaj, nimamo dokaj dušnih moči, olikani si pomagajo z naučnimi slovniki v druzih jezikih, še češki v poseb-nem založništvu le počasi napreduje itd. Dr. Vončina in dr. Bleiweis povdarjata, da zdaj ni vprašanje, ali ga damo na svetio ali ne, temuč le, ali denemo to reč na dnevni red občnega zbora, zlasti ker je tako važna, da si je odbor sam določiti ne upa, in ko dr. Costa še pojasni, da so naše okoliščine drugačne od čeških, da se bodo priprave pričele in delanje samo še le čez leta pozneje, da se po takem delu bodo zbudile in pridobile moči, ki doslej še spijo, sprejame odbor vse štiri točke omenjenega nasveta, ki ga je bil storil odsek za izdavanje knjig zastran „naučnega slovnika."
Pri posvetovanji o spremembi Matičinih pravil pové dr. Vončina, iz kterih vzrokov popusti svoj nasvet o přístavku , da „se ogiba Matica sploh vse take delavnosti, ktera bi utegnila kaliti resnice katoliške vere." Razun teh, ki so v sporočilu, ki ga je odsek za spremembo pravil pridjal nacrtu novih pravil, se spoziva tudi na to, da nastopa boljši čas, da gré puhli pseudoliberalizem ob veljavo, da sme zaupati Matičinemu odboru, in ker se je izpustil iz novih pravil tudi přístavek : „brez vse politične delavnosti !"
Pri §. 2. razodene g. Trstenjak, da se mu dozdeva premalo in da bi ne^ bil napak přístavek „kdor je neo-porečen"; — prof. Solar se vjerna z njim, da-si želí druzega izraza, dr. Costa in dr. Zupanec pa razkažeta, da je tù težko določiti prej imenovani izraz, da se v tem Matica ne sme primerjati z drugimi družbami, na pr. čitalnico itd., in sklene se, da se prepusti odseku
za spremembo pravil in predsedništvu, da vstaví primeren bolj določen izraz.
Pri §. 3. svetuje prof. Marn, naj se glasi: ,,kdor ne bi v redu plačeval vsako leto (nam. ne vsaj v prvi polovici vsakega leta), kolikor" itd., pri §. 10. g. Trstenjak želi, da se stavek pod d) izpusti, tako da si odbor sam sestavi opravilni red; — g. Svetec pa nasvetuje, naj bi se 12. §. začenjal tako-le: „praviloma glasujejo le tisti udje, kteri so 20 let dopolnili in sami pridejo na véliki zbor" itd.; kar se pa ne potrdi; spre-jamejo se pravila po nacrtu odsekovem.
Po nasvetu D. Trstenjakovem in z ozirom na to, da ste se „Vojvodství kranjsko in koroško" tiskali v 2000 iztisih, in gledé tudi na to, da je Matica dosihmal le učencem gimnazijskim in realkinim po nekoliko iz-tisov darovala, prodaja Matičinih knjig pa je po trilet-nih skušnjah le pičla bila, se sklene, da se „Slovenski Stajar", ki se po družnikih že obilo razširi med Slovence, tiska v 2000 iztisih, tedaj prodaja v 500 po nizki ceni; dalje da se tiska brez posebnega zemljevida, ker imajo Matičini udje že tako v rokah „Zemljevid slovenski" g. Kozlerjev, z oblikami, ktere rabijo pisateljem posamnih oddelkov, in da se pisateljem plača tiskana póla po 20 gold.
Knjižničar prof. Vávrů naznani, da je dr. Vojska Matici podařil 248 vezkov knjig, in nasvetuje, da se
jih nekaj dá št. jakobški mestni šoli, nekaj gimnazijski knjigami, kar se potrdi; in da je prof. Miklošič Matici podařil 18 svojih knjig, g. Sembera pa knjigo „zapadni Slovane." Tudi g. Dav. Trstenjak oznani, da mu je slavni zgodovinar in državni svetovalec g. Hilferding za Matico izročil krasen zemljevid ruskega cesarstva. Na Bleiweisov nasvet izreče Matičin odbor spodobno hvalo gospodom dariteljem.
Konečno še g. tajnik naznani dva nasveta, ktera sta došla odboru od vnanjih odbornikov; g. dr. Vojska
namreč pismeno naznanja, da g. Vaclav Kubelka, zidarski moj ster v Novem mestu, nemški spisuje nauk o stavbah, in predlaga, naj bi si Matica pridobila ta rokopis ter ga dala pošloveniti; g. prof. Erjavec pa nasvetuje, naj se IV. občnemu zboru predlaga: da slov. Matica izdá znanstveno terminologijo nemško-slovensko. Oba ta nasveta sta se izročila odseku za izdavanje knjig, da ju pretrese in v prihodnji seji poroča o njima.
Seja je trajala od 5. do pol 9. ure popoldne.
Slovstvene stvari.
Die slavischen raonatsnamen von Dr. Franz
Kitter von Miklosich.
Spisal Fr. Levstik.
(Dalje.)
Junius.
