Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon neveija med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon veija za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termaini.park@terme-ptuj.si TEDNIK <í¿ ; V središču j Ptuj • Na desnem bregu reke Drave načrtujejo Terme Ptuj \ novo cesto SAVA HOTELS & RESORTS O Strani ó in J V Štajerski Ptuj, petek, 23. avgusta 2019 Letnik LXXII • št. 65 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Ptuj • Nepremičninski posel poštnega nabiralnika, občine in države Rezultat: 50.000 evrov dolgov Jeseni 2017 smo v Štajerskem tedniku nazorno opozorili na potencialno škodljivo poslovno odločitev vodstva mestne občine (MO) Ptuj in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v zvezi z oddajo Mladinskih prenočišč (MP) Kurent v najem podjetju, kije do tedaj poslovalo tri leta in ni imelo niti centa prihodka. Direktorje in lastnike pa je menjavalo kot po tekočem traku. In kakšen je rezime posla? Več na strani 3. Podeželje Podravje • Kje so še kokoši na dvorišču, kje kupiti prava r Y aj O Strani 7 in 8 Aktualno Ptuj^ Zakaj je blok v Kajuhovi še vedno pokrit zgolj s folijo O Stran 2 Podravje Ptuj^ Ce gostinska terasa ovira pešce, bo gostinec ob 1.000 evrov O Stran 5 Politika Slovenija • Odškodnina tudi za duševne bolečine kmeta O Stran 3 Foto: Črtomir Goznik in Media24 Aktualno Po poln kadrovski kolaps ormoškega zdravstva o Stran 2 V središču • Slovenci za usluge prostitutk v Avstriji pustijo 37 milijonov evrov o Strani 6 in 7 M Štajerski TEDNIK edelja, 22. septembra 2019, ob 17. uri Cena: 12 EUR (9,5 % DOY v znesku 1.04 EUR je v ceni) '.¿..as^" .j jCJ^jViasb**'' YècetoO' 2 Štajerski Aktualno torek • 20. avgusta 2019 Ptuj • Kdaj se bo začela sanacija strehe v Kajuhovi Zakaj je blok še vedno pokrit zgolj s folijo Čeprav je od zadnjega velikega neurja na Ptuju minil mesec in pol, se sanacija strehe na enem izmed najbolj poškodovanih blokov, v Kajuhovi 5, še ni začela. Številni Ptujčani se sprašujejo, kaj je razlog, da streha še vedno ostaja nesanirana in kot taka predstavlja tudi potencialno nevarnost za ostale someščane, saj se lahko ob prvem večjem vetru, kaj šele neurju, vse skupaj sesuje na glave mimoidočih. Med številnimi objekti, ki jih je neurje 7. julija letos močno poškodovalo, so bili med drugim tudi trije bloki. V dveh, Kraigherjevi 31 in Ulici 5. prekomorske 1 (precej manjša škoda), se sanacija izvaja, v tretjem, v Kajuhovi 5 na Ptuju, kjer je streho dobesedno odneslo, pa so se zadeve precej zapletle. Gre za objekt, ki ga je neurje močno poškodovalo, zaradi odkrite strehe so bila uničena številna stanovanja. Streho še vedno „nadomešča" le folija, vsako naslednje neurje ali že večji naliv bi seveda situacijo dodatno otežil. Zato bi bilo nujno, da se sanacija strehe čim prej začne. Kje se je vse skupaj ustavilo, smo povprašali upravitelja bloka, Podjetje za stanovanjske storitve (PSS) Ptuj, od koder pa so nam odgovorili, da ne morejo komentirati situacije v imenu stanovalcev, saj gre za zadeve, ki se tičejo dotičnega objekta in ne drugih. »Dejstvo pa je, da smo skupaj z etažnimi lastniki morali pridobiti ustrezno dokumentacijo, ki je potrebna za tako obsežno sanacijo in seveda konsenz glede obnove. To nam je uspelo in sanacija bo kmalu stekla,« je povedal Igor Vamberger. Kljub temu ni skrivnost (o tem so namreč že javno poročali nekateri spletni mediji), da naj bi bila razlog za zakasnitev sanacije nesoglasja med lastniki stanovanj glede