Št. 158. V Ljubljani, pondeljek dne 15. julija 1918. Leto II NAPREJ m Motit Mi M : Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in npravniitvc v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36' , za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9—, za mesec K 3—. Za Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. K otvoritvi državnega zbora. Državni zbor, ki se isnide jutri, dine t6. julija, bo mogel opraviti le malo pozitivnega dela, ker — tkalkor znamo — aigraroi me pripuste zborovanja po iletu. Omejiti se bo moral Zlaisti na to, da sik rajša debato' o proračunskem pro-vizorijiu, 6e hočejo pojasnjevati stranke stalile uaprarn notranji iiin zunanji poliitiiki. Pode« že'Jje po miru iz široke mase bo predvsem prišla v poštev žetlja po omejitvi draginje im po končni ureditvi preskrbe z živili. Tiuidli vpralša->ije o izigiubi tia vrednosti demairja bo liigrallio pre-ceijišmSo vilaso, sai je to vprašanje z vsemi ime-irtoviajnumiL vprašanji: z nadaljevanjem vojne, s slabo prehrano iin z draigiinjo v kar najtesmiejSi zveizi, fci se pojavljajo deloma ikoit učinek, de-k«mai kot vzrok, večkrat pa tiudli kot oboje, obenem. Vcijaia, čim dalije traja, mora spraviti denar vedno 'bolj ob veljavo^ že ker je vsa produkcija manjša zaradi izdelovanja vojnih potrebščin lin razipoožliiivia množina denarja pa tekmuje z vedno manjšo množimo potrebščin, kar po postavi ponudbe mi povpraševanja zmanjšuje vrednost denarju. Največji vzrok pa je, da je prenehali uvioz kakor tudi izvoz, ter je postalo izenačena e raznih denarnih vrednosti na Prostem itrgiu nemogoče. Nazadnje je tuidii to vzrok, da se mora kovani denar, M predstavlja. še praivo prot iv rednost za potrebščine, u-1^»fcati denarnemu nadomestku, papiimaitomu denarju. Tudi glede na preskrbo z živili je zmanjšana vrednost precejšnje važnosti, ikiajti čim slabša je preskrba, temi nciuisradmeje rje razmerje med razpoložljivo množino živil in med množino denarja, zato se ituidi v tihotapski trsovimi morajo pačevatti višje visote, iker se morejo plačevati le z bankovci. Zamotanejše je razmerje med draginjo in manjšo vrednostjo denarja, tako da je ta zopet Posledica draginje. Meščanske stranke, ki nosijo sokrivdo na vojni im ki bi tudi radie1 prikrile svojo sokrivdo na draginji, se trudijo na vso moč, kako bi omailovaževale menjavo raznior-ja ‘med draginjo in manjšo vrednostjo denarja. Kakor agr&roi, talko trdijo tudi. zastopmilkii podjetij, da izvira neprestano naraščanje con le iz manjše vrednosti denarja. To je vzrok, zakaj že cele mesece meščanski poisilanci talko natančno Preiskujejo vzroke in iščejo, kako amiie ji ti padanje denarne vrednosti. Gotovo je edem prvih vzrokov neprestano naraščanje plaičiilmiih sredstev, tedaj bankovcev. Toda pomnožitev bankovcev ni edini hudobni namen vlade in v todelovanju bankotvcerv kar meščanski posllamai etdii.no ob- tožujejo, temveč isna svoje bistvene vzroke tudi v vtilsioikiih dobavnih cenah, katere plačuje država, v veliklih vojnih dobičkih in v zgrešenem davčnem sistemu, ki ščiti bogatine in tlači ne-mianliče. Da ibi se pozornost javnosti odvrnila od teh dveh vzrokov padanja denarne vrednosti vedno govoričijo zastopniki buržoalzije in agrarci le o tiskanju bankovcev in njihovem vplivu na padanje denarne vrednosti. Spomnimo se čaisa enakega padanja denarne vrednosti pred približno štiristo leti. Mogočni itok denarja, ki se je zlival v prvih desetletjih po odkritju Amerike čez Špansko, je prinesel tako poplavo v delželM — ne kakor sedaj, z denarnimi nadomestki, temveč s pravim pristnim denarjem um srebrom1, da j e s iteimi nastali a pravcata -revolucija v cenah radi padanja vrednosti denarja. Oikolo 1. 1550. so poskočile cene za živila in vse drugo blago skoro za tretjino. Tudi tu je bil polleg revolucije v cenah še druig vzrok, namreč nezmiselma finančna1, gospodarska in osvojevalma politika absolutnega kraljestva. Predvsem je bii davčni sistem, ki je poostril učinke revolucije v celnalt in jih napravili ineprekljioljive. Temielj davčnega sistema je bil indirekten davek, talkoimenovuna AI-caibela, oddaja deset Odstotkov pri prodaji vsakega blaga, ki se je vedno poostroval in davi! trgovino ter promet, pa tako izljučevail^ špansko gospodarstvo iz svetovnega trga. Že leta 1560 je moral kralj Fiililp spoznati, da ima pri-manklljaj idlevet niiilijonov dukatov, katere je moriai, ikalkor se 'je izrazil, »vzeti iz zraka ali pa poizkusiti dobiiti z že izčrpanimi .iznajdbami«. Talko se bodo tudi pri nas učinki padanja denarne vrednosti z napačno gospodarsko^ in davčno politiko poostrili in trajno udomačili. Tudi pri -nas bo prišel čas, ko bodo odpovedali vsi davčni viri in bo država stala prod proible-mom, aiko se pravočasno kaj pametnega ne