cena 10 dinarjev [številka 15 (719)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 19. aprila 1984
Pionirji velenjske občine
Po skritih poteh prenašajo zaupno pošto
Seje zborov
Varovanje okolja - življenjska naloga
Pred prvomajskimi prazniki, 26. aprila, se bodo sestali še delegati vseh "treh zborov občinske skupščine. Pred njimi bo sicer obsežen dnevni red, vendar ker gre tu predvsem za potrditve manj pomembnih odlokov, seja gotovo ne bo predolga. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda pa so obravnava problemov povezanih z varstvom okolja v občini Velenje, osnutek odloka o javnem redu in miru ter predlog odloka o urbanističnem redu.
Prav problemi povezani z varstvom okolja v občini Velenje bi zahtevali tehtno razpravo in sprejem ustreznih sklepov, ki bi jih, ne tako kot doslej, tudi v resnici izvajali. Da je naša osvešče-
nost na tem področju še dokaj skromna in da se degradacije in onesnaženja lotevamo premalo resno, dokazujejo tudi številna nerešena vprašanja in brezplodne razprave iz preteklih let.
V občini Velenje sta izkopavanje premoga in obratovanje termoelektrarn gotovo dva največja vzroka za preobrazbo prostora. Velike spremembe pa je prinesla tudi nagla rast števila prebivalstva ter s tem razvoj industrijskih dejavnosti.
Poleg ugrezanja zemljišč se tako v občini Velenje spopadamo tudi s problemom odlaganja odpadkov, z deponijo premoga, z onesnaženjem zraka in vode. Večine teh vprašanj smo se v preteklosti lote-
vali dokaj brezskrbno, brez ustreznega razumevanja ugotovljenih dejstev, z mislijo, da bosta že pridnost in tehnološki napredek prinesla svoje. Upajmo, da smo sedaj že nekoliko zrelejši, da se bomo tako tudi lotili problemov, ki so nakazani v skupščinskem gradivu in da bomo bolj dosledno kot v preteklosti uresničili sprejete sklepe.
Delegati bodo ponovno sprejemali tudi odlok o javnem redu in miru, saj je prejšnji v nekaterih poglavjih že povsem neusklajen z nekaterimi novimi zakoni. Ob tem omenimo le to, da bi bilo prav, če bi ga bolj upoštevali tudi v praksi in bi ustrezni organi odločneje ukrepali ob njegovih kršitvah.
Izvršni svet
Na Golteh rekorden obisk
Torbico z zaupno pošto so velenjski pionirji letos prejeli od sovrstnikov celjske občine na Razgorcah ob grobu treh padlih partizanov
Konec prejšnjega tedna in ta teden mineva na vseh osnovnih šolah naše občine v znamenju kurirčkove pošte, na katero so se prav vsi pio-nirji zelo skrbno pripravljali.
Pionirji občine Velenje so prejeli kurirčkovo torbico pretekli petek na Razgorcah ob grobu treh padlih partizanov. V imenu pionirjev celjske občine so jim jo predali sovrstniki osnovne šole Dobrna. Ob sprejemu so pripravili pionirji osnovne šole Veljka Vlahoviča, ki so sprejeli kurirčkovo torbico, kulturni program.
Nato so odšli pionirji proti Šentilju po terenu kurirjev postaje v Kotah. Ustavili so se na Jakobovih domačiji, v bližini katere je bila
med vojno kurirska postaja in so se kurirji pogosto zadrževali pri njih. Nato so kurirji ponesli torbico mimo Vranje peči, nato so prečkali cesto in odšli proti Kavčam. Ustavili so se pri Navršniku, kjer sta pozimi leta 1945 padla dva partizan-' ska kurirja. V Kavčah so pripravili pionirji partizanski miting in na ta način zaključili prvi dan akcije.
V naslednjih dneh so nadaljevali pot mimo spomenika na Jakcu, mimo partizanske bolnišnice Jelke na Enclovem vrhu, ustavili so se tudi pri spomeniku padlega partizana Eda Martinška, kjer so postavili taborniki tabor ter prikazali, kako se pionirji pripravljajo na življenje v naravi. Nato so odšli mimo spominske plošče v Prelogah, kjer je padel narodni heroj Miha Pintar
Toledo s svojim tovarišem, ustavili pa so se tudi pri Dežmanovi domačiji, kjer je bila že leta 1941 javka za območje Štajerske. Tudi v Gabrkah in Ravnah so pionirji prisluhnili domačinom, ki so jim pripovedovali svoje spomine na partizanske dni. Tu se je glavni progi priključila tudi lokalna proga — pionirji so ponesli torbico od groba kurirja Blagotinška v Paki preko Cirkovc in Plešivca v Gaberke. Nato so ponesli torbico z zaupno pošto v Šentvid in preko Zavodenj do Belih vod, kjer so pripravili pri spomeniku večji miting. Danes bodo kurirčkovo torbico prenašali po kurirskih poteh v Skornu, jutri pa jo bodo ob 10. uri na Gneču nad Gorenjem predali pionirjem občine Mozirje.
Radio Titovo Velenje
0 PTT prometu
Od 17 JO dalje bo jutri (petek) na radiu Titovo Velenje okrogla miza o Ptt prometu. Številna vprašanja in dileme, ki so se v zadnjem obdobju ob razvoju poštnega omrežja v občini Velenje nakopičila, bodo gotovo zanimiva za veliko število poslušalcev. O tej problematiki sta v teh dneh spregovorila tudi predsedstvo OK SZDL Velenje in komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja.
Naši sogovorniki bodo v oddaji prikazali, kakšne so želje in razvojne možnosti na tem oodročiu in kateri problemi se ob tem pojavljajo. Mi pa vas. dragi bralci pozivamo, da s svojimi vprašanji skušate sooblikovati našo oddajo. Kličete nas lahko na radio Titovo Velenje, v petek od 16. ure dalje na telefon 851-501.
Kvtz tekmovanje s pomočjo radioamaterjev
Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda iz Titovega Velenja in Ljubnega ob Savinji sta pripravili pred dnevi kviz tekmovanje.
Tekmovanje so pripravili v sodelovanju z radioamaterji. Tako sta ekipi obeh šol tekmovali v svojem okolju, povezani pa so bili z radio zvezo. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja o delovanju ilegalne radijske postaje KRIČAC.
Na tekmovanje pa so se vsi dobro pripravili, tako daje bil tudi izid tekmovanja ob koncu izenačen.
uresničiti tudi usmeritev, da bi tako žičniški sistem kot gostinski del Golt upravljal isti izvajalec.
Pozvali so sozd Merx, da pospeši s predlogi za razrešitev vprašanj Golt v smislu že sprejetih dogovorov. O tem bodo ponovno spregovorili na seji še ta mesec. Ob tem pa so zadolžili še komite za gospodarstvo, varstvo okolja in planiranje, da skupaj z gospodarsko zbornico in turistično zvezo, pripravi smernice razvoja turizma v naši dolini.
Spregovorili so tudi o poslovanju v tozdu TUŠ Šoštanj. Izrekli so priznanje vodstvu in delavcem tozda, ki so v zadnjem obdobju dosegli dokaj dobre poslovne rezultate, še pred nedavnim pa so se srečevali s precejšnjimi težavami? Priznanje so izrekli tudi vodstvu in delavskemu svetu DO IUV. Bili so mnenja, da je potrebno v okviru delovne organizacije utrjevati usklajene razvojne programe ter temu primerno organiziranost. Pozvali so tozd TUŠ in delovno organizacijo, da pospešita izdelavo dolgoročnih razvojnih usmeritev kakor tudi srednjeročnega plana za naslednje obdobje, ker se na to navezuje občinska družbena infrastruktura. Tozd TUŠ mora v svojih planih nameniti posebno1 pozornost kadrovski politiki in družbenemu standardu. V sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi pa morajo pospešiti tudi aktivnosti za čiščenje voda in preprečevanja onesnaženosti zraka. Močneje pa se morajo vključiti tudi v družbena dogajanja v občini. Industriji usnja Vrhnika pa so predlagali še, da uredijo v Šoštanju ali v Titovem Velenju industrijsko prodajalno svojih izdelkov.
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta analizirali tudi uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1983. Zahtevali so dodatne obrazložitve nekaterih ozd in poudarili, da bodo morali vsi tisti, ki so v preteklem letu preveč izplačali osebne dohodke neupravičeno, te poračunati v letošnjem letu.
Gorenje
Seminar za vodilne delavce
V prizadevanjih za stalno in načrtno obnavljanje znanja vodilnih delavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je bil prejšnji teden v Topolšici prvi aktualni seminar. Na seminarju so govorili o vlogi in vsebini dela vodilnih kadrov, informacijskem sistemu in planiranju gospodarskega
napredka.
Letos bo pripravilo Gorenje še več aktualnih seminarjev, namenjenih vsem strukturam delavcev Gorenja. Stalno in načrtno obnavljanje znanja vodilnih delavcev Gorenja je ena od pomembnih nalog, predvidenih s projektom »Obnova Gorenja«.
Tudi v velenjski občini je steklo prostovoljno mladinsko delo. Na prv i letošnji mladinski delovni akciji se je zbralo 60 mladih, ki so urejali športni park pri jezeru. Med njimi je bilo tudi 20 rudarjev iz tozda Jame Skale, pri urejanju atletske steze pa so pomagali tudi velenjski atleti. Seveda bi bilo prav, da se ostovoljnemu udarniškemu delu v naslednjih akcijah v kar največjem številu pridružimo vsi.
V prvi polovici lanskega leta je bil sprejet in družbeno verificiran sanacijski program tozda RTC Golte. Veliko nalog s tega področja je bilo uresničenih. Ker pa ni bili* ustanovljena samoupravna interesna skupnost za poslovanje in razvoj RTC Golte, so pristopili v drugi polovici leta k dodatnim aktivnostim. Še posebej z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bila v celoti uresničena programska naloga, da morajo postati Golte regijski center ne samo v zimskem ampak tudi v letnem času. V sanacijski program so se vključevale neposredno organizacije združenega "dela štirih občin celjske regije, julija je bila pokrita izguba za leto 1982, na ta način pa je bilo omogočeno, da so lahko pristopili k nekaterim remontnim delom in izboljšavam. Svoje obveznosti so poravnale tudi občinske telesno kulturne skupnosti prav tako vseh štirih občin in tako omogočile izboljšave terena in žičnic. Prav tako pa so bili v preteklem letu
uresničeni nekateri skupni cilji uporabnikov na Golteh. Omeniti pa je treba tudi številne prostovoljne delovne akcije, ki so jih na Golteh organizirale smučarske organizacije. Lani jim je tako uspelo uresničiti tudi predvideno število prevozov. Ob tem naj dodamo, da je bil začetek letošnje sezond rekorden, saj so samo do 10. m|rca opravili več kot 56 tisoč prevodov kar je mnogo več kot v zadnjici štirih letih preko celega leta.
Seztjna je stekla uspešno, na Goltell pa je treba razrešiti še vrsto vprašahj, zato so o tem spregovorili na zadnji seji tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Izrekli so vse priznanje vodji tozda za uspehe, ki so jih doseglj v zadnjem času. Podprli so nji hov t usmeritve, da morajo aktivnosti za pridobitev gostov še povečati, v poletnem času je treba pripraviti prireditve, ki bodo pritegnile veliko število obiskovalcev, kar najhitreje pa je treba
USPOSABLJANJE SINDIKALNIH AKTIVISTOV — V petek in v soboto je bil v Topolšici seminar za predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, ki gaje organiziral občinski svet zveze sindikatov Velenje. Med gosti seminarja je bila v petek popoldne tudi Francka Herga, podpredsednica republiškega sveta ZSS. Udeležencem seminarja je spregovorila o sedanjih družbenoekonomskih razmerah pri nas, vzrokih, ki so pripeljali do težkega gospodarskega položaja ter o vključnih vprašanjih dolgoročnega programa stabilizacije.
2. stran ★ H3S CSS
mmtmmammaamaamtmmmaamen^m
od Četrtka do Četrtka
Titovo Velenje ★	19. aprila 1984
Občinska zveza prijateljev mladine
Letovanje otrok
Na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje v tem času že razmišljajo, kako bi popestrili počitniški čas otrok.
Šolski in predšolski otroci velenjske občine bodo letovali letos tako kot vsako leto v počitniški bazi Rdečega križa Slovenije, na Debelem rtiču blizu Ankarana. Posebna naravna prednost tega mladinskega okrevališča je podnebje, ki je zaradi vpliva bližine Alp kljub veliki sončnosti zmerno, milo, saj je padavin na tem delu malo, vetrovi so zelo omiljeni, najvišje dnevne temperature v avgustu pa ne presegajo 28 stopinj. Letovišče se razprostira na 7 ha zelenih površin z lepo urejenim parkom, kjer rastejo borovci, cedre, oljke, rožmarin in drugo sredozemsko rastlinje. Zgrajeno je bilo na pobudo Rdečega križa Slovenije in s prispevki prebivalstva vse Slovenije. Zato iščejo zdravja in letujejo v njem otroci vseh slovenskih občin, ki nimajo lastnih počitniških zmogljivosti.
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je za letos pridobila v predsezoni 180 mest za predšolske otroke in v sezoni 240 mest za šolarje. Predšolski otroci bodo letovali v treh izmenah po 10 dni. V prvo izmeno od 26. maja do 5. junija bodo vključeni otroci vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj, v naslednjih dveh izmenah pa otroci vzgojno varstvenega zavoda Titovo Velenje.
ZRVS
Predavanja
V programu komisije za idejno-politično izobraževanje, strokov-no-vojaško ter samozaščitno usposabljanje Zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje so v programu tudi različna strokovna predavanja, ki se bodo v teh in prihodnjih dneh zvrstila v Šoštanju, Titovem Velenju, na Kono-vom, Šmartnem ob Paki ter Saleku.
Predavanje bo potekalo v dveh delih. Starešine bodo najprej seznanili s smernicami za izdelavo in uporabo varnostnih načrtov ter razvojem, organiziranjem, delovanjem, vodenjem in uspodablja-njem narodne zaščite. V sklop drugega dela predavanj pa sodijo naslednja področja: Bojno dejstvovanje enot na začasno zasedenem ozemlju, informacija o aktualnih vojnopolitičnih, varnostnih, gospodarskih dohodkih pri nas in v svetu ter informacija o novostih in dosežkih v razvoju naših in tujih oboroženih sil.
Seveda pa bo tudi v letošnji jeseni preverjanje znanja vojaških starešin in to po vprašanjih, ki so bila objavljena v letošnji reviji Naša obramba, številka dve.
B. M.
Polna cena desetdnevnega letovanja za predšolske otroke je 3600 dinarjev, vendar pa to ni ekonomska cena. Cena je namreč vsem znižana za 16,5 odstotka. Starši bodo prispevali za letovanje otrok po posebni lestvici, glede na dohodek družine. Prijave za letovanje pa sprejemajo v vseh vzgojno varstvenih ustanovah.
Šolarji pa bodo letovali v treh izmenah po 14 dni in sicer od 25. junija pa do 6. avgusta, izmenjavali se bodo vsak drugi ponedeljek. Otroci iz Titovega Velenja bodo letovali v vseh treh izmenah, v tretji pa bodo poleg njih letovali še otroci iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Polna cena, tudi za šolske otroke je znižana za 16,5 odstotkov, znaša pa za štirinajstdnevno letovanje 5800 dinarjev. Starši plačajo samo oskrbnino, med tem ko stroške vzgojiteljev ter prevoza krijejo iz družbenih sredstev. Vse centralne šole so že dobile določeno število mest in že zbirajo prija-
ve. Seveda imajo tudi letos prednost otroci iz socialno šibkejših družin ter zdravstveno ogroženi otroci, nato pa šele ostali. Število mest je omejeno in jih nikako ni mogoče zagotoviti več.
Poleg letovanja ob morju, bodo tudi letos organizirali zelo priljubljeno obliko dnevno taborjenje v Zavodnjah, na Zaleznikovem hribu. Tu bodo imeli tabor že šestič zapored. Letos bo odprt tabor v Zavodnjah od 27. junija, torej takoj po zaključku šolskega leta, pa do 6. julija. Otroke bosta vsak dan ob 9. odpeljala avtobusa od avtobusne postaje, postala bosta v Pesju in Šoštanju. Vračali se bodo ob 18. uri iz Zavodenj.
