Natisov 15.000« ijkitro" izhaja vsaki I pek, datiran z dnevom i laslednje nedelje. tfeočnina velja za Av-|*>0grsko: za celo k ko 3 krone, za pol in 1'fert leta razmerno; 11 Nemčijo stane za cm leto 5 kron, za I Ameriko pa 6 kron; [■drugo inozemstvo se njuni naročnino z ozi-I no na visokost post-I um. Naročnino je pla- jati naprej. Posamezne »mike se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-| liltvo se nahajata t EPtnju, gledališko po- I slopje slev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/« strani K 16, za Ve strani K 8, za «/u strani K i, za »/„ strani K 2, za '/«» strani KI. — Pri večkratnem oznaniiu se cena primerno zniža. tftev. 36. T Ptuju v nedeljo dne 8. septembra 1907. Vin. letnik. por ljubi resnico [hsicer brezobzirno, naravno, nepri-1 k r i t o res n i c o, ki ne pozna osebnih rsz-iftor in osebnega dobička, — ta mora biti naročnik \W »Štajerca". [.Štsjerc" biča odločno in nevstrašeno pijavke ljudstva, naj si potem bodo v kuti ali uniformi, v fraka ali talarju. |,Štajercu biča slabe duhovnike, ker hoče, da bi ostala vera prosta posvetne politike in da bi bili duhovniki pošteni očetje ljudstva. ttajerc" biča prvaške advokate, ker vidi, kako Bi nabirajo zakladov na troške ljudstva. :ajerc" ni pisan v tona gospodskih frsjlic, kajti robato a resnično se podre nasprotnika. Brc" je skozinskoz list kmetov, obrtnikov in delavcev, ki zagovarja interese delavnega ljudstva. | Naročniki in prijatelji! Zopet prihaja novo četrtletj in opomnimo ras, da ponovite svojo naročnino. Ceni naročnine je mala: Za Avstrijo celo leto S K, pol leta T50 K; za Nemčijo 5 K, za Ameriko in drago inozemstvo 6 K. Vsak naročnik mora biti obenem sobo-jjevn i k, — iskati in pridobivati mora novih »ročni ko v, da postane število naših od-Ijmulcev vedno večje! Kdor ljubi resnico mj stopi v naše vrste. Uredništvo in upravniitvo »Štajerca". Mrliške vaje. Popolnoma „kriegsn;as8ig" — in to znači, da se muči in trpinči vojaštvo toliko časa, dokler ne pade in ne umira... P o 11 i s o č msroderjev in cela vrsta mrtvih,— to je dosedanji uspeh komaj pričetih vojaških manevrov. Nekateri listi pišejo, da je 3 vojakov mrtvih, drugi zopet, da jih je 7. Gotovo je, da its umrla vsled neznosnega trpljenja 2 vojaka 17 regimenta in neki enoletni prostovolec loven, Ko so vojaki korakali čez „Radl", padlo je 4 bošnjaških vojakov v omedlevico in so tudi koala izdihnili. In raje greje naprej, — kaj poleni teh par mrtvih sinov ljudstva: neznosni marši, vaje, prosti sabor, nočne vaje, alarm, eno za drugim v nepretrgani vrsti in pri naj-ilabši hrani. Zgodi se, da dobiva moštvo v 24 do 48 urah le 2 krat črno kavo.. . In i sto tako kakor na Koroškem se godi na Nižiavstrijskem. [Pri divizijonskih manevrih v okolici Dunajskega je umrlo več vojakov 14. inf. re-la vsled trpljenja; čez 80 mož se je pripeljalo v bolnišnico. Tudi pri 25. deželnobram-beiem polku jo bilo več mrtvih; na marša je padlo 156 mož... Grozovite, krvave številke so to! Koliko družinskih očetov, katerih deca bode od lakote poginila, je med temi mrliči? Koliko krepkih sinov, ki so bili edino upanje starišev, leži zdaj v mrtvašnici... častno, vojaško bodo pokopani; — ali kaj ima mati, kaj ima deca od vseh te časti? ... In koliko se je zgodilo, kar ne izvemo in kar se ne bode izvedelo! Res je, — stalno armado imamo in treba je manevrov; — treba je izurjenih vojakov, treba na boj pripravljenih regimentov ; — treba je vse! Ali za sto vragov. — ubijati sredi miru ni treba! Kaj veljajo vsi cesarski in ministerski sestanki, ako je res kakšne nevarnosti? In tudi v vojski bi bilo tako manevriranje neumestno, kajti z izmučenim, izstradanim, na pol mrtvim vojaštvom ne bi zmagoval niti Hanibal sli Napoleon I.... Mrliške vaje so letošnji manevri. Ni dosti, da plačujejo narodi te nesrečno vladane držav« svoje denarje za armado; ni dosti, da režejo orožne vaje v ljudsko meso; — ne, treba je, da cepajo vojski po tleh kakor zrele hruške, treba je, di. izgled*.»aaneverska pokrajina kakor bojišče pri Kraljevem Gradcu, — treba je, da, teče kri. . . Ali je čudno, da zdivja potem strast v marsikaterem vojaku in da vzame pa-trono ter prične resnično streljati? Že se poroča takšni slučaj: Pri maršu čez ,,Radl" so oddali nepoznani vojaki ojstre strele; neki „oberlajt-nant" bošnjaško-infanterijskega polka štev. 2 je bil zadet in je nmrl na lici mesta... To je grozni „Mene Tekel"! Ponehajte s temi usodepolnimi vajami! Vi, poslanci, vi pa storite enkrat svojo prokleto dolžnost: — postrižite militarizmu peruti kajti prvo ceno imata kri in življenje ljudstva. Politični pregled. Politični umor. Perzijo pretresavajo veliki politični nemiri. Te dni je bil na cesti veliki vezir ustreljen. Veliki vezir je toliko kakor načelnik vlade. Morilec je neki trgovec Abbas Ali iz Baku. Ko so ga zasledovali, je ustrelil enega vojaka in potem sam sebe. Ravnal je po povelju ustaškega odbora v Baku. Pričakuje se najres-nejše dogodke. Dopisi. Konjice. Mučijo me misli, kako je mogoče, da nesrečna bolezen .šarlah" v Novivasi in Dražjivasi še tega ne ve, da je v Konjicah c. k. krajno glararstvo, katero ima tudi uradnega zdravnika. Bolezen prihaja vedno bližje Konjic, češ: jaz se ljudi ne bojim, oni pa ne vedo, kako me zatreti. Kakor se ji dopade Bkače nesrečna bolezen iz ene v drugo občino. Ali tndi naš konjiški vikar se bolezni ne boji. On gre z Najsvetejšim k bolnikom in se sprehaja po trgu, češ, jaz nimam otrok, dragi me pa nič ne brigajo. Dragi .Štajerc", povej mi, kako bodejo nevarno to bolezen zatrli. Skrajni čas bi bil, da se odločno nastopi! Stariši. Šf. Rupert. (Župnik Mojzišek kot resničen plačnik „Štajerca".) Kakor se je dognalo je župnika Mojžišek-a .Štajerc" v resnici k srca prirastel, kajti tako se je zaljubil v ta list, da je tudi naročnino za 4 meseca plačal. V jednem dopisu iz Št. Ruperta se je že bilo to naprej prerokovalo. Dotični naš dopisnik ima dober nos, kajti sedaj se je to njegovo prerokovanje izpolnilo. Žapnik Mojzišek se je v teka časa in svojega službovanja kot voditelj c. kr. poštne nabiralnice prepričal, da je .Štajerc" jeden izmed najzanimivejših listov in želel je dobiti pravico do čitanja itd. tega lista. Ker v voljenju sredstev on ni izbirčen, jo kar hitro pogranta kunstna glavica. Za druge je čitanje .Štajerca" itak smrten greh. On si misli: če prav sebe po-gubim, svoje ovčici Bta Šentrupertu v nevarnosti pogubljenja radi .Štajerca". Če se že ne da rešiti obeh, poskusimo rešiti vsaj toliko, kolikor se da, in pri jedni imam upanje, da jo rešim. V ta namen je ukazal tej nesrečni duši v osebi posestnika Andrej a Laboharja k njemn priti, kjer ga je napletal na vse načine, naj .Štajerca" pasti. A bilo je zaman j, naročnik Andr. Labo-har je ostal neizprosen. A župnik jo pogranta. Misli si. Saj je Jud tudi dostikrat pri jednih vratah ven vržen, a pride potem pri dragih nazaj. Tudi jaz moram to stvar drugače prijeti. Zopet ga nagovarja, naj .Štajerca" pusti, da si dušo reši. Ta posestnik, kateremu je globočina župnikovega žepa znana, si je mislil, da bo imel od župnika vsaj potem mir radi .