u-kreftie. To se bo pa zgodlilo le tedaj, alko se bo sklenili v interesu skupnosti izdaten imoviinski davek in 'davek na vojne dobičke, ki bo obga-toim zabranil, da bi se rediilii iz pomanjkanja ljudstva. ______________________________________________ Obletnica! Danes je minilo leto dni, odkar je zagledal luč sveta skromen delavski dnevnik »Naprej« Izven ožjih strankinih pristašev ni skoro nihče vedel za njegov porod. Širša javnost Ra je sprejela s tisto indiferentnostjo, kakor sprejme vse, kar je proletarskega. Tudi med delavstvom ni bilo pravega navdušenja, ker je bilo večinoma v dvo- mu, jeti se bo podjetje posrečilo v sedanjem vojnem času. Toda dobra volja in prepričanje, da bo šlo, ki so ju imeli vodilni sodrtigi, je sijajno premagala med sodrugi vso nezaupnost in vse ovire zunaj stranke tako, da »Naprej« obhaja danes svojo prvo obletnico. Eno leto ni mnogo, ipak je v sedanjem času in za delavski dnevnik vsekakor nekaj. Težkoč ni manjkalo, sovražnikov še manj, ali trdna vera v zmago je vse to premagala in slovenski proletariat je na ta sicer ne pomemben jubilej lahko ponosen. Kakšne so bile naše strankine razmere pred enim letom ve vsak sodrug! Zivotarenje na vseh koncih in krajih. Med sodrugi skoro nobenega stika — mrtvilo in obup na splošno. Pričel ie izhajati. »Naprej«, in za njim je pričelo tudi v stranki novo življenje, začel je naraščati pogum in zaupanje in dvigati so se jele tudi organizacije. Današnjih razmer s prejšnjimi seveda ni mogoče primerjati in za te uspehe se imamo zahvaliti »Napreju«, ki nas ie dan za dnem bodril, branil, obveščal in podučeval. Brez »Na-preja« pa bi bili ostali tam, kjer smo bili pred letom, naše strankino življenje bi bilo mrtvo. Težkoč ni manjkalo, draginja na vseh koncili in krajih boji z nasprotniki in kar je glavno — cenzura je visela in še visi nad nami kakor Damoklejev meč in ne pusti vrste, ki ji ni povolji. V takih razmerah vztrajati ni šala, in še zlasti je za delavski dnevnik, ki je brez kapitala, brez velikih naklad, res prava muka. Ali vztrajali smo, ker smo bili preprčani, da bo šlo in da je to v korist slovenskemu proletariatu, v korist socialistični ideji in za-vaditeganam niso bile žrtve prevelike in smo jih rade volje prenašali. »Naprej« je vestno vršil svojo nalogo: Branil je in se boril za pravice in koristi slovenskega proletariata, bodisi na gospodarskem, političnem, socialnem, kakor tudi na narodnem polju. Širil je idejo socializma, ublaževal je sovraštvo med narodi, pobijal vsak privilegij in zavzemal se za bratstvo med narodi. To je bil njegov program in po tem se je ravnal in po njem se bo ravnal tudi vbodoče neglede na ovire. Z mirno vestjo stopamo v drugo leto, ker smo prepričani, da nas bo soveuski proletariat podpiral še veliko bolj kakor nas je v prvem, ker se mu je list priljubil in ker je izgubil tisti dvom, jeli bo list mogel 'izhajati ali ne. Podpiral nas bo, ker se je prepričal, da je »Naprej« edini dnevnik, ki zastopa in brani samo revno ljudstvo brez ozira na levo in desno, ker ve, da »Napreju« ni demokracija samo sredstvo v boju, temveč cilj. Slovenski proletariat bo podpiral svoj list »Naprej«, ker ve'kakšne težkoče ima na vseh koncih in krajih, ker ve, kako se proti njemu dela od spodaj in od zgoraj, ker ve kako je »Naprej« na fronti preganjan, kjer ne dopuščajo, da bi redno prihajal v roke delavcem-vojakom, samo radi tega, ker resnico piše in brani. LISTEK. Prah si bil in... Votlo ie bobnela prst na pokrov krste. Krog mene so se culi izdihljaji, ihtenje. Jaz sem stal tu, tako mirno, nemo, dasi so mi zagrebali moje vse — moj cilj življenja, ljubo mater. Dozdevalo se mi je, da sanjam, da ne živim med temi pogrebci. Strmel sem v temni, vlažni grob, katerega ie bolj in bolj zasipal stari grobokop. Dovršil je svoje delo. Parkrat je še udaril z bleščečo lopato po grobu in odšel je, ne meneč se za nas, za mene. Prijel me je prijatelj pod pazduho. Šel sem, sledil mu tako prostovoljno, kakor v snu. Slišal sem za seboj besede, izgovorjene v jezi — z zaničevanjem: »Nit' solze nima za svojo mater, ki je žrtvovala zanj vse, da je postal — gospod.« Nekdo ie še dodal: »Taka je današnja otroška ljubezen!« Molče sem šel dalje. Domov sem prišel. Tu vse prazno, nobene duše. Sredi izbe ie še stal mrtvaški oder. Duh po svečah in cvetlicah je plovel še po sobi. Sedel sem na stol. Zdaj sem začutil, kaj sem izgubil. Srce mi je stiskala bol in solza za solzo mi je tekla po licu. I »Mati, mati!« Ni bilo odgovora, moj glas je odmeval ! tako turobno, strašno po sobi. \ Zaihtel sem in plakal kakor otrok. Tam na razvali-j nah sem objokaval svojo ljubo mamico. Začutil sem osa-i melost na svetu — med temi milijoni ljudi. Zakaj si me pustila samega! Prej tako prijazno sta- i novanje jo pusto, prazno. Smrt, smrt, ti uničuješ lepe sreče, — želje; ničesar ti ni svetega, dragega. S tvojo ostro koso nam danna- dan pišeš: »Prah si bil in v prah se povrneš!