vprašanja načina sanacije in s tem povezanih stroškov. Kot je povedal eden izmed stanovalcev, naj bi se kopja križala okrog tega, ali naj se sanira samo gola streha ali naj se izvede generalna sanacija celotnega ostrešja z dimniki in estrihi vred. Stroškovna oz. cenovna razlika med obema načinoma izvedbe je seveda ogromna, tudi ioo-odstotna, težava pa je v tem, da lastniki stanovanj niso imeli sklenjene niti skupne zavarovalne police, niti nimajo sklenjenega individualnega zavarovanja stanovanja, iz katerega bi se sedaj lahko krila nujna prenova. Foto: CG Kljub številnim zapletom so se stanovalci vendarle dogovorili in izbrali način sanacije. Dve tretjini blokov v mestu brez skupnega zavarovanja Zapleti okrog obnove ostrešja na omenjenem bloku sredi mesta pa so odprli vprašanje, kako je pravzaprav urejeno skupinsko zavarovanje v večstanovanjskih objektih. Po oceni Igorja Vambergerja, PSS Ptuj, d. o. o., naj bi bilo na Ptuju kar dve tretjini tovrstnih objektov brez skupne zavarovalne police (podobno velja tudi za celotno Slovenijo): »Generalno zavarovanje stavbe se izvaja prek upravnika. Takšno zavarovanje ni le ugodno, ampak v današnjih vremenskih razmerah že praktično nujno. Ko pride do večje škode, kar je vedno takrat, ko človek najmanj pričakuje, vse zadeve v zvezi z nujno in hitro sanacijo v primeru sklenjenega generalnega zavarovanja, rešuje upravnik.« V primerih, ko takšnega zavarovanja stanovalci ne sklenejo, so stroški obnove lahko zelo visoki - kot jih je pričakovati tudi na bloku v Kajuhovi. Nekoliko lažje je tistim, ki imajo sklenjena vsaj individualna zavarovanja za stanovanja. Za vse ostale, ki nimajo niti tega, pa lahko upravnik oz. upravljavsko podjetje ponudi obročno odplačilo, čeprav to ni obveznost upravljavca, ampak le njegova dobra volja. Dženana Kmetec /g à Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! B 1 ~ 1 M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ormož • Huda kadrovska stiska v Zdravstvenem domu Dežurnih zdravnikov ni, paciente pa skrbi V Zdravstvenem domu Ormož je velika kadrovska stiska prerasla v kadrovsko krizo, zaradi katere v avgustu ob določenih dneh več ne morejo zagotavljati dežurnega zdravnika. Situacija naj bi se še poslabšala v septembru. Pacienti so zaskrbljeni. Ekipa službe nujne medicinske pomoči pri načrtovanju dela Direktorica ZD Ormož Vlasta Zu-panič Domajnko je na kadrovsko stisko opozarjala že aprila, ko so dosegli minimum specialistov družinske medicine. Že takrat so komaj pokrivali vse redno delo in že takrat se je nakazovalo, da bo v času dopustov kriza še večja. Soočali so se tudi z daljšo bolniško odsotnostjo ene od zdravnic. Od petih družinskih zdravnikov sta trenutno dve na porodniškem dopustu. Skupaj s koncesionarji je tako v mreži le šest družinskih zdravnikov, kar je veliko premalo, da bi delo lahko normalno steklo. Situacija je kaotična in skrb vzbujajoča. Zdravniki že večinoma delajo po 32 ur skupaj, brez prekinitve, zato so popolnoma izžeti. Dnevno imajo tudi 140 obravnav (sem sodi tudi pisanje receptov) in številka redkokdaj pade. Vodja službe nujne medicinske pomoči Alenka Simonič, dr. med., spec., v obupu opozarja, da je to edini način, da ohranjajo delovanje službe, vendar: »Takšen zdravnik, ki ni spočit in se sooča s kronično utrujenostjo, lahko dela usodne napake in zgodijo se lahko hude posledice.