Štajerca", ako mu pove, da je naročnino za ta list že plačal in da ga vsled tega ne pusti drugače, kakor če mu žapnik naročnino vrne. Upal je, da žapnik tega ne bo hotel storiti, ker je njegova darežljivost v obče znana. A zmotil se je. Žapnik se je pokazal na enkrat velikodušnega in naročnino 4 mesecev za .Štajerca" naročnika Andreja Labobarja vrnil. Marsikdo bi mislil, da je župnik .Štajerca" za Labobarja nato odpovedal, a tega on ni storil, ampak ga je ves čas, za kateri je bila naročnina plačana, prejemal in ga še prejema sam, a ne pod svojim naslovom, ampak pod naslovom pos. Andr. Labobarja. Iz tega se torej vidi, da ni žapnik v skrbeh za svojo dašo radi .Štajerca", ampak samo za druge. G. župnik čuvajte svojo dušo, ako je čitanje .Štajerca" res pogrešno; ako pa ni, potem pa pustite tudi drugim ta zanimivi list v miru citati. Sv. Jakov Slov. Gor. Zopet enkrat nekaj o Rabuzeku. Njegove jungfrave so vprizorile 11. p. m. pri g. Dolajš življenje sv. Neže. Na ta način se je od ljudi zopet nekaj kronic nabralo. Tako je kaplan zamogel povrniti milost, katero so mu skazali njegovi poslanci, ko bo obhajali pri čevljarčku tam na Ročici godovno Rabuzeka. Mi sicer kaplana ne očitamo, kar je nafehtaril in mu nismo nevošljivi, kakor so bili on in Kapnnov Anza ter tisti stari otrok Pepek nevošljivi cerkovnika. Ali hinavstvo je veliko in delajo se nedolžne. Vsakdo naj bi to trojico hvalil in zato jo naj tndi mi pozdravimo. Bodi torej povedano, kako je slavni predsednik .izobraževalnega društva neko pozno noč s svojimi jungfravi od Dolajža doma korakal. Imeli bo vajo za sv. Nežo. Neki mladenič jih je zasledoval, kam se bodo ponočnjaki podali. Kmalu je opazil, da razbija Rabuzek po farovških vra- — 2 — tih. Dasiratno je vedel, da so vrata po 9. ari nikomur več ne odprejo, je vendar klestil s svojimi suhimi ročicami po durih. Ali bilo ni duha ne slaba. Žalostno je to jungfravam naznanil in jo krenil v farovški hlev. Mislil se je pač: tu me ne bode dobila rosa, kakor že večkrat preje. Prenočil je torej ne dovolj prostornem ležišča ter prišel drugo jutro ves zmučkan in prašen na dan. Ali je to dostojno, vzorno življenje za duhovnika? In takih povestic vemo še veliko! Zavedni Št. Jakobčaui. Žitaravas. Klerikalna blamaža. Proti občinski volitvi v III. razreda tnkajšne občine so klerikalci vložili pod vodstvom obeh župnikov priziv na c. kr. deželno vlado. Kakor je bilo izprevideti, je zavrgla vlada celo kavsarijo v vseh točkih. Niti enega slačaja niso mogli dognati klerikalci, da bi se ravnalo pri volitvi protipo-stavno. Nepravljivost se pripeti pač le v klerikalnih občinah, kjer vlada terorizem proti drugo-mislečim. Tudi grdo lagali so v svoji pritožbi in c. kr. vlada, ki je razvidila iz volilnih aktov, da se je vršila volitev popolnoma postavno, je imela zopet enkrat priložnost, prepričati se o resnicoljubnosti klerikalcev. Zatoraj bo morala priti vlada pomalem tako daleč, da bo vsak klerikalni priziv proti kaki volitvi takoj zavrgla, kakor hitro bo dospel. Klerikalci so se tudi kesali, ko je bil odposlan priziv, kajti ko bi pritožbe ne bili vložili, stali bi klerikalni zastopniki II. razreda že osem mesecev v občinskem odboru in bi mogli „rešiti" ali celo „izveličati" občino. Posebno jih je peklo, da niBO mogli vplivati na volitev volilne komisije za državnozborko volitev, ker to je poskrbel še stari občinski odbor. „Oh ti pr...... . nosi! si bodo mislili zdaj klerikalci. Kaj, da jih letos ni konca ? če bo šlo tako naprej, postanejo daljši kot kravam roge". Pomanjkuje nam prostora, govoriti natančneje o vsaki točki priziva! omenimo le, da župnik Weiss, ki je sestavil priziv, ni izkazal ravno visoke modrosti. Vendar moremo reči: Pastil je svojo luč svetiti, kolikor mu je bilo mogoče. Eden. ki se grozno smeji. Iz Črne na Koroškem. Dragi .Štajerc", vzemi za danes enega klerikalca, rudarja Maks Osočnika, pod krtačo. V času volitev je ta možakar ljudem listke z Grafenauerjem imenom napisaval. Ker nismo vsi farški podrepniki, zato tudi nismo bili s tem zadovoljni. Ali tiste, ki niso hoteli plesati po farški piščalki, napada Maksi zdaj po gostilnah. Ali je to katoliško, ti Maksi, da napadaš ljudi v krčmi in jim izlivaš vino? Kadar fehtariš po celi fari za cerkvene potrebe, takrat ti je vsak dober, Nemec kakor Slovenec. In ti, kateremu se še plenice niso posušile, bodeš odrašene može napadal ? Iz temnih krajev si se priberačil k Nemcem iu nemški kruh si jedel ter ga še ješ. Ako še odslej ne bode miru pred tem Grafenauerjevim pristašem, govorili bodemo v Plibergu naprej. Naprednjaki. Iz Rožne doline. Oast gosp. urednik, blagovolite mi dovoliti malo prostora v vašem cenjenem listni Izvedel sem, da bodo napredni Rožani začeli resno nastopati proti prvaškem nasilstvu, ker se njegovi privrženci že tako silovito obnašajo, kakor bi mi naprednjaki tujci bili in ne imeli nobenih pravil. V spodnjem Roža se prvaki že pogovarjajo, kako bodo nas duševno .pobijali" in tudi .obešali", kadar bodo na Trati „zilske piščale" k „cincin" čven-kanju zapele. Pravijo da bode pri „Cvingelcu" strašni „šarfrihterkomision" vkup stopil. Tri sto korakov od prvaške „barakne", ki na gmajni stoji pa še plačana ni, mislijo pa za nas uboge naprednjake .topeltne gavge" postaviti. Oh, to bo čudno! Kar strah pa nas je obšel, ko smo izvedeli, da nas bodo že kmalo začeli .obešati", gotovo pa tedaj kadar bode daleč okoli znani .dolgoklojar" z rudečo-rujavimi črevlji in .črnimi" očali .rabeljsko prifengo" pri kakemu prvaškemu .šinterju" .dovpploživ"-;. .-Joj, tedaj bode^nastal jok jirisstok po celi - južni Koroški! Ako pa nas še ne bodo takoj in tako- hudo za-basali, potem pa se pripravimo za izdatno obrambo, da ne pridemo danes ali jutri pod omenjene .prvaške gavge"... Iz Glinske okolice. Dne 14. maja t. 1. je izdihnila svojo prvaško .dušo" neka krastova .babura". Bila je prava Bpaka. Kadar je pred kakega duhovnika prišla, brž je vzdignila farizejske oči proti nebesam ter občutljivo zdihnila: .6 Bog, ti si naš gospod"! če je pa na Stin-gelcovemu .tanzbodnn" z Brigeljcu rajala, tedaj se je pa tako v njega zaljubila, da je prav po hajdovsko za vpila: .Vrag naj vzeme farje in vse kar po njih diši. Brigeljc, ti si naš prvaški Bog in Brejček tvoj profet!".. . In, dragi ,Sta-jerc", li zamoreš vganiti, kdo je bila ta nečloveška pošast ? ... Nobeden drugi, kakor pa dolgoletno Glinsko prvaštvo, katero smo na dan volitve pri Dremlja naravnost zadušili iz 59 tirni belimi in 69timi rudečimi .lopatami" v pričo 78 Grafenauerjevih asistentov vsaj za šest let pokopali. Prvaki: Brigeljc, Dolgoklojar Kratko-klojar, nepotrjeni dohtar Foksa, domači notar Andrejček, Bosta Ribič, S mon Hribernik in Joža šmiifink pa so na njegovem .grobu" kleče tole Žalostinsko zapeli: Kje so naši možeji, Možeji prvaški? Štingelovi ljubljenci Hrabro se borili! Vsi zapustili so nas! Kje so naši „štinge!ci", Štiogelci, ti .črni"? Kak bi zdaj jih rabili, Z njim' ee pobahali!... Glavca se zmodrila jim, Nam zvonijo bim-bam-bim!... Dostavimo še, da so pričakovali prvaki izmed 240 volilcev naše občine okoli 200 glasov za Grafenauerja, a so jih le 78 naprešali. Grafenauer veseli se naše občine, v kateri so te prvaki pod častno streho vzezi hotel... pa ni šlo!... Trata pri Gliniah. Ljubi .