« Stradalčevi zapiski. »Kdor ne dela, naj tudi ne je.« Tega popolnoma pravilnega načela, ki se zrcali v vseh naših šolskih knjigah, že od nekdaj, niso v življenju upoštevali. Še manj pa ga upoštevajo danes. Kajti pravico jesti imajo danes le še najbogatejši, ki pa jim zaradi svojega bogastva ni treba delati. Delavci pa, ki prav zategadelj, ker so revni, morajo delati, in ker delajo, tudi revni ostanejo, njim se morajo delati pajčevine po trebuhu. Iz tega sledi, da imajo le bogati postopači pravico, da jedo! Mož, ki je iznašel nahrbtnik, je nedvomno storil večje kulturno delo, kakor iznajditelj najnovejših čudežnih topov! Vzrok stradanju majhnih, ie poželjenje velikih. * * * Sedemletna Anica me je prosila, naj ii pripovedujem pravljice. Tako sem pazljivo poslušajočemu dekletcu že več ko petdesetkrat pravil pravljico o sedmih krokarjih, o trnjulčici, o snegulčici itd. Čimbolj nemogoče se je moglo dozdevati kako dejanje po navadnih postavah,, tembolj zvesto me je otrok poslušal. Na koncu vsake pripovedke me je prosila: Še eno! In spomnil sem se čudovite dežele, v kateri se v potokih cedi namesto vode mleko, kjer okusne potice in medeni kolači rasto na drevju, pečeni pujski okrog švigajo in pečeni golobje iz zraka frče v usta. Mala Anica je sicer poslušala moje pripovedovanje, a ko sem bil ž njim gotov, je dejala: »Toda, oče, to vendar ni nikaka pravljica! Kaj takega sploh ni. 1 i me hočeš le nalagati!« Da, »veliki čas« raznarodi tudi pravljično deželo otrok! * * * Moj sin je vojak na Dunaju. Danes sem prejel do- pisnico: ...Spominjam se pregovora: Kdor gre na Dunaj, Zaraditega smo prepričani, da bode slovensko delavstvo napravilo vse, da se »Naprej« razširi tudi tam, kjer še ni, ker ve, da, če se širi »Naprej«, se širi tudi ideja socializma, ki bo nekoč delavstvo osvobodilo iz današnjega kapitalističnega jarma. Ker smo o tem prepričani, zagotavljamo, da bo »Naprej« tudi vbodoče stal na določenem programu in še bolj živo branil pravice delovnega ljudstva. Razkrinkaval bo brez ozira vsako demagoštvo, naj bo pokrito z narodnim ali verskim plaščem. Branili bomo neustrašeno ideje socializma, kakor tudi se zavzemali za obnovitev delavske internacionale, kakor tudi obenem za enakopravnost za naš narod... Na praporu »Napreja« bo zapisano: »Vse za svobodo, bratstvo in enakost!« Pod tem praporom hočemo delati in žrtvovati. Kdor se čuti zatiranega, ta naj stopi k našemu praporu in z nami dela in žrtvuje. Naprej, in vedno naprej! Državni kancler je zopet govoril kakor nekdaj. V giktivtrtem odseku uieitnškeffa raji istega je ii-inel .gilaivinii ®avor državni kancler Krof Hert-IrtiK; v njem |je označi smeri, ki jih zavzema ofioielna Nemčija z ozirom na današnji vojni in ipofliitionii položaj. Razočaral bi nals ba ©oviot in celo razvesedil, (ko M brli (prepričani, da so inje-Kolva izvajanja v resnici tiuldi reisno mnenje in politlična isnrer njegioive vllade, iltar pa prav zetlo dvotmiimio. Ne, niti ne verjamemo imiu, da je resno prendanil iln premislili, kar je izjavili. Saj ni motgroče kar čez noč spreimieniti podi tike, ki je bila zanj in njcgeivo pollitičnio maso, Vse-nemce, edino imeroidajna in vodiilma; namreč politika, ki je zahtevala mirovne isiklepe na vzhodu, itn imela že popolnoma začrtano smer na zapadu. In če bi bila mogoča taka sprememba političnega inaziranja za grofa Hertlinga, pa je popoln otma neverjetna zt one, kli &o tako kričavo iin odločno vpiti po miru z mečem, ter stezah svoje roke grabežljivo ipo francoskih rudnikih iin Belgiji. In to ijavtno, da je mogel slišati njih utopične isanje ves svet. Bili so časi, ko so v Nemčiji resno mislili ima .sporazumen mir j n moledovali zanj, pa tedaj je stala Rusija če močna vrhu Karpatov lin so grozili Italijani ob Soči. Tedaj je bila ententa še preveč sveista si S'\rioyega zmagoslavja in je računala na onemoglost ter materialno in duševno izčrpanost, osrednjih siri. Še enkrat je bila dana prilika za sporazumno rešitev svetovnega poiložatia: V juliju lanskega deta je Izrazil tako željo nemški rajhstag v znani juilijskii iresoduelji. Zopet je šel pa vodi ves up osrednjih držav, raizbil se je ob prikritih ententtindh zavojevalnih ciljih. Ruisiiia tedaj še ni odvrgla orožja. Med tem pa ise je položaj bistveno spremenili. Na enii strani potolčena Rusiija iin Rumunlja, na drugi strani velik poraz Italijanov ob Soči. lin zaišumelo je v nemških gozidoviih: Prišla je naša ura, zmagoslavno dalje, dokler ne bo zapad delil usode vzhoda, dolkiler ne bo segala naša moč od Pariza do Moskve. Sporazumno vprašanje je postala fraza, sedaj