2) Kader náglas v besedi stojí za ë, takrat je dvoje mogoče: a) da ě pada v x, ter b) da ë ostaja v svojem prvotném glasu. Kar se dostaja a), mi Dolenjci govorimo: bildó (blěd), vtlcímo (vlěk-), nejma vtká (věk kraft), gtršíli (grěh), diví ca strsl. dě-vica, d^tétce strsl. děte, dikle poleg: děkla z na-glasom na ě, žirbíca strsl. žrěbtCB, 1 tví ca, linke hand (lěv link), ltnóba (len faul), ltsén(lěs), ptls-nóba strsl. plěsnk f., pilvél, vendar tudi: pltvél, strsl. plěvelí, p t r t í 1 i strsl. prětiti drohen, i z tb r z á-vali poleg: izarzávali*'), arzílo schneidarwerkzeug
*) Tiskalnica nejma dovolj známenij za glas, ka stojí mej u a ino e, zatorej po sedaj stavim samo a, kder bi imela
biti črka à.	Pis.
143
(rezati), arpijè strsl. rěpije, tribuius, arsníca strsl. od nove, nej dvomiti; a kakor se kaže, niti ona v zda resbn* adj. verus, s^lpóta (slep), stldíli (sled), *) niei nodobi več ne stoií novsod na nraslovanske
«.vij. t^xmo,	v^tv > » « * ^ * * i	j uj ty podobi več uc siuji puysuu na prasiovansKej
snižén (sněg), sxrdíca brotkrume (srěda), zo&ló, stopinji. Staroslověnské korenike namrec praviloma nej -
zlo strsl. zělo, usttrlíla (strěl), lopota (lěp) — ——-- - - ---	-
stojí povsod
;
na
praslovanskej
)
J6iu au»!.	usianuit	> lflťuttt > Cli" majo: ze —, se—, sie —, nego: za—, ša—, šta—,
lína (cel), za stmó (stěna), civí je rodilnik samo- torej po dr. Miklošiči: žavati mandere, žadati desi-
majo: žě
stě
, nego: ža
šta
stalnika : cěv
rohre itd. Zaradi tega se tudi govori: derare, žala ti cupere namesti: žěvati, žědati
žě-
-----------------------------(J	--- ------ Q w ' " - " -	WVA Ui*. W ^ 4J UliUI V JL VU^VJIU LlUlLUVUVi •	U V %Ai V A. J li V U i« V 1 ^ £j V/
ktrsnik nam. krěsník. Vidimo, da če je è v starej lati lex. 191, vendar se nahaja, gotovo nepravilneje:
slovenščini stal za
ali r
)
eden soglasnik, v no vej slovenščini namesti ě stopa
pred katerim je bil še ištězati poleg: ištazati deficere Mikl. lex. 276
čě
?
niti
se v koreninskem glasu ne bere, razen v besedah
% vedno pred I ter tudi pred r: b*ldó, vxlcímo, novejše dobe: čěša poculum, čějati sperare, čěšta žtrbíca, giršíli: a če je ě v starej slovenščini stal praep. gratia, čěta agmen, poleg prvotnejših i navad-
za
y
y
pred katerim nej bilo drugega soglas- nih oblik: v novej slovenščini fc ostaja za
nika
nóba,l^sén,
livíca, Ifc-
toda r se v tácem slučaji tega pra-
> — — agmen, čaša, čajati, čata (tudi: četa), nsl. čata,
polj. czata, rum. čati Mikl. lex. 1113, 1114, iz česar
bi se ne dalo soditi, da je bila prva oblika: ce ta, nego
víla ne drží (vsaj v Laščah i po mnogih drugih krajih morda verjetneje: čěta, namesti katere se je izrekaio: ne), kajti x stopa vselej pred r, torej v próglas (anlaut) čata, a primeri vendar strsl. iztčěsati namesti i
ter se spremínja v a, i to časi celó v sestavljenih besedah: arpije, arsníca, arzílo, izarzávali. Tudi mestíipoleg: isčazati (i to nam.: isčězati) evanes-
poleg: izčesati pectere Mikl. lex. 274, isčězati na-
sicer se â sliši v proglasu i to namesti staroslovenskega cere Mikl. lex. 274, kder pak vse kaže, da je: -čěs -

nsl. arž (árž) strl. rtžb
roggen
nsl. aržén
i
tudi:
čez
nepravilno, posebno če primérimo po-
adj\ strsl. rižani von roggen^ nsl. arjàv adj. strsl. prej navedeni obliki: ištězati poleg: ištazati defi-
beseda: čěšta je temna, kajti poleg nje stojí:
cícbi, cěfca, cěfefc, hrv. ci ca, cic
n&ždavB rufus, nsl. ar já, strsl. rsžda rubigo d è č roth, strsl. rsděti se rubescere ; redko namesti sta-
nsl.
ar-
roslovenskega : ru
ali
cere cěš ta
ce šc a
ri
ruměnce ruber, nsl. art (art) strsl. ritt
---J------ ------- ~ ^ MVV.	VV O l «J V C CTV CV, Vjl V/1J 1 j vy JUL Cm , Vy g U D^ 111 V . ^ 1 U CV, Kš A \jy
nsl. armèn gelb strsl. srb. cjeca, cjec, krojeó Mikl. lex. 1109, kar vendar
se
žáli
dostaja
podex.