Štajerc"! Prisrčno te pozdravimo in ti objavimo veselo novico. Ni še staro leto novemu roko podalo in vendar je pod našem političnem obnebju precej drugače postalo. Ljubi , Štajerc", prej si bil pri nas neizrečeno hudo zatira, a danes je lov na te odjenjal. Danes berejo tebe ne samo tvoji zvesti prijatelji in cdjecšlci, temuč tudi zagri-leni nasprotniki... Komaj te o sobotah preberemo že pridejo gotovi bralci in izposodijo. Drugi letijo v nedeljah v gostilne in te tam skrbno Čitajo. Prvaki pa, ki so v nedeljah lumpali, te pa v pondeljkah vkradejo, ker tako pridejo najvrednejši do p od učljivega in kratkočasnega berila. Vidiš ljubi ,,Štajerc", tako si se nam vsim T kratkem časa priljubil! Samo neki starček te bolj od strani pogleduje, ali bere te pa tudi, ker drugače bi ne mogel vedeti, da imaš pod pazdihn veliko krtačo za predrzne prvake in za peljive kaplane. Ljubi ..Štajerc", mi naprednjaki se ti lepo zahvalimo za pospeševanje našega političnega mišljenja, ter te prosimo, da nam tudi za naprej pomagaš v boju zoper prvaško neumnost. Iz Možice. Dragi ,,Štajerc", oprosti, da te zopet nadlegujemo, česar še nismo pričakovali »e je sedaj vendar uresničilo: Naše izobraževalno društvo, ki je bilo ustanovljeno strogo na „slov. krščanski podlagi" je na omenjeni podlagi že poginilo, nihče pa ne ve, kedaj. Eni vgibajo, da mu je mežnar vrat zavil, drugi pa zopet, da ga je bilo vsled pomanjkanja konec. Pogreb se je vršil po Atilovem načrtu, pa ne v vodo, gotovo v kakšni jarek, ker bode počivalo do prihod ue spomladi. Pa to še ni nič, zgodilo se je še nekaj hujšega. Naše izobraževalke stavkajo Že štirinajst dni; ker namreč mežnar zadnokrat pri cesarski pesmi ni čisto prav pritisnil, je bil pa ogenj v strehi. Ker je stavka, tam se je bati tudi izgredov. Mežnar pazi, da ne bodeš okusil sv. jeze tercijalskih „štrikov" po svojih suhih plačah, seveda „na katoliški podlagi." Poišči tisto šibo, ki je bila nam namnjena; če si jo vrgel v koruzo, poišči jo, saj se bode tudi tem poglavkam dobro prilegla. Ljudje so pa veseli, ker fantje veliko lepši pojejo. Neki kmetic se je izrazil, da tista'1- P... ravno tako cvili, kakor mačka, kadar ji na rep stopiš. Dobimo tidii^r&vo podobo sv. Jakoba iz lesa; t&*je di-cerlftpo, če se za cerkev skrbi, ki kakor s e pa ne strinjamo s tem, da se sedajna krasna podoba odstrani. Dragi „Štajerc", ker si ravno v eni zadni številki pisal e božjih potih, mora velika karavana na božjo pot na sv. goro, pa menda ne, iz same pobožnosti; gnalo jih je It rajno vince, "ker se sedaj samo od tistega govori . V gorici bi bili reveži kmalu pozabili, kam da so namenjeni; nekdo si ga je dobro nasrkal, saj doma ga ne sme! Mi nismo proti tema, pi bilo jih je veliko zraven, ki se doma cerkie presneto izogibljejo, k pridigi in k večernicami pa celo nikoli ne pridejo. Tam so si pa mogli pridigo in litanije drago plačati, in kcliko so Časa zamudili ter denarja potrosili. Ako bi tiste stotake za nove orgije darovali, bi bilo veliko pametnejši. Bolj ,,te fest" je pa doletela it vanredna milost da so bili povabljeni na Kranjsko en dan na „Somerfriš". Eden. Recklinghausen (Konig Lndwig) na Nemškem. — Sragi .Štajerc"! Prosim za mali prostorček, da se okrtači naše sive podgane; ali w še spominjate na tistega ajmohtarja Eostarja, ki je v puntu tako pridno cigare kadil? Zdaj je prišel sem na Nemško, da bi nam morda zopet neprilike delal. Ali tukaj se nepnstimo kruha zreti! G. Tenschert je mendar sam sprevidel, kakšne hinavce jo imel pri ajmohtarakcmn društvu; zato je dal Hostarjo brco. Tako padajo ajmohtarji v luknjo, katero so drugim kopali. Ali še veste, kako so jemali pošteni trboveljski rudarji slovo, ker se jih je od ajmohtarskih vohunov ob kruh spravilo? Zdaj gre vam ravno tako in še hujše. Tukaj na Nemškem pa veda ne bodemo ravnali po komandi Seba ali Lončariča. Mi ne rabimo sivih Pokazati jim bodemo pot, ako bodo prihajali ■ svojim smoljani in petelini k nami. Leb itak ni imel niti za postelj kupiti in je moiaj na tleh ležati. Ali pri nas na Pruskem za ajmohtarje niti .pulverkište" ne damo... Gliick aof! Stari Trbovljam. Noyice. Duhovnik o duhovnikih. Večkrat Brno že objavili resne besede, ki jih je izustil kakšni pošteni duhovnik glede svojih tovarišev. Tadi danes naj poročamo o takem slačuju. Neki duhovnik na severnem češkem je napisal zadnjič v nekem listu sledeče besede: , — Bolj fanatične, sovražne, nestrpne in maščevalne družbe ni na svetu nego je klerikalna, celoti č n a duhovščina. Vkljub temu, da bo klerikalci neizobraženi in nazadnjaški, hočejo vendar vse komandirati in čez vse vladati; čez državo in družbo, znanost in šolo, javno in zasebno življenje. Samo eno pesem znajo ti crnnhi: Kdor ne veruje, kar mi predpisujemo, ta naj boda proklet". In v našem brezznačajnem času je še dosti štrakopetnežev, ki se bojijo kakih groženj. Klerikalci zahtevajo prostost, neomejeno prostost za-se, ali suženstvo za njih nasprotnike. Nestrpni do kosti so ti svetohlinski tercijali in ravno nasprotni božanskemu nstanovnika Jezusa, ki je bil proti vsakomur, celo proti brez-verskim baducejeim polen ljubezni in samo proti hinavskim farizejem strog. — Posebno grdo j« obrekovanje in vohunstvo, ki ga rabijo ti duhovniki ljubezni napram svojim nasprotnikom. Takšna je ljubezen teh služabnikov božjih, kakor se imenujejo. Na prižnici govorijo lepo in sladko, sami pa imajo najmanj ljubezni do bliinega... Kristus je sicer ljubezen do bližnega v prvi vrsti priporočal, ali ti ljudje se ne brigajo zato. — Tako je pisal katoliški duhovnik o katoliških duhovnikih. In mi ne moremo dmzega reči nego: i e s j e, kar je govoril ta mož, vse do pičice res! Na ..božji pol". Pod tem naslovom smo objavili v predzadnji številki članek, v katerem smo povedali svoje mnenje o romanja. Bes je in ne da se utajati, da primašajo taka romanja veliko škode, kajti časa in denarja se izgubi dovolj. Korošcev .Gospodah" pa toči grenke solzice in joka, da smo mi zato .brezverci". .Gospodar" zavija pri temu pobožno oči in se prilizuje kmetn ter psuje g. Orniga. Kar piše ta lažnivi list o življenju .meščanov", ki baje |nič ne delajo ni se vozijo le od gostilne do gostilne, od letbvtSča do letovišča, — to je smešno. Vsak mestni branjevec in mestni piaač je storil več koristnega dela, nego tisti lažnivi popi, ki uganjajo v pijanem stanu gostilniško politiko. La poglejteinestne „kn vidi svoj Ali poči po f dom gost' znar dol dri Za je. na 10, pit te 10 — s .-> sli obrtnike, kako delajo in trpijo za kos i in poglejte vaše kaplane, kako pasijo k leto za letom. „ Gospod" piše, da se si na romanjih nekoliko telesno odpočije, nore kraje in ljudi in .zraven, se pokloni in stvarniku'1. Kdo bi zavidal kmetu počitek? jjd: ne verujenoo, da se zbite kmetove kosti jSjejo, ako roma ure daleč v največji vročini [ihlovju. Svojemu stvarniku pa se kmet tudi i lahko pokloni, — s čistmi srcem in ne z nirni ustarni. Ali ..Gospodar", mi polno, zakaj se ti gre! Bojiš se za tiste stotake Itbička, iz krvavega kmetskega denarja mestnega dobička, ki ga dobivajo klerikalni romarskih izletov. Ne za vero, — za r se gre tej gospodi! Iz Spodnje-Stajerskega. Značaj laži-kmetske zveze. 