Otroci bodo spoznavali pestrost taborniškega življenja in ,,raziskovali" naravo. V taboru bo prostora za 130 otrok, starši pa bodo prispevali za taborjenje po 150 dinarjev dnevno. Prijave za taborjenje že sprejemajo na šolah in sicer naj bi približno 100 mest v taboru zasedli s stalnimi obiskovalci, ostala pa bi zasedli občasni obiskovalci. V tabor sprejemajo tudi predšolske otroke in sicer starejše od 5 let.
Delegacija za izobraževanje Šmartno ob Paki
Opozorila so le zalegla
Dve leti tretjega mandatnega obdobja sta za nami. In kaj lahko ugotovimo? Da se stvari na tem področju niso skoraj nič izboljšale. Se vedno mnogi delegati ne opravljajo vestno svojih nalog, seje skupščin so komajda sklepčne in celo ne. Delegati so največkrat poslušalci, namesto da bi se vključili v obravnavano temo. Roke dvigujejo pač zato, ker snovi ne poznajo preveč dobro. Ob tem pa niti pomislijo ne, da morda niso glasovali prav, da lahko takšna nepremišljena odločitev prenese več slabih kot dobrih stvari.
Ena od delegacij, ki je bila še pred časom zapisana samo na papirju, je v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki delegacija za izobraževanje. Na zadnji seji skupščine te skupnosti so za njeno nedelo delegati izrekli ostro kritiko. ,.Upravičeno," so dejali člani delegacije za izobraževanje iz Šmartnega ob Paki. ,,Kritiko smo
Na Debelem rtiču se bodo naši otroci dobro počutili
Celjsko območje
Ni zanimanja za kmečki turizem
Zanimanje za letovanje na turističnih kmetijah nenehno narašča, ne glede na to pa se kmečki turizem v Sloveniji sorazmerno počasi in celo prepočasi razvija.
Izjema so del Gorenjske, Koroška in Gornja Savinjska dolina. V mozirski občini so doslej za potrebe turizma uredili že veliko usmerjenih kmetij, na katerih je trenutno na voljo 410 ležišč. Lani so našteli 12.000 nočitev in so prepričani, da jih bodo letos še več. Podlaga za takšne obete je tudi nov način prodaje zmogljivosti,
ki so jo sedaj uredili v sodelovanju s Kompasom.
Zal v ostalih občinah celjskega področja za kmečki turizem ni skoraj nikakršnega zanimanja, pa tudi obeti so dokaj slabi. Kljub vsemu poudarjanju pomena kmečkega turizma in velikih možnosti, ki se ponujajo, v večini občin celjske regije ne pridejo nikamor. Do leta 1990 naj bi imeli v Gornji Savinjski dolini vsaj 600 ležišč, v ostalih občinah pa skupno samo 300. Žal je zadnja ocena spet samo želja komisije za kmečki turizem pri celjski turistični zvezi,
saj možnosti za uresničitev tega načrta niso nič kaj otipljive.
Poleg nezanimanja se nujno pojavlja tudi problem zagotavljanja potrebnih sredstv. Kreditni pogoji so znani, manjka pa tudi načrtno usmerjanje, brez vsega skupaj pa ni moč pričakovati-hitrejšega razvoja. V vseh občinah bi torej morali okrepiti delo na tem področju, posebej še zato, ker skladi za intervencije močno podpirajo razvoj pospeševalne službe. Brez pospeševalcev in drugih usposobljenih kadrov pa tudi razvoja ne bo.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Obvezno zavarovanje kmetov po starem in novem
1. januarja se na osnovi določil republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v SR Sloveniji vsi združeni ter drugi — individualni kmetje, ki jim je opravljanje kmetijske dejavnosti edini ali vsaj glavni poklic ter člani njihovih gospodinjstev, obvezno zavarujejo.
Za boljše razumevanje, kako je s tem po starem in kakšne novosti in ugodnosti prinaša novi zakon, smo se odločili v nekaj nadaljevanjih podrobneje opisati. K sodelovanju smo zato povabili strokovnega delavca pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje Dušana Zapuška.
31. decembra lani je prenehal veljati zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Tovrstno zavarovanje od 1. januarja letos dalje izvaja skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji po načelu
vzajemnosti in solidarnosti. Uživalcem starostne oziroma družinske pokojnine iz starostnega zavarovanja kmetov je zagotovljeno uživanje te pokojnine tudi po 1. januarju leta 1984. Znesek starostne in družinske pokojnine je enak ter znaša 50 odstotkov zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta, kar znaša za leto 1984 4190 dinarjev na mesec.
V letu 1985 pa bo znašala ta pokojnina najmanj 50 odstotkov zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz preteklega leta, kar je najmanj 5044^25 dinarjev na mesec. Ti uživalci pokojnin prispevka za starostno zavarovanje kmetov po 1. januarju 1984 ne plačujejo več, ne glede na to, ali je na kmetiji še kakšen upravičenec. Zavarovanci, tako združeni kmetje kot drugi kmetje, ki so zavarovani po zakonu o
starostnem zavarovanju kmetov in do 31. decembra 1983 dopolnijo 60 let starosti, se lahko opredelijo, da nadaljujejo zavarovanje po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, in na ta način ne stopijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Od 1. januarja dalje se uživalcem starostne pokojnine iz starostnega zavarovanja kmetov — borcem NOV pred 9. septembrom 1943, oziroma od 13. oktobra 1943, ali njihovim zakoncem, ki uživajo družinsko pokojnino, ne glede na to, ali imajo status borca NOV, zagotavlja v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz tekočega leta. Ne glede na to, ali so socialno ogroženi. Ti uživalci imajo od 1. januarja 1984 dalje pravico do starostne pokojnine 10.088,51 dinarjev na mesec.
Obvezno zavarovanje združenih kmetov ter članov njihovih gospodarstev opravi temeljna zadružna ali druga organizacija združenega dela, z vložitvijo prijave v zavarovanje v 8 dneh od pridobitve lastnosti združenega kmeta.
Obvezno zavarovanje drugih — individualnih kmetov ter članov njihovih gospodarstev se v primeru pričetka opravljanja kmetijske dejavnosti opravi tako, da nosilec kmetijske dejavnosti zase in za člane njegovega gospodarstva v 8 dneh od pričetka opravljanja kmetijske dejavnosti, vloži prijavo v zavarovanje. Ta se opravi po posebnem obrazcu M 1, kateremu je potrebno priložiti še potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa, da opravlja kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic ter delovno knjižico.	(dalje prihodnjič)
si za naše nedelo povsem zaslužili. Pravega opravičila za to nimamo. Takšno nedopustno ravnanje ima eden glavni vzrok — malomarnost vseh nas. Priznamo svojo napako. Neresnost in takšen malomaren odnos do zaupane nam delegatske dolžnosti pa bomo zagotovo kmalu popravili."
Nekaj opravičljivih razlogov pa šmarški delegati za izobraževanje le imajo. Pravijo namreč, da so nekateri med njimi preobremenjeni in jim za vse zmanjkuje časa. Eden od vzrokov je tudi nezanimanje za delo v delegaciji. Poleg nesrečne roke pri izbiri članov za to delegacijo včasih čutijo tudi premajhen vpliv pri odločanju o tej ali oni stvari.
Ti šmarški delegati torej priznajo svojo krivdo. Kot pravijo, jo bodo zagotovo kmalu v celoti odpravili, saj je delagacija v začetku letošnjega leta namreč že začela
marljivo delati. ,,Zavedamo se svoje neaktivnosti in obljubljamo, da jo bo v naslednjih dveh letih zamenjala marljivost in vestnost vseh nas. Prvi rezultati so že tu. Pred zadnjo sejo skupščine smo se sestali, predelali gradivo, se udeležili seje skupščine. Prihodnji teden se bomo znova sešli in poslušali povratno informacijo. Gotovo se bomo še bolje potrudili takrat, ko bo na dnevnem redu takšna tema, ki bo pomembna tudi za našo krajevno skupnost," poudarjajo.
Kot kaže, so člani petčlanske delegacije za izobraževanje iz Šmartnega ob Paki opozorila vzeli zelo resno in bodo v naslednjih letih poskušali opravičiti zaupano jim delegatsko dolžnost. Upajmo le, da jih od te lepe namere ne bodo odvrnile predolge, dolgovezne in suhoparne seje, preobširno gradivo in morda še kaj. Nepravilnosti iz preteklih let se kaj rade ponavljajo.
Simpozij ob 150-letnici rojstva dr. Josipa Vošnjaka
Ob 150-letnici rojstva dr. Josipa Vošnjaka pripravlja Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja simpozij na katerem bodo nekateri priznani poznavalci druge polovice 19. stoletja osvetlili vlogo in pomen dr. Josipa Vošnjaka t slovenskem kulturnem in političnem prostoru tega časa. Simpozij bo II. maja 1984 v Šoštanju in se bo zaključil isti dan zvečer z otvoritvijo razstave o življenju in del« dr. Josipa Vošnjaka v razstavnem prostoru Kulturnega centra v Titovem Velenju. Na simpoziju bodo s svojimi referati sodelovali dr. Vasilij Melik iz Ljubljane, ki bo spregovoril o slovenskih okvirih Vošnjakovega političnega delovanja, dr. Matjai Kmecl bo'oceniI Vošnjakovo pripovedništvo, akademik Dušan Moravec pa bo spregovoril o Vošnjaku kot dramatiku. Sledili bodo referati o Vošnjakovem sodelovanju pri ustanavljanju Narodne tiskarne (dr. Stane Granda) o zavzemanju za slovensko šolstvo na Koroškem (dr. Luka Sienčnik), njegovih socialnih spisih (dr. Peter Vodopivec) in začetkih slovenskega posojilništ va, katerega pobudnik je bil dr. Josip Vošnjak. Ob koncu simpozija bosta Mitja Vošnjak in prof. Jože Hudales spregovorila še o Vošnjakovem rodu in njegovih zaslugah za Šaleško dolino v 19. stoletju.	.
Vsi referati bodo prav gotovo zanimivi za tiste, kijih zanima preteUort Sal«'^»» doline še posebej pa za vse slaviste in zgodovinarje na osnovnih srednph soia_ , občini. Kulturni center »Ivan Napotnik« vse vabi, da čimprej prijavijo svojo udeležbo na simpoziju.
Naročilo Uradnega vestnika
Bralce in uporabnike Uradnega vestnika občine Velenje pozivamo na naročilo Uradnega vestnika za leto 1984 in naslednja leta. Uradni vestnik lahko naročite v strokovni službi skupščine občine Velenje. Naročnina za leto 1984 znaša 500.— dinarjev. Prva številka v letošnjem letu je izšla 28. marca in je bila razposlana v vse organizacije združenega dela, delovne skupnosti in krajevne skupnosti.
velenje
PACA
tozd gostinstvo
HOTEL PAKA TITOVO VELENJE PRIREJA
za svoje cenjene goste od 16. do 26. aprila
NASLEDNJE SPECIALITETE:
—	ocvrte žabje krake
—	nadevane polže
—	ocvrte lignje
Vljudno vabljeni!
t
REK Elektrofilterski elementi
p. o., Družrnirje, p. Šoštanj
REK DO „EFE" ŠOŠTANJ
Družrnirje 20, ŠOŠTANJ
Komisija za delovna razmerja DO „EFE" Šoštanj, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1 KV delavec - ključavničar z znanjem varjenja, odslužen vojaški rok.
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s poskusnim delom 40 dni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh od objave na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa
izhaja »Naš čas« od 1. marca .1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev. •
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
19. aprila 1984
★ Titovo Velenje
v središču pozornosti
* stran 3
Volilno programska seja OK ZKS Mozirje
Komunisti so odgovorni za nadalnji napredek
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje
Marca največja mesečna proizvodnja doslej
V soboto dopoldne je bila v nazarskem delavskem domu volilna in programska konferenca komunistov občine Mozirje. Konference so se udeležili tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine, član predsedstva CK ZKS Janez Zahrastnik, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Josip Košuta, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Emil Roje in drugi gostje.
Na konferenci so najprej ocenili delo občinske organizacije zveze komunistov Mozirje v preteklem obdobju, nato pa temeljito spregovorili o sedanjih samoupravnih, družbeno-ekonomskih in' družbeno-političnih razmerah v občini. Vsekakor je razveseljiva ugotovitev, da je gospodarstvo mozirske občine lani doseglo zelo dobre rezultate, kljub znanim in zaostrenim razmeram. Vsi kazalci uspešnega gospodarjenja so zelo ugodni, izredno so zmanjšali tudi izgube v gospodarstvu in negospodarstvu.
Motnje v proizvodnji, ki so nastale zaradi pomanjkanja materialov, surovin in energije, so uspešno odpravljali z veliko pripravljenostjo delavcev za nadurno delo, delo ob prostih sobotah in z delom režijskih delavcev v proizvodnji. To posebej velja za Elkroj, Gorenje - Glin in Gorenje — MGA. Končno so bili zelo uspešni v tovarni ivernih plošč, zelo se izboljšuje položaj v Komunalnem podjetju, v TOK Gozdarstvo Nazarje in drugod. Nadpovprečno dobri rezultati gospodarjenja v mozirski občini torej zagotovo dokazuje, da vsestranska politična in samoupravna aktivnosti ter krepitev pobud in ustvarjalnosti med delovnimi ljudmi zagotavlja visoko raven mobilizacije pri naporih za boljše delo. Pri tem je seveda močno pomembno tudi ustrezno nagrajevanje po delu, ki je velika slabost gospodarstva mozirske občine, in velika notranja rezerva obenem. Dejstvo namreč je, da bodo samo v tistih kolektivih, kjer bodo pripravili primerne oblike nagrajevanja po delu in sposobnostih, uspešno in hitreje premagali gospodarske težave.
Velike so tudi možnosti na področju povezovanja gospodarstva na podlagi skupnih programov in dohodkovnih odnosov. Spoznati bi namreč morali, da je povezovanje gospodarstva ekonomska nujnost, ne pa politična prisila. Težav je vsekakor še vedno precej, pa tudi
znatnih notranjih rezerv. Vzrok zalo so v veliki meri protislovja, ki so se nakopičila v dosedanjem gospodarskem razvoju mozirske občine. Komunisti ugotavljajo, da se premalo in prepočasi obračajo k sebi in svojim problemom, preveč pa se izgovarjamo na zunanje vzroke, proti katerim naj bi bili brez moči. Enotna je ugotovitev, da bodo le z usmeritvijo vseh aktivnosti v odpravljanje lastnih slabosti in izkoriščanje notranjih rezerv, okrepili zavest delavcev in občanov, da lahko le z zavzetim delom vplivajo na boljše gospodarjenje in s tem tudi na svoj položaj. To seveda ne pomeni, da ne bi smeli biti kritični do zunanjih težav, vendar lahko le s svojim dobrim delom terjajo odpravo pomanjkljivosti tudi pri drugih.
Ob vseh teh in drugih nalogah igra odločilno vlogo kadrovska politika, ki je doslej v Gornji Savinjski dolini dokaj šepala. Takoj in čvrsto se morajo zato dogovoriti in na najbolj odgovorna mesta ppstaviti ljudi, ki se bodo pripravljeni boriti za izvajanje spremtmb ter dogovorjenih nalog, ki bodo zaupali subjektivnim silam in moti organiziranih delavcev in občanbv. Ob vsem pomanjkanju kadrov pa še vedno niso spremenili odnosi do sprejemanja mladih. V mozirsld občini namreč ne obvladujejo načrtovanja razvoja lastnih šolanih kadrov v primerne družbenopolitične delavce, ki bodo poleg strokovnega znanja obvladali politično delo z ljudmi v duhu socialističnega samoupravljanja. Pri tem je zagotovo obetaven podatek, da so v tem obdobju za sprejem v zvezo komunistov evidentirali že 120 kandidatov, postopek pa še ni sklenjen. Zadovoljni pa vsekakor ne morejo biti s sprejemanjem kmetov v zvezo komunistov.
V zadnjem času se pojavljajo tudi razprave o primernosti in učinkovitosti političnega sistema. Pri tem komunisti občine Mozirje ugotavljajo, da politični sistem socialističnega samoupravljanja v občini še nikoli ni deloval tako dobro, kot sedaj, čeprav seveda slabosti prav tako ne manjka. Vseeno velja dejstvo, da politični sistem ni v krizi, pač pa sta v krizi znanje in strokovnost pri oblikovanju in uresničevanju vsebinskih vprašanj, v krizi je tudi ugotavljanje in izvajanje odgovornosti. Delavci komunistom namreč zelo zamerijo besedičenje o odgovor-
nosti. Moti jih namreč ugotavljanje odgovornosti samo za proizvodne delavce, saj se ostrina odgovornosti že pri mojstru ali delavcu iz pisarne močno skrha. Obravnavanje moralne odgovornosti komunistov za njihovo delo, delovno okolje in osebno obnašanje, mora zato postati stalna oblika dela vsake osnovne organizacije in drugih organov zveze komunistov.