na obeh straneh. Willson ie sice-i govoril iv imenu entente n rešitvi svetovnega položaja rnd podlagi zveze narodov iin isamooidloč-be, pa kdo bi mu verjel. Na taki podlagi sklepati mir ni bila Nemčija pripravil j ena niti v tistih časih, ko je sama moledovala za sporazumni mir, lkaj šele sedaj, ko je dvignila svojo ponosno glavo nad poraženi vzhod. Seveda je ■moral odgov'oriti Heirtiling na Wllsonoivo anii-rovno ponudbo, ki je predpostavljala samood- naj pusti trebuh odzunaj. Mislil sem, da sem sam lačen. Kar piska in kruli večkrat po meni. Pa sc drugim uc godi boljše. Ravnokar gledam lepo oblečene gospodične s klobuki, ki prosijo po cestah kruha... Te mreže — ti paiki! Široko je sedel — pajek v svojih mrežah in predel naprej, naprej -—- noč in dan, brez konca in kraja. 1 ov-sod zaujke, pasti — za svoje — žrtve. Nikdar mu m b.lo dosti — nikoli ne dovolj! Zanjka za zanjko, past za pastjo je bila razpostavile- ^ na. In ko je priffčala lahkomišljena mušica ter sc vlovila ' v nastavljeno mrežo — ha — kako hitro je zletel po gladki nitki k njej, — jo objel, — in sreče in blaženstva poln, srkal njen sok in se napajal ob drugih trudu in muki. Te mreže, te mreže, ti prožeti pajki — nastavljajo-povsod svoje zanjke, pasti! Zaman se izkuša rešiti nesrečna mušica iz nje, zaman napenja svoje moči rešitve ni — izgubljeno vse! In človek, kolikokrat se ta viamc v nastavljeno mu past! Ti pajki, ti pajki, te mreže, te mreže — preže pov sod na žrtve svoje! iločbo (narodov; ipa v njegovih navidezno pri-trjevalinih besedah je bilo brati, da to ni -resnio njegovo mnenje. Posledica taikc obojestranske politične konstelacije je bila, da sta prisegli icibe vojujoči iStrainkii na neizprosno, srdito In krvavo nadaljevanje voj/ne. Pni tem se je zanašala ententa na ameriško pomoč, Nemčija na isvoij meč. In zadnji Holdingov govor? .ledi Nemčija res pripravljena spreleti predloge za minevna pogajanja na isporazuimnl podlagi? Camu je pred kratkim odstopil KilhUmann? Ali ne zato, kor se je le prav malo odstranil s poti anekisfo-nistične smeri? tEin uspeh ima kanclerjev govor, (kakor ise ponoča, že zagotovljen. Stranke so mu obljubile zagotovitev držčivnega proračuna — petnajst nnilijard vojnega kradita. Hert-ling lahko tniiuimfira' nad tam svojem uspehom. Bojknio pa ise, da bo petam, ko bo Imel te tnilli-jande pod streho, zoipet (preklical svoj govor; preklical tudi obljubo bodočega zunanjega tajnika Hlntzeja, ki da bo opustil visonemško i>o-ilitiko. Vse to ise bo razjasnilo v (prihodnjih tednih, želimo pa, da bi ise motili v svojem mnenju, hi da kanclerjev govor mi ile politični trik. Politični pregled. Program poslansko zbornice. Delovni program za predstoječe poletno zasedanje poslanske zbornice je splošno že določen.* Za današnji dan je sklicana še konfeien-ca načelnikov strank, v kteri se bo stavil predlog, naj se celi tekoči teden določi za prvo čitanje proračunskega provizorija in obenem za debato o političnih vprašanjih. Prihodnji teden pride potem na dnevni red češki predlog glede obtožbe Seidlerjevega kabineta in za tem vojaška debata, ki pa se bo vršila baje pri zaprtih vratih. - Hueuii pred cesarjem. V poslansko zbornico je prišlo v petek odposlanstvo vzhodno-galiških Huculov, obstoječe iz 25 moških in 2 žensk v narodni noši. Ministrskemu predsedniku so izrazili željo, da pridejo pred cesarja, da mu pojasnijo težke življenjske razmere, v katerih žive. Pred sestankom parlamenta. Pogajanja med Nemci in Poljaki niso imela uspeha. Nemci ne morejo dati Poljakom garancij glede razdelitve Galic,je zato, ker se je mnistrski predsednik Seidler napram Ukrajincem formalno vezal v tem vprašanju. Podučeni krogi zatrjujejo, da za enkrat ni videti nobene možnosti, da bi moglo priti med Nemci in Poljaki ne le do trajnega zavezništva, marveč tudi ne do provizorija, ki bi Poljakom omogoči, da bi Seidierju dovolili proračunski provizorij. Pričakovati je torej, da bodo Poljaki nastopili v parlamentu kot bojna stranka in da bodo- napeli vse sile, da izsilijo padec Seidlerjevega kabineta. -- Tirolski deželni odbor je sklical posvetovanje tirolskih deželnih poslancev, med katerim bo med drugim soglasno sprejel predlog, naj vlada nemudoma skliče deželni zbor. Za svobodo tiska. Odposlanstvo »Slovenskega Naroda« in »Slovenca« pod vodstvom državnega poslanca dr. Ravniharja je pri deželnem predsedstvu protestiralo proti utesnitvi svobode tiska, zlasti proti dejstvu, da ljubljanska policija nima za oba dnevnika časa za ponočno cenzuro. Proti dotičnemu odloku policije sc je vložila formalna pritožba. — Ogrska volilna reforma. Ogrska poslanska zbornica je končala generalno debato o volilni reformi. V sklepnem govoru je rekel ministrski predsednik dr. \\e-kerle, da se je vlada tekom