« Septembra kar sedemkrat brez dežurnega zdravnika Tako hude preobremenjenosti dolgo več ne bodo zdržali, in če je situacija krizna že sedaj, se lahko močno poslabša v primeru dodatne bolniške, bo pa še slabša v septembru. Takrat naj bi do izpada zagotavljanja dežurnega zdravnika prišlo sedemkrat. Kar pol meseca bosta skupaj s tremi koncesionarji v ZD Ormož prisotna le dva zdravnika družinske medicine, v drugi Alenka Simonič opozarja še na en velik problem: popoldanske ambulante so namreč namenjene tistim, ki so v dopoldanskem času zaposleni in zdravnika lahko obiščejo le popoldne. Opažajo pa, da v večji meri prihajajo upokojeni ljudje in ljudje na bolniškem dopustu, ki pa jim popoldanska ambulanta ni namenjena. Slednje prosijo, da zdravnika obiščejo dopoldne, ko imajo dovolj časa za klepet oziroma pregled'. Mrliči doma tudi do 24 ur Zaradi opisane kadrovske krize mrliško pregledne službe v primeru smrti pacienta izven bolnišnice ne opravljajo več dežurni zdravniki, ampak drugi zdravniki. Že tako in tako jih je v ZD Ormož veliko premalo, in če sta dva ves čas v službi, tretjega enostavno ni, je opozorila Alenka Simonič:»Problemi z organizacijo so strašni, aktiviramo vse, ki ne dežurajo, in tudi tiste, ki so upokojeni. Vedno se sicer trudijo, da mrliški pregled opravijo čim prej. Dolžni so ga opraviti v 24 urah in tako se bo velikokrat zgodilo, da bodo mrliči doma ležali po več ur, tudi zato, ker pregledov ponoči najverjetneje ne bodo opravljali. Alenka Simonič in Blaž Ciglar, namestnik vodje reševalne službe polovici trije. Omeniti je treba, da so sicer na papirju še trije specia-lizanti družinske medicine, ki pa so zaradi opravljanja specializacije večinoma odsotni. Direktorica Zupanič Domajnkova upa, da se ekipi kmalu priključita vsaj dva, saj predvideva, da bosta specializacijo končala oktobra letos oziroma marca prihodnje leto. Dokončno bi se situacija lahko nekoliko izboljšala spomladi prihodnje leto, ko se s porodniškega dopusta vračata dve zdravnici, vendar ostaja odprto vprašanje, ali bosta sprejeli tudi delo v dežurni službi. Simoničeva pa ob tem opozarja, da v vsakem trenutku lahko pride do dodatne bolniške odsotnosti, tudi odpovedi je ne bi čudile. V dežurno službo se sicer vključujejo specializanti ZD Ormož in ena zdravnica s koncesijo. Pomagali so si tudi z zunanjimi zdravniki iz Maribora in Ljutomera. V preteklih mesecih je to še nekako šlo, zaradi dopustov pa se je situacija poslabšala tako daleč, da enostavno ni več dovolj zdravnikov za zagotavljanje dežurne službe. Ker si ne želijo reorganizacije, trenutno razpoložljivi zdravniki delajo prekomerno. Na pomoč urgentni zdravniki iz sosednjih zdravstvenih domov Zdravniki družinske medicine opravljajo urgentno službo sočasno z ambulanto. V primeru nujnega klica tako delo v ambulanti stoji tudi po nekaj ur, zaradi premajhnega števila zdravnikov pa je ločitev urgence od rednega dela v ambulanti neuresničljiva. Upra- vičeno so v skrbeh, direktorica je s krizno situacijo že pred meseci seznanila pristojno Ministrstvo za zdravje, Dispečerski center Maribor in občine ustanoviteljice. Sklenili so, da bo v primeru nujnega klica na 112 Dispečerski center Maribor ob intervenciji z rdečo stopnjo prioritete zagotavljal nujno medicinsko pomoč na način, da bo aktivirana mobilna ekipa nujnega reševalnega vozila ZD Ormož, po potrebi pa tudi zdravnik iz sosednjega zdravstvenega doma (Ljutomer, Ptuj) v obliki mobilnega reanomobila ali vozila urgentnega zdravnika. Tudi ta informacija skrbi paciente, saj vemo, kaj pomeni, če v primeru nujnega stanja čakaš na zdravnika iz Ptuja ali