22. avgusta se [nal v Zagrebu shod „stranke prava', na je prirorcal tudi neizogibni Cvenko-Ben-pi, Ta smešna figurica, ki jo vodi na Štajer-ilan Korošec na vrvici, hotela je igrati bu visoko vlogo. Mi sicer ne damo veliko Kfeičarije tega možiceljna. Ali da izpoznamo hi rasčaj laži-kmetske zveze, treba je zasledo-jnti te govore. Benkovič je rekel glasom Doipodarjevega" poročila sledeče : „— cilj pa iota ostati vedno isti: politično in gospodarsko s neodvisna Hrvatska Bkupno s sloven-irri zemljami'. In končal je svoj govor ieljo, da bi jugoslovanska misel too vzrastla in napredovala"... Torej bodi Kpet pribito. Klerikalna laži-kmeteka zveza in i vsi prvaki zahtevajo združitev slo« [tisk i h zemlja s hrvatskimi, zahtevo torej, da Be Avstrija razbije in so tedaj lavni izda j alci. Grdo hinavstvo! Na 'itiani se valjajo pred dunajskim dvorom v , na drugi strani pa hočejo razbiti habs-o državo. Hinavci! Ali — poteklo bode iko vode, predno se bode vsedlo ljudstvo _ manice teh ljudi! Gospodarski boj bijeta prvaško-klerikalna prvaško-narodna stranka. Na vse strani usta- , Tsaka teh dveh strank _ nove posojilnice, , zadružne zveze itd. V zadnjih dneh se Jo v trgovski register v Celju 18 takih i ustanovitev. To je velikanska brezvest- it. s katero se goni ljudstvo v gospodarski čimveč je teh posojilnic .narodne" ali barve, temmanj vredne, temslabot- H so. Prišlo bode do takih gospodarskih po- pv, kakor jih na Štajerskem od časa nrea- nesrečnih farških „konznmov" nismo 'veli. Pred kratkem se je ustanovila v Celja ike filijalke ljubljanske klerikalne „Za- zveze". Med ustanovitelji so večinoma ud politikujoči duhovniki in advokati ; tako Hiški BenkoCvenkanič, kaplan in poslanec ljubljanski že opetovano zaradi laži ::jeni kaplan Lampe, celjski vikar Gorišek, ir Fon itd. Sami ljudje so to, ki bi imeli o povoda, da se sploh skrijejo. Seveda, c in Lampe spadata dobro skupaj, kajti S sta stala že večkrat zaradi predolgega pika pred sodniji. Gorišek pa ima tndi že ne- konzumskib polomov na vesti. Na ustanovem n tega najnovejšega klerikalnega podjetja je 45 oseb navzočih, med njimi pa 27 farjev. ovedni smo, kako dolgo bode to brezvestno rje trajalo. Ljudstvo, odpri oči i zapri .Gospodarjeve" infamije. Znano je, da Korošcev ,,Gospodar" med tiste podle ki jih človek ne porabi niti v stranišča. eo bili ..Gospodarjevi" slamnati in resni ki tudi zaporedoma zaradi častikraje zaprti. pisari poštenjak Korošec v zadnjih števil- Bvoje cunje o g. Wratschku, to presega pa meje. Pobožni obrekovalci v Maribora bi smeli čuditi, ko bi jih pošteni kmet po :h čeljustih klofatnil. Imeli bodemo še pota, da primemo ..Gospodarja" za jezik. es bodi le sledeče pribito : 1. Neresnično bi bil g. Wratschko b svojimi pristaši . Štajerskem in da bi nakupil bikcov za K. Res je, da se svoj čas sklenil nakup vške govedi za 5000 gold. Ali polagoma tekom 3 letih nakupilo govedi le za gold, in je dobil zastop od posestnikov denar nazaj poplačan. — 2. G. Wratschko je opravljal earn Bkozi 10 let brez tajnika vsa okrajna dela za malenkostno odškodimo 360 gold., medtem ko je dobival prejšni načelnik 400 gold. Zato se je g. Wratschko za 7 tožbarenje dovolila renumeracija 1500 K. . — Vse je gola; prokleta laž, kar piše list propalih farških laž-nikov. Fej ! Ptujski okrajni zastop deluje vkljub vsem napadom prvaškega laži-časopisja neumorno naprej. Koliko važnega, velepomembnega se je v dveh letih v tem okraju storilo! Šele pred kratkim smo poročali o krasni cesti čez Oki-čevo goro, ki je bila živa potreba in katero hvalijo danes i najzagrizenejši nasprotniki g Orniga. Te dni pa bode izgotovljena noia cesta, ki je istotako za bodočnost velepomembna. To je cesta od sv. Barbare v Halozah do hrvaške meje, torej od Medribnika do sv. Flori-jana. Stara steza je bila grozovita. Dostikrat je živina do kolca v blatu stala in skoraj izključeno je bilo, kaj težkega po tej cesti peljati. Pod nezaslišanim mučenjem živino je moral kmet svoje pridelke, zlasti vino, spravljati. Danes pa vodi tam krasna, lepo zgrajena cesta, po kateri se pelješ kakor v velikem mestu. Kdor hoče poznati pametno gospodarsko delo, ta naj ni ogleda to novo cesto. Največji nasprotnik mora zdaj priznati zasluge načelnika g. Orniga in okrajnega odbora. Tamošnji posestniki, kakor drugi imajo dobiček od tega. Upajmo, da bode pametno delo naprednega zastopa prineslo še veliko plodov! Kmetski zbor, ki se bode vršil dne 15. septembra 1907 v Gradcu (Annensale) bode zboroval pod predsedstvom ekselence g. deželnega glavarja in predsednika c. k. kmetijske družbe grofa Edmunda A11 e m s. Kmetijsko centralno na Dunaju bede zastopal glavni poročevalec Alfred Simitsch, vitez pl. Hohenblum. Poleg tega bodo govorili: državni poslanec knez Kari Auersperg, vojvoda kočevski; državni poslanec Franc P e s c h k a, podpredsednik nemške sekcije deželnega kulturnega sveta; deželni poslanec pl. Rokitanaky; posestnik Franc Girtmayr in generalni tajnik Franc Ju y an. Oni udeležene*«ki pridejo že zvečer pred zborom v Gradec, imajo priložnost, da slišijo v hoteln ..Florian" predavanja o živinoreji, ki jih bodo obdržali najboljši strokonjaki. Tudi se je priskrbelo dovolj prenočišč se oddaja brezplačno; kdor zahteva take prenočišče, naj se par dni preje pri tajništvu c. k. kmetijske družbe (Sekrataiiat der k. k. Landwirtachaft-Gesell-Echaft) v Gradcn naznani. Z ozirom na nezaslišane napade od klerikalne strani, naj sedaj le omenim, da 1. vprizoritelji graškega kmetskega zbora niso imeli niti pojma, da so sklicali za isti dan v Aussee kmetski zbor; 2. ne bode imel kmetski zbor ničesar s politiko opraviti in se ne bode zlorabljal proti nobeni stranki, kajti tudi klerikalni poslanci so povabljeni. S tem so klerikalni napadi odbiti. Kmetje iz Sp. Štajerske naj se v obilnem številu tega velevaž-nega štajerskega kmetskega zbora udeležijo. Trboveljski Peter je še vedno presneto željen po denarja. Ta župnik je sicer že precej v letih, ali za svitle kronice ima še vedno veliko ljubezen. Zadnjič je prišel neki rudar g. Petru pogreb 10 mesečnega otroka plačati. Župnik je navajen, da dobi ob takih prilikah lepe plače. Ali radar si je mislil: jaz zaslužim svoje denarje v težkem delu, — in plačal je Petru le tisto svotico, katero predpisuje postava. Veste, kaj se zgodi ? Župnik pobere denar iz mize in ga vrže skozi vrata za knapom. Tako torej! Mi vprašamo: ali se sme cesarsko podobo po tleh metati ? Peter, Peter, v letih si že in vendar še tak... Surovi pretepač Brenčič, o katerem smo poročali, da je pretepava! na smrt bolanega starčka in ga prav divjaško mučil je že dobil svojo kazen. 