razprave prepričala, da se vprašanje volilne pravice v sedanjem trenutku ne da ic-šiti v tistem obsegu, kakor je vlada nameravala. Ce bi rpzpustil zbornico in razpisal nove volitve, bi se vsa stvar zavlekla vsaj za eno leto. A če tudi se vprašanje volilne pravice sedaj ne da popolnoma rešiti, bo prej ali slej prišel čas za to. Kar se tiče ženske volilne pravice, treba dati ženskam v gotovi meri možnost za politično delovanje. Končno je dr. VVekerlc izjavil, da je vlada prevzela izvedbo volilne preosnove pod pogojem, da se ugodi vojaškim zahtevam »ogrskega« naroda. Na to je bila z veliko večino glasov sprejeta predloga kot podlaga za podrobno razpravo. Podrobna razprava bo trajala najbrže cel tekoči teden. Švica za svojo nevtralnost. Iz Berna se brzojavno poroča: Vsled odredbe zveznega pravdnika je bil žurna-list Henry Quilbeaux, urednik časopisa »Demain« areto-van. ker se je pregrešil proti nevtralnosti švicarske republike. Nemčija in rešitev poljskega vprašanja. Iz. parlamentarnih krogov .ie »Neuc Freie Prcsse« izvedela, da namerava nemška vlada v kratkem naznaniti na Dunaju, da nikakor ne more privoliti v avstrofilsko rešitev poljskega vprašanja. V poljskih poslanskih krogih-pa se zatrjuje, da je nemški veleposlanik na Dunaju, grof Wedel, to izjavo naznanil vnanjemu ministrstvu že pred tremi tedni. Blagoslov vojne. Iz Berlina poročajo uradno, da je bilo potopljenih v maju 514.000 ton sovražnih trgovskih ladij. Od začetka vojske so potopili skupno 17.730.000 ton trgovskih ladij, od teh le Angležem 10,S38.000 ton. Da, to imamo od morske zapore, podmorskih čolnov, min itd., to .n od tega pa lakoto in pomanjkanje vsega. —- Knez Lichnowski izključen iz pruske gosposke zbornice. Pruska gosposka zbornica je v petek v tajni seji sklenila, da se bivši nemški ^poslanik v Londonu, knez Liclmovvski, izključi kot član gosposke zbornice. Poročilo ruske vlade o zadnjem uporu. Iz Moskve se uradno poroča: Na vseruskem kongresu sovjetov se ie dne 4. julija z dvotretjinsko večino glasov izrekla pritrditev vnanji politiki sovjeta ljudskih komisarjev, s čemer sc je obenem izrazil protest proti obnovitvi vojne z Nemčijo. S podporo približno 1000 mož močnega pomorskega oddelka je na to levičarska socialno revolucionarna stranka poskusila dvigniti oborožen upor. Umor nemškega poslanika grofa Mirbacha naj bi bil signal za splošen upor. Oboroženi oddelki levičarske soclalno-revolu-cionarne stranke so takoj zasedli poštni in brzojavni ura h ■ aretovali predsednika moskovskega sovjeta, zastopnika ljudskega komisariata za notranje zadeve in predsednika komisije za boj proti revoluciji. Upor je bil popolnoma I itdušen. Nekoliko stotin upornikov, ki so ostali še živi, se nahaja v zaporu. Sestavila se je za preiskavo posebna komisija pod predsedstvom ljudskega komisarja za ja-stico. Ta komisija je dognala, da ie socialno revolnen’' nama stranka v par urah, dokler je imela v rokah pošti'1 in brzojavni urad, razširila v Petrogradu, Tuli in drugod telegrafičniin potom poziv na upor. Na kongresu sovjetov je bila uporna stranka v manjšini, bila bi pa brez dvoma strmoglavila vlado sovjetov, če bi njen upor imel uspeli. — Iz ruskega tajnega arhiva. »Ruska korespondenca«, katero je ustanovil Miljukov, poroča, da izda komisariat za vnanje zadeve višnjevo knjigo. Iz arhiva vnanjega ministrstva izvirajoči, Indije se ticoči tajni dokumenti naj bi razkrinkali angleški imperializem. Čičem' _ priobči prihodnje dni pisma carja Nikolaja II. in cesarja Viljema II. na sestanku v Revalu. Iz teh sc bo razvidelo, da je Rusija potrdila nemško zasedenje Kiavčava. — Socializacija naftiuih vrelcev. Ljudski komisom nameravajo nacionalizirati produkcijo nafte. Pridobiva- ^ nje in prodaja nafte postanejo državni monopol. •=• Savinkov povzročitelj moskovskega atentata.-’ Moskovski listi poročajo, da je bivši vojni minister Savinkov, ki ga marljivo iščejo, ker ga smatrajo za povzročitelja umora grofa Mirbacha. zbežal skupaj s francoskim poslanikom Noulensom pa p dni pred Mirbachovim umorom v Vologdo. Moskovska vlada je razpisala veliko nagrado za onega, ki ga prime. Savinkov se je pred kratkim mudil v inozemstvu. V španski zbornici so sprejeli zakon glede špio-naže, potem ko so se vršili burni dogodki in so bili republikanski in socialno demokratični poslanci, ki so demonstrirali proti zakonu, odpeljani s silo iz zbornice. Pred parlamentom se je zbrala velika množica ljudi, ki je metala na policijo, katera jo je hotela razgnati, kamenje. Ogromna delavska zveza. Kakor se holandskemu listu »Algemeenc Handelsblad« iz Londona poroča, bavi-jo se tamkaj z načrtom, da se po vojno ustanovi orjaška zveza delavskih organizacij. Kakor sc misli, pridružijo se tej zvezi zastopniki delavstva iz Anglije, Amerike in s kolonij, kakor tudi države zaveznikov in nev tralcev. število članov nove zveze bo znašalo nad devet mdijonov ljudij. Amerika in Franclja. Med Ameriko in Francijo je prišlo do kritičnega spora. Francija zahteva, da plača Amerika sama, kar potrebuje za svojo evropsko vojsko, namesto da bi morala to plačevati Francija. Amerika doslej za svoje čete še ni plačala ničesar. Dnevne beležke. Prebivalstvo in oblačilno vprašanje. Prebivalstvo, posebno revnejše, obhajajo največje skrbi, kako mu bo mogoče, da si bo vbodoče preskrbovalo z obleko in ob..