Dolénjci vendar govorimo: bělili
Kar bě-
kaže
y
da se nikakor ne dá stíkati z besedo: cěsta i
y
světili, utěšili,
nemškim razmernikom: wegen, ker sicer bi Srb ne
vreme)
'uuwi	uv/mij wc- uciiisiii razmerniKom: we
drěmáli (poleg: dirmótno imel: cjeca nego: cješta.
y
strsl. něgde
ogrěváli, prepěváli, ustrězáli
y
něgdě
y y
y
n ěkéj
(Dal. prih.)
něktde alicubi, němškúta eine
Deutsche, pěščén adj. von sand, preměnjávali, rě-sávali (poleg: preměnjávali, aršávali), njáva, změšnjarija, oměsíli, preměšáli, «* ai-
balili, btžáli itd.; vendar se po nekaterih
zmes-a ni-
Ozir po svetu.
ne
v
e
Pogled v Habeš ali Abisinijo.
Novice" so zadnjič povedale, da se sila veliko sená na Kranjskem nakupuj 6 za angležko armado} ktera se
koli
gorenjskih krajih tudi v mnogih izmeju teh besed spremínja v *, na pr. btžáli itd. Katero pravilo v Abisiniji vojskuje z ondašnjim kraljim Teodorom.
tukaj vlada? 3) Kadeř stojí náglas pred ě, takrat ě Dobili smo pismo, naj bi povedali, kako je to, da se
tudi vselej pada, spreminjáje se vi; zatorej govorimo: ^ez Trst iû morje dalec v Afriko vozi kranjsko senó?
»^vv* w WVAVJ	W^/Jb V1UAJUJ WJ V Kt V ¥ Xř ^ CiM	VJ O
vidxti, vědstiz náglasom na prvem zlogu viděti, věděti.*^ kakor tudi : dvě róki
y
nógi, dvě igli
poleg
Laščah) : dvě r o k ě
nogě, dvě iglě, to je: rokéj, nogéj
y y
Radi vstrezamo tej želji. Habeš, Habesinija, Abisinija, sicer tudi dežela zamorcev" imenovana, je država v Afriki, ob-
igl éj , iiajiu i	^ . 9 , '	. ...
dalje tudi: pri satóvji, pri skalóvji, pri blági, Nil izvira. Prebivalcev steje okolí
nam.
dvě
dvě yy
kakor dana od visocih gorá, s kterih med druzimi tudi reka
poleg
Vv Laščah): pri satovjě, skalovjě, uiagc, ----—--—, -----—------- j— j- —--------
to je: satovjéj, skalovjéj, blagéj, kder je to skemu. Vera Abisincev je zmes grško-kristijanske in
blagě
y y
milijonov, večidel arabskega rodu; stari abisinski jezik je soroden arab-
posebno važno, da v novoslovenskem pregibanii ě more mahomedanske in pomešana z judovskimi šegami
stati celó za mehkimi soglasniki, česar nej bilo v starej slovenščini, kajti namesti njega je pravilno stopil ali i
Njih
cerkve, nizke in okrogle, s slamo krite, stojé na hom-
cih
obdane s cedrovim drevjem; da se cerkev ne po-
při k o n j i, pri k r a j i nam. pri k o n j ě, aiaJO, w «. strsl. jaz dit i nsl. jězditi, strsl. jasti nsl. jěsti
k r a j ě
ali a
maze, jnora vsak čevlje izzuti, kdor v cerkev stopi.
essen, strsl. družat i nsl. držati
oglušěti z náglasom
. y f
na ě
poleg :
# Čudili # se boste
pršěti, neki vojak iz Abisinije
meseci
tako je pisal pred ako vam rečem, da ta de-
} strsl. rižani adj. nsl. žela ob primorji kakor v goratem svojem delu, saj v ržén von roggen, strsl. pěsičani adj. nsl. pěščén tistih krajih, do kterih je dozdaj angležka armada pre-
von sand
leder.
y
strsl.
us nij a ni adj. nsl. usnijén von
rila
y
nima niti živeža za člověka niti za ži-
«
pT>lvev
rékamo
y
Daje v teh rečéh stara slovenščina prvotnejša vino; vsa živinska klaja se mora po ladijah
le-sem dovaževati. Na tisuče ljudi in mul in konj V besedah: b^ldó, v^lcímo, p^lvél, plevél (izgovori: je treba, da tovorijo živež armadi. Tudi vode skor nič
pljbvév), p'Llsnôba, slídili, s^lpóta 1 zopet čisto iz-
nimamo; vsa
Pis
Nekateri misle
v f
uce
prej
čistiti, in
voda, da jo more
člověk piti, se mora
po-
tako stane kozarec vode več kot kozarec
da ta dva glagola spadata v 4. dobrega vina. Vročina je po ravninah včasih strašna vrsto, ker govorimo: vid^t^, veduti, kakor: jézd^ťB, (opoldne čez 90 stopinj F.) Armada leží pod prostor-
ni i slfctl»; ali to nej res. Náglas vedno ostaja na deblu
y
y i
zato se ■ mínjati v
čt
po novoslovenskem trdnem pravilu m
spre-
ge
: Jyťh.