28. p. m. je bila oravnava in je bil Brenčič na 10 dni zapora obsojen. Ni veliko, ako se premisli, kako zverinsko je ravnal klerikalni Brenčič z vbogim hlapcem. Ali sramota je večja kot kazen. Kajti ta obsodba razodeva, kakšno je .krščanstvo" tistih prvaških gospodov, ki vedno nas psajejo, da smo brezverci. Sicer pa s tem stvar še ni končana. Ragozniški župan Brumen nas je obiskal in prosil da naj ga operemo, češ da ni ničesar kriv. Izgovarja se, da ni vedel, da pretepava Brenčič starčka. Po našem mnenju je županova dolžnost, da ve za take slučaje in ko bi imel Brumen močno roko tudi proti klerikalnim bahačem, bi se taki slučaji ne mogli dogoditi. Zdaj pave Brumen, kakšen jnnaki je Brenčič. Zato je njegova dolžnosti,! da zastavi vse moči, da se reši ubogo dekletce, katerega ima Brenčič še v svojih krempljih, iz te hiše. Mi ne bodemo preje mirovali, dokler se to ne zgodi. Brenčič pa naj v ječi premišljuje, da pravi kristijan ne kaže svojo jezo na jeziku, temveč v dejanju. Kaj ko bi reveža takrat le za malenkost huje udaril ? Ubil bi ga in kot ubijalec bi stal pred porotniki. Mi ne živimo več v divjih časih, ko so Be starčki mučili in dobijali. To velja tudi za klerikalce. Župnik Cepin V Razborju se pričenja odlikovati in kaže čudno občevanje. Poroča se nam, da ljudje že nočejo več v cerkev hoditi, ker jih župnik panje s „hadiči", ..luciferji" in bogve kaj še vse. Ali pride še hujše. Nekemu farann je Capin očital, da ima „toliko otrok kakor prašič"... Lepe besede za katoliškega duhovnika ! ? Pošteno rečeno, dokazuje ta beseda veliko nosurovelost duhovnikovo: Nekemu človeku je Cepin rekel, da je ..pogubljen', ker gaje v ..Štajerca" dal. Ali ljudje se takih larifari več ne bojijo. Župnik se je zmotil v osebi. Povemo mu le, da imamo v Razborju veliko prijateljev. Proti temu mu ne bode pomagala nobena gonja. Tudi njegova kuharica, ki je pravcati birič v kiklji in ga spremlja kot varuh po vseh potih, mu ne bode pomagala. Napredni ptič se ne boji črnuhov nič! Lov na testamente. Iz sv. Marjete ob Pesnici se nam poroča: Neki posestnik je hudo obolel. Prišel je zdravnik in mu skušal pomagati. Bolniku je huda predla in zato so šli ljudje tudi po spovednika. Fajmošter pride in se nakr-at izmisli, da naj bi prignali dvoje mož, češ da bo napravi testament! Kaj treba testamentu, ko še žena živi ? Ali je mislil župnik, da bode odpadlo kaj v njegovo mavho ? Zastonj, — kajti kmet je ozdravil in kar so kmetske roke pridelale, naj tudi njimi ostane. Ali čndno je tako postopanje in župnik naj bi se spominjal svetopisemskih besed: Ne nabirajte zakladov, ki jih žre rja in molji... čudež V Žujsmu. Brez vsake šale, — poročati nam je danes o čudeža, ki se je zgodil t kraljestvu Šebatovega Toneta. Le poslušajte, pobožni čitatelji! Zala hčerka grobokopa je prišla te dni v otročjo postelj in je porodila zdravega otroka. To ni čudež, kajti kai tacega se pripeti tudi v drngih družinah. Cadno je pa, da ni nikdo o njenem stanu kaj vedel; celo najbližji sorodniki ne. Dekle ni občevalo z nobenim možkim, odvračalo je vsako znanje z mož-kimi. Preje je sicer pometala šolo v Žujsmu. Ali takratni učitelj je bil zelo pohleven mladi mož in izključeno je, da bi imel on razmerje e dekletom, čudno je tudi to. da je bilo dovolj vat ga, kar je treba, v gnezdu porodnico; dovolj je bilo žitja, moke, špeha HA. V desetih letih bi se grobokopava hčerka toliko ne mogla prihraniti, zlasti ker pride k temi stvarmi še precej velika svotica. čudež, čudež se je zgodil. Na vsa vprašanja po otrokovem očeta ne dobiš odgovora. Ali vrabci iz farnih stolpov in cerkvenih streh — v Žujsmu imajo namreč dvoje farnih cerkev eno aktivno in eno penzijonirano ! — in vrabci v farovžu čivkajo tajnostno in čiv-kanje postaja vedno glasneje in kmalu ga bodemo razumeli. Ti vrabčki, ti hudomušni, radovedni vrabčki so spravili že marsikaj na dan in tudi ta čudež nam bode njih čivkanje razkrilo. .. Dr. Povalej, znani „financer" in propali klerikalni kandidat bi postal rad deželni poslanec. Podoben je judn, ki pride pri oknu v hišo, ako ga vržeš skozi duri na cesto. Predzadnjo nedeljo se je vršil v sv. Jurju na južni železnici shod, na katerem je prišlo do hodih spopadov med klerikalci in naprednjaki. Končno je moralo priti orožništvo. Povalej pa je sunil nekega orožnika iz dvorane. Ker je bila dvorana napolnjena z ljudmi, ni mogel orožnik orodja rabiti. Ali proti dr. Povaleju je vložena tožba in upamo, da bode tako kaznovan, kakor se kaznnje fante, ki se dotaknejo orožnika. Župnik llešič iz sv. Bolfenga je še vedno zaprt. Klerikalci so pa vprizorili pravo gonjo proti vsem onim, ki ne verujejo v ..nedolžnost" _ 4 — tega „božjega, namestnika" t ječi. Spravili bi ga radi iz zapora. Ali to ne bode šlo, kajti pred postavo smo pač vsi ednaki. Kmeta se zapre, ako stori kaj nepostavnega in duhovnik mora biti i s to tako kaznovan, ako se pregreši zoper zakon. In večjega greha si pač ne moremo misliti, kakor je ta, zaradi katerega je bofenSki žnpnik obdolžen. Koliko nedolžnih otroških dnš se je zastrupilo zaradi te svinjarije, koliko pohujšanja se je zgodilo. Žalostno je le to, da so se pustili nekatiri bolfenski klerikalni kmetje tako nahujskati, da ne vedo več, kaj je prav in kaj ni prav. Mislimo, da bi ti nahujskani neumneži žrtvovali svojega lastnega otroka zločinskemu nagonu gotovih oseb. Tako daleč je podivjalo klerikalstvo ljudje. Napredni g. Gomzi je zapustil sv. Bolfeng in se preselil v Maribor. Ni mu bilo mogoče, izhajati med nahujskano klerikalno druhal. Tudi nadnčitelj ima hude ure. G. nadučitelj ni naš pristaš, ali mi odločno obsojamo, da se ga zdaj tako gnusno napada, ker je župnik Ilešič — zaprt. Mi opozarjamo oblast na nezaslišano gonjo, ki jo vprizarjajo črnuhi in ki mora pripeljati še do prelivanja krvi. Mi opozarjamo tndi na dejstvo, da je cerkvena blagajna zdaj brez nadzorstva. To ne gre, da bi se denarje cele fare kar izročilo bogve komu. Postava naj velja! Iz Sromelj se nam poroča nezaslišane laži prvaških pristašev. Od zadnje volitve sem ti zmage-pijani zavezniki „Smešne zveze" in zaupniki dr. Cvenko • Benkoviča kar norijo. Neumnim klerikalcem obešajo take laži na nos, daje groza. Tako agitirajo s tem, da seje slavni BenkoviČ kot poslanec izposloval od vlade, da se bosta graščini g. barona Moscon in g. grofa Attemsa v Pišecah med kmete razdelili in da bodejo Cvenkovičevi volilci največji del dobili. Upov pijani klerikalni kmetje Be že zdaj prepirajo, kdor bode večji del dobil. Pametnejši ljudje seveda takim natvezam ne verujejo, ampak se jim samo smejejo. Ali nekateri so čisto prepričani o vsegamogočnosti novopečenega poslanca, klerikalca, dobrega račanarja Benkoviča. .. Sicer pa si ti črni zavezniki domišljujejo, da smejo vse storiti, kar si sami želijo. Tako ao spravili zaupnika advokata Cvenkoviča, župana „Hofrata" v svoj koš, da jih lepo vboga in Še oglasov ter razglasov ne izdaja drugim nego zaveznikom „kmetske laži-zveze". To je »ljubezen do bližnega", katero vedno učijo voditelji te „smešne zveze"! Drugo se ne more razglasiti ; ali to se je, da je v Savinjski dolini hmelj zrel in da tamošnji posestniki rabijo veliko delavcev, makar se je mnogo fantov od-pavilro hmelj dirati. Z njimi device; in te device „sme8ne zveze", ki so znale tudi lepo ljudi obirati, so mislile, da bode v Žalcu istotako. Ali človek obrača, Bog pa obrne. Prišle so device in nekaj jim ednakih fantov skupaj in hajdnad hmelj, kar cela procesija jih je šla. Drugi fantje, kateri bo se s pametjo srečali, so to procesijo z godbo in bandero slovesno na kolodvor spremili. Ali prišlo je drugače hmeljski posestniki so imeli dosti boljših delavcev in bo sromelj ske lepo domu poslali. Le nekaj jih je gori ostalo in kako so ti hmelj obirali, o