-čilnim blagom. Kolikor je splcfti-še dana možnost za nabavo obleke oziroma blaga, pa so cene zanj tako visoke, da se zde preprostemu človeku, ki ne razpolaga s tisočaki, naravnost bujne. Čisto izključeno pa je. da bi si mogel obleko kupiti. Pojdi, brat, z menoj v mesto, da se ustaviva pred izložbo manufakturuc trgovine. Visoke številke zbude najino pozornost in vidim te, kako buliš v to nedosegljivo vsoto, ki jo naznanja navadna moška ali ženska obleka. Tam vise hlače, ki uc stanejo nič več Kot 250 kron, telovnik stanc le 70 kron in cela obleka, o joj — 1.200 kron! Zenska bluza 140 kron..., dovolj. Vidim te, kako si se zamislil, gotovo nekaj računaš: 1200 ki- - '■ Da si moreš kupiti obleko, moraš delati že par mesecev in vtakniti vso plačo v to blago! Pojdi, brat, saj ni ist da stojiva pred resnično izložbo! Ni, ne more biti... in vlada? Tako ravnodušno gleda v te razmere, kakor da ne občuti kričečega položaja siromašnih slojev, ki smejo imeti kvečjemu le željo, da bi si kupili obleko. Pa tu.d dolžnost finančnega ministrstva bi bila, da se pobriga . a denarno vprašanje širokih slojev -m zavzame k celemu vprašanju primerno stališče. — V Ljubljani bivajoče žene in zakoniki ter nezakonski otroci v vojni padlih, umrlih j11 uradno pogrešanih vpoklicancev, -ožinama tm' barvi zakoniti zastopniki, ki ise še tiii&o zglasim Stev. 158. V svrho oblastveno zaukazanega mradneiga šte-fe vojnih preostalih, opozarjamo, j mi ise nemudoma zglase mia mestnem magistratu, glavne stopnice, 'Levo, vrata št. 2 mal hodniku. Opustitev zigilalsitve je 'kazirniilva. — Obstreljen dezerter. Vojaška straža je hotela prijeti v petelk pekoči tria Starem trgu nakiesga dezerterja. Ker se ju ta sitraži upiral, ga K; nevarno obstrelila. — Nezgoda na ljubljanskem kolodvoru. V kumiimici na ljubljanskem kolodvoru .ie pojdrl stroj železničarja Franca Kačarja in ga močno ^škodoval. — Samomor. Ponoči .old 6. ima 7. t. mi. je šla y Vrbsko [jezero Manija Ričer, žena dninarja Franca Ričer ja iz Poreč. Zjuitraj ob petiih :jo je jilož našel mrtvo v vodi pni villi »Edehveiss«. Ud februarja sem .ie bolehala. Ko so mož in ftjetna dva ofcrolka spali, je vstala m izvršila strašno dejanje. Mjož je vojak im ne bi'l na dopustu. Nesrečnica 'menda rnii bila orav pri pameti. — Iz Podkloštra pri Beljaku. Na tukajšnji postaji so v nnčj od 1. na 2. julija v nekem železniškem vozu dru-Sesa razreda razrezali in ukradli ves žamet. Postajena-čelnik je ovadil tia orožnike, ki so prišli preiskat kasarno Plesničarjev. Preiskava je bila seveda brezuspešna. Ali 'rtsU postajenačelnik, da so železničarji tatovi? Ali se ne 'ožijo cele noči transporti vojaštva in Rusov, ki bi tudi lahko mogli izvršiti tatvino? Bolje bi bilo, da bi se na-celuik malo bolj brigal za železnčarske lačne želodce. Maršal Boroevič se je v lastnoročnem pismu za-^vat.l pesniku Janku Lebanu, vpokojenemu učitelju na ^uKovici za pesem »Straža ob Soči«, ki jo je priobčil v številki mladinskega lista »Zvonček«. Ta mesečnik za ' °vensko mladino se naroča v »Učiteljski tiskarni« v 'Ulbtjani. Kruh po 11 do 16 kron kilogram prodajajo v Dal-,i1-ac.ji, Neki družbi v Dubrovniku se je posrečilo, dobiti uobro moko ter je prosila, da bi smela javno prodajati kfuh po 10 in morda S kron kilogram. Namestništvo je dovoljenje odreklo. — Kako se godi drugemu gorskemu polku v Ennsu? Od tam poročajo -votfalkii tega potika, jiiih smaltrajo v Emm-su za tatoive, požigalce itl nevarne zdečmee, kii so Ljubljano razbili im bili za kazein premeščeni v Eininis. Ne dobe -tam ^česar -po -gostilnah, kvečjemu draig mošt. E- izmed injiiih in. pr. piše: Soflmca še miiismo vi-j Srno vsi že botlmi. Kaiko simio bili srečni v Uublijam. — Odložitev kazni za obsojene rudarje. Pri vojaškem Poveljniku v Teplieah se je zglasila dne 6. julija deputata rudarjev, ki so jo vodili razni delavski zastopniki, da ^•Prosijo pri njem odložitev kazni za one rudarje, ki so ^ii; ob priliki zadnje stavke obsojeni na več mesecev )c-te- Za one pa, ki se nahajajo šc v preiskovalnem zaporu So Prosili, da jih izpuste vojaške oblasti na prosto. Gene-ra-lmajor v. SehieBler ie deputaciji obljubil, da se bo za-'7,el za delavce in jim obljubil svojo