Zato, ker se ga m potem bi oslabélo deblo
, le kace, škorpijoni in drug mrčes so nadležni. Ce se pomisli, da mula
nimi in dobro narejenimi šotori
A zakaj se náglas tako trdno drži debla? predno pride v mesto Senafe (5 dni hodá), dve tret-
7
spremenilo v:
T> d
kajti ako bi pádel na končnico -ěti, jini klaje, ki jo tovori, sama povžije, se lahko prevdari,
deblo: ved-, ter se oboje kako težavno da je tukaj preživiti vojake in živino.
d
y
détl (vXdetX, kakor
da bi se torej oba glagola glasila

gorěťL)
y
i
jezik bi
vec
General Napier, slavnoznan iz angleške armade v Kini
y
dveh različnih besed za pojem: s eh en kar mu je vsak dan po stokrát i stokrát potrebno
i za pojem: w
ne imel pa je energičen vojskovodja, ki skrbi za vse. Veliko
in, se kralj Teodor ne bode mogel upirati angleški sili.
Iz tega kratkega popisa zdaj čitatelji naši lahko umejo, da v tolikem pomanjkanju klaje so upravniki
Pis
144
angležke dežele v Trstu segli tudi po kranjski mrvii ktera se po mašin ah stisnjena v majhne snopiće voz, čez morje.
Dopisi.
Iz Poddrage na Ipavskem. — Čitalnica tukajšnja
je na belo nedeljo se prvikrat in to prav slovesno odprla. „Novice" so le malo ur pred tiskom prejele ob-siren popis, da ni bilo mogoče natisniti celega, zeló kraj-šati pa ga niso hotele, ker pričetek čitalnice med tako iskrenim narodom, kakor je poďdraški, je velik korak napredka za sveto našo reč. Zato začnemo s popisom drugi pot.
Iz Kanalske doline na Koroškem. — 19. dne
t. m. smo pokopali obče spoštovanega gosp. Janeza Sneriha, c. kr. okrajnega predstojnika v Trebižu. (Tudi ta dopis došel nam je tako kasno, da ga moremo natisniti še le drugi pot.)
Iz Ljubljane. V sredo 22. t. m. ob 5. uri zjutraj
je presvitla cesarica v Budi porodila princesinjo, ktera
i'e pri krstu dobila ime Marija, Matilda, Valerija, Amalija. ímalu po poldné so topovi z grada z 21 střeli tudi Ljubljani naznanili veselo dogodbo srečnega roj stva, zarad kterega je drugi dan ob 11. dopoldne v stolni cerkvi se obhajala svečanost s pesmijo „Te Deum laudamus."
— (T poslednji seji mestnega zbora 25. dne t. m.J je dr. J. Bleiweis v svojem imenu in v imenu svojih družnikov stavil nujni predlog: naj mestni zbor sklene, da se pošlje državnemu zboru peticija, da zavrže davek na premoženje. — Ko je govornik najpred dokazal, da se mudi, da hitro pride ta peticija v roke državnemu zboru, in nihče ni ugovarjal nujnosti predlogovi, je prestopil pred vsem na dokaz tega, da ta davek sega v lastnino, to je, v zalogo, od ktere ljudje živijo, — da viših davkov in přiklad po besedah skup-nega finančnega ministra, ki jih je lani julija meseca govoril v državnem zboru, „ne morejo nikjer pre-našati, ker so davki v Avstriji že tako silno napeti, da ne zadevajo več dohodkov, ampak da segajo v narodovo premoženje", in da ta davek ima le novo imé, po svojem bistvu pa je Ie povišan gruntni in hišni davek. Po tem občnem oziru se je govornik obrnil še posebno na deželo kranjsko, rekši: Če je ktero deželo treba ob-varovati velike nesreće novega davka, treba je to za našo deželo. Gospoda! iz obravnav deželnega zbora vam je znano, da že nekdanji stanovi kranjski in v poslednjih letih deželni zbori kranjski so neprenehoma tožili ne le čez veliki gruntni davek, temuč tudi čez to, da je kranjska dežela še več s tem davkom obložena kakor druge dežele. In kako ubogi so dohodki, ktere hiše v Ljubljani donašajo svojim gospodarjem! Mestni zbor sicer nima pravice, da bi govoril v imenu cele dežele; al po §. 79. svoje ustave ima saj pravico, se potegniti za tisti del dežele, kterega zastopa. Mestni zbor pa nima le samo pravico za to, ampak po §. 59. ima tudi dolžnost „gledati na vse to, kar zadeva občino, in na postavni poti skrbeti za to, kar jej je na dobro." — To so bila vodila, po kterih vam stavim gori imenovani predlog ter ga prav zeló priporočam, da mu pritrdite vsi. — Brez vsega besedovanja so glasovali vsi odborniki — razun enega — za ta predlog, kteremu je govornik dodal še to, da na podlagi teh vodil magistrat brž zloži peticijo in jo brž pošlje državnemu zboru na Dunaj.
Po končani ti razpravi je zbor pretresal mestne stroške in dohodke za letošnje leto in večidel pri-trdil predlogom magistrata in finančnega odbora, po
kterih so dohodki prevdarjeni na 111.354 gld. 1/2 kr., stroški pa na 122.690 gld. 25 kr. Po takem se konec
leta kaže primanjkave 11.337 gold. 24% kr., ktera
se utegne pobotati po pričakovanih večih dohodkih iz vžitnine (Verzehrungssteuer).