temu naj iz krščanske ljubezni molčimo. Kajti ti hmeljski obiralci so zdaj tako tihi, — hahaha! Sromelj-čani pa se veselijo. Namesto hmelja bodo obirali lepo zrelo grozdje po krasnih tamošnjih goricah. Priporočamo že zdaj kupcem, naj se brigajo za imenitno Bromeljsko kapljico! Šolski začetek V Ptuju. Šolsko leto 1907/08 prične s 18. septembrom. Novo vstopivši otroci se vpisujejo 16. sept., za otroke iz drugih šolskih okrožij pa 15. sept. Šolska sv. maša se vrši 17. sept. v farni cerkvi. Ponesrečeni župnik. Vpokojeni župnik g. Job. Sovič se je peljal 28. p. m. iz Podgorja proti doma. Voz se je preobrnil in 69 letni gospod je bil težko ranjen. Grozoviten umor. Iz Ponikve se piše: Posestnika Lah-a Anton sta soseda Korošec Martin in Ribič Matija s katerimi se je pravdal in sta dotičnika tožbo zgibila, na strašen način umorila. O tem hočemo prihodnjič natančneje poročati. Velika sleparija na južni železnici. Sredi avgusta je prišel v hotel „Henke" v Laškem trgu mož, ki se je vpisal kot dr. Kari Fried-mann. Rekel je, da pričakuje večjo svoto denarja. Tudi na pošti je vprašal večkrat po rekoman-diranem pismu, ki je tudi 18. avgusta prišlo. V pismu je bilo pooblastilo, da dobi dr. Fried-mann od postajenačelnika 41.000 K izplačanih. Postajenačelnik, kateremu se je ta denar res iz Dunaja poslalo, je Bvoto tujem tudi izplačal. Ta je še par dni pil in potem iz Laškega izginil. Zdaj pa se je izvedlo, da to ni bil pravi dr. Friedmann, temveč neki slepar. Vedel je, da ima dobiti Zagrebški dr. Friedmann za .švelarje" dotičuo svoto in te primerno porabil. Take sleparije že dolgo ni bilo. Veliki požar. 27. avgusta bo se igrali otroci v Klečniku pri Cmureku z užigalicami. Nastal je ogenj, ki bi kmalo celo vas vpepelil. Prvemu posestniku je pogorelo gospodarsko poslopje, hiša, vozovi in krma. Kmalu potem je pričelo goreti v hiši g. Sommera, ki je tudi popolnoma pogorela. Tudi več prašičov je zgorelo. Skoda je zelo velika. Ljubezen je bolezen! 14 letna Marija Kepej v Hočah je imela ljubavno razmerje z 13 letnim Josef Pernatom. Ali ta ljubinec je tudi druga dekleta rad gledal. Zato ga je zaljubljena Marička okregala. Fant pa ji je pokazal .,da nosi hlače in jo je hado pretepel. Volitve v cmureški okrajni zastop bo se vršile 28. avgusta. V skupini veleposestva in kmetskih občin bo zmagali klerikalci, v drugih sknpčinah pa naprednjaki. V odboru je torej zdaj 16 klerikalnih in 16 naprednih glasov. Izgubljene stvari. V gostilni g. Wratschko .zum weissen Kreuz" v Ptuju je pred kakimi 14 dnevi nekdo zavitek pozabil, v katerem je bilo dvoje žutih ženskih robcev (tihelnov) in 1 moška srajca. — V zgornji apoteki v Ptuju pa je pozabil že pred 2 mesecoma nekdo [2 komada .druka" in 2 ženska robca. Te pozabljene stvari se dobijo pri mestni policiji v Ptuju. Zmešalo se je šestošolcu A. Jermanu v Trbovljah. Nova postaja. Na Železnici Zeltweg-Celji so se otvorili med postajoma Slovenjgradec in Tržiška vas novo postajo S 7. Martin pri Slo-venjgradradcu. Tatvina VOlov. V Dobrenku je bilo 15. avgusta posestniku Brunšeku par volov ukradenih. Tatova sta neki Potisk in Stermšek; zadnjega bo že pod ključ vtaknili. Vola sta 700 K vredna. Gorelo je 27. p. m. v poslopju g. Kron-vogel v Št. Lenartu. Pogasili bo kmalu. Veliki vlom. 3. t. m. ponoči ae je zgodil veliki vlom pri usnjarju Petru Primožiču v sv. Barbari v Halozah. Ukradenih je bilo 80 pasjih kož, 20 telečjih, 10 težkih govejih, 15 raznih komadov nsnja in 1 štampiglia, vse skupaj v vrednosti 700 kron. Vlomitelje se zasleduje. Iz Koroškega. Cesar na Koroškem. Te dni se vršijo veliki manevri na Koroškem in tndi cssar je posetil lepo to deželico. Z navdušenjem pozdravlja pošteno koroško ljudstve sivolasega vladarja, ki nosi že 59 let težavno krono in je že 77 leto svoje starosti doživel. Slava cesarju! Žal, da se ne more ta visoki vladar, ki je kot človek in cesar več pretrpel, kot bi se mislilo, o današnjem položaju na Koroškem prepričati. Kaj vse bi videl visok starček, ko bi korakal liki Jožefu II. nepoznan med ljudstvom! Vidil bi revščino tega ljudstva in oderuštvo ljudskih pijavk. Vidil bi, kako se šopirijo po Koroškem tisti prvaki, ki imajo na svoji zastavi zapisano, da hočejo razbiti staro Avstrijo in uresničiti svoje panslavisti-čeno kraljestvo. Vidil bi hinavce, ki ližejo vsakemu dvornemu portirju pete, ki pa bi najraje razodeli svojo ljubezen do Balkana. Vidil bil kak ostudni boj se bije proti tisti nemški krvi, katera kroži i cesarjevih žilah... Videl bi vse to in rekel: Vbogi, lepi Korotan! Srečen bpdeš v hipu, ko odženeš vse hujskače, ki prinašajo čez karavanke temo farštva! Gonja proti duhovniku. Prvaki se delajo vedno za najhujše tercijale in liki gotobom dvigajo poglede k nebu, kadar jih kedo vidi. Pa je vse le hinavstvo! Kdor ne trobi v njih rog, tega skušajo poteptati v blato. Divjo gonjo vprizarjajo celo proti duhovnikom, kateri se brigajo le za svoj poklic in ne za politiko. Dokaz temu je sledeči dopis, katerega smo spre- jeli iz bv. V . . . in ki se glasi: Župnika pri sv. —-------------hvaležno priklanjamo, ker nt dan državnozborske .vojske" ni svoje .ovfice', proti našemu kandidatu nahujskal in tndi ran ni prišel na volilno bojišče. To je redek izjemek, ako pomislimo, da je večina duhovnikov našegt volilnega okraja na vse kriplje za prvaškega klerikalca agitirals. Prvaki pa župnikovo zadržanje pozabiti ne morejo. Na vehko Gospoj-nico so nekega .žleiferja", ki se zove .Smuk pod grm* po obličju počrnili, tako da je bfl skoraj vragu enak, potem je dobil pol litri žganja za njegovo potrpežljivost in nazadnje m ga pred župnišče zatiščali, kjer je kaker mu je nkazano bilo, gospoda župnika zmerjal, akoiarno je dan poprej lepo podporo od njega izprosil. Župnik ga ni tožil, ker on raje hudo za dobro vzeme. Oni potepuh pa je še par dni po vasi razgrajal in prvaška občinska policija ga ni zaprla, ja prvaška .gospoda" ga je celo neki večer k mizi povabila, kjer je smel še eden .ohtel" zato piti, ker je župnika zmerjal. Prej da se je od tih podivjanih prvakov poslovil, jih je pa še malo po nemško zasolil. Rekel je: .Gute Nacht und ich danke, dass ich als armer Schlncker nnter meinen ange . . . Kindmi sitzen durfte". Na te zaničljive besede bi gi prvaška „Drhavdra" in pa .Šmirfinki" nakle-stila, ko bi ga v temni noči le vjeti mogli. Gospod župnik, zapomnite Bi te zvite prvake!" — Tako stoji torej stvar. Za pobožnoBt in vero ter dubovništvo je tej prvaški gospodi prekleto malo. Gre bo je jim le za gonjo proti vsemu, kar se ne strinja z mračnjaštvom. Iz Glinjske okolice bo nam piše: Pri „Laž-niku" na prvaškem otoku Glinjanoj (?) stanuj« zagrizeni prvaški dolgoklojar. Imenuje ae baje Ciril Grešnik. Nedavno je bil nehote v občimki .penzjon" potisnjen. Ta revež se joka zdaj vsak pondeljek po občinskemu prestolčeku. Zdi se mu, da ne more brez njega sedeti in živeti. Zatorej hoče prihodnjič še enkrat svojo srečo poskusiti. Pri vsaki priložnosti se prilizuje volil-cem, čes da ni on Brenjsko denarnico posušil in v dolžna pisma skril... Prvaki pa pretijo, ako bode se kdaj takšen grešnik nadprvak postal, mu bodo ojstro na prste gledali... Far pade v potok. Iz Sel nad Burovljami se nam poroča: V Selah je navada, da je Sla vsako leto procesija na Bajdiše. Zdaj se pa to ne zgodi več. In kdo je to naredil? Nikdo drogi kakor župnik Ivan Nagel), no slovensko Ivan Žrebllj ali še bolje narodno ŽrebeljevideviS. Pred nekaj leti, na določeni dan so se zbrali Seljaoi pri cerkvi. Procesija se pomika pod vodstvom Hrvata Žrebljevičeviča proti Bajdišam. Po opravilu ae vrne ovčji pastir proti domu. Pa viš gi šmenta, pri Herperžnikovem križa, pri narodnostni meji nekaterih Seljanov, se je mili dušni varuh zmotil; namesto da bi bil šel proti slovenski trdnjavi, je šel v neki nemški ,birc-haua". Morda je že četrt ure daleč vohal sladko vinoe. To mn je pa tndi teknilo. Šlo mu je v želodec, v glavo in posled, kar je pa bilo nij-bolj sitno, tndi v noge. Veliko je trpel po žegnani želodček. Ko je bil že dosti .nabasan' ga je šel izpraznit. Z nogami se krepko vpiti v tla, z glavo in rokami se nasloni ob steno in — je klical sv. Urha ali, kakor Seljani pravijo .poka drvo" Za želodcem pride glavi na vrsto. Eno kolo v glavi se je vstavilo, drugi kolesa pa začnejo ropotati: ohoho, ti moja ljubi punca, pij malo vinčeka in čajčeka, eliehe, sera pojd, no, no še malo bliže, uhuhu, kak si lepi, fletna... Nazadnje pridejo noge na vrsto. Noč se bliža; bo treba iti v .trdnjavo". Ker sam ni več mogel hoditi, je vzel spremljevalca s seboj. Tisti je imel težko delo: Zdaj na desno, zdaj na levo, Zdaj črez kamen, bums v drevo, Oho, za Boga miloga! Žegnani se pobere. Cesta ni dosti široka, štrbunk leži t potoku. Žaba ga prijazno pozdravlja ,kvak, kvak, ti padel vznak". Ojoj, voda je tudi v tem grabna mokra in mrzla. Lazil je tam okoli po vseh štirih. Klobuk je splaval naprej, pamet se je pt v hladni vodi zopet malo vrnila; toda Sam ni mogel z luže. Dve deklici sta prišli k mimo plavajočega. Potegnili sta ga na Tresel se je, kakor kozel tri ure pred Spravili bo ga v hišico, kjer je prenočeval. Drugi dan je šel z izpsojenim ljuknastim, «■ gastim i kemu s< Jupnik, na sveti pa prav meji i ~.ostr£ vili p te us — 5 klobukom na glavi proti .trdnjavi*. Vea- Hiieje milostljivo smehljal. Vprašamo te, ■k, Ido je kriv, da vera peša ? Tisti ki se Mit putih opijanijo, ali kdo drogi?! Potem pni: „Mi ne gremo več 8 procesijo na Bi, ker so Bajdišani preveč neverni". Po- v svojo kosmato vest; ali je še [-? Pred nekaj dri so našli v Cevkovem in neko kosmato stvar. Pravijo da je to. Smrtna nesreča. V Trbižu je prišel voznik litrra.d pod voz in je bil tako težko ranjen, 1- je kmalu nato nmrl. Zaprli bo v Beljaku znanega lopova Baderja, ■t nzne vlome in Satrine na vesti. Ustrelila, se je v Sv. Martinu pri Beljaku ;ktot hčerka Alojzija, čevljarja g. Auerniga. Vin ji je zmešalo. na Koroškem. Veliki štajerski kij m ljubitelj kmetov Peter Rosegger je dni v Friesahu. Potem je šel skozi Plini na Dobrač. O RoBCggerju smo že veliko ;, Nagrada (pramiringa) goveje živine. Iz Ttinjega Roža se nam piše : 25. oktobra ob i dopoldne napravi c. k. kmetiska podruž-Spoduji Rož v Kožentanri splošno nagrado §t)ine. Prignati se smejo, I. plemski biki od nestca više stari, II. krave od petega teleta oljše z priredkom, III. telice (jenice) ktere breje, IV. takozvani ,zuchts*amme*, r živinske črede sestavljene iz najmanj osem in sicer: enega bika, treh krav, dveh jenic iieh najmanj šest mesecev starih telet. Vse čiste Molltalezske race. Premija ob- Bila (preis) za bike 90—100 K, za krave 40 K, f „ „ „ 70- 80 „ „ „ 30 „ ■ „ „ „ 50- 60 „ „ „ 20 l „ „ „ 30- 40 „ „ „ 10 „ T korist domače reje bi bilo, da bj prižeue obširno število lepe živine, in se pokaže, jimamo tudi že tukaj pravi in lep fozel še-i. Po syetu. Kolera na Ogrskem. V Toronya na gališki je pojavil slučaj navadne kolere (cholera Tudi v komitatu Marmaros so se poja-i slučaji. Storili ao se vsi koraki, da utaii to grozovito bolezen Črne koze v Dunaju še vedno niso zatrte. Bij jo 73 oseb obolelo in 9 že umrlo. Kleri-i na Danajn so klicali vedno proti stavljenju Zdaj se vidi posledice. - Loterijske številke. idec, dne 24 avgusta: 30, 83, 3, 76, 64, e 31. avgusta: 75, 54, 27, 82, 70, Jim fya mmrWyarmrnoyc! MmlwvdjMiklhj. Gnojenje a Tomaževo moko v jeseni ali po zimi napravi spomladansko delo veliko bolj edoostavno; kajti posujenje gnojil v spomladi odpade. K temu pride Se, da je tako gnoienje veliko cenfje ;kakor ono s superfosfalotn aH drugim, fosforsko-kislim gnojilom. Zilasti pri sladki pesi naj bi se polje posebno na krajih, kir so korenine vnete, s Tomaževo moko gnojilo, ker je to dobro sredstvo proti tej bolezni. „Štajerc" je najprimernejši list za inzerate. V „otajercu" objavljena oznanila o trgovskih zadevah, o obrtniških stvareh, o prodaji in nakupu zemljišč, hiš itd. sploh vsako oznanilo, ki se naj čimbolj v javnosti razširi, — imajo polni uspeh, kajti „Stajerc" je najcenejši in najbolj razširjeni list na Štajerskem in Koroškem. Vsakdo inzeriraj v .Štajercu"! Harmonika na vetrn GJU,- Praktiona novost! Krasna godba 1 Ta instrument se na vrtnih hišah, štangah, drevesih, hi-Sah itd. pritrdi in dajo ti glasovi in akordi že pri najmanjšem vetru res (prijeten) umetni vžitek. Harmonike (Windspiel) so 28 cm dolge in stane komad samo K 3'— samo Razpošilja se po postnem povzetju Eregebirgisches Musikwaren - Versandhaus, Hanns Konrad v Mostu (Brlix) Nr. 876 na Češkem. Zahtevajte velik ilustrovani oenlk i nad 3000 slikami brezplačno In poštnine prosto. 538 Lepo posestvo 6i2 V* are od železnine in V* ure od cerke odaljeno obstoječe iz lepe hiSe gospodarskega poslopja, 10 oralov zemlje; med to V/t oral. gotda 2L/t oral. travnika 1'/, oral. sado-nosaika, drugo pa njive se zaradi bolezni takoj proda za 3003 gold. Pojasnila da uprav-612 niStvo Štajerca Franz Schonlieb pnSkar in poiestnik v Borovljah na Koroškem, izdelovatelj umetnih puSk, iz-skušen v c. kr. arsenalu. prevzame tudi vsakovrstna popravila. Priporoča posebno puSke na kroglo z legiranim strelom promer cevi 9*3 in 81 mm. Mnogo ilustrirani cenilnik se dobi brezplačno. 649 Lepa hiša s poljem ali brez polj v Diaž-nicah (Drasendorf) pri Ptuju je na prodaj. Ve* se izve pri g. Gr6bner-ju MinoriUnplatz 5 v Ptuju. 694 Posestvo s zidano hišo in obširnem gospodarskim poslopjem okoh 6 oralov zemlje, tako da se lahko 3 do 4 govedi redi se proda s živino svinjam in drugim premakljivim biagom kakor vozi itd., vred za 5000 kron. Pojasnila da Amalija Kacjan pri Sv. Miklavž poŠta Hoče. 601 Ženitna ponudba Sem' udovec, 31 let star v službi pri železnici m si iščem dekleta ali vdovo do 30 let staro; taista mora biti nemškega in slovenskega jezika zmožna dobra hišna oskrbnica katera ima tudi ljubezen do otrok in okoli 1000 gold premoženja. Dopisi naj se pošlejo na naslov -Gorz post restante St. 3" 606 Dobro idoča krčma in mesarija pri Sv Benediktu v Slov. goricah, se da v najem ali na račun. Natančneje pogodila se izvejo tamkaj v 611 vasi št. 11. J*ko lep in velik pes (Vorstehhunde) 6 mesecov star, izvrsten čuvaj se takoj proda. Za vidit je v Grund-n. rjovi gostilni na Pragarskem Pragerhof, kje se tudi cene 613 izve. Lepa hiša 6i9 s «/» orala zemlje, ■/, ure od Ptuja, najbolj sposobna za krčmo je na prodaj. — Pridobitev krčmarske koncesije je zagotovljena. Pojasnila da upravnistvo „Stajerca.a Sodi v najboljem stanu od 100 do 700 litrov vsebine se takoj prodajo pri Jos. Grecco v Celju. 598 I njiva okoli */t orala velika v mestnem gozdu (Stadtwald) pri Ptuju proda za 600 gold po-sestnica Betty Ilotko v Ptuju. 604 Poslgasse št. 12. Žagarji se sprejmejo pri g. Franz Cleinsc. ich-u v Tvim-bergu, p. Gutenstein na Koroškem. 563 Kovaški pomočnik in en kovački učenec se sprejmeta takoj pri gosp. Betty Taamm v Ptuju. 614 Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: PM JuPIsiČa 578__________________lekarnarja v Pakracu št. 200 (Slavonija) Fabrlka za poljedelske in vinogradniške mašine Josef Dangls Wtw. Gleisdorf priporoča najnovejše „G8peln", mlatilne stroje, mašine za rezanj« krma, »rot-inline, za rezanje repe, „Maisrebler", tribun, pnmpa za gnojnico, brana za mah (Mooi-egge), ' konjske mrme grablje, ročne grablje, vile za mrvo, kos« za travo in žitje, najnovejše sadne mline s kamnitimi valjčki in za-cinarimi .Vorbrecherji". hidrav-tične preSe (z original Oberdrnek-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-aeher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni, Angleški „ G u s s t a hlmesser". Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in ga rancijo. Ceniki zastonj in franko. 281 Seno, slamo in oves kupuje po najvišji ceni Carl Teppel v Celju. 574 Ravnateljstvo. Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem 671 v Poličanih priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo iibornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo mannfaktnrnega blaga, štofi, draki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna natnrna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Lepo posestvo tik okrajue ceste v Podvincah pri Ptnju, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja gradne velikosti 177 m» Vrt ploščine 311 m! posebno dobra njiva z 6966 m' ploščine se proda po nizki ceni ali se da v najem, z ozi-rom na lepo lego je to posestvo za vsak obrt ali trgovino sposobne, posebno pa za zmožnega kovača. Več ee izve pri lastnikn *^ Jakob Matzun v Ptuju. m Za 16 do 20 krav in 10 do 15 telet ee sprejme priden oženjen 652 kravji majer kakor tv.di priden volar za graščino na Spodn. Koroškem, katere naslov se izve pri .Štajercu." 673 Sprejme se tokoj prodajalka in trgovski učenec iz dobre hiše, slovenščine in nemščine zmožen kakor tudi pekovski učenec pri Adolf Eichberger-jU, trgovina z mešanim bla-670 gom v Slivnici pri Senturji na j, železnici Zidarji in dninarji ee takoj sprejmejo v trpečo slnžbovanje pri Bajmund Olaser 592 zgraditelj v Knšah (Maria-Raat.) oooooooooooooooooooo Prva češka prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, slišanega, dobrega 2 K, se boljšega 2 K 40 v; 1 kg belega, slišanega 8 K 60. finega, mehkega 4 K El^TTi U) v; 1 kg izredno finega sneženo-^Sfe^belega, slišanega 6 K 40 v, 8 K;_l kg najiinijega (Daunen) sivega t> K, 7 K; belega finega 10 K; najbolj fiuega od prs 12 K. Pii nakupu o kg. franko. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem nankingu. 1 tuhna 17u/116 cm velika, z novim, sivin, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, 14 K; z najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; razpošiljanje po povzetju In K naprej. Izmenjanje in vrnite* franko. Denar nazaj, g IJeniSCh v DMrtienltz 716 576 " Bohmerwald Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in ti i. t. d. 68 XXXXXXX*>00000®00000( — 6 — Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drago kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nie. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič m lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Red Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaii ali J Franc Dolenc, konc. agent v I^jubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 637 v katerih se prodajajo Slnger-Jevi šivalni stroji Vse i>d drugih prodaj šivalnih strojev pod imenom »Singer< ponujam stroji narejeni so po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu dri: žinskih strojev in tO;" v sestavi, triiežnosti kako-===== trajanju ===== Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. 1. , JI Pozor! Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo.. kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in ve-lika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragersko domačo žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo, ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. tftT razpoMlja se vsak dan '•a 1 ctla doz* 7i vin., '/, 60 vin. po poŠti proti nap.ej-plaiilu 3 K 16 vin. se posije franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske gtacijone. Vsa dela zavitleov imajo postavno varstveno znamko. ===== Glavni depot: == B. FRAGNER, c. t d.orni llfwant. ' Apoteka >zum sohwarzen Adler. Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Austro-Ogrske. 5C wm" Bloikl -*»« v dobrem stanu se takoj proda za 90 kron pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, hišna štev. 74. 603 Trgovski učenec dobro izšolan, nemščine in slovenščine zmožen in poštene vzgoje se pod ugodnim pogojem sprejme pri Jul. Decrinis, trgovina mešanim blagom v Lnčah (Lentschacb). 584 Za hie vaj te brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s ta rOOO slikami o niklnastih, srebrnih io mk\ urah, kakor o vsakovrstnih sretrninah b zlatninah, godhenih inStrura. robe a jeb in usnja po prvotno-tovaroiSkik cenik. S Niklnasta remonter-ura......K 3-- orala; travnika z sladko krmo '/> in sekajočeja gozda 1 oral se takoj proda. Izplačati bi bila polovica med tem druga polovica lahko intabulirana ostane. Pojasnila da gospod H. Meglilsch v Velikovca (Volker-markt). «« Umetni mlin in žaga na jako dobri vodi kakor tndi pekarija v kateri se na mesec peče za 800 K., te siemljiš-čem kakor tndi z živino vred s fundus instructs za primemo malo ceno proda. 4000 gold. lahko na posestvu obleži. Kje pove upravništvo 600 ..Štajerca". V7\ Najstarejša tvidka za špediranje z^= potnikov z= ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplafe št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovali, naj se pismeno Obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 Namesto 18 kron samo 8 kron Krasne Anker Rem. ure za spode iz Gloria srebra samo " *tem' m°čn|m' l«po 8 K Kamesto 18 K viranimi pokrovi, 10) menčkov, natanko idol se pošiljajo po po povzetju za samo in se vsakemo prida 3 letna garancija H. WEISS = tovarna za ure Dunaj Sechshaus/S: Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, povalec jajc v Ptlju 'RosimaBova bisablimp«] •ojilnice) in v Središču (Dečkova hiši). XXXXXXXXXKXKXXXX. V ptujskem mestnem šopa nem kopališču se dobijo odsihmal kopels s hlaponom potlei čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan drl I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik J ob '/ill uri predpoldan za 60 vin.; i" carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Peti Badeanstalt). ••••••••••••••••t Rudarji (liajcrji) se v rudniku rujavega premoga koj sprejmejo (Berg- und Hiitten«! werk) v Storah na južni železnici] Ponudbe sprejme rudniško ra? teljstvo v Storah. TUA. W Rlo-ro 07