pomoč. Kmalu po-T^‘ITi ie general deputaciji naznanil, da so oblasti ugodile ',ienini prošnjam, in sicer z ozirom na bedno stanje de-^skih družin. Kazen so jim preložili na eden oziroma 'Jva meseca. One iz preiskovalnega zapora pa so izpustili na prosto. — Sest vagonov pokvarjenega stročjega fižola, je bilo Po Poročilu »Arbeiter Zeitung« na dunajskem vzhodnem ■°lodvoru. Na Ogrskem so blago kar navadno nametali ' vagone, na dunajskem kolodvoru je blago dolgo čakalo, - začelo gniti in se'popolnoma pokvarilo. Da niso na ko-"Nvoru našli nikogar, ki bi opozoril urad za prehrano 113 zelenjavo, da bi se ta izložila iz vagonov in se pro- je pa vendar čudno! — V Pragi so zaprli tri mlade fante: 171etnega O. .obla, 201etnega K. Klimenta in 2.?!etuega A. Znanicnačka. ■obl in Kliment sta ukradla baje v trgovini L. F-šera za ^0.000 kron svile in to prodala za 14.005 kron Zname-'laCku. 'l’a pa to na vsak način taji in tudi v njegovem vanji^vrseča se preiskava je bila brezuspešna. —Starostna meja za sodnike. Unadno po--Aio: Jiustjični minister je predlo®! zbornici 1>red ikraitikiim zakonsko osnovo, ,pp ikatseni boido 1[»oraii odložiti sodniki svoje službovanje, ako pSežejo staroist 65 let. 'Ib z otzirom na uteanie-inaiziiiranja, M se splošno pojavljajo med lle'Poda>jniimli krogi. V tej starost imajo sodniki 'večini že polno službeno dobo, tako da jiiih odredba me more gmotno zadeti. Aiko stic(pu nova odredba .v veljavo, bo moralo -oditi v ipdkai sodnikov. Tlidi ogrski otroci na deželo. V četrtek sc je od-prvi oddelek 800 otrok v starosti 8—12 let iz Bu-'•ii|ipešte, da bi se otroci v Izoli in pri Piranu okrepčali. — Oe!a na liški železniški progi Knin-Pribudič se niso javila, marveč še celo pospešila ter je upati, da bo J)r°ga tekom enega leta dovršena. — Stanovanjski urad ustanovi zagrebška mestna oblina. , — Zakonska drama. V Zagrebu je napadla ','čniarioa Mar-giarita Gtogoflja v svoji tkrčmii na '*ei svojega moža Ivama s sekiro in g-a težko N A P Pv E J. ranila, tako -da je kmalu potem umrl z/a ranami. Pred sodiščem, Ikjer se je morala obtoženka zagovarjati,1* je izjavila, da je živela s svojimi soprogam db leta 1917 v srečnem zal^onu; -od tega leta pa je ziačel njem imioiž z razimiimi ioidn-o-šaii, kar ijo je -dovedlo do msiodineiga dejanja. Dejala je, da ma poslddice pri' svojem dieftainjiu ni miisiliiila. Sodišče jo je obsodilo ma pet let težke ječe. — Reška policija proti hrvatski zastavi. Na Rokii gosituje v »Teatro Fiemiioe tr-žašikia cipera. Hrvatje so liote® oib tej ipr-illiilki -darovati neiki pevki venec s hrvafbsfkio trobiojmico. Šoiviinistiič-no imadžarofilsko čascpisjie na Rekii je vstalo odločno proti tetmn, nalkar je »albraniila roška policija lizročiteiv vemca s hrvatsiko troibojiniiioo. »Hrivatsika Držaiva« vprašuje -hrviaitslko vlado, toaj mam-Drava podivzeitii pnoiti teimiu iralvinanifti re-ške policije. To pa zato, iker je mesto Reka po miagodibi konddmiininm lirvatslce tim Ogrske, ■vsileid česar bi -se monali spoštovati tam ioibe zastavi, hrvaJtskia im madžarslka. — 80 letnica Vatroslava Jagič. V slovain-skam seminarju dunaj-sk-eiga vseučilišča je bil dainels liizr-edmo slovesno prazm-ovam SOletnl roij-stnii jiuMej svetovmo zmametgia slavista, dr. Va-troislava Jagiča. Slavljenec je prišel -iz Payer-baoha osebno ma Dunaj. Pnofelsoria slavistike na du-niaj-skemi vseučilišču, dir. Rešcitar 'in dr. Sklenar sta v siijajinih govorili slavila neminljive zasluge slavljenca -na poljiu sloivanstke fflido-gije. Jnibiilantiu je priredila vSeučiliška mladina velike -oivaoitie, za katere se je Jaglč ginjen zai-hvaljev-al. — Oporoka slovenskega pisatelja Antona Kodra. Letošnjo izitn-o je unmiril v In-otmOStiu, kamor je bil visiled nar-odnega mišljenja k-o-t uradnik premeščen. Vse sivoje premoženje je zapn-sitiil v dobrodelne namiene, in islicer delloima ratz-miim dijaškim dolbnodeilnim drmištvom, hiralnici v Poženku, kapelicam, -ubožniim otrokom itd. Za izdajo sivojili -splisov je diolločil 20.000 ifcron. Njegovo premoženje j'e znaišalo 360.000 ik-ron. — Radi upornosti na smrt obsojena vojaka. C. in kr. divizijsko sodišče v Požunu je obsodilo na smrt dne 8. in 9. junija t. 1. črnovoinika Ivana Slapika in Martina Jur-sza; oba sta kmetiška sinova z Ogrskega, stara 22 let. Njuno kazniivo dejanje obstoja v tem, da sta sc uprla poveljem narednika Kurucza, in s to svojo . upornostjo vplivala tudi na druge vojake v vojašnici, da so se odtegovali poveljem predpostavljenih poveljnikov. Pozivala sta vojake, naj pridejo na dvorišče s puškami, da sc napravi red in grozila naredniku, da ga ustrelita. Vse to obnašanje obeh vojakov je bilo gotovo graje vredno, in s stališča vojaške discipline je morala slediti kazen. Vojaški kazenski zakonik v takem