Ljutomera. »Sicer bo že takoj na terenu lahko pomagala reševalna služba ZD Ormož,« je povedal namestnik vodje Blaž Ciglar. V reševalnem vozilu sta diplomirani zdravstvenik in zdravstveni reševalec s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo. S to ekipo zagotavljajo 24-urno pomoč in v primeru nujnih stanj, dispečerska služba pa zagotavlja zdravnika iz bližnjih zdravstvenih domov. V takšnih situacijah, zlasti ob zastoju srca, sicer na lokaciji najprej pomagajo najbližji gasilci, ki jih takoj aktivira dispečerska služba. »To so trenutne rešitve. Enostavno je prišlo tako daleč, da imaš na papirju zdravnikov dovolj, zaradi vseh navedenih dejstev pa je situacija v praksi veliko slabša,« je še dejala direktorica, ki pa opozarja na še slabše razmere na področju pediatrije. UM Foto: UM Foto: UM petek • 23. avgusta 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Nepremičninski posel poštnega nabiralnika, občine in države Rezultat po dveh letih: 50.000 evrov dolgov Jeseni 2017 smo v Štajerskem tedniku slikovito in nazorno opozorili na potencialno škodljivo poslovno odločitev vodstva mestne občine (MO) Ptuj in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v zvezi z oddajo Mladinskih prenočišč (MP) Kurent v najem podjetju, ki je do tedaj poslovalo tri leta in ni imelo niti centa prihodka. Direktorje in lastnike pa je menjavalo kot po tekočem traku. In kakšen je rezime posla? Po dveh letih najemnik občini, državi in dobaviteljem iz naslova neplačanih najemnin ter rednih obratovalnih stroškov dolguje 50.000 evrov. Toliko, kot je na Ptuju vrednost enosobnega stanovanja. V poslovnem centru Drava na Osojnikovi cesti je dolga leta deloval mladinski hotel Kurent, ki je bil obenem tudi enota CŠOD za izvajanje šole v naravi. Lastnika nepremičnine MP Kurent (okoli 1.000 m2 bruto površin, od tega uporabnih 724 m2 v štirih etažah) sta MO Ptuj in Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za izobraževanje. V imenu države s prostori upravlja CŠOD, ki se je leta 2016 odločil vrata mladinskih prenočišč na Ptuju zapreti. Varščine ni vplačal, nepremičnino kljub temu dobil Julija 2017 sta MO Ptuj in CŠOD MP Kurent oddala v najem podjetju Orlicom. Že sam razpisni postopek za oddajo nepremičnine je bil izpeljan nekoliko nenavadno. Vodila ga je MO Ptuj pod vodstvom tedanjega župana Mirana Sen-čarja. Na prvi razpis se je prijavil samo en ponudnik - Orlicom. Ker do predpisanega datuma ni vplačal varščine, so razpisni postopek prekinili. Čez nekaj dni so nato na spletni strani občine objavili nov poziv za oddajo. Orlicom se je prijavil še drugič. Ker v drugem poskusu oddaje plačilo varščine ni bilo pogoj, so ga izbrali za bodočega najemnika. Dogovorili so se za 2.100 evrov mesečne najemnine. Občini kot tretjinski lastnici bi plačeval 787 evrov, CŠOD-ju, ki ima v lasti 2/3 nepremičnine, pa 1.312 evrov. Vlaganja v nepremičnino bi se lahko poračunala pri najemnini. Najemnik naj bi nepremičnino uporabljal za turistično, gostinsko in prireditveno dejavnost. — i v»i • v Težave z neplačili ze dva meseca po sklenitvi najemne pogodbe Ko smo jeseni 2017 o tem poslu pripravljali članek, smo oba lastnika, ki upravljata z javnimi sredstvi = " Ptij, pclek, KiO.pktdtniOlT letniku«.51 S3 — Ot^wwna urednica; T Simona '* :t : i ¡£6911681-6257 ^Csrra; 1,20 EUR Danes priloga V središču Haloze . LAS izbral novih šest projektov 5 Strani 10 bi IJ Kmctijsh™ Podravje. Največ povpraševanja po starih sadnih sortah Z! Stran 9 Podrauje