—	Veselica, ki jo je pod vodstvom nevtrudljivo skrbnega svojega voditelja prof. dr. Vončine napravila družba rokodelskih pomočnikov preteklo nedeljo v dvorani čitalničini, je jako dopadla v gledišči n i h predstavah kakor tudi v pesmah. V tej družbi, ki je zbirališče domačih rokodelskih pomočnikov in vnanjih nemških, si slovenski in nemški narod prijazno roko podajata; Slovenec ne nasprotuje nemškemu svojemu tovaršu zarad nemške besede in nemške pesmi, ker se Nemec tako obnaša, da si ne prilastuje gospodstva nad domačimi sinovi. In tako kraljuje sloga v tej čeravno po narodih mešani družbici. Temu dokaz bile so današnje predstave slovenske in nemške, ki so se oboj ne hvale vredno vršile. S posebno pohvalo pa moremo še omeniti, da smo zapazili očiten napredek pri predstavljanji dobro prestavljene igre v tem, da so igralci, slovó davši „kranjski šprahi", prav čisto in lepo izgovarjali jezik slovenski. Le tako naprej, vrli ro-kodelci !
—	Prečastiti gosp. Jan. Gnezda, dosihmal prefekt v Alojzišču, je izvoljen za namestnega verozakonskega učitelja na gimnaziji ljubljanski.
—	Gosp. Ant. Brodnik, kteremu ni vest dopu-ščala podpisati prisege na sedanje temeljne postave, je moral pustiti službo na kranjski gimnaziji in je, kakor slišimo, poslan v Kamnik za mestnega kaplana.
—	Gosp. Tomaž Župan, prefekt v Alojzišču, je šel za namestnega verozakonskega učenika na gimnazijo v Kranj. Ljubljenemu gospodu podajajo učenci njegovi, četrtošolci ljubljanski, pri odhodu za slovó sledečo zahvalnico :
Spomlad, ko zala roža se razcveta	~
V naravi krasni, na zelenem polji, Kjer tamo Stvamik si jo rasti izvoli — Dijak vesel prijetnih rožic sveta,
Rudeče, modre, bele v venec spleta Cvetice, vmes pa vneto vedno moli, Da ne se osule, ne bi ostali goli Štrcli, da bi cvetele mnoga leta !
In kakor v venec deval je samice, Ki vtrgal jih je zale varno z njive; Takó v zahvalo srčno Vam cvetlice,
Za trud, premili učitelj, Vaš vpletemo Vse mi prekrasne v venec pomenljive, In za slovó zdaj Vam prinesemo!	Z—k.
—	Nađepolni naš domoljub gosp. Janez Župan je šel za namestnega učitelja zgodovine na gimnazijo goriško.
—	Z veseljem slišimo, da bode naš občecenjeni umetnik gosp. Fr. Grbec kmalu tuđi svoj koncert napravil v javnem gledišču ljubljanskem.
—	V občnem zboru, ki je bil 27. dne t. m., se je ustanovilo vodstvo „Sokolovo" in so bile sklenjene mnoge reči. O vsem tem bolj na drobno prihodnjič.
—	„Danica" naznanja sledeče duhovske spremembe v ljubljanski škofiji: g. Jan. Parapat iz Semiča pride v MoŠnje; g. Jan. Tomazin od mestne fare St. Jakoba v Semič; g. dr. Juri Štrbenec od St. Petra v Ljubljani k sv. Jakobu; g. Janez Kramar iz Gorij k sv. Petru v Ljubljano; g. Fr. Cirar s Kranjske gore v Gorije. Gosp. Jož. Bononi, fajmošter v gorenjem Tuhinu, dobi faro Rađoliško ; g. Mart. Korošic, administrator lokalije Kopanjske, gré za administratorja v Banjaloko.
—	Kakor slišimo, bode ljubljanski grad vprihodnje zopet jetnišnica, ker je v Avstrii sedanji čas toliko hudodelcov, da ne vejo, kamo ž njimi.
145
• t
Prihodnjo nedeljo 3. maja, zvečer napra-tukajšnje narodne družbe (čitalnica, dramatično
vijo
društvo in „ Sokol")
skupaj
veliko predstavo, ktera bode obsegala
v deželnem gledišču
dele.
del.
bode muzikalni: a) overtura, kijo gode muzična
Va-
kapela c. k. polka grof Huj no vega; b) zbor (kor) šako v „Slovan", poje moški zbor čitalničin
>
sa-
mospev iz opere Mozartové „Zauberflote", poje Fr.
Grbec
7
djanj a
prizor iz Smetanove opere
Prodana nevesta", poje ženski in moški zbor
češke
čitalničin z orhestrom. — ÏI. del: „Sokolove grupe" (8). — III. del: vesela igra „Moja zvezda" po Skri-betovi francoski poslovenil Mandeljc, igrá dramatično
društvo.
y
Začetek ob
operah. lerij o
predstavlja „Sokol." uri zvečer; vhodnina navadna pri
IV. Marmorni kipi
se
Vstopnice in karte za sedeže na parter in ga-dobivajo v g. Vidče vi štacuni v špitalskih
ulicah.