oziru ne pozna milosti; ako so ostale upornostne izjave brez posledic, se kaznuje vojak s zaporom 6 mesecev do enega leta, v vojnem času tudi do treh let; če pa so imele take izjave v službi zle posledice in so kršile disciplino .drugih vojakov, nastopi kazen zapora do petih let. Kadar pa je v kraju razglašen preki sod, tedaj se izreka v takem slučaju smrtna kazen. Poveljujoči general mesta Požuna je imel pvavico_, obsojenca pomilostiti in nadomestiti smrtno kazen v zaporno kazen. General je sodbo potrdil, ki so ie kmalu nato tudi razglasila in izvršila. —■ »Michi v močvirju«. Listi iz Nemčije poročajo, da so zaprli v Amsterdamu nemškega dezerterja Hugo Del-mesa, ker je bil osumljen špionaže v prid ententi. Delmes je izdajatelj satirično - političnega tednika »Michl v močvirju«, ki hujska na najhujši način proti vsemu, kar je nemškega, posebno proti hoheiizollernski dinastiji, proti nemškim vojskovodjem in državnikom. Napada tudi nent-ško delavstvo, češ, da jc proti boljšcviskemu gibanju; naziv, lic ga:- »hordo (horda je vojska Tatar jev) blaznih izdajalcev«. List »iVUchl v močvirju« je zelo razširjen po Holandskem, v velikem številu ga pa spravljajo na tlio-tapski način tudi v Nemčijo. Delmes .ie bil v zvezi s češkim dezerterjem Prantlom, ki je bil tudi aretiran ter je dobival za izdajateljstvo »Michla v močvirju« 1000 in »a vohunstvo 700 cekinov. Vojna. Pred novimi italijanskimi napadi. Po daljši pavzi so Italija/rili na ig-orski fr-onti začeli z nova napadati, za enprat seveda le s poizvedovalnimi lolddelki, kii sio izvršili -več Situn-koiv proti našim črtam med -Piavo in Brento in na ivisoki planoti Sedmih otočan. Ob Piiaivi je: itz-vzarnši manjše -spopade in topovski ogenj, sovražnik še pasiiven; a tudi tukaj se pripravlja za nova -podjetja!. V Albaniji so zbrali Italijani svoje čete za boti preiti mašim poizilcijam severno reke Semeni. Avstrjsko vojno poročilo. 1) it n a u, 13. julija. Uradno se razglavša; Na benečan-skii gorski fronti pofeedovalni spopadi. Sicer nič posebnega. Stran 3. D uma j, 14. julija. Uradno se razglaša: Mod ©andslkftm jezerom liin Adiao -živalmi topovski boji. N-a benečaniski gorski fronti naraščajoče artiljerij-sk-o delovanje. Na Saisiso Riosso so maše stražne čete zavrnile soivraižne polizivedo-•valne addeilke. Danes zjuitraj so italijanslki bataljoni brez uspeihal napadli jnigiotvzihodno Aisii-aga im sevennio Mionte -dli Val bella. Spopad na zapadnem poibočjm Br-einte jei ikončall s ponaizcim soviražiniiih oddelkov. V Aibainijl se isdvražiaa te loij^retzino bliižaiio mašim obrambnim črtam. V dolini Dervioli istmo zavrnili neik fraincaskl ko-njeniškii odd-el-dlš:. Nemško vojno poročilo. Berlin, 13. julija Iz igilavmega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ruprech- ta: Jiužrnazivpadrao Balillleiulla -simo odbili večlkralt-en mapade m očrnili angleških -oddelkov. Ravino-takio so se iizjaloiviili ipomiočni soivražni sunki severno Alberta. Slnermu streljanj-u ma zapadneui breigm Ancre so sledili irned Oastellom im MaiU ! vitem delni napadi Pramcozoiv, ki jih je ipona-v-Ijal so/vraižmlilk popoldne pni Maiilllyju -in zvečer po panovmi Izredno -ljmtii artiljerijsikii priprava itiuidli v ostalih odsieikih friomte. Soivniižnlk se je v-gnjeadil v Gast-ellu im na -pnistaivi Ancltim. V-y-holdnio te črte isio se mjeg-oivi napadi -razbili v našem ipnctisumkm. — Aramdna skupina nemškega cesarjeviča; Med Oiso in Marno živahno bojno delov-amje. -Ponovni soivražmi smmkii severno Lictnigpombai in vzli-odn-o reike Ourcq so bili zavrnjeni. — Armadna skupina vojvode Albrechta; V srednjih Vogefziih im na liaritimanns-\veiflerikicpsiu je biojino delovanje zmatm-o oižiivelo. Sever-olvzh-odlno Pont-e-Moussona in na ozemlju Farne so se ponesrečili ntočni sovražni sunki. V ziračniili bojiili smo meseca' -ionja sestrdiM 468 sav-ra/jni-h letal in 62 privezinih bailom-ov; liz-gulbi-li pa smo ,v boju 215 -letal din 51 p r-iveznih baolmoiv. Berlin, 14. jiuilija. Zapadmo bojišče. Voo-ita -slicupina kraljeviča Roprechta: Na zapadnem bregu Avine čez dam živahno artilerijsko -delovanje, ki je oživello na večer tuldi -na 'driuigiih de--liih bioijiišča v zvezi s poizvedovalnimi boji. Voj--na skupina nemškega prestolomaislednlika,: Krajevni boji -v gozidu Vliliers Co-tt-erets. Po močnih arltiilderiijslkili priiipr-avali je napadel soivnatžniik zv-ečer zaipadn-o Ohateau Thier-ry. Napad smo krvavo odlbiilli. Ob ugoidin-em v remi en-n so napadali naši letalci -sovražne železniške naprave ob francoski obali med Diiinkirchnoim, Boulcg-mem lin Abevillem. Boji v Albaniji. Italijan siko v-ojno poročilo javlja: V Albaniji /so maše čete v dotiiiki z novo sovražno črto. V bojih dne 6. julija simo v jeli nad 1.800 avstro-ogr-skiih vo|jal