Komunisti mozirske občine so na konferenci spregovorili tudi o varnostnih razmerah, na katere seveda močno vplivajo zaostrene gospodarske in politične razmere v svetu in doma. Razčlenili so slabosti na tem področju, pi tem pa ugotovili, da varnostne razmere niso slabše, kot pred leti, ko je bilo splošno stanje mnogo bolj ugodno.
V vsebinsko raznoliko razpravo se je vključil tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine. Podrobno je ocenil delo občinske organizacije zveze komunistov, v nadaljevanju pa razčlenil številne dosedanje težave in razvojne možnosti Gornje Savinjske doline. Poudaril je, da so v oceni razmer temeljito ocenili področje gospodarstva, preveč pa zanemarili druga, prav tako pomembna področja. Za mozirsko občino so to predvsem gospodarjenje s prostorom, ki je neprecenljiva vrednost mozirske občine, pomanjkanje novih programov, znanja in znanstvenih spoznanj, vzgoja in izobraževanje, kultura in podobno. Obširno je spregovoril tudi o trenutnih razmerah doma in v svetu. Na koncu je še posebej poudaril, da morajo komunisti mozirske občine še bolj strniti svoje vrste. Zavedati se namreč morajo, da sta prav od njihovega delovanja v največji meri odvisna nadaljnji razvoj in napredek Gornje Savinjske doline.
Udeleženci volilne in programske seje komunistov občine Mozirje so nato sprejeli programske usmeritve za bodoče delo občinske organizacije zveze komunistov, ki jih bodo dopolnili s pripombami in napotki, ki jih je navrgla razprava. Po volilni in programski konferenci je bila na vrsti še seja občinskega komiteja na kateri so sprejeli nekaj kadrovskih sprememb in izvolili novo vodstvo komiteja. Predsednik občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje bo še naprej Anton Boršnak, sekretar predsedstva pa Mirko Strašek.
Tovarna usnja Šoštanj
Kože spet prinašajo dobiček
Delavci tovarne usnja Šoštanj so bili zadovoljni, ko so ob zaključnem računu tehtali rezultate lanskoletnega poslovanja. Položaj je bistveno boljši, kot so ga bili navajeni vrsto let poprej, ko so komajda uspeli stakniti konec s koncem, ko so se otepali z nelikvidnostjo in ko tudi pri iskanju novih programov niso imeli najbolj srečne roke. Sedaj je prihodnost svetlejša, usmeritve bolj jasne, čeprav bi seveda bilo povsem nesmiselno trditi, da je kriza minila in da je perspektiva tega tozda Industrije usnja Vrhnika v prihodnje zagotovljena. To je namreč težko trditi, ne le zaradi spremenljivih pogojev gospodarjenja, ampak tudi zato, ker je dolgoletni mačehovski odnos do posodabljanja proizvodnih procesov pustil težko popravljive posledice. Celo ob razumevanju in pomoči celotne delovne organizacije, bo vrsto let potrebno odpravljati to nepremišljenost. Nekoč najmočnejša tovarna usnja na Slovenskem je danes pač še precej daleč od svojega nekdanjega slovesa. Toda že dobro gospodarjenje v preteklem letuje obliž na stare rane, je dokaz, da so se bistveno izboljšali odnosi z delovno organizacijo in da so tudi cene, ki jih dosegajo za svoje proizvode ustreznejše.
Kljub dobrim finančnim rezultatom vse tudi v preteklem letu ni šlo zlahka, saj je zaostren gospodarski položaj vplival na plačilno devizni položaj tega tozda; ob skromnem razpolaganju z ustvarjenimi devizami namreč ni bilo možno zagotoviti dovolj surovin in repro materiala iz uvoza. Težave so nastajale tudi zaradi regijskega in
republiškega zapiranja, ter zaradi hitrega naraščanja cen.
V tozdu tako niso dosegli načrtovani dnevni namok surovih kož, količinska proizvodnja gotovega usnja pa je bila zato tudi manjša od predvidene. Manjkajočo proizvodnjo so pokrivali tako, da so dodelali vso obstoječo medfazno zalogo ter s predelavo nekaterih polizdelkov.
In čeprav letnega načrta niso uresničili, je bila njihova proizvodnja pri izdelavi govejega usnja kar za 42 odstotka višja, kot v letu 1982, proizvodnjo finalnih izdelkov usnjene konfekcije pa so povečali za 39 odstotkov.
Izrednega pomena je gotovo tudi izvoz. V preteklem letu so izvozili kar za 297 odstotkov več kot leta 1982 in to izključno na konvertibilno tržišče. Dober finančni rezultat poslovanja, so kljub manjši proizvodnji od načrtovane
Prizadevanja za nadaljnje povečanje proizvodnje in za še večje izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti so bila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju nadvse uspešna tudi prejšnji mesec. Marca so dosegli rekordno mesečno vrednost proizvodnje in največji fizični obseg proizvodnje doslej. Izdelali so za 2.775 milijonov dinarjev proizvodov, od tega za izvoz za 1.508 milijonov dinarjev, kar predstavlja tudi mesečni rekord. Marca je zapustilo tekoče trakove v Gorenju TGO nad 180.000 velikih gospodinjskih aparatov, skoraj 98.000 malih gospodinjskih apratov, blizu 93.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic itd.
V Gorenju TGO so v obdobju januar—marec 1984 izdelali skupaj za 8.091 milijonov dinarjev izdelkov. V primerjavi z obdobjem januar—marec 1983 se je vrednost proizvodnje povečala za 133 Sicer so v prvih treh mesecih letos izdelali blizu 502.000 velikih gospodinjskih aparatov, od tega za prodajo na tuje 360.000, skoraj 271.000 malih gospodinjskih aparatov, od tega za izvoz nad 147.000, pa nekaj manj kot 280.000
kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic, od tega za izvoz nad 105.000 kvadratnih metrov itd.
Povečana proizvodnja v Gorenju TGO v letošnjem letu je rezultat povečane produktivnosti dela, izboljšane organizacije dela ter dela proizvodnih delavcev v 5 dodatnih delovnikih. Osnovni načrt fizičnega obsega proizvodnje za obdobje januar—marec 1984 so dosegli, za predvidevanji operativnega načrta pa zaostaja trimesečna proizvodnja
za t,y "it. izpad proizvodnje si bodo prizadevali nadoknaditi že v mesecu aprilu.
Letos doseženi rezultati dela in gospodarjenja bi bili zagotovo še boljši, če ne bi ves čas primanjkovalo sredstev, kar je vplivalo tudi na oskrbo z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli. Proizvodnjo so zategadelj morali sproti prilagajati možni oskrbi, zato tudi ni bilo mogoče količinsko in strukturno uresničiti visoko zastavljen operativni načrt.
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje
Novi izvozni dosežki
dosegli tudi zato, ker so predelovali boljše in dražje vrste usnja.
Kako pa v letošnjem letu? Načrtujejo, da bodo dosegli dnevni namok 18 ton surovih kož. Povprečen dnevni namok naj bi bil sestavljen iz 6 ton domačih svinjskih kož, 7 ton domačih in uvoženih govejih kož in 1439 komadov kitajskih wett blue kož. Poleg proizvodnje usnja načrtujejo, da bodo izdelali tudi 13 000 kosov usnjene konfekcije, 36 000 parov navadnih in boljših delovnih rokavic ter 20 000 kosov izdelkov za čelade.
Posebna skrb pa bo tudi v letošnjem letu namenjena izvozu. Načrtujejo kar trikratno povečanje le tega v primerjavi s preteklim letom. Bistveno rast izvoza načrtujejo tudi zato, ker se zavedajo, da se bodo le tako lahko zadovoljivo oskrbovali s surovinami in repromateriali iz_uvoza.
B. Zakošek
V prizadevanjih za povečanje izvoza, posebej na konvertibilna tržišča, so v prvih treh letošnjih mesecih dosegle delovne organizacije Gorenje pomembne uspehe. V primerjavi z lanskim prvim tromesečjem je Gorenje Gorenje občutno povečalo prodajo na tuje, večina delovnih organizacij pa je dosegla načrtovano vrednost izvoza. V primerjavi s prvim tromesečjem 1983 so prodajo na tuja tržišča najbolj povečale delovne organizacije Gorenje Metalplast, Gorenje Elrad, Gorenje Muta in Gorenje TGO.
Posebej velja omeniti izvozna prizadevanja in dosežke tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Titovega Velenja. Meseca marca je doseglo
Gorenje TGO rekordni obseg in vrednost prodaje na tuje. Izvozili so za 1.370 milijonov dinarjev izdelkov in rezervnih delov, od tega na tržišča s konvertibilnimi valutami kar za 1.215 milijonov dinarjev. Nadvse zahteven mesečni izvozni načrt so uresničili za 99 %, v primerjavi z marcem 1983 pa so prejšnji mesec povečali prodajo na tuje za 34 %. Večji od predvidevanj je bil izvoz pralnih strojev, malih gospodinjskih aparatov in zamrzovalnikov. Francija, Zvezna republika Nemčija, Združene države Amerike, Skandinavija, Avstrija in Avstralija pa so kupili največ izdelkov Gorenja TGO.
Sicer je Gorenje TGO, daleč največji izvoznik v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, prodalo do konca marca na tuje za 3 milijarde 370 milijonov dinarjev izdelkov in rezervnih delov oziroma 24 % več kot lani do konca marca. Prodajo na tuja tržišča s konvertibilnimi valutami pa so v isti primerjavi
povečali za 35 %.
Pomembno je, da so v Gorenj u TGO prejšnji mesec uresničili načrtovani obseg proizvodnje za izvoz, kar bo nedvomno pomebno vplivalo na uspešnost prizadevanj, da bi za izdelke bele tehnike našli še nova tržišča in kupce.
Z izvozom sestavnih delov za kuhinjske elemente v sosednjo Avstrijo v vrednosti 1,2 milijona šilingov je Gorenje Glin v prvih treh mesecih letos v primerjavi z obdobjem januar — marec 1983, povečalo prodajo na tuje za
Zadovoljive cene izdelkov in boljši odnosi z delovno organizacijo — temelja sedanjega uspeha.
OK ZSMS Velenje ZKO Velenje
Odbor za klubsko dejavnost
razpisujeta
SREČANJE MLADIH KULTURNIH USTVARJALCEV
s področja glasbe, plesa, lite-ratov in drame, ki bo v nedeljo, 27. maja 1984 v Topol-šici.
Prijave pošljite do 10. maja na naslov ZKO Velenje (telefon 851-144) ali na OKZSMS Velenje (telefon 850-158).
22 %. V Gorenju Glin si prizadevajo, da bi se na tujih tržiščih uveljavili tudi z novim proizvodnim programom — predsobnim pohištvom. Sicer pa je prejšnji mesec ta nazarska delovna organizacija sklenila pogodbo za izvoz 12.500 oken v vrednosti okrog 1 milijon dolaijev na Madžarsko. Ugotavljajo, da je povpraševanje po izdelkih Gorenje Glin zdaj občutno večje kot pa so proizvodne zmogljivosti.
Letos prodaja delovna organizacija Gorenje Fecro izdelke izključno na tržišča s konvertibilnimi valutami. Do
konca marca so izvozili za 14 milijonov dinarjev hladilnih bazenov za mleko, opreme za mesnopredelovalno industrijo in kos. V primeijavi s prvim tromesečjem 1983 so povečali izvoz za 38 %.
Gorenje Muta pa je izvozila na tržišča s konvertibilnimi valutami do konca marca za 76 milijonov dinaijev izdelkov oziroma kar 60 % več kot v obdobju januar — marec 1983. V Zvezno republiko Nemčijo in Skandinavijo so prodajali jeklene grariulale, v Francijo pa orodje.
EKO
E LEKTROKOV1NARSKA OPREMA n.sol.o.
Titom Velenje Celjska 9/b,c
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Kadrovsko-soc. služba
Po sklepu Komisije za delovna razmeija TOZD Komerciala Promet
objavljamo
prosta dela in naloge;
VODJA RAZVOJA KOOPERACIJE
Pogoji za sprejem:
—	inž. strojništva
—	3 leta delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite na EKO Titovo Velenje, Kadrovsko-soc. služba. Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Srečno!
Rudnik lignita Velenje[
n. sol. o., Titovo Velenje
SOZD Rudarsko elektroenergetski
kombinat Velen/e DO Rudnik lignita Velenl n. sol. o., Titovo Velen/e e3320 Titovo Velenje
Rudnik lignita Velenje Kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja pri DS Kopalnica
OBJAVLJA dela in naloge
VZDRŽEVALEC VODOVODNIH IN TOPLOVODNIH NAPRAV
Pogoji: — KV vodovodni in toplovodni instalater — 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Srečno!

4. stran it
naši kraji in ljudje
Titovo Velenje *
19. aprila IS
Krajevna skupnost Gorenje
Prednost cestam in izgradnji vodovoda v Gavcah
TVD Partizan Vinska gora
Pot povezuje ljudi
Le redkokdaj se zgodi, da krajani prilagodimo naše želje in potrebe zmožnostim. Ob koncu leta ugotavljamo, kaj vse bi morali narediti in kaj nismo ter kako naj bi neuresnifene naloge prihodnje leto vendarle izpolnili.
Krajani krajevne skupnosti Gorenje so v delovni program za letos zapisali vrsto nalog. Vso pozornost bodo namenili nadaljnji izgradnji vodovoda v Gavcah. Nekaterih nadaljevalnih del so se že lotili. ,,Iz prejšnjega samoprispevka prenašamo izgradnjo avtobusnih postajališč v naši krajevni skupnosti in javno razsvetljavo v Paški vasi. Do sedaj nismo naredili še ničesar. Vsa stvar se je zavlekla zato, ker nismo vedeli, kje bo potekala nova cesta. Kot vse kaže, z novo traso ne bo nič. Ostala bo tam, kjer je že sedaj. Zato bomo letos končno postavili avtobusno postajališče v Skornem in vasi Gorenje. Javna razsvetljava, prav tako avtobusno v postajališče. V Paški vasi, bodo prišla na vrsto prihodnje leto, ko bo obnovljen tudi most. Razveseljivo je to, da imamo denar že zbran. Po predvidevanjih bomo za to načrtovano nalogo porabili 200 tisoč dinarjev," je povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Drev.
Precej skrbi bodo Gorenjčani namenili modernizaciji krajevnih
AMD Šaleška dolina
cest. Makadamskih poti imajo 20 kilometrov, samo za posip z gramofcom bodo porabili 150 tisoč dinarjev. V tem letu bi radi z asfaltrio prevleko pokrpali vse tiste ceste, Seveda kolikor jih bodo lahko, ki so v njihovi pristojnosti. Nekaj denarja bo krajevna skupnost dala še gasilcem za dokončno obnovo njihovega doma. Kot pravijo, mora ta letos biti predan svojemu namenu. ,,Z denarjem, ki ga imamo na voljo, bi radi postorili marsikaj. Nujno se moramo lotiti obnove ostrešja pri domu krajanov ter urediti še nekatere stvari pri domu. Varstvu okolja namenjamo iz leta v leto več pozornosti. Tako bo tudi letos. Kupili bomo poleg že dveh še odprt kontejner in ga postavili pri pokopališču," je poudaril sogovornik.
V referendumski program so krajani zapisali ŠŽ~ razširitev pokopališča. Zemljišče so že odkupili. Kot vse kaže, z razširitvijo ne bo letos nič. Naložba sicer ne bi bila prevelika, denar zanjo krajani imajo, vendar se morajo o tej načrtovani nalogi dogovoriti skupaj s spomeniškim varstvom iz Celja. Cesta v Slatine, ki je prav tako ena od nalog srednjeročnega programa 1981—85, je poglavje zase. Denarja za asfaltiranje nimajo. Poleg vsega bodo morali na tej cesti pred pokritjem z asfaltno
prevleko odstraniti še odsek ceste, ki je na plazovitem območju. Krajani so sami s prostovoljnim delom lani odpravili na tej krajevni cesti ozko grlo. Kot pravi sogovornik, se bodo morali izgradnje ceste v Slatine lotiti postopoma. To cesto pa je v svoj delovni program za letos predvidela tudi velenjska skupnost za ceste. Zanjo bo namenila milijon 500 tisoč dinarjev. Ena od nalog programa
je še izgradnja športnega igrišča, vendar o njem krajani ne razmišljajo več.