V vseh razdelkih jako zanimivi program bode
gotovo od blizo in daleč přivábil ta večer v gledišče obilo občinstva, ki se po skušnjah preteklih let more nadjati izvrstne zabave.
Častiti gospod Anton Zakelj, kaplan pri sv. Duhu, pod imenom Ledinski dobroznani slovenski pesnik, je umrl 26. dne t. m. Naj v miru počiva!
Naznanilo zadnjega lista zarad policijskega nad-
komisarja g. Vidica popravljamo v to, da c. kr. de-
na višem mestu za to, da
želno predsedstvo ni govorilo v Ljubljani ostane, ampak za to, da se, ker italijanskega jezika ne zná, namesti v Trst, prestavi kam drugam.
(Prijazna opombica „Narod. Pokroku.")
„Slovenski narod" nas je te dni seznanil z nekim v vodnim spisom českega „Pokroka", v kterem se slovenski pokolji
vreden potrpljenja" imenuje, in ki Sloven-
slanci sodijo in obsojajo, narod slovenski sam pa
a/1 ^ Íi C -T ^ «««./v/l av«	imûnniû ivi In S
od njih" in
cem slabo bodočnost prorokuje. Ker se namreč niso postavili v opozicijo, ne bodo smeli — pravi „Narodný Pokrok" — pričakovati, da bi se po padu Cislajtanije nekoliko tudi na-nje gledalo. —Zastran te pretnje bilo vendar opomniti brate Čehe tega, da so njihovi veljavni časniki Slovence, še predno so se s čim zagrešili, pritakniti račili nemški skupini, segajoči od primorja
do Konstanskega jezera.
Laibacherica" je v včerajšnjem listu pod na-
»
slovom „fiir Moskauer Enthusiasten" prepisala iz „
I HI WĚ
Mi
(
De-
žolc nekega Poljaka v časniku „Nowoje Wremia."
ktera še nikdar nikoli ni přinesla
milujemo „Laib.
A3X1 lUilUJVUJU „A^Cll u. ,	r
veliko več potrebnega sestavka „fiir Deutschlands Enthusiasten" , da pritrkova m a g j a r s k i „Debatti", ktera bi imela veliko smeti pometati izpred svojega praga, kjer jej leži veliko več in prav zgrabljivih iz-
j/i ci^cti j njci J^J	\\JLir^\J YV^U iu ^/i t% T	>
gledov pred nosom, kako Magjar ravná z druzimi
nemagjarskimi — narodi, kterim je 1848. 1. Košut napo vedal , da v poli leta more magjarski jezik požreti vse druge jezike, Košuto v duh pa še dandanes skrbi
postava za narodno ravnoprav-tacih in enacih sestavkih preo-
?
za to, da se ne rodi nost na Ogerskem!
čitno kaže „Laib." „ex ungue leonem." so slepi.vsi njeni bralci?
— Ravnokar beremo v Laibacherici „Eingesendet , v kterem nekdo iz nasprotnega tabora presoja razglas
Mar misli, da
a
Novičar iz domaćih in ptujib dežel.
Iz Dunaja. „Novice" so omenile
zadnjič, da se
je
9
mcam
y
dr. Toman v zbornici poslancev krepko poganjal za to, da se na železnicah zniža vožnina za blagó. Nate govor njegov!
Da so železnice sila važne za povzdigo obrtnijstva in da na pomoč biti obrtniji je imenitna naloga želez-
tega menda nihče ne bode tajil. Da pa tej nalogi v vseh okoliščinah vstrezajo železnice, to mora skrb biti državi. Al v Avstriji ni v vsem tako; zato se mora to predrugačiti. Nočem se spuščati v obče v pretres tega, kaj da je pomanjkljivega o tem v Avstriji gledé na druge države; samo o eni zadevi hočem govoriti, to je, o tarifi po krajnih razmerah in to po skušnjah svoje domovine.
Dežela kranjska je dežela primorska blizo jadranskega morja, in po tej svoji legi in po svojih vodnih močéh in zalogah lesá poklicana je na polje obrtnijsko. In le posebno z obrtnijo si more pomagati, ker druzih
pomočkov malo ima.
Glavna njena obrtnija je moka; moke največ prodá v druge kraje ; al žito mora kupovati iz Oger-
skega , Hrvaškega in Slavonije
dosti domá.
J
ker
ga-
ne
pridela
Že
več
let plaši mlinarje skrb, da ne bi prišli ob
to obrtnijo, in to posebno zavoljo silne tarife, kijo stavi južna železnica. Naj to dokažem z izgledom. Iz Bude (Ogerskega) v Trst je vožnina cenejša kakor iz Bude v Ljubljano! Ako se iz Bude pošlje žito v
Ljubljano, žito tu odloží, pa spet naloží in v Trst pelje, je vožnina za 20 do 30 kr. pri centu dražja kakor če se naravnost iz Bude v Trst pelje! Pri takih razmerah so kranjski mlinarji tepeni. Ker pa ta obrtnija deželi daje dober kos kruha, vsak lahko sam sodi kamo dežela pride, ako vsahne delo v mlinih.
Vlada bi morala na to gledati, da prav tista de-
9
t
žela. ki
j
Je
pomagala južno železnico delati, ne pride v
nic.
Ko je bila vojska na Laškem, so ravno kranjski mlini bili, ki so zmiraj in na tanko oskrbovali armado
z moko.
Ako vlada ne odvrne dozdanje silne tarife, je
pač očitno, da prav na obéh koncih
vBuda-Peštu in
Trstu
se napravijo umetni mlini, ki bodo na suho
djali vse druge mline na vodi.
iz
Južna železnica se izgovarja, da je polajšala vožnjo
~ Al skozi in skozi kriva misel
Bude
v
Trst.
jeta
9
da se od tega, ki več stori
, man za-
hteva, kakor od unega, ki manj stori. Južna železnica napak računi,^ako tarife ne odločuje tudi po manj šib dalj a vah. Železnica bi sama sebi koristila, ako bi predrugačila sedanjo tarifo.
Ministerstvo kupčijstva pa opominjam še tega, da ste družba kmetijska kranjska in še posebno zbornica kupčijska ljubljanska že več prošinj izročili si. vladi, naj pomaga o tem, in si. vlada ima pravico, pa tudi dolžnost na pomoč priti obrtniji kranjski, in to brez škode železnici.
Zato pritrjujem predlogom odborovim in ponavljam
prošnj

naj
vlada zadostuje tem prošnj am
Državnizbor poslednji teden v javnih sejah mestjanskega našega odbora o prihodnjih mestnih volit- ni veliko delal. Iz odborov, kteri pretresajo finančně
vah in obrekuje sedanjo národno večino v mestnem predloge ministerske, se sliši, da utegne pasti davek
zboru, poleg te pa tudi preč. stolnega fajmoštra Župana, na premoženje, da pa bode odbor nasvetoval državnemu
da si je upal v predgovoru ravnokar na svitlo dane zboru, naj se davek od obligacij nih kuponov po-
prihodnjem viša na 20 od sto, in vrh tega naj se domačim (av-
od
pridige take grenke soliti „liberalcem." listu bodemo
pred
oči „Einsendlerju
---------„"--.«.«w — .	. I------W	V«.	,	T***	M V U! Ml V i ^
ein grauenhaftes Spiegelbild" postavili strijskim) lastnikom državnih obligacij še
Vi n Air n r? oli Irm i a	r* r\ /IattaI^ /I /\/l	U««« /i
in po faktih dokazali, kaj je sto za davek dohodkov odbije. (Po takem bi glavno
na vsako stran dovršila nasprotna nam stranka tišti breme in strašno breme od 25 odstotkov padlo na ob-
čas, ko je ona imela krmilo v svojih rokah.
ligacije!) Za 20 milijonov gold, pa se pooblasti mi
146
nisterstvo, da dolgá naredi, kterega poplača iz pro- čanstvo cesar je v spomin tega rojstva daroval ubogim
in mnogim zavodom miloščin, poslavil s častnimi redi
danih državnih posestev. — Ni bode ministerstvo sprejelo te predloge.
V
se
znano
kako
Ministerstvo se pogaja z ogerskimi ministri zarad kazali skesane in pobolj
AU JJuXUV^AUU JLAKAt T V VlVi-UL 1Í411VU vlU ft k/VUiVf t L X KJ VMU VJULÍ.1-L11 JL V VÍ i
in križči mnogo oséb, in mnogim hudodelcem, ki so se
- lUlUXQbVi OtVV a\J JJV^MJW MA V^Vl »ttAULil. lUAUAMVi* «Wi uiv* J\CV£i(«ll on^pauu XXX ^JVJVVJXJOCIXXU j odpustil kazeil. -
nove rekrutbene postave. Ogrom neki ni všeč to, ster ogerskih financ je deželnemu zboru předložil
Mini
da vsak, kdor je za vojake pripravljen, bi moral hodkein stroške za letošnj
leto
Tako modro
vojak biti.
Sila veliko hrupa, in to po pravici, je delala dobro postlj
sukal mož svoj račun, da se vidi, da je Ogrom prav
na stroške
našim
deželam
na Dunaji oćitna tožbena obravnava z Magjarko J u- ministri so čisto nepotrebni — pravi „Hazánkť lijo pl. E b er genij-o, ktera je po dogovoru s svojim mora imeti svo ljubljencem nadlajtnantom grofom Gustav Chorin- denarstvo."
77
S kup Ogerska
j o posebno armado in svoje posebno
sky-em, sinom dunajskega c. kr. deželnega glavarja, zavdala ženo grofovo iz tega namena, da bi se bila potem vzela! Državni pravdnik je predlagal, naj se hudodelnica obesi; sodnija jo je obsodila za 20 let v težko ječo. Grofa Chorinskega imajo v Mona-
- " " " Že veliko
kovem zaprtega, kjer ga čaka enaka sodba. let ni prišlo pri nobenem hudodelcu tacih nesramnih in hudobnih djanj na dan, kakor sta jih doprinašala ta — Julija in ta — Romeo Chorinsky! Rdečica
oblije člověka, ko sliši, kaj je počenjala ta drhal.
Česko. Kako lepo se zaveda slovanski narod na Češkim svojih svetinj, vidi se tudi iz tega, da 16. maja, ko se bode v zlati Pragi položil temeljni kamen ná-rodnemu gledišču, bode iz vseh okrajin cele dežele peš in na konjih na tisoče ljudstva prišlo v glavno
je dozdaj na dvoje razcep-
Laàko kraljestvo. — Maja meseca je vinsk sejm v Asti (provincije Alesandrije) in pri tej priliki napravi kmetijska družba ondi razstavo v domaćih fabrikah na-rejenega pelinovca, špirita in druzih vinskih pnač , kakor tudi orodja in mašin za destilacijo.
Ministerstvo za kmetijstvo, obrtnijstvo in kupčijstvo
bode
lilo.
zlatih in 8 srebernih medalij za premije pode-
Razstava se odpre
maja
y
drugi dan potem se
začne sejm, vsega konec je 11. maja
Angleiko. Iz Londona. General Napier je zmagal
14. dne t. m. Abisince in z naskokom vzel trdnjavo
Magdalo; kralj Teodor je v boji vstreljen bil. Tako bode kmalu konec boja, pa tudi prevaževanja kranj-
skega sená v Abisinjo.
mesto.
Po „Politiki" se
Ijena plemenita gospoda zedinila v eno telo brani deželno pravo in narod slovanski.
)
da
Kursf na Dunaji 28. aprila.
Ogerska. Iz Bude. 25. dne t. m. se je z veliko svečanostjo krstila novorojena casarjevičina. Njih Veli-
5% metaliki 56 fl. 70 kr. Narodno posojilo 67 fl. 70 kr.
Ažijo srebra 114 fl. 15 kr, Cekini 5 fl. 54 kr.
Jfle sijani ljubljanski !
»
Podlaga svobodni državi je svobodna občina."
in še drugi, ktere vse mesto pozná kot možé
„Svobodna samouprava je najgotoviše poroštvo tečnemu vseg_a zaupanja vredne. razvitku duševnemu in materijalnemu pa tudi skrbnemu
gospodarstvu z občnim premoženjem
u
Božjih.
Hude čase smo že preživeli. Prihodnost je v rokah
To pa je gotovo, da potrebujemo mož
>
ki v
Te besede so se v preteklih 20 letih mnogokrat vseh okoliščinah nepremakljivi stojé za brambo vsega
ponavljale; al resnica morejo postati
tedaj
;
mestjaniizvolijo za zastopnike take možé, ki so samo-
stoj ni in popolnoma neodvisni
kadar si tega, kar je na blagor mestu in njegovih prebivalcev.
Bodite tedaj z nami in z našo pravično
>
ki v dobrih rečjó; složni volite možé, ki Vam jih pripo-
pa tudi hudih časih zvesto stojijo na strani ročamo, in pomozite tako, da pridemo na narodu svojemu, — ki so trdnega značaja pa bolje! jih tudi navdaja pogum in moč, da v vseh oko-iščinah in proti vsacemu brez strahú zastopajo duševni in materijalni blagor svojih some s tj ano v.
Iz tega pa je očitno, kako važne so volitve mest-
nih odbornikov.
Letos
pa so tem važnejše, čem očit-
Za III. volilni razred (kteri voli 11. maja dopoldne, in če ne dobijo vsi štirje potrebnega (čezpolovičnega) števila glasov, se voli
še enkrat popoldne) priporočamo:
gospoda dr. Janeza Ahačiča, hišnega posestnika
»
79 >7
prof. dr. Janeza Bleiweisa, hišnega posestnika Mihela Pakiča, hišnega posestnika
nejše je čas razodel pota in pripomočke nasprotnikov pravičnih národnih naših prizadev.
Zvěsti véri in navadam svojih očetov šte-
jemo si duševno povzdigo naroda našega na naravni podlagi in v ustavnih mejah v svojo najsvetejšo (kteri voli maja> — druga volitev, če bo treba, 13.
Blaža Vrhovca, hišnega posestnika.
Za II. volilni razred
dolžnost. To svojo dolžnost pa bodemo spolnili
ako
maja) priporočamo:
UVA^lIVOt* XV OVUjV	uvuurnv O^VlUlll ^ ai\V	--J J i---1--------
pomembo prihodnjih volitev prav spoznamo, se vsi od gospoda Jožefa Župana, korarja in mestnega fajmoštra,
prvega do zadnjega udeležimo volitev, in ne da bi nas kak nasprotnik begal, vsi ene misli
enega duhá gremo volit.

>> 97
tej edinosti zmagali smo v prejšnjih letih! Mestjanski volilni odbor se tedaj letos že osmo
dr. Jerneja Zupanca, notarja, Gustava Tônniesa, hišnega posestnika.
Za I. volilni razred (kteri voli 14. maja, — druga volitev, če bo treba
7
15.
maja) priporočamo:
7
pot zaupljivo do Vas obrača in Vam iskreno priporoča gospoda Pavla Auerja, hišnega posestnika spodej imenovane visokospoštovane možé, med kterimi „ Jožefa Blaznika, hišnega posestnika
jih je veliko, ki so zdaj v mestnem zboru na
lagor mesta delavni
uiagui uu covct uc/iavui, - drUgl , ivl ou v p r CJ
šnjih letih marljivi bili v mestnem zastopu
ki
so v prej-
77 77
7
7
7
Franca Rosniana, hišnega posestnika Franc X. Souvana, hišnega posestnika.
Mestjanski volilni odbor.
Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.