Zavrč »Kulturna dediščina bo strožje varovana ' Sfrajr 6 Zamrmuosfi Ormož • V Dobrovščaku hodili nn Vi'1"'''" Štajerski TEDNIK Ptuj • Občina 1.000 m2 veliko nepremičnino oddala podjetja brez prihodkov Največji ptujski mladinski hotel v rokah poštnega nabiralnika Dobro desetletje je na Ptuju, v poslovnem centru Drava na Osojnikovi cesti 9, deloval mladinski hotel Kurent. Prostori so obenem služili kot hostel ter center šolskih in obsolskih dejavnosti za šolajočo se mladino, pretežno za otroke osnovnošolskega izobraževanja, za tako imenovane šole v naravi. Več na straneh 2 in 3. Občino in državo opeharil za 50 tisočakov Orlicom bi bil v dveh letih za najem MP Kurent dolžan plačati 50.400 evrov najemnine. Blizu 19.000 evrov bi prejela MO Ptuj, dobrih 31 tisočakov pa CŠOD. Na MO Ptuj so povedali, da so si z vlaganji v prostor poračunali za 6.900 evrov, preostali dolg iz naslova najemnine je 10.400 evrov. Precej višji so dolgovi najemnika do CŠOD. Taje z izvršbo od dolžnika uspel izterjati 5.900 evrov. Za 5.000 evrov so mu priznali vlaganja v prostor. Dolga je ostalo še za 20.000 evrov. Direktor CŠOD Branko Kumerje pojasnil, da skupni ocenjeni dolg najemnika do obeh lastnikov MP Kurent, upravitelja stavbe in dobaviteljev (stroški elektrike in komunalnih storitev) znaša zdaj okoli 50.000 evrov. Očitno pa se bo še povišal, saj najemnik kljub odpovedi pogodbe še vedno neupravičeno uporablja prostore hostla, za kar mu sicer zaračunavajo nadomestilo. Od koga bodo ves ta dolg (nekoč) izterjali, pa ostaja neodgovorjeno vprašanje... Branku Kumru je zdaj »žal« ... Oba lastnika MP Kurent smo izrecno povprašali, zakaj so nepremičnino oddali podjetju v obliki poštnega nabiralnika in brez prihodkov, na kar smo tedaj, ko je bila pogodba sicer že sklenjena, opozarjali tudi v našem časopisu. Najemnik, ki sedaj iz tega posla občini, državi in dobaviteljem dolguje okoli 50.000 evrov, ni bil sposoben plačati niti varščine... Na MO Ptuj so odgovorili, da odločitve prejšnjega vodstva težko komentirajo. Branko Kumer, direktor CŠOD, kije bil poleg nekdanjega ptujskega župana Mirana Senčarja sopodpisnik najemne pogodbe, je bil nekoliko bolj zgovoren. „Že po nekaj mesecih trajanja pogodbe in prvih znakih neupoštevanja določil pogodbe smo izvajali aktivnosti za izterjavo in spoštovanje pogodbe. Žal nam je, da seje izkazalo neuspešno." jo (računi, opomini, opozorili ...) predali pooblaščeni pravni hiši, ta je decembra 2018 najemniku posredovala zadnji opomin pred tožbo. Najemnik nam je poslal pisno zagotovilo o plačilu obveznosti. Ker do dogovorjenega datuma obveznosti niso bile poravnane, smo januarja 2019 vložili izvršbo na zapadle obveznosti in mu preko pooblaščenega pravnega zastopnika vročili odstop od najemne pogodbe ter poziv za izpraznitev in predajo poslovnih prostorov. O tem smo obvestili MO Ptuj. Po pravnomočnosti odpovedi pogodbe najemniku zaračunavamo nadomestilo za neupravičeno uporabo prostora," je dvoletno pehanje za denarjem, ki bi na račun države oziroma CŠOD moral prihajati od najemnin za MP Kurent, obrazložil direktor Branko Kumer. Dejstvo pa je, da podjetje Orli-com očitno še vedno uporablja prostore, ki naj bi jih vrnil septembra, sicer Kumer napoveduje tožbo. Mojca Zemljarič (MO Ptuj in CŠOD), opozorili, da je njun najemnik slamnato podjetje. V treh letih dotedanjega poslovanja namreč ni imelo niti centa prihodka, v njem se je zamenjala cela četica lastnikov in direktorjev. A odgovor CŠOD se je glasil, da je