,,Na srečo z denarjem zaenkrat še dobro kaže. Vendar brez našega lastnega dela ne bomo zmogli vsega narediti. S skupnimi močmi gre delo bolje in lažje od rok. Tega se dobro zavedamo vsi v krajevni skupnosti Gorenje," je sklenil pogovor Jože Drev.

Izgradnje avtobusnih postajališč in javne razsvetljave v Paški vasi se bodo krajani lotili prihodnje leto
Po številu članov so tretji v Sloveniji
Eno najbolj aktivnih pa tudi najuspešnejših društev v naši občini je gotovo AMD Šaleška dolina. Razvoj motorizacije in dolgoletna tradicija — v tem času slavijo 25. letnico delovanja — so bili ob prizadevnih posameznikih temelj doseženih rezultatov. Seveda tudi pri njih ni šlo brez nihanj in ena od kriz je društvo pretresala še pred nekaj leti. Takrat je močno upadlo število članov, ustanovljena pa je bila še ena avto šola, ki jo je ustanovilo združenje šoferjev in avtomehanikov. Vendar so se očitno sedaj vrste spet strnile in AMD Šaleška dolina je v preteklem letu dobro opravilo večino zastavljenih nalog. Znova je začelo skokovito naraščati število članov, okoli 75 odstotkov kandidatov za voznike je obiskovalo njihovo avto šolo, nadaljevali pa so tudi z urejanjem rekreacijskega centra Trebeliško.
Sicer pa poglejmo nekoliko bolj podrobno, kakšni so bili uspehi v posamezni od naštetih dejavnosti in s kakšnimi načrti so stopili v letošnje leto.
Vozniki se očitno vedno bolj zavedajo, da so ugodnosti, ki jih nudi včlanitev v AMD, precejšnje in da se te z naraščanjem članstva lahko le še povečujejo. Zato ni čudno, da kljub krizi, ki jo trpijo tudi hišni proračuni, saj je potrebno vsak dinar kar najbolj tehtno razporediti, število članov neprestano raste.
AMD Šaleška dolina je v preteklem letu želelo v svoje vrste vključiti 25 odstotkov vseli voznikov motornih vozil v občini. To nalogo so uspešno izpolnili, saj so se po teh kriterijih z 2300 člani uvrstili na odlično tretje mesto v |
Na TVebeliškem bo tudi letos vsaj ena motokros prireditev
republiki in zato prejeli tudi pos»bno priznanje. V letošnjem letu bodo skušali ta uspeh preseči in za približno 15 odstotkov povečati število članov. Ze sedaj pa so skoraj dosegli takšno število članov kot v preteklem letu.
In katere ugodnosti privabljajo voznike?
Tu je predvsem brezplačna vleka poškodovanega vozila do 500 kilometrov daleč, pa 10 odstotkov popusta pri kasko zavarovanju in 25 odstotkov popusta pri nakupu vstopnic v predprodaji za motokros tekmovanja. Prvič letos so člani AMD zavarovani tudi nezgodno in življenjsko, če se jim med vožnjo dogodi nesreča.
Avto moto društvo Šaleška dolina pa svojim članom omogoča tudi obročno odplačevanje šolnine avto šole. To lahko plačajo v šestih mesečnih obrokih. Ker so stroški
šolanja precejšnji, je jasno, da je to za marsikoga velika ugodnost.
Šport in razvoj rekreacijskega centra Trebeliško
Tudi tej dejavnosti bodo še naprej namenjali posebno skrb, čeprav so možnosti bolj omejene kot v preteklosti. Na Trebeliškem bodo nadaljevali izgradjo vikend hišic in športnih objektov, ob občinskem prazniku pa bodo pripravili motokros tekmovanje za državno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm. Dogovarjajo pa se tudi za organizacijo mednarodne prireditve Alpe Adria, vendar je ta zaenkrat še vprašljiva.
Na Trebeliškem bodo v poletnih
mesecih pripravili več turističnih prireditev ter tombolo, od katere bodo čisti dobiček namenili za hitrejše urejanje tega turističnega centra.
Med zahtevnimi nalogami je še
ustanovitev avto moto sekcije AMD Šaleška dolina v občini Mozirje. Ta sekcija naj bi v najkrajšem času tudi v tej občini uredila poligon za moto kros, na katerem bi že v juniju pripravili republiško prvenstvo.
Zakaj zamisel o razvoju moto kros dejavnosti v občini Mozirje?
Predvsem zato, ker se je tu med mladimi pojavilo veliko zanimanje za ta šport, nekateri pa so si tudi kupili zelo dobre motorje, a nimajo ustreznega terena, kjer bi lahko vadili. Ker nimajo avto moto društva, bo z ustanovitvijo sekcije to nalogo zdaj prevzelo AMD Šaleška dolina. Ob koncu, čeprav to gotovo ni najmanj pomembno omenimo, da se je naše AMD ob petindvajsetletniei pobratilo s sorodnim društvom iz Splita. Pogovori o medsebojnem sodelovanju so že stekli in nekatere usmeritve so že povsem izdelane. Društvi nameravata sodelovati predvsem na področju turizma. Naše društvo bo kolegom iz Splita zagotovilo ustrezne aranžmaje za letovanje v velenjski in mozirski občini, naši občani pa bodo letovali v Splitu. Prvi rezultati naj bi bili doseženi že v letošnjem letu.
Nalog je torej veliko, toda prizadevni člani obljubljajo, da jih bodo tudi tokrat dosledno in uspešno uresničili in tako pripomogli k razvoju društva, k večji varnosti v cestnem prometu, k večjemu znanju in kulturi voznikov, svoj delež pa bodo primaknili še k razvoju turizma, kjer maloštevilni uspehi le redko razsvetlijo povprečno sivino.
B. Z.
smm8m8m888ssssgsssssssssjssssss^^
Srečanje
Jože
Melanšek
1. april je dan brigadirjev. V OO ZSMS začnejo z vpisovanjem v republiške in zvezne delovne akcije. Prve takšne akcije so bile organizirane takoj po vojni, v obnovi domovine. Eden od brigadirjev, ki so sodelovali na takratnih akcijah, je večkratni udarnik JOŽE MELANSEK iz Lokovice. Sedaj živi v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju:
Rad se spominja tistih časov in pravi, da mu je kar žal, ker so že minili. Jože se je že kot dijak takratne Zadružne šole v Ljubljani udeležil skoraj vseh lokalnih delovnih akcij, delal je po Gorenjski in Dolenjski, ogromno pa je naredil v svojem domačem kraju, v Lokovici, pri izgradnji Zadružnega doma. Za svojo prizadevno in dolgoletno delo je dobil vrsto priznanj in pohval, med drugim tudi značko za požrtvovalno delo. Bil je aktiven skojevec, pozneje so ga sprejeli tudi v ZK.
Jože pravi, da se ima za svoje uspehe v veliki meri zahvaliti svoji materi, ki mu je nenehno stala ob strani in ga spodbujala k delovanju. Pri delu je bil neutruden, saj je poleg službe in dela doma na kmetiji, vedno našel še čas za udarniško delo. Najraje se spominja dni, ko so gradili Zadružni dom:
„ Gonilna sila pri graditvi tega doma smo bili mi, skojevci. Seveda smo imeli v našem kraju tudi take, ki so nam vedno nasprotovali — tako je bilo tudi pri tej gradnji. Mi pa smo vztrajali. Hodili smo po hišah in zbirali prostovoljce, ki so bili pripravljeni pomagati. Ljudje so se navduševali za akcije in število je neprenehoma naraščalo, " pove Jože.
Seveda pa se jim je pri delu zgodilo tudi marsikaj zanimivega. Včasih so celo sami poskrbeli za kakšno majhno hudomušnost, da ni bilo preveč dolgočano.
Domislic jim res ni manjkalo.
„Dom smo sezidali, zmanjkalo pa nam je opeke za pokrivanje strehe. Nismo je mogli dobiti nikjer. V Mozirju, kjer sem bil delegat okrajnega odbora, sem zvedel, da imajo v Gornjem gradu strešnike, zgrajenih pa nimajo niti temeljev. Dovolili so nam vzeti opeko. Domov smo jo peljali kar v nedeljo. Od krajanov Gornjega grada smo slišali marsikatero pikro na ta račun. Nismo se zmenili za to, pomembno je bilo to, da smo opeko dobiti, " pripoveduje Jože.
V Domu za varstvo odraslih te po skrbijo zanj, nudijo mu potrebno nego. Kljub temu pa se rad vrača v rodno Lokovico in vedno se s ponosom ozira na zadružni dom. O svojih mladostnih letih, udarniških akcijah in o Življenju takrat, rad pripoveduje oskrbovancem doma.
Dora Tertinek
Miran Lesjak
Pred dnevi smo se napotili na obisk v Vinsko goro. Toda naš obisk ni bil namenjen temu, da bi govorili o uspehih, ki jih dosegajo pri urejanju svojega kraja, temveč da bi vam predstavili eno najbolj prizadevnih društev v kraju ali še bolje povedano, najbolj delavnih daleč naokoli. Še temeljiteje pa smo vas želeli seznaniti z delom planinske sekcije, ki deluje znotraj TVD Partizan, kakor se društvo imenuje.
Telovadno društvo Partizan je bilo ustanovljeno leta 1976. Danes je vanj vključenih 680 članov, ki delajo v dvanajstih sekcijah. Društvo deluje po programu, ki ga sprejme na letni konferenci.
,,Velika spodbuda za še večjo aktivnost so nam priznanja, ki smo jih prejeli za svoje delo: priznanje OF v občini Žalec, 4. mesto v tekmovanju Iščemo najboljšo krajevno skupnost v Sloveniji, veliko pa nam pomeni tudi to, da smo bili v tem tekmovanju kar dvakrat najuspešnejši v občini. Da delamo prav, pa so potrdila tudi priznanja, ki smo jih prejeli v samem kraju," pripoveduje predsednik predsedstva TVD Partizan, Branko Weissenbach.
Letos so v program zapisali veliko. Vsak teden imajo skoraj tri prireditve! ,,Kot večje bi rad naštel samo teden športa, tekmovanje za memorial Janka Lesjaka, športno akademijo, srečanja s krajevno skupnostjo Prebold, s katero zelo dobro sodelujemo. V programu pa imamo tudi najrazličnejše turnirje, pohode, tečaje, šaljiva tekmovanja, trim akcije in še bi lahko našteval. Veliko skrb posvečamo tudi pridobivanju kadrov, ki usmerjajo in vodijo posamezne sekcije, pomagajo z nasveti. V naše vrste smo letos pritegnili planinskega vodnika in rekreatorja splošne vadbe, devet naših članov pa je končalo tečaj za upravitelje smučarske vlečnice," je o programu na kratko povedal Branko.
Pravi, da bodo morali v tem letu narediti še veliko udarniških ur, če bodo hoteli uresničiti njihovo veliko željo — dokončati športni park. Njihovo delo pa je seveda odvisno od tega, koliko denarja jim odmeri telesnokulturna skupnost. ,,Mi pa potem že poskrbimo, da ta sredstva tudi do desetkrat oplemenitimo," je končal predsednik predsedstva TVD Partizan.
Med sekcijami, ki delujejo v društvu je vredna še posebne pozornosti planinska sekcija.
PO POTEH VINSKE GORE
,,Navdušil nas je naš sokrajan Ivan Lesjak. Kazal nam je lepote gorske narave in kmalu smo tudi sami spoznali, da je prav narava tista, ki nam daje največ. Po njegovi tragični smrti v italijanskih Dolomitih pa smo morali začeti sami. Eno ali večdnevne ture. Skupina se je vsako leto večala. Pridružilo se nam je vedno več ljubiteljev gora," je začel svojo pripoved o planinski sekciji Vinska

Branko Weissenbach
gora njen vodja Milan Lesjak. Planinsko sekcijo so ustanovili leta 1981 in takoj začeli premišljevati o poti, ki bo vodila po mejak krajevne skupnosti. Povezala naj bi domačije, njene ljudi, ki so polni preteklosti.
V pripravo poti so vložili veliko udarniškega dela, saj je bilo potrebno urediti kar 40 kilometrov poti. Obiskovalcem, planincem sc na poti okoli Vinske gore ponujajo čudoviti razgledi na kraj, Savinjsko in Šaleško dolino, Paški Koz-jak, ob lepem in jasnem vremenu pa še dlje. Poleti se lahko planinci okrepčajo in spočijejo v Koči na Lopatniku (650 m) in seveda pri domačijah, mimo katerih vodi pot. Na vrhovih in razglednih točkah pa se lahko planinci malo oddahnejo na klopeh. Tisti, ki so po! že prehodili pravijo, da jo je moj prehoditi v 14. urah. Pri tem pa ni potrebno hiteti, dovolj je že zmerna hoja.
Pot okoli Vinske Gore ima 14 kontrolnih točk, vodi po najvišjih vrhovih in ob pomnikih iz NOB. Del poti pa je speljan tudi po Šaleški planinski poti.
Pot se začenja v zg. Črnavi pri gostilni Obirc, kjer je tudi prva kontrolna točka. Ze po eni uri zmerne hoje pridemo do druge, vrh Lipnika. Na Razgorcah, kjer so grobovi treh padlih borcev Tomšičeve brigade je tretji kontrolni žig. Pot vodi potem preko Dolin, Bunkerja, Gorjaka do Volka, stare domačije, znane po mlinih, ki so mleli tudi za partizane. In da ne pozabimo, pri tej domačiji dobimo že sedmi žig. Potem pa nas spet čaka dve uri hoda, če se želimo povzpeti na vrh Vinske gore, na nadmorsko višino 885 metrov, in še pol ure, da pridemo do Temnjaka, kjer se lahko nauži-jemo svežega zraka, saj je Tem-njak sredi gozdov. Če se od tu napotimo naprej po gozdu in upoštevamo markacije, bomo prispeli na planjavo, nad Zajčjo Polglavo, od tu pa do koče na Lopatniku. Tu si boste lahko vtisnili že deseti kontrolni žig. In potem naprej. Na Ramšakov vrh, najvišji vrh na poti okoli Vinske gore, saj leži na nadmorski višini 969 metrov, pridemo v dveh urah. Zanimiv je tudi spust po grebenu in potem vzpon proti Radojču, kjer nas čaka dvanajsti žig. Od tu se bomo pričeli postopoma spuščati in prispeli do Vihrove jase, še strm spust ob markacijah in že smo pri kmetiji Gonžar, in Gonžarjevi peči. Še dve uri in prišli bomo do zadnjega kontrolnega žiga, ki ga bomo dobili pri Kranjcu. Od tu pa bo ostalo le še malo poti, da boste sklenili krog, ki je pri Obircu.
Seveda ni nujno, da planinci izberejo prav ta vrstni red poti. Lahko si ga porazdele po svojih sposobnostih.
Vsak pohodnik, ki prehodi to pot in dobi tudi vse žige, dobi značko Po poteh Vinske Gore.
mkp
PO POTEH VINSKE GORE
19. aprila 1984	* Titovo Velenje
zanimivosti
nas cas * s- *ran
Ansambel Elektra spet nastope
>
Kaj veš o prometu
Zadovoljivo znanje - odlična organizacija
Tako z novoletnim koncertom kakor z nastopom na občnem zboru DPD Svoboda Šoštanj, je številne domačine in druge goste navdušil ponovni nastop obnovljenega orkestra ELEKTRA. O tem smo se pogovarjali s sedanjim vodjem, profesorjem glasbe, Brankom Škrubom.
,,Pobudo za prvi ansambel je dal že leta 1959 sedanji profesor glasbe Silvo Tarnše in tedanji predsednik Svobode, Maks Podle-snik. Ker je kolektiv šoštanjskih termoelektrarn kupil vse potrebne instrumente in notni material, si je ansambel nadel tudi simbolično ime Elektra. V tem prvem ansamblu je igralo 10 glasbenikov pod vodstvom dirigenta Silva Tamšeta vse do leta 1966, ko je prenehal z igranjem. V tem času so imeli številne koncerte v Šoštanju, pa tudi v drugih krajih v okolici in bili povsod sprejeti z navdušenjem.
Z nadaljnim delovanjem pa je moral ansambel prenehati zaradi odhoda Silva Tamšeta na študij v Ljubljano".
Branko Škruba je povedal, da je od leta 1963 do leta 1966 tudi sam
igral v ansamblu, seveda kot amater, saj takrat še ni bil poklicni glasbenik. Povedal je tudi, da so bili vsi starejši člani odlični solisti, kar so seveda še danes. Glasbeniki Jože Pirečnik, Konrad Mlinar, Zdravko Zupančič, Franc Obreza, Zvone Greben šek, vsi člani godbe Zarja, so si želeli ponovne oživitve ansambla zaradi poživitve zabavne glasbe v Šoštanju, nekaj pa tudi zaradi spominov na prve začetke pred 24. leti." Omeniti moramo tudi Antona Plambergerja, že takratnega glasbenika, ki pa je sedaj član rudarske godbe v Titovem Velenju. Na prigovarjanje teh prijateljev in glasbenikov, da bi prevzel vodstvo, smo se prvič sestali v februarju 1983 in pričeli vaditi, nekateri s svojimi, nekateri pa z instrumenti godbe Zarja.
Vadimo enkrat na teden v prostorih godbe Zarja, pred koncetom pa tudi na odru doma kulture. Naš program je v glavnem plesna glasba, valčki in polke, ter skladbe sodobnih skladateljev, tako da imamo notnega materiala za raznovrstno glasbo, vadbo in nastope kar dovolj. Poleg že skoraj naštetih so člani ansambla še Darko Flis in

Vlado Glazer, tudi člana Rudarske godbe. V orkestru pa sodelujejo tudi vsi člani Šaleškega instrumentalnega kvinteta, Slavko Dobelšek, Mišo Melanšek, Dušan Krajnc, Toni Miklavc in pa Jani Šutigoj, ki še študira na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Od godbe Zarja so novi člani orkestra še Janko Zacirko-vnik, Jože Ošep in Boris Mlinar, tako da nas je skupno šestnajst."
Tako mi je v prisrčnem pogovoru pripovedoval dirigent zabavnega ansambla Elektra, profesor Branko Škruba, ki poleg tega ljubiteljskega udejstvovanja poklicno poučuje na glasbeni šoli Frana Ko-runa Koželjskega.
Ansamblu želimo še veliko uspehov pri nastopih.
Otrokovo zdravje - jutrišnje bogastvo
Boštjan Pečnik
Jani Marko
Marjan Rudnik
Branko Srt
Zdravstveni center Velenje - Referat za zdravstveno vzgojo
oblikovanje otrokove osebnosti poleg staršev in družine še vrtec in širše okolje. Program zdravstvene vzgoje je enakovredno vključen v celoten vzgojno izobraževalni in varstveni program vrtcev in osnovnih šol. Opredeljen je za vsako starostno skupino posebej.
Skrb za otrokovo zdravje se začenja že pred nosečnostjo. Mlade ženske naj bi se za prvo nosečnost odločile, ko so telesno in čustveno dovolj zrele. Za kasnejše porode je zaželen dva do tri letni presledek.
Zadostna in raznolika prehrana, primeren režim življenja ženske v času nosečnosti in po porodu, dojenje otroka vsaj prvih 3—6 mesecev, primerna nega otroka, so preprosti, vendar odločilni pogoji za zdravo življenje in razvoj otroka.
Varovanje otrok pred nezgodami je naloga in dolžnost vseh odraslih. Manjše poškodbe ne ogrozijo otrokovega zdravja. Hujše poškodbe pa lahko resno ogrozijo njegovo življenje ali pa mu pustijo hujše posledice.
Cepljenja so izrednega pomena za načrtno preprečevanje nalezljivih bolezni. Tako smo uspeli, da se nekatere bolezni ne pojavljajo več (davica, tetanus pri otrocih), neka-
tere samo občasno, pri nekaterih pa nam je uspešlo zelo znižati število obolelih.
Najpogostejše bolezni otrok so raznolike nalezljive bolezni dihalnih organov, katerih najpogostejši povzročitelji so virusi. Za preprečevanje teh obolenj je najbolje, če skrbimo za dobro telesno kondicijo otrok, ki jo lahko dosežemo le s primerno telesno aktivnostjo, zdravo prehrano in higieno bivalnih prostorov.
Obdobje šolanja, zlasti osnovnega, pomeni tisto najprimernejše starostno obdobje, v katerem lahko z načrtno in kvalitetno zdravstveno vzgojo dosežemo popoln in trajen uspeh. Učenci nimajo pravilnega odnosa do lastnega zdravja predvsem zaradi neznanja. Mnogo zdravstvenih problemov šolskih otrok bi lahko omilili ali celo preprečili z znanimi ukrepi:
—	nekatere vrste kožnih, nalezljivih in parazitarnih bolezni s primerno higieno,
»
—	za vse številnejše slabe drže, slab vid, nakazane spremembe v krivinah hrbtenice in ploska stopala moramo zagotoviti nekatere pogoje: dovolj telovadnic, pravilno šolsko pohištvo, pravilno osvetlitev
in pravilno urejen delovni kotiček doma.
Vsako leto nas pretrese veliko število smrti šolarjev zaradi nezgod, predvsem prometnih in utopitev, pa tudi poskusov samomorov, V višjih razredih osnovne šole se že začenjajo težave zaradi alkohola, kajenja in mamil. O vseh teh vprašanjih govorimo premalo in tako otroci kot tudi starši o njih v glavnem le malo vedo.
Izkušnje kažejo, da zdravje posameznika in naroda ne gradi le medicina, temveč vsi tisti dejavniki, ki dvigajo znanje. Ni pomembno samo zdravljenje bolezni, moramo jih pravočasno preprečiti. Neprimerna zdravstvena kultura mladih se v celoti maščuje nad našim zdravjem in zahteva velika materialna sredstva za zdravljenje bolezni.
Ker smo zaradi težke gospodarske situacije na vseh področjih prisiljeni krčiti razne programe in dejavnosti, se moramo odrasli pravočasno zamisliti, kdaj in kje lahko odvzamemo in kakšne bodo potem posledice. Generacije otrok hitro rastejo in z njimi naše dobre in slabe odločitve.
Vida Purnat
Letošnje občinsko tekmovanje »kaj veš o prometu«, preteklo nedeljo na osnovni šoli bratov Letonje v Šmar-tnem ob Paki. ki gaje organiziral svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, s pomočjo nekaterih občinskih dejavnikov in posameznikov, so odlično organizirali. Se posebej gostitelj, osnovna šola bratov Letonje. se je potrudila, da je tekmovanje potekalo brez zastojev.
Tekmovalci osnovnih šol (37) in centra srednjih Sol (16) so na omenjenem občinskem tekmovanju, ko so se med seboj pomerili v poznavanju cestno-prometnih predpisov, ocenjevalni vožnji po cesti in spretnostni vožnji po poligonu, pokazali zadovoljivoznanje.
Med posamezniki so se najbolj i/kazali in osvojili prvo mesto Igor Stropnik iz Centra srednjih šol. ter Marjan Rudnik in Boštjan Pečnik iz. osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki. Omenjena osnovna šola je bila tudi ekipno najboljša. Jani Marko in Marjan Rudnik pa se bosta udeležila tudi republiškega tekmovanja. ki bo 21. aprila v Črnomlju.
Najboljše uvrščene ekipe in posameznike je SPV nagradil s knjižnimi nagradami, prejeli pa so tudi medalje. Velike pozornosti pa je bila deležna tudi priložnostna razstava o prometni
varnosti, ki jo je pripravila tamkajšnja osnovna šola skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ob tej priliki so avtorje najboljše razstavljenih del. nagradili s praktičnimi nagradami.
Po tekmovanju smo štiri nastopajoče povprašali, kaj menijo o takšni obliki preverjanja znanja in sposobnosti. Takole so nam povedali:
BOŠTJAN PEČNIK, 6. razred OS Bratov Letonje: »Prometni krožek na naši šoli deluje le občasno in po potrebi. Sestajamo se pred tekmovanji, ali ob organizaciji različnih akcij, kot so varno kolo v prometu, nosi kresničko in podobno. S svojo vožnjo s kolesom in testiranjem na današnjem tekmovanju sem povsem zadovoljen.
Ni hilo pretežko. Tretjič danes nastopam na občinskem tekmovanju »kaj več o prometu« in upam, da bom tudi prihodnje leto. Posebej pa smo veseli, da je bilo letos tekmovanje na naši šoli.«
BRANKO SRT, 7. razred OŠ Mihe Pintarja-Toleda: »Vožnja na tukajšnjem poligonu je bila lažja od tiste, ki smo jo vadili na naši šoli. Čeprav sem imel na začetku nekoliko treme, upam. da sem nalogo zadovoljivo opravil. Tudi doma sem se sam pri-
AU, KAKO BOLI — Konec marca in v začetku aprila so veterinarji cepili naše štirinožne prijatelje. Na našem območju so cepili več kot 2200 psov, verjetno pa so med krajani tudi takšni, ki svojega čuvarja niso prignali na obvezno cepljenje in pri tem pozabili na nevarnost stekline
Ob letošnjem 35. svetovnem dnevu zdravja imamo ponovno dolžnost, da opozorimo na neprecenljivo bogastvo, ki ga predstavljajo zdravi otroci. Krepitev otrokovega zdravja je osnovni element za izboljšanje družbeno-ekonomskega razvoja nekega naroda, za dvig delovnih zmogljivosti in kvalitete življenja.
Ker nam skrb za zdravje ni prirojena, ampak si jo moramo privzgojiti, nam pri tem izredno pomaga zdravstvena vzgoja. To ni le širjenje informacij o zdravju, temveč je to nenehno učenje na podlagi izkušenj. Za obnovitev znanja se lahko odrasli prebivalci poslužujejo raznih oblik zdravstveno-vzgoj-nega dela v naši občini, katerega izvajajo različne organizacije in društva in so po vsebini prilagojene posameznim skupinam poslušalcev ter obravnavajo najaktualnejše zdravstvene probleme. Naj poudarim samo nekatere oblike dela: predavanja za starše v vrtcih in šolah, predavanja za občane v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, tečaj za bodoče starše, itd.
Zdravstvena vzgoja predšolskih otrok je skupna naloga zdravstva, psihologije in predšolske pedagogike, saj imajo neposreden vpliv na
Šoštanj
Pred 57 leti je pristalo prvo letalo
Ves svet je na začetku leta 1927 presenetila senzacionalna novica, da je letalec Charles Lindbergh sam v eno-krilnem letalu poletel iz Amerike preko Atlantskega oceana v Evropo. To leto je vznemirilo tudi prebivalce Šoštanja, saj je na začetku istega leta tudi v Šoštanju pristalo prvo letalo.
Čeprav takrat v Šoštanju niti pomisliti nihče ni mogel, da bomo imeli kdaj tudi letališče, je vendarle tu pristalo, na čisto navadnem travniku, prvo letalo v zgodovini Šoštanja. Pa še tuje je bilo povrhu. Avstrijsko letalo (280 HA, tipa Junker) je na redni letalski progi med Benetkami in Dunajem zaradi slabega vremena zašlo nad našo dolino in zaradi pomanjkanja goriva moralo tudi zasilno pristati. Letalo je prevažalo potnike in pošto, spustilo pa se je 14. januarja na pomrznjenj travnik v Metlečah, blizu se-
danjega naselja pri Podhrastniku. Seveda je bil ves Šoštanj na nogah in orožniki so letalo takoj zastraiili, da se mu radovedneži ne bi preveč približali, še zlasti ponoči. Drugi dan, ko so bencinski tank znova napolnili z bencinom, je le-to zopet vzletelo in nadaljevalo let proti Dunaju. Sreča v nesreči pa je bila ta, da kljub zimi ni bilo snega, kar bi verjetno zelo otežkočilo tako prisilni pristanek kot ponovni vzlet.
Ta dogodek, pred 57 let, je bil za Šoštanj seveda prava senzacija, ne pa edina, saj je nekaj let za tem na travniku pod Marovško graščino, sedanjim sa-natorijem Ravne; pristalo še eno letalo. Na poslovni obisk seje takrat k tovarnarju Vošnjaku pripeljal znani tovarnar čevljev Bata iz Češkoslovaške.
V. Koje
pravljal za današnje tekmovanje, za katerega sicer menim, da je zelo potrebno in koristno. Na takšen način se namreč najlepše pokaže kakšnoje naše znanje o prometu in kaj bomo morali še utrditi. V bodoče bom še tekmoval, seveda, če bom izbran v ekipo.«
JANI MARKO. 1. letnik rudarske usmeritve CSŠ: »Današnja preizkušnja ni bila pretežka. Imel sem sicer nekaj smole, saj mi je prav v križišču ugasnil moped. Vseeno upam. da ta nevšečnost ni preveč vplivala na končni rezultat. Za današnje tekmovanje se nisem posebej pripravljal, kajti tekmovalna pravila že poznam iz prejšnjih let. Tekmujem zelo rad. zato se bom tekmovanj še udeležil. Prepričan, sem. da so takšna tekmovanja, biti bi morala bolj pogosto, zelo potrebna, saj s takšnim preverjanjem znanja prav gotovo prispevamo k zmanjšanju prometnih nezgod.«
MARJAN RUDNIK. 7. razred OŠ Bratov Letonje: »Zelo sem vesel, da sem že na prvem nastopu na občinskem tekmovanju »kaj veš o prometu« dosegel prvo mesto v kategoriji 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol. Seveda nisem pričakoval takšnega uspeha, čeprav sem se na tekmovanje vneto pripravljal. Tudi za republiško tekmovanje v Črnomlju se bom vestno pripravljal in upam, da bom tudi tam dosegel za-
dovoljive rezultate. Seveda paje uspeh na tekmovanjih odvisen tudi od trenutne sreče.«
B. Mugerle
Na tekmovanju so morali tekmovalci premagati prene-katero zahtevno nalogo
6. stran ★ n8S C3S
od tu in tam
Titovo Velenje *
19. aprila 1984
Občinska zveza društev upokojencev
Letne konference
V	vseh štirih društvih upokojencev občine Velenje so pred kratkim opravili letne delovne, oziroma volilne konference. Bile so zelo obiskane in plodne. Na njih so upokojenci obravnavali vsa tista vprašanja, ki jih trenutno tarejo.
V	Titovem Velenju je bila konferenca pripravljena tako, da so se upokojenci zbrali na sedmih različnih krajih. Povsod so obravnavali poročila o preteklem delu, finančni načrt ter sprejeli delovni program za letos.
Tudi društvo upokojencev Pesje je s preteklim delom nadvse zadovoljno. Zlasti veseli so preurejenih društvenih prostorov, ki so odslej tudi ogrevani. Uspešni so bili na vseh področjih in upajo, da bodo tako tudi nadaljevali.
V	Šmartnem ob Paki in Šoštanju so bile volilne konference. V šmartnem ob Paki so za novega
predsednika društva izvolili Janka Kumerja. Prepričani so, da bo novo izvoljeno vodstvo prav tako uspešno kot je bilo prejšnje. Šoš-tanjsko društvo pa so z izvolitvijo novega predsednika oziroma celotnega vodstva močno pomladili. Izvolili so Vinka Zabreta. Upravično pričakujejo, da bo delo v naprej dobro in da se bo marsikaj obrnilo na bolje.
Včeraj pa je bila v Titovem Velenju letna konferenca zveze društev upokojencev občine Velenje. Na njej so delegati pregledali in ocenili dosedanje delo društev in zveze, obravnavali pa so tudi zaključni račun za preteklo leto, v nadaljevanju pa sprejeli program dela in finančni načrt za letos.
Letovanje
V preteklem letu so pri občinski zvezi društev upokojencev posvetili
Irena Hriberšek
»Morala bom pridno delati"
Prejšnjo soboto so v osnovni organizaciji ZSMS Gaberke izvolili novo predsedstvo. Za predsednico je bila potrjena Irena Hriberšek iz Ga-berk. Irena je učenka četrtega letnika Srednje ekonomske šole v Celju. V mladinsko organizacijo seje vključila 2e v osnovni šoli. Sprva je sodelovala v manjših delovnih akcijah, ki so jih organizirali mladinci, sčasoma pa so ji začeli nalagati vedno obsežnejše in zahtevnejše naloge. Pred dvema letoma je bila sprejeta v predsedstvo kot zapisnikar. Izkazala se je kot dobra in aktivna mladinka. Letos so jo izvolili za predsednico. Poleg šole ji največ časa zavzame delo v mladinski organizaciji. S tem, ko je postala predsednica, pa so ji naložene še dodatne obveznosti.
»Dokler še hodim v šolo, bom morala kar trdo delati, da bom vse zmogla. Precej časa moram posvetiti šoli in učenju, ker me letos čaka matura. Po maturi se bom zaposlila — takrat bom imela več časa za delo z mladimi in zase.« pravi Irena.
Pogovor nadaljujeva o mladinski organizaciji:
»V osnovni organizaciji ZSMS Gaberke je vpisanih nad sto mladincev. aktivno pa jih deluje samo polovica Prizadevala si bom. da bi vključila v aktivno delo več mladih.
V prihodnje načrtujemo še zaključna dela na igrišču — tu se bo že morala pokazati aktivnost oziroma delavnost mladih.
Rada bi, da bi naša mladinska organizacija navezala več stikov z drugimi osnovnimi organizacijami.
Od vsega pa si najbolj želimo, da bi dobili mladinci svojo mladinsko sobo. Krajevna skupnost nam jo že sicer lep čas obljubljuje, vendar od tega še ni bilo nič.
Da bi pritegnili mlade, bomo organizirali več izletov in družabnih srečanj,« se razgovori Irena.
Kaj še lahko rečem na koncu?
Irena ima dosti delovnega poleta, ambicij in optimizma, zato smo prepričani, da ji bo uspelo uresničiti sprejete naloge. Dora Tertinek
veliko pozornosti letovanju upokojencev. Vsakdo, ki je lani letoval, je bil deležen 250 dinarjev regresa na dan, zato je tudi razumljivo, da je bilo zanimanje veliko. Ker pri zvezi lani niso odklonili nobenega prosilca letovanja, so precej, kar za 50 odstotkov, prekoračili republiški načrt, ki predpisuje koliko upokojencev posamezne občine sme letovati v domu upokojencev v Izoli. V začetku je bilo v domu tudi nekaj pomanjkljivosti, na katere so upokojenci opozarjali, lani so vse odpravili in je zato sedaj letovanje prijetnejše. Poleg letovanja v Izoli pa imajo velenjski upokojenci možnost tudi zdravljenja v Rogaški Slatini, lani se jih je tamkaj zdravilo dvanajst.
Tudi letos je med velenjskimi upokojenci veliko zanimanje za letovanje. Doslej se jih je prijavilo že preko 200, kar pa še ni dokončno število, ker sprejemajo prijave še naprej. Glede na to, da so cene letovanja letos nekoliko višje, bodo upokojenci občine Velenje prejeli temu primerno tudi višji regres.
B. Mugerle
Društvo upokojencev Šoštanj
Prizadevni na vseh področjih
Konec preteklega meseca so na volilno programski skupščini ocenili svoje delo člani društva upokojencev iz Šoštanja.
Ugotovili so, da je društvo uspešno delovalo, zlasti uspešni so bili pri nudenju pomoči svojim članom, prizadevno pa sta delala pevski zbor in športno rekreativna sekcija. Da so dobro delali in skrbno gospodarili, potrjuje lepo urejen in opremljen dom upokojencev. Lani je bil v celoti obnovljen, v njem pa so prostori za društveno dejavnost, družabno življenje, soba za delovanje pevskega zbora in drugih športnih dejavnosti, v katerih so lani šoštanjski upokojenci dosegli lepe uspehe. Nekateri gostje volilno programske skupščine so udeležence seznanili o delovanju občinskega združenja, republiškega odbora o reševanju težav socialne, zdrav-
Ribiška družina Raka
Uspešno delo
Zadnji dan meseca marca so se sešli na letno programsko volilno skupščino člani ribiške družine Pa-ka iz Šoštanja. Na njej so ocenili delo v preteklem letu in začrtali program za letos.
Iz poročil je bilo razvidno, da je družina uspešno in zelo gospodarno poslovala, da so šoštanjski ribiči uresničili načrt vlaganja zaroda in mladic potočne postrvi v salmonidna področja. Niso pa uresničili, tako kot so načrtovali, vlaganja krapov v jezero, saj niso načrtovanih količin mladic mdgli dobiti. Uspelo pa jim je dograditi nadstrešnico pri domu in tako povečati prostor za razne prireditve. S prostovoljnim delom so uredili okolico ribiškega doma in poligon, opleskali dom, čistili okolico jezera in ostalih vodotokov.
Vzgoji članstva in mladine ter pionirjev so namenili vso pozor-
nost. Organizirali so razna predavanja, seminarje za izprašane ribiče.
Družina je lani proslavila 30-letnico obstoja in delovanja družine in ob tej priložnosti razvila svoj prapor, na katerega so letos pripeli spominske trakove še ribiška zveza Slovenije, Zveza ribiških družin in krajevna skupnost Šoštanj.
Preteklo leto so šoštanjski ribiči uspešno nastopili v družinskem, rajonskem, republiškem in zveznem tekmovanju ter dosegli vrsto dobrih rezultatov tako v lovu kot v športnih disciplinah. Kljub marljivemu vlaganju mladic v vode so lani v prvi polovici meseca junija ob velikem vodostaju z umazano in zastrupljeno vodo ,.doživeli" pomor rib v Paki in v Savinji. Skoda je bila ocenjena kar na milijardo 800 milijonov starih dinarjev. Morda je bila ta v celem porečju še večja. Potrebnih bo več
stvene in pokojninske narave, delovnih načrtih v prihodnje. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili novicam o izpopolnjevanju pokojninske, zdravstvene in socialne zakonodaje.
Delegati so na programsko volilni skupščini sprejeli program dela za letošnje leto. Letos se naj bi društvena dejavnost še povečala, svoje vrste bi radi okrepili v pevskem zboru društva upokojencev v raznih športnih dejavnostih, v družabnem življenju in večjo udeležbo na skupinskih izletih, na katerih spoznavajo upokojenci našo domovino in zgodovinske znamenitosti. Delegati so prav tako sprejeli sklep, da postane dosedanji predsednik Mihael Hliš zaslužen član društva.
Ker je v društvo vključenih le 80 odstotkov vseh upokojencev
let, da se bo obnovil plankton in . nadomestil stalež poginulih rib. Še posebej v Savinji, ki je bila močno prizadeta.
Na skupščini so sprejeli prečiščeno besedilo statuta, saj se je ribiški okoliš lani razdelil med ribiško družino Titovo Velenje in šoštanj-sko ribiško družino.
Kot je že običaj na programsko volilnih sejah skupščin, so tudi člani ribiške družine Šoštanj sprejeli delovni program za letos. Vanj pa so zapisali ureditev poligona za tekmovanja, balinišče. Ker je postalo jezero privlačno rekreacijsko središče kraja, bodo ob jezeru postavili še več klopi.
Nove organe skupščine, ki so jih izvolili na tej seji, čaka v prihodnje veliko dela pri urejanju okolja, vlaganju ribjega zaroda in pri pripravah na različna tekmovanja, še najbolj na evropsko prvenstvo v castingu, ki bo leta 1985 na letališču v Lajšah, stadionu Partizana in poligonu pri domu ob jezeru.
Miloš Volk
krajevne skupnosti Šoštanj in njene okolice, so sklenili, da mora novo vodstvo storiti vse, da pridobi v svoje vrste tudi te.
Ob koncu programske volilne skupščine so člani šoštanjskega društva upokojencev izvolili novo vodstvo. Predsedniško dolžnost bo sedaj opravljal Vinko Zabret, podpredsednik pa bo Anton Sre-
bre-	Miloš Volk
Hotenja 5
Tudi letos bo odbor za literaturo pri ZKO Titovo Velenje izdal literarno glasilo Hotenja. S peto šte>|lko tega glasila se bo spremenil vsebinski koncept, tako da bodo HOTENJA v bodoče ogledalo vsega literarnega snovanja v občini. Da bi v tej nameri uspeli, pozivajo k pomoči vse KUD-e, šole ia OO ZSMS.
Vemo, da po vseh šolah izdajajo svoja glasila, ki so bo|j novinarskega značaja, a je vendarle v njih veliko literarnih prispevkov, literarnih poskusov. Prav tako izhaja v prenekaterih Krajevnih skupnostih informacijsko glasilo, ki ga izdaja bodisi OO ZSMS, SZDL, KUD ali kakšno drugo društvo, v njih pa so med drugim literarni prispevki. Naš namen je, da bi izmed vseh teh prispevkov izbirali najboljše in jih uvrstili v HOTENJA 5, ki so svojo kvaliteto že potrdila ne samo v občini, ampak tudi na republiškem nivoju. V HOTENJIH 5 naj bi bila podana tudi strokovna ocena vseh glasil, najboljše literanrne prispevke v njih pa ob koncu leta, ko imamo Srečanje pesnikov in pisateljev občine, tudi nagradili. Glasila, literarne prispevke, literarne eseje in literaturo, ki orisuje kulturne znamenitosti v občini, pošljite na naslov: Zveza kulturnih organizacij Velenje, 63320 Titovo Velenje, p. p. 1 s pripisom „za HOTENJA".
(LO)
Do kam seže sodobno spoznanje o kajenju?
Kajenje je postalo simbol sprostitve, bežanje od krutega vsakdana, odpor proti stresu in drugim oblikam življenjskih pritiskov, ki jim je sodoben človek našega planeta vsak dan vse bolj izpostavljen.
Za mnoge ima ,,magična cigareta" večkratni pomen. Ob krogih modrikastega dima se pojavljajo trenutki zbranosti ali popolne sprostitve, sprehajanja po svoji lastni intimnosti.
Medtem, ko veliko število nših sodobnikov išče izhod v toplem dimu cigarete, se vse bolj postavljajo v ospredje vprašanja o resničnem vplivu tobaka in kajenja na zdravje.
O kajenju in tobaku se v Igavnem govori na črno-beli način. Nasprotniki kajenja ga brezkompromisno napadajo, kadilci pa ostajajo pri svojem; najpogosteje pa oboji, brez pravih znanstveno utemeljenih dokazov, edino s strastjo sovraštva enih oziroma obrambe navade drugih.
Tako je fenomen kajenje ostal ena od sodobnih ugank in neodločnosti predvsem zaradi enostranskega informiranja javnosti. Zunaj ozko strokovnih krogov je zelo malo celovitih, vseobsegajočih informacij o resničnih učinkih kajenja in tobaka. Do javnosti prihajajo predvsem delci, iz katerih ni mogoče oblikovati prave slike.
Od časa, ko se je pri nas pojavil tobak, pojavil pa se je skupaj s Turki, ki so ga prinesli v naše kraje, seje veliko spremenilo. Sodobna medicinska znanost z ene strani in razvita tobačna industrija z druge, vlagata velike napore v proučevanje spoznanj o učinkih tobaka in kajenja.
KAJENJE IN ZDRAVJE
Ko govorimo o kajenju, se pogovor pogosto vrti okrog tega, kako škodljiv je tobak za zdravje ljudi. O tem se sedaj prav gotov ve že vse. Dolgotrajno uživanje tobaka škodi človeškemu organizmu in povzroča določena obolenja.
Mišljenja o tem so si pogosto prav nasprotujoča. Včasih se ,.gibajo" tudi do povsem nasprotnih'mej. Z druge strani pa izkušnje celih generacij kadilcev potrjujejo v prvi vrsti individualnost vpliva kajenja. Dolgo časa je prevladovalo prepričanje, da je glavni negativni faktor kajenja nikotin. Čeprav je nikotin glavni farmakološko aktiven del tobačnega dima, pa so učinki nikotina pri kadilcih, ki vlečejo, dim vase pri eni cigareti, relativno majhni, okrog enega miligrama.
TOBAČNA INDUSTRIJA PROUČUJE
Z razvojem kemijske industrije je bilo možno razširiti raziskovanja tudi na področje dimnega kondenzata, popularno imenovanega ,,ter" ali,,katran". Sodobna, razvita tobačna industrija vlaga velike napore v to, da bi ugotovila in po možnosti tudi zmanjšala negativne sestavine v cigareti. Opremljena z najsodobnejšimi laboratoriji, vrhunskimi strokovnjaki, specialisti, želi poiskati sodobne tipe cigaret s pomočjo že doseženih znanstvenih spoznanj.
Eden znanih nemških strokovnjakov, doktor kemije, pravi: ,.Tobačni dim vsebuje veliko število substanc, ki pri kajenju cigarete povzročajo poln okus in vonj. Mnoge od teh sestavin, ki povzročajo aromo tobačnemu dimu, so v samo neznatnih koncentracijah v kondenzatu ali pa v fazi plina, pa vendar so nezamenljive za okus 4 cigarete.
LAHKE BLEND CIGARETE
Od tod izhaja tudi orientacija tobačne industrije razvitih držav v proizvodnjo vrst cigaret z manjšo vsebino nikotina in kondenza-
ta. Več kot 20 let že tehnologija predelave tobaka teži k proizvodnji tako imenovanih lahkih cigaret, katere osnovne značilnosti so manjša vsebina kondenzata in nikotina v eni cigareti.
Tako je osnovna, najvažnejša težava moderne tobačne industrije in človeške navade za kajenje v zadnjih letih usmerjena k iskanju cigarete, ki bo ohranila okus pravega tobaka; čimveč svojih sestavin, hkrati pa čimmanj škodovala človekovemu zdravju. V velikih tobačnih industrijah razvitih dežel v to vlagajo ogromna sredstva. Pri iskanju najboljše tobačne mešanice so v zadnjem desetletju naredili novo, tako imenovano blend cigareto. Praktično predstavlja vsa spoznanja sodobne tobačne industrije, s ciljem nadaljnjega zmanjševanja kondenzata in nikotina, da pri tem cigareta še naprej obdrži vse bistvene lastnosti, okus in vonj; vse tisto, zaradi česar jo na koncu koncev kadilec tudi kadi.
RAČUNALNIKI DOLOČAJO OKUS CIGARETE
Zadnja leta vse vrste takšnih cigaret nastajajo v laboratorijih, kjer računalniki ,,brez kadilskih strasti" izračunavajo vrednost mešanic tobaka in določajo njihove značilnosti. Vse recepture za nove
poskusne mešanice tobaka gredo skozi strogo proceduro nepristranskega ocenjevanja elektronskih računalnikov.
Takšne, danes v svetu že zelo popularne znamke lahkih cigaret, vsebujejo med 0,30 do 0,70 miligramov nikotina v cigareti oziroma 10—15 miligramov kondenzata, kar je velika razlika v primerjavi s tako imenovanimi težkimi cigaretami, pri katerih so vse te vrednosti izražene v dvakratnih, pa tudi trikratnih količinah. ,,Tisti, ki se nikakor ne morejo odvaditi kajenja, naj to počno na način, ki je za zdravje najmanj škodljiv," je pred kratkim izjavil eden od ameriških zdravnikov, ki sporoča kadilcem, naj po možnosti kadijo ciga-
rete, ki vsebujejo nižji odstotek nikotina in kondenzata. ..škodljivi učinki bodo tako manjši kot pri kajenju močnejših cigaret," je končal.
KADITE MANJ NEVARNO
Ali je to sporočilo za tiste, ki se ne morejo odvaditi kajenja? Zdi se da sodobna psihologija usmerja kadilca v tej smeri: kaditi drugače, kaditi nekaj drugega, da bo tveganje pri kajenju manjše.
JUGOSLOVANSKA TOBAČNA INDUSTRIJA V KORAK S SODOBNO TEHNOLOGIJO
Za nas je zelo zanimivo vprašanje o razvojni stopnji jugoslovanske tobačne industrije v primerjavi s sodobno tehnologijo v svetu. Kljub temu, da tradicionalne drobnolistnate vrste orientalskega tobaka, ki ga vzgajamo pri nas, niso primerne za proizvodnjo lahkih ,,blend" cigaret, jugoslovanska tobačna industrija vse bolj uspešno proizvaja nekaj vrst lahkih cigaret, pri tem pa uporablja izkušnje velikih svetovnih proizvajalcev.
Leta 1982 so bile opravljene analize vsebine nikotina in kondenzata v licenčnih cigaretah, ki jih redno proizvajajo jugoslovanski predelovalci tobaka.
Analizo je opravil Tobačni inštitut v Zagrebu.
	kondenzat	Nikotin v dimu
	v mg	v mg
	v cigareti	v cigareti
Lord Extra	13,9	0,93
Marlboro	16,7	1,31
Astor mild	18,6	1,00
Winston	18,8	1,17
Kent	19,6	1,25
Milde Sorte	20,3	1,38
Milde Sorte box	21,9	1,20
HB	22,4	1,54
To so v glavnem stara in nova spoznanja, ki pomagajo predvsem pri izdelavi tako imenovane cigarete bodočnosti. Manj škodljiva cigareta je potrebna vsem, še posebno pa kadilcem, hkrati pa je stalna orientacija tobačne industrije v celem svetu. Vsi se zanimajo za tehnološko inovacijo cigaret v pozitivnem smislu.