bil to edini na razpis prijavljeni ponudnik in so ga pač izbrali. Jasno je bilo, da se iz tega ne bo razvilo nič dobrega. To smo predvidevali že takrat. Da smo imeli še kako prav, se je izkazalo sedaj, po dveh letih. Orlicom, za katerim neuradno stoji lokalni podjetnik Slavko Vilčnik, je oba lastnika Kurenta opetnajstil ter jima prepustil za več tisoč evrov dolgov. Dejansko se je sedaj tudi pokazalo, da sta najemodajalca imela z najemnikom težave že oktobra 2017, dva meseca po sklenitvi najemne pogodbe in v času, ko smo o tem poslu pripravljali članek. Najemnik kljub odpovedi še vedno v prostorih hostla „Najemnika smo o neporavnanih obveznostih opozarjali z opomini, skladno s pogodbo, z rednimi pisnimi in ustnimi opozorili. Ker kljub pisnemu zagotovilu najemnine ni poravnaval, smo jeseni 2018 zadevo skupaj s celotno dokumentaci- Slovenija • Kmetje ne bodo blokirali Agre, protest napoveduje SLS Odškodnina tudi za duševne bolečine kmeta »Ker smo dobili zagotovilo predsednika vlade Šarca in kmetijske ministrice Pivčeve o nadaljnjem sodelovanju in rešitvi problema v dobro slovenskega podeželja, verjamemo, da bomo z vsemi deležniki dosegli dogovor o potrebnih spremembah sistema upravljanja z zvermi, ki bo sprejemljiv za vse strani. To hkrati pomeni, da odstopamo od blokade odprtja Agre,« je v sredo sporočil prvi mož kmečkega sindikata Anton Medved. Dodal je še: »V rokah že imam vabilo na skupni sestanek, ki bo 5. septembra, na katerem bomo zbrani predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva, zavoda za gozdove, lovske zveze in našega sindikata. Lahko povem, da je lovska zveza že aktivirala skupino lovcev in izdala odločbe za takojšnjo odstranitev devetih volkov, kmalu pa naj bi bile izdane tudi odločbe za odlovitev še nadaljnjih 40 do 50 volkov. Nekatere bodo zaprli v državna lovišča, če bo interes, pa bodo tudi preseljeni v kakšno drugo državo.« Medved je ob tem še poudaril: »Predlagamo takojšnjo uvedbo dežurne telefonske številke, na katero bodo kmetje lahko prijavljali škodo, ki so jo povzročile zveri, takojšnje ukrepanje in oceno škode. V komisiji, ki bo škodo preverjala, pa mora biti veterinarski strokovnjak, ki bo znal pravilno oceniti vse dimenzije škode, od trpljenja napadenih živali, popravila zaščitnih ograj do izplačil odškodnin v 30 dneh od prijave. Te naj vključujejo tudi duševne bolečine kmeta in njegove družine. Zavedati se je treba, da trenutno stanje in odnos države nista niti malo spodbudna za mladega človeka, ki se odloča, ali bi prevzel kmetijo ali ne, to pa ni potem za nikogar dobro, če hočemo slediti cilju po obdelani zemlji in čim večji prehranski samooskrbi.« SD,Ur 4 Štajerski Podjetništvo petek • 23. avgusta 2019 Ptuj • Investicija Pošte Slovenije vredna milijon evrov Poštna paketna logistika se seli iz središča Ptuja Pred natanko letom dni je Pošta Slovenije podpisala pogodbo z izvajalcem, podjetjem CMC group iz Logatca, za izgradnjo prostorov na Mariborski cesti na Ptuju. Z omenjeno investicijo, skupaj težko okrog milijon evrov, urejajo logistično pošto in na omenjeno lokacijo iz centra mesta selijo paketno logistiko. lz centra mesta se poštna paketna logistika seli na Breg. Konec avgusta lani je bila sklenjena pogodba med Pošto Slovenije in izbranim izvajalcem, podjetjem CMC group za gradbeno-obrtniška dela in elektro instalacije. To je bilo izbrano med prejetimi ponudbami (sedmimi za gradbeno-obrtniška in kar desetimi za elektro dela), merilo za izbiro pa je bila