Eden od pomembnih strokovnjakov dr. Homburger, ki vodi medicinsko-biološki laboratorij v ameriškem Bostonu meni, da prepoved kajenja ni rešilen problem Tobak — zdravje. Po njegovem mnenju je edina pametna rešitev v proizvodnji cigarete, ki jo imenuje ,,varna", a bo nudila enako zadovoljstvo kot današnja cigareta. Dr. Homburger napoveduje, da se bodo na tržišču že čez deset let pojavile cigarete, ki bodo iz biološkega in kemičnega stališča še bolj v^rne za človekovo zdravje, kar pa samo po sebi pomeni priznanje, da so današnje cigarete nevarne. Dr. Gio Gori z ameriškega inštituta za raziskave raka v VVashingtonu se z njim strinja. Tega znanstvenika imenujejo ,,mister varna cigareta". On prav tako zastopa stališče, da bi bilo veliko boljše izdelati za kadilce manj nevarno cigareto, kot pa od njih zahtevati, da prenehajo kaditi.
KDOR NE MORE NEHATI — NAJ KADI MANJ NEVARNO
Kaj lahko na koncu iz vsega tega zaključimo?
Večina udeležencev, takšnih ali podobnih pogovorov na temo tobak — zdravje, se bo na koncu strinjalo, da je najboljše pač ne kaditi. Prav gotovo pa je to nemogoče doseči v kratkem času ali pa sploh ne. Zato velja ob zaključku med ostalim sprejeti vse dobronamerne nasvete, med katerimi izstopa osrednji; če kadite, če ne morete prenehati kaditi, kadite manj nevarno za svoje zdravje in okolico.
19. aprila 1984
•k Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
k stran 7
KOLEDAR
Četrtek - 19. aprila -LEON
PETEK, 20. aprila — NEŽA SOBOTA. 21. aprila — SIMEON
NEDELJA. 22. aprila — LE-ONIDA
PONEDELJEK, 23. aprila — VOJKO TOREK, 24. aprila — JURIJ SREDA, 25. aprila — MARKO
M ALi OGLAS!
KUPIM PARCELO 1000 kv. m, ali več, po možnosti s starejšo hišo. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas z oznako šifre ,,Gotovina". PRODAJAMO CEPLJENE PIŠČANCE, stare 3 mesece. Cena 300,00 din. Dobite jih lahko pri gostilni „špegelj", Zgornja Muta 124, telefon 873-202. Cena velja teden dni. Zanesljivo bodo nesle več kot dva meseca. Se priporočam!
TRIČLANSKA DRUŽINA NAJAME STANOVANJE v Titovem Velenju ali Slovenj Gradcu za določen čas. Lahko ga tudi obnovimo. Ivan Vocovnik, Gornji Do-lič 72, Mislinja.
ZAPOSLITEV NUDIM FANTU, ki ima veselje do vodovodno-inštalaterskega dela in montaže centralnih kurjav. Informacije ob nedeljah dopoldne na naslovu: Leopold Vocovnik, Gornji Dolič 72, Mislinja.
UGODNO PRODAM ZAKONSKO POSTELJO z jogijema, omaricama in psiho. Blažinčič, Celjska 81, Titovo Velenje. BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Informacije po telefonu 852-528.
UGODNO PRODAM NOVO MOŠKO KOLO na prestave in šotor za 4 osebe. Ladislav Lendero, Stantetova 15, Titovo Velenje. VEČJO LESENO BARAKO, primerno za garažo, prodam. Informacije po telefonu (063) 850-948.
ZAMENJAM enosobno stanovanje na Jenkovi v Titovem Velenju za večje. Informacije po telefonu 851-498 — dopoldan.
PRODAM ČRNOBEL TV, star 6 let, Grand de lux. Jože Novak, Tomšičeva 29, Titovo Velenje (pri Podgoršek)
PRODAM PARCELO V ŠOŠTANJU, idealna lokacija v centru Šoštanja z vsemi priključki na samem mestu, (toplovod, telefon, elektrika itd. . . .), veljavno lokacijsko dovoljenje, predvideno za kakršnokoli obrtno ali gostinsko dejavnost s stanovanjem oziroma dvema stanovanjema. Interesenti naj se javijo po telefonu (063) 710-555, vsak dan dopoldne od 7. do 9. ure. PRODAM OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1981. Mihič, Kardeljev trg 1/7, Titovo Velenje. ŠPORTNI VOZIČEK IN AVTO-SEDEZ ZA DOJENČKA PRODAM. Telefon 850-317. KONSTRUKCIJO ZA SKEDENJ PRODAM. Ivo Britovšek, Hrastovec 40, telefon 852-199. SPREJMEM V VARSTVO TRI OTROKE od 1 do 5 let. Naslov v uredništvu.
ODDAM OPREMLJENO SOBO v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: ,,Prednost imajo oddaljeni". PRODAM FIAT 750 LC, letnik 1980 za 13 M. Branko Rošer, Tomšičeva 23, Titovo Velenje. V STAREM VELENJU pri kmetijski tehnici prodam zidano garažo. Oglasite se pri Bezjak, Kersnikova 7, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM povečeval-nik IMI 5, sušilec na dve plošči, okrasne ribice. Gupi, rdeči meček, bojna ribica. Ivan Cesar, Kaju-hova 3, Šoštanj.
PRODAM RAČUNALNIK Sinclair z X 81, 16 K RAM, kaseto s šahovskim programom in igrami za 20.000,00 din. šulek, telefon 851-002
16. 4. DOPOLDAN SEM IZGUBILA ŽENSKO URO od Tomšičeve do vikendic. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi. Marija Mlakar Tomšičeva 2, Titovo Velenie.
PRHO ZA NEGO ZOB KUPIM. Ponudbe po telefonu 851-618.
UGODNO PRODAM BAS OJAČEVALEC Fonex 10 W z equalizerjem in bas ojačevalec Austrovox 100 W. Telefon 850-900.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 19. aprila dnevni dr. Marolt, nočni dr. Markovičeva PETEK, 20. aprila, dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Lešnikova
SOBOTA, 21. aprila, glavni dr. Preme, notranji dr. Zupančič
NEDELJA, 22. aprila, glavni dr. Preme, notranji dr. Zupančič
PONEDELJEK, 23. aprila, dnevni dr. Hrastnikova, nočni dr. Zičkar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
SOBOTA IN NEDELJA 21. in 22. aprila dr. Zvonka Petek, Koroška 31, Titovo Velenje
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 19. aprila dr. Dov-šak
PETEK, SOBOTA, NEDELJA, 20., 21., 22., aprila dr. Pirtovšek
PONEDELJEK, TOREK 23. in 24. aprila dr. Lazar
GIBANJE P.
POROKI:
Zlatko Bečiri, roj. 1962, delavec iz Lokovice in
Mateja Ježovnik, roj. 1967, delavka iz Lokovice
Miralem Džajič, rojen 1964, delavec iz Džajičev in
Zuhrija Suljkanovič, roj. 1963, delavka iz Donjih Raincev
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
Zdravstveni center Velenje Delovna skupnost skupnih služb
Izvršilni odbor delavskega sveta DSSS
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1.	analitika poslovnih informacij — za nedoločen čas
2.	materialnega knjigovodje — za nedoločen čas (delovno mesto v Topolšici) in
3.	fakturista — za določen čas.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1.: višja šolska izobrazba ekonomske smeri in dve
leti delovnih izkušenj, pod 2. in 3.: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj.
Stanovanj ni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE, kadrovska služba, Vodnikova 1, 63320 Titovo Velenje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
18. aprila je minilo 2 leti, odkar nas je mnogo prerano zapustila naša ljuba hčerka in sestra
Slavica Pečnik
iz Zg. Črnove 45 pri Titovem Velenju
Vsi, ki smo te imeli radi, vedno bolj občutimo praznino in težo ločitve. Čeprav te ne bo nazaj, boš
v naših srcih vedno živela in spomin nate, ves svež in topel ne bo nikoli zbledel. Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ki postojite ob njenem preranem grobu, položite cvet ali
prižgete svečko iskrena hvala!
VSI NJENI
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT TITOVO VELČNJE DS Družbeni standard
Komisija za delovna razmerja pri DS Družbeni standard
OBJAVLJA
dela in naloge v počitniških domovih FIESA in CRIKVENICA
1.	2 RECEPTORJA
2.	VEČ KV - KUHARJEV
3.	VEČ KV - NATAKARJEV
4.	VEČ POMOČNIKOV KUHARJA
5.	VEČ POMOČNIKOV NATAKARJA
6.	VEČ ČISTILK - SOBARIC
Pogoji:
pod 1 — Srednja ekonomska šola
—	3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih pod 2 - KV - kuhar
—	1 leto delovnih izkušenj pod 3 — KV — natakar
—	1 leto delovnih izkušenj
pod 4
in 5 — PK ali NK delavec
—	2 leti delovnih izkušenj pod 6 — NK delavec
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: REK Titovo Velenje, DS Družbeni standard, Prešernova 10, 63320 Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Kandidati sklenejo delovno razmerje za določen čas od 1. 6. 1984 do 15. 10. 1984.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in hčerke
Antonije Ošlak
iz Mislinje 128
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala
nečakinji Ireni za pomoč in nego.
Posebno zahvalo izrekamo Tovarni gospodinjske opreme Gorenje-TOZD Pohištvo, REK-Tozd Preloge in službi razstreljevanje, godbi za odigrane žalostinke, govornikoma za izrečene besede, in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hvala zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma
Mislinja za lajšanje bolečin.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ivan, sin Stojan, mama Francka, sestre Marija, Vida, Zofka ter brat Polde z
družinami in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka in strica
Jožeta Cešnovarja
rojenega 17. 2.1909
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, sosedom Kumru, Potočniku, Pančuiju in vsem ostalim, ki so nam bili v pomoč v težkih trenutkih, mu darovali cvetje in vence ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala velja osebju bolnišnice Topolšica. dr. Menihu in sestri Slavki iz Zdravstvenega doma Šoštanj, kolektivom TGO, Merx, Kulturnemu centru Ivan Napotnik, pevcem, godbi, govorniku Milošu Volku in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Pepca, hčerki Jožica, Marjana in sin Viktor z družinami ter ostalo sorodstvo.
Kako bi pozabili to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega [e dne.
S. Gregorčič
V SPOMIN
20. aprila 1984 mineva leto, odkar smo izgubili našega dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Šegovca
Tvoja nepričakovana smrt je v naših srcih povzročila hudo bolečino. Še vedno ne moremo dojeti, da se ne boš več vrnil. Zelo te pogrešamo, naš dom je brez tebe prazen. Naše solze zaman zalivajo
tvoj prerani grob in čeprav se nikoli več ne vrneš, boš v naših srcih še živel. Vsem, ki obiskujete njen prerani grob in mu prižigate svečke ter prinašate cvetje, iskrena hvala.
ŽENA, SIN IN HČERKE Z DRUŽINAMI.
Ljubil si nas in mi smo te ljubili, ne boj se — dragi ata v srcih te bomo vedno nosili!
ZAHVALA
Ob tragični, mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica in dedka
Rudolfa Striglna
iz Florjana 20
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, TGO Gorenju in Modnemu salonu za nesebično pomoč in darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se RLV godbi, častni straži, govornikom, pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Še enkrat topla hvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga
ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Stanko in Ivan z družinama, Rudi in Andrej, hčerke Verica in Jožica z družinama, Lojzka ter ostalo sorodstvo.

NKETA*ANKETA
Naredimo okolje čisto
Naredimo sami dovolj za čisto Titovo Velenje? Nam je vseeno kako izgleda? Ne bi nam smelo biti.
Kdo pobira nesnago okoli stanovanjskih hiš? Samo otroci na občasnih očiščevalnih akcijah in hišnik, na vsakodnevnih obhodih, ali pa se kdaj tega lotimo tudi sami? To je le nekaj vprašanj na katere smo želeli odgovor v naši današnji mali anketi. Seveda pa so nam naši sogovorniki ob tem povedali še veliko več.
Franc Voh iz
krajevne skupnosti Šmartno: ,,V krajevni skupnosti Šmartno so predvsem individualne hiše in vsak stanovalec si razumljivo želi, da ima svoje bivalno okolje čisto in urejeno. Drugače je z živimi mejami na katerih včasih visi vse mogoče, kar pj seveda okolju ni v okras. Da je te mu tako, je včasih krivo premajhno} število košev za odpadke. Kar pa se samih očiščevalnih akcij tiče pa menim, da bi se jih lahko udeležili tudi starejši in ne samo otroci iz velenjskih osnovnih šol."
Silva Tajnšek: ,,Iz krajevne skupnosti Cen I ter-Desni breg: ,,Ker ima vsaki rad čisto okolje hišni svet v na Sem bloku več krat pripravi očiščevalno ak cijo. Te naj bi se udeležilo kar največ stanovalcev. Tudi sama sem se je že udeležila. Urejali smo grede in živo mejo. Zal pa potem ta red traja po navadi samo kratek čas, ker|j ni nikogar, ki bi ljudi opozarjal, še težje pa je vzdrževati čisto okolico! tam, kjer je veliko otrok. Starši bi morali večkrat opozarjati svoje; otroke na to, da se ne sme hoditi tam, kjer se jim zljubi, in da ne smejo odmetavati smeti po zeleni cah."
Franc Škruba:
,,Iz krajevne skupnosti Cen-ter-Desni breg: ,,Veliko je stanovalcev, ki še pozimi ne vzamejo v roke lopate, da bi si odmetali sneg, kaj
šele, da bi se lotili kakšne očiščevalne akcije. Če se je, potem se je otroci. Le tu in tam se najde kdo od starejših, da se jim pridruži. Res pa je, da danes že skoraj vsak pazi na čistočo, in da le tu in tam še prileti kaj s kakšnega okna. Velikokrat pa kaj prinese tudi veter."
Mirsada Ke-njar iz krajevne skupnosti Edvarda Kardelja: „Mislim, da bi bil Kardeljev trg lahko še bolj čist kot je. Hišni sveti vsake toliko časa pripravijo očiščevalne akcije. Sama se je že nekaj časa nisem udeležila. Bilo pa bi precej manj neurejeno, če bi na trgu postavili več košev za odpadke."
$PW TELESNA KULTURA •REKREACIJA •ŠPORT*
SEJEM BIL JE ŽIV — V nedeljo je bil končno prvi pravi pomladni dan. Sonce je močno pripekalo in privabilo na avtomobilski sejem pri Rdeči dvorani veliko prodajalcev, še več pa kupcev. Kaže, daje bilo le prevroče, ne le sonce, tudi cene, saj kupčije niso pomladno cvetele.
Naša beseda 84
Občinska prireditev Naša beseda 84, na kateri mladi velenjske občine pokažejo kaj vse so nad letom delali na kulturnem področju, bo jutri (petek), 20. aprila ob 11. uri v domu kulture v Titovem Velenju. Na njej bo letos nastopilo 11 skupin. Ob koncu revije se bodo mladi kulturniki in njihovi mentorji sešli še za okroglo mizo in spregovorili o kulturnem gibanju mladih v naši občini, sami Naši besedi in še o čem.
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO •
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 19. 4. ob 18. in 20. uri NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI — francoski, komedija. V gl. vi.: Daniel Autevil.
Petek, 20. 4. ob 10. uri LETEČA GILJOTINA -- hongkonški, kung-fu. V gl. vi.: Jimmy Wang Yu.
Petek, 20. 4. ob 18. in 20. uri LJUBIMEC LADY CHATRERLEY — britansko-francoski, ljubezenski. V gl. vi: Sylvia Kristel.
Sobota in nedelja, 21., 22. 4. ob 16., 18. in 20. uri LJUBIMEC LADY CHATTERLEY — britansko-francoski, ljubezenski. V gl. vi.: Sylvia Kristel.
Ponedeljek in torek, 23., 24. 4. ob 18. in 20. uri LETEČA GILJOTINA — hongkonški, kung-fu. V gl. vi.: Jimmy Wang Yu.
Sreda, 25. 4. ob 18. in 20. uri MOČ UNIČENJA — kanadski, akcijski. V gl. vi.: Jennifer 0'NeiI.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 23. 4. ob 20. uri FELLINIJEV CASANOVA — italijanski, ljubezenska groteska. V gl. vi.: Donald Sutherland, Tina Aumont. Režiser: Frederico Fellini. Režiserjeva bujna domišljija je tudi tokrat ošvrknila po človeških slabostih, čeprav s pomočjo ljubimca — Casanove.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 19. 4. ob 20. uri MOC UNIČENJA — kanadski, akcijski. V gl. vL: Jennifer 0'Neil.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 21. 4. ob 20. uri LETEČA GILJOTINA — hongkonški, kung-fu.
Nedelja, 22. 4. ob 18. in 20. uri MOČ UNIČENJA — kanadski, akcijski.
Ponedeljek, 23. 4. ob 20. uri LJUBIMEC LADY CHATTERLEY — britansko-francoski, ljubezenski.
Sreda, 25. 4. ob 20. uri GOLA PEST — ameriški, karate. V gl. vi.: Jullian Kesnner.
KINO DOLIČ
Petek, 20. 4. ob 20. uri LETEČA GILJOTINA — hongkonški, kung-fu.
Torek, 24. 4. ob 20. uri LJUBIMEC LADY CHATTERLEY — britansko-francoski, ljubezenski.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 22. 4. ob 19. uri LETEČA GILJOTINA — hongkonški, kung-
fu.
Sreda, 25. 4. ob 20. uri LJUBIMEC LADY CHATTERLEY — britansko-francoski, ljubezenski.
KINO ŠEMPETER
Četrtek, 19. 4. ob 20. uri LETEČA GILJOTINA — hongkonški, kung-fu.
Prireditve
Petkov kulturni večer, dne 20. aprila, ob 1930, na katerem naj bi predstavili pisatelja in dramaturga Toneta Partljiča, odpade zaradi zadržanosti avtorja in je prestavljen za nedoločen čas.
Za obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani, v četrtek, 26. aprila, še vedno sprejemamo prijave na koncert Simfonikov RTV Ljubljana ter zbora BOLJŠOJ TEATRA iz Sovjetske zveze. Dirigent bo: Anton Nanut. Solist: Ciril Škerjanec, čelo. Program: D. Božič — Koncertna glasba za orkester, D. Šostakovič — II. koncert za čelo in orkester, S. Prokofjev — Aleksander Nevski, kantata.
Odhod avtobusa ob 17.00, izpred parkirišča na avtobusni postaji v Titovem Velenju. Cena aranžmaja je 600 din. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa.
Ponedeljek, 23. aprila, ob 1930, knjižnica Titovo Velenje. Nejc Zaplotnik, spominski večer. Srednja družboslovna šola Titovo Velenje.
Spomladanski kros
Blaženka Sot-
lar iz krajevne skupnosti Cen-ter-Levi breg: ,,Prav je, da skrbimo za čisto okolje, saj ne more biti nikomur vseeno kako to izgleda. I Akcij, ki jih pripravi hišni svet sem se udeležila tudi sama. Pa ne samo zunaj, temveč tudi po kleteh, ki včasih marsikaj skrivajo. Mislim pa, da je najvažnejše, da naučimo otroke, kaj je prav in kaj m". Vsak, še tako majhen papirček je za v koš in ne za na tla!"
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in Atletski klub Velenje bosta priredila v torek, 24. aprila občinski kros. Pričel se bo ob 16. uri v mestnem parku pri stadionu. Zadnji dan za prijavo je v petek, 20. aprila. Prijavite se lahko na naslov: ZTKO občine Velenje, Foitovo 2. Prijava mora vsebovati priimek in ime tekmovalca, letnico rojstva in katego^o za katero se prijavlja.
Če bo deževalo, bo tekmovanje preloženo na naslednji delovni dan.
Prvih šest tekmovalcev v posamezni kategoriji bo prejelo pismeno priznanje, zmagovalna ekipa v vseekipni razvrstitvi, cicivani — cicibanke, pionirji — pionirke, mladinci — mladinke ter člani in članice pa bodo prejele pokale »Spomladanski kros 84«, ki jih podeljuje Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje.
DISCO BAR RDEČA VRTNICA:
Gostovanja:
petek 20. 4. — video show predstavitev najnovejših video programov
—	gost večera DARIO DIVIACCHI — voditelj popularne Koperske TV oddaje Video mix in Visoki pritisk.
sobota 21. 4. - Občinski svetnik Josef Svejk
-	gost večera JANEZ HOČEVAR-RIFLE	VABLJENI!
Muta ob Dravi
Tradicionalni taborniški tek
Taborniški odred Bistri potok iz Mute ob Dravi bo letos že dvaindvajseti priredil mladinsko športno prireditev »taborniški tek«. Tekmovanje v teku čez drn in strm bodo tudi letos posvetili 22. aprilu, dnevu tabornikov, prazniku dela in drugim jubilejem.
Tekmovanje v krosu in srečanje mladine bo v nedeljo. 22. aprila, letos na Gradišču nad Muto. Organizacijski odbor se nanj že sedaj marljivo pripravlja. Letos bodo mlajši tekmovali na Gradišču na progah od 200 do 2000 metrov v desetih kategorijah. Za mladince in člane ter veterane bodo znova priredili priljubljeni spominski tek NOB z Branika, ki bo letos že trinajstič na 8250 dolgi progi. Novost, ki bo zvabila predvsem mlajše tekače, je ta. da bodo udeleženci razdeljeni v kar osem skupin.
Tudi letos bo pokrovitelj delovna organizacija Gorenje Muta. tekmovalci 18 kategorij pa bodo prejeli nagrade in priznanja. Letos je prvič taborniški tek na Muti tudi v koledarju množičnih tekov v Sloveniji, kar bodo ljubitelji teka gotovo toplo pozdravili.
Taborniki iz Mute se ponašajo z dolgoletnimi izkušnjami. Nanje so seveda zelo ponosni. Idejo o množičnem teku v naravi so začeli širiti že pred dvema desetletjema in več. Od leta 1960 naprej se na Gradišču nad Muto srečuje zelo veliko ljubiteljev tekov v naravi. Čeprav ni glavni namen teh tekov zmaga, temveč preizkušnja moči slehernega mladega človeka, so na Muti ponosni, da je začelo prav tu svojo uspešno atletsko pot veliko naših tekmovalcev, ki so nosili tudi dres z državnim grbom. Veseli so tudi, da se tekov radi udeležujejo sedaj'že veterani naše atletike ali pa tisti, ki so kljub svoji mladosti že državni prvaki. Med prvimi naj omenimo Petra Sveta in Andrejo Sverc, med slednjimi pa Grega Suhadolnika. Vsi so na Muti že večkrat zmagali, zato jih bodo letos taborniki in drugi obiskovalci teka z veseljem pozdravili. To je le drobec te prireditve, ki ima novo geslo — s tekom v prirodi. k novemu človeku.
Hinko Jerčič
KARATE
Prvenstvo SRS za člane v športnih borbah
Karate klub Angel Besednjak je pripravil konec preteklega tedna letošnje prvenstvo SR Slovenije v kara-teju za člane po težnostnih kategorijah. Velenjčani, lani so na tem prvenstvu osvojili kar dve zlati, dve srbrni in eno bronasto kolajno, so se letos nekoliko slabše odrezali. Zlato medaljo je osvojil v polsrednji kategoriji le Nande Korpnik.
Taborniško srečanje v Šentjanžu
Taborniki odreda Savinjskih partizanov iz Nazarij, Mozirja in Rečice ob Savinji se v tem času marljivo pripravljamo na praznovanje 40-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline.
V delovnem programu so predvideli več akcij našega odreda v teh mesecih, zato jih bomo zaradi varčevanja in večje pestrosti prireditve združili. Tako bomo 30. aprila in 1. maja v našem taboru v Šentjanžu praznovali več stvari hkrat: dan OF slovenskega naroda, l.maj, 15. marec 1959,kojebil v naši občini ustanovljen naš odred ter 22. april — dan tabornikov.
Prireditev bomo začeli 30. aprila ob pol šesti uri popoldne s krajšo proslavo, nato bo tovariško srečanje tabornikov, krajanov in ostalih obiskovalcev. Ob prvem mraku bomo prižgali slavnostni prvomajski kres in se ob njem poveselili.
V torek. 1. maja, se bo ob 8. uri začel lokostrelski turnir za »pokal bratov Kraigher«. Na tem tekmovanju naj bi nastopili predvsem taborniki od 12. do 18. leta (po kriterijih za Zlato puščico). Seveda pa lahko v njem sodelujejo ekipe društev, posamezniki omenjene starosti.
Pokrovitelja prireditve sta delovna organizacija Elkroj in občinska taborniška zveza Mozirje.
Želimo, da bi se tega našega srečanja udeležilo veliko odredov celjske področne zveze, borcev, delovnih organizacij, društev in še kdo. Vsi, ki se nameravajo udeležiti srečanja v Šentjanžu. se morajo prijaviti najkasneje do 24. aprila na naslov OSP, 63331 Nazarje.
Anica Krefl-Bider
Velenje: Alples 25:26
Rokometašice Velenja nadaljujejo slabo igro v spomladanskem delu prvenstva. Odigrale so šest tekem in zmagale le v prvem spomladanskem kolu proti ekipi Bane Sekulič. preostalih pet srečanj pa so izgubile. Vzrokov za to je bilo več:
Sredi prvenstva so v klubu zamenjali trenerja A ntona Bašiča i: Ljubljane. To je bilo pričakovati, saj zaradi hude finančne zagate klub ni mogel več pokrivati stroškov, ki so nastajali z njegovimi skorajda vsakodnevnimi prihodi iz Ljubljane v Titovo Velenjt na treninge. S tem sta nehali igrati zallub njegovi hčerki. Poleg lega sta prenehale igratiKotnikova ter Omerovičeva. zaradi poškodbe pa v zadnjih srečanjih ne nastope, tudi Spoljarjeva. Kaže pa. da takšen usip igralskega kadra vendarle ni glavni vzrok :a pel porazo v v tem delu prvenstva. Po odhodu Bašiča je klub prevzel domači trenei Adi 11 udari n. ki uspešno vodi tudi mlade selekcije.
Že v jesenskem delu je bilo slišati nezadovo 'jst vo nekaterih igralk s treningi Bašiča. To je bila sicer začasna rešitev, kaže pa. da zelo kratka^saj kot smo slišali. H udari n ne bo vodil več prve ekipe, ker se pač igralke niso mogle navaditi na njegov način treniranja. Kakšno novo začasno rešitev bo poiskala uprava bomo lahko kmalu slišali.
V	tem trenutku pa je vendarle najpomembnejše, da dajo igralke, tako na treningih kot
na tekmah, vse od sebe in da se vendarle skušajo rešili izpada iz lige. Vedeti morajo, da bo v primeru izpada vrnitev nazaj zelo težka.
V tekmi z Alplesom so Velenjčanke povedle z 1:0, nato so bile gostje ves prvi polčas boljše in ob polčasu je bil rezultat 12:10 v korist rokometašic iz Železnikov.
V	drugem delu so Velenjčanke štirikrat izenačile, v zadnjih dveh minutah so imele dvakrat žogo v rokah in s tem priložnost za izenačitev, vendar so obakrat ne-
nHpnvornn žnpo 7anrnvilp
Največ zadetkov je dosegla spet Cefarinova (12), po štiri pa Džordževičeva in Matitzova. V naslednjem kolu se bodo sestale v gosteh z ekipo Trogirja, ki je zadnja na lestvici.
Šoštanj: Dubovac 32:27
Spet dobra igra rokometašev Šoštanja. Čeprav je bilo srečanje v prvem polčasu bolj ali manj izenačeno, so bili Šoštanjčani vendarle učinkovitejši in ob polčasu povedli z 14:12. V drugem delu prvenstvenega srečanja so bili domači igralci še boljši v napadu in zasluženo zmagali s petimi zadetki razlike. Nekoliko slabše so resda igrali v obrambi, kljub temu pa njihova zmaga niti enkrat ni bila vprašljiva.
Največ zadetkov za Šoštanj so dosegli: Puc 13. Potočnik 8. Plaskan 4 in Vrečar
3.
Beltinka: Šmartno 14:34
Igralke Šmartnega so kar z 20 goli razlike premagale zarlnjo uvrščeno ekipo na lestvici. Bile so v vseh elementih igre za razred boljše.
Zadetke za Šmartno so dosegle: Golič 10. Jud 6, Trobina, Bole in Urankar 4.
Velenje: Rudar (Tr) 19:21
Mlada ekipa Velenja, ki igra v republiški ligi vzhod, seje na igrišču v športnem parku ob jezeru sestala s trboveljskim Rudarjem. Srečanje je bilo zelo lepo, nekaj časa zelo izenačeno, vendar so gostje zaradi svoje izkušenosti v polčasu povedle z rezultatom 14:9. Kljub temu se Velenjčanke niso predale in so v nadaljevanju zaigrale še bolj borbeno, nekajkrat celo zmanjšale razliko na en zadetek, toda moči saj za izenačitev ni bilo. Zadetke so dosegle: Kričejeva 8, Zidarjeva 5. Rednakova in Misalijevičeva po 3.
Stol: Rudar (TV) 2:2
Nogometaši Rudaria so še vedno brez zmage v SDomladanskem delu prvenstva v slovenski nogometni ligi. V nedeljo so gostovali v Kamniku in z ekipo Stola igrali 2:2. Gostitelji so že v 26. minuti vodili z 2:0, toda v 39. minuti je bil rezultat že 2:2. Strelca za Rudar sta bila Boškovič in Kaligaro.
Kljub temu so nogometaši Rudarja po 17. kolu še vedno na drugem mestu s 24 točkami. Vodi Maribor s 30, tretji pa je trboveljski Rudar s 19 točkami.
V	18. kolu se bodo Velenjčani na igrišču pri jezeru sestali s Kovinarjem.
Koper :Šmarto 1:0
Srečanje v Kopru so nogometaši Šmartnega tesno izgubili. Igrali so precej zaprto, kljub temu pa so gostitelji v zadnjih sekundah prvega dela srečanja dosegli zmagoviti zadetek. Čeprav so Šmarčani v nadaljevanju zaigrali napadalneje. rezultat niso mogli obnoviti v svojo korist. Trenutno so s 16 točkami na osmem mestu.
V	nedeljo se bodo sestali na svojem igrišču s Kladivaijem.
Občinska šahovska liga
Šaleško šahovsko društvo vsako leto organizira tekmovanje v občinski sindikalni šahovski ligi. Letos nastopa rekordno število ekip, kar trinajst.
Po 7. kolu vodijo šahisti Reka z 42 točkami, ekipa Vegrada je v sedmih kolih zbrala 4U.5 točke, na tretjem mestu so šahisti Gorenja s 40 točkami, sedem točk in pol manj ima ekipa šahistov Centra srednjih šol. na petem mestu pa je ekipa Topolšice s 30,5 točke.
Do konca tekmovanja, šahisti sedejo za šahovnice vsak ponedeljek v kavarni Rek. je preostalo še šest kol. V boju za prvo mesto bodo tekmovale ekipe na prvih treh mestih, saj so druge že preveč zaostale. Na dosedanjih tekmovanjih so največkrat slavili šahisti Gorenja. Kot kaže pa ima letos največ možnosti za zmago ekipa Reka.
D. Kristan
Prejšnji ponedeljek so velenjski šahisti v prostorih Rekove kavarne pomerili na četrti občinski ekipni šahovski ligi. Dvočlanske ženske ekipe so tekmovanje že končale. Prva je bila ekipa Gorenja, kije zbrala 3 točke, na drugo mesto so se
uvrstile še šahistke TVD Partizana iz Vinske gore. tretja pa je bila ekipa osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja.
Prvenstvo Topolšice
V	okviru velenjskega šahovskega društva deluje tudi šahovska sekcija v Topolšici.	J
Na pravkar končanem prvenstvu, na njem je sodelovalo 14 šahistov te sekcije je zmagal Mirko Goltnik z 11,5 točkami.d rugo m tretje mesto si delita Kneževič in
pa je Rožič s'7*5 točke3 '°'5 '°Čke' "" meSt° S*J'6 UVrSt'' Videlič z 8'5 točke-1*1'
Zmagovalec je tako osvojil 3. kategorijo, prva polovica uvrščenih pa 4 šahovsko kategorijo.	v '
Prvenstvo sekcije upokojencev
Na prvenstvu sekcije upokojencev je '.okrat slavil Karli Vitanc, kije ugnal vse svoje nasprotnike in zbral 13 točk. Tri točke manj je imel Ernest Krump, kije bil tako drugi. Tine Ojstršek je bil z 8.5 točke tretji, Jože Sušeč s pol točke manj četrti, peto m šesto mesto pa si delita Stane Filipič in Jože Lušina, ki sta zbrala 7,D točke. Prvi trije uvrščeni so potrdili 3. kategorijo, ostali pa so potrdili 4. kategorijo.
D. Kristan
Tudi letos prireja Gasilsko društvo Titovo Velenje veliko tradicionalno tombolo.
Velika tradicionalna tombola v Titovem Velenju
Srečne dobitnike čaka med ostalimi lepimi nagradami tudi 5 osebnih avtomobilov, barvni televizor, gospodinjski aparati, cement, premog in še številni drugi lepi dobitki.
Tombola bo 17. junija.
VLJUDNO VABLJENI!