najnižja ponujena cena po posameznih sklopih. Predmet pogodbe je ureditev prostorov za selitev paketne logistike, pogodbena vrednost z davkom pa okrog 640.000 evrov. Izbrani izvajalec je imel za dokončanje 175 dni od podpisa pogodbe in uvedbe v delo, torej nekaj manj kot pol leta. Dodatni strošek je izvedba strojnih instalacij, kar je stalo nekaj več kot 71.000 evrov, izbrani izvajalec pa je bilo podjetje Blisk montaža iz Murske Sobote, ki je med osmimi ponudniki ponudilo najnižjo izvedbeno ceno. Gradnja objekta je že zaključena, izvaja se še zunanja ureditev (arheološki nadzor), zaključek investicije - težke okrog milijon evrov - pa je predviden še letos. „Pošta Slovenije je za ureditev logistične pošte in s tem selitev paketne logistike ter zagotovitev ustreznih logističnih dostopov kupila hale in zemljišče na Mariborski cesti v Ptuju za stavbo obstoječe pošte 2251 Ptuj. Z novo logistično pošto Pošta Slovenije posodablja logistične procese in humanizira delo," so glede omenjene investicije pojasnili na Pošti Slovenije. Dodali so še, da se z novimi logističnimi procesi način dela nekoliko spreminja, kar pa na število zaposlenih ne bo bistveno vplivalo. Selitev zaradi izboljšanja dostopnosti Nad samo pošto na Mariborski cesti so štiri stanovanja. Leta 2016, ko je zaokrožila informacija o načrtovani investiciji Pošte Slovenije, so imeli nekateri stanovalci kar nekaj pomislekov. Ti so se nanašali na primernost izbrane lokacije, hrup, dodatno prometno obremenitev tega območja ... Zdaj, zagotavlja investitor, so zadeve uredili in težav ni več. Poglavitni razlog, da se paketna dostava seli iz središča mesta na Breg, je dostopnost, predvsem za tovorna vozila in vozila s prikolico. Dosedanja lokacija v centru mesta je povzročala težave pri vsakodnevnem delu, hkrati pa je motila promet. Bistveno lažje naj bi bilo delo na Mariborski cesti, kjer so uredili objekte, ki so jih odkupili leta 2015. Pošta Slovenije zadnja leta pospešeno vlaga sredstva v širitev kapacitet poštnih logističnih centrov, pa tudi v izgradnjo dodatnih skladiščnih prostorov. Obenem skrbijo tudi za modernizacijo in avtomatizacijo strojnega usmerjanja paketnih in pisemskih pošiljk. V lanskem letu so za investicije namenili okrog 25 milijonov evrov. Prav paketno poslovanje in logistične storitve predstavljajo zelo pomembno in dobičkonosno komponento njihovega poslovanja. Dženana Kmetec Dostopnost, predvsem za večja vozila, na trenutni lokaciji ni najboljša. Podravje • Kaj bi recesija v Nemčiji pomenila za slovensko gospodarstvo Prišlo bi lahko do velikih težav Težave s padcem industrijske proizvodnje v Nemčiji bi lahko v slovenskem gospodarstvu sprožile domino učinek. Nemčija velja za najpomembnejšo gospodarsko partnerico Slovenije. Morebitno recesijo v Nemčiji bi občutili tudi v Sloveniji. Nemčija je gospodarska velesila: najmočnejše gospodarstvo v Evropi in četrto najmočnejše na svetu. Recesija v Nemčiji bi lahko prizadela številna gospodarstva v Evropi in tudi v Sloveniji. Na nemški trg so orientirana številna podjetja v Podravju. Med njimi kidričevski Talum, ki v Nemčijo izvozi skoraj 20 odstotkov svojih produktov. Težave v Nemčiji posredno vplivajo še na nekatere druge države, kamor Talum izvaža svoje izdelke. Nestabilnost nemškega gospodarstva je rezultat razmer na globalnem trgu, menijo v Talumu: „Evropska gospodarska aktivnost je v zadnjem obdobju pod pomembnim vplivom aktivnosti, ki jih vodita ZDA in Kitajska (sankcije, carine in trgovinska vojna). Sploh v naši panogi je aluminij iz Kitajske zaradi omejevanja prodaje v ZDA vedno bolj prisoten v Evropi, kar znižuje cene in hkrati omejuje evropske proizvajalce. Vse to kaže na dejstvo, da Evropa izgublja svoj konkurenčni položaj in da bo brez premišljene in podporne politike industriji vseh držav članic v popolnoma podrejenem gospodarskem položaju. To pa seveda ne bo vplivalo samo na podjetja v EU, ampak tudi na vse nas, državljane EU." Razmere zahtevne in nepredvidljive „Razmere v aluminijski industriji ostajajo nepredvidljive. Trendi Foto: Črtomir Goznik „Nemčija je za nas izjemno pomemben trg. Ne le zato, ker tja izvozimo največ svojih izdelkov, temveč tudi zato, ker ima kot največje evropsko gospodarstvo velik vpliv na razmere na drugih trgih, kamor izvažamo," je poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. zadnjih mesecev sicer nakazujejo padec cen osnovnih surovin, vključno z glinico, in porast cene energije. Borzna cena aluminija se je v zadnjem obdobju umirila. Premije za večino izdelkov so pod pritiskom in zato v trendu padanja. Zaznati je prvo ohlajanje povpraševanja, predvsem v avtomobilski industriji naročila nekoliko odstopajo navzdol od planiranih. Na programih, kjer imamo možnost znižan obseg naročil prenesti drugam, bomo to poskušali izvesti, sicer pa bo treba optimirati procese in stroške," je pojasnil prvi mož Taluma Marko Drobnič. Na nemški trg močno vezan tudi Impol Nemčija je pomembna izvozna partnerica še za enega industrijskega giganta v regiji - bistriški Impol. Kot so povedali v podjetju, ohlajanje nemškega gospodarstva lahko povzroči negativne učinke na njihovo poslovanje. „Naša prednost je v tem, da imamo prodajni program razpršen po državah, kupcih in industrijah, kar se je dobro izkazalo v zadnjem recesiv-nem valu, ki smo ga prestali brez večjih pretresov. Zaradi povečevanja proizvodnih kapacitet je plan za leto 2019 zastavljen višje kot plan za leto 2018. V prvem polletju je poslovanje potekalo skladno s planom. Če se bodo razmere na nemškem trgu zaostrile, bomo iskali nove tržne priložnosti in se preusmerili na trge s stabilnim povpraševanjem. V tem času tudi ne predvidevamo dodatnega povečevanja števila zaposlenih," so navedli v Impolu in glede Nemčije še dodali, da gre za visoko razvit trg, ki obvladuje tehnološke trende. „Sodelovanje s prestižnimi nemškimi podjetji je pomembno za razvoj našega podjetja." Mojca Zemljarič Promocijsko sporočilo imo Pizzerije 4M ne more nihče Pizzerija 4M, ki goste pozdravlja ob glavni prometnici proti Varaždinu v vasi Petrijanec, le streljaj od slovensko-hrvaške meje, ima dolgo družinsko tradicijo. Med številnimi gosti, ki se ustavijo v njihovi restavraciji, znani po odlični hrani in novitetah, je vedno več kolesarjev, saj mimo vodi tudi vse bolj obiskana meddržavna kolesarska pot R01 Mura-Drava. Lastnika Miljenko in Marica Drvar, ki jima pomagata sin Marin in hči Monika, se trudita vedno delati najbolje, kar se da, saj se zavedata, da se gostje vračajo tja, kjer so doma prijazno osebje, odlična postrežba in okusna hrana. Miljenko ima z vsem opisanim veliko izkušenj, saj se je gostinstva naučil v Nemčiji, nato pa delal v več različnih gostinskih objektih po Sloveniji in Hrvaški: »Vendar sem si vedno želel lastno restavracijo. Na mestu, kjer danes stoji restavracija, je stala stara hiša moje mame. Že od prvega dne sem vedel, kaj si želim in do tega sem prišel počasi in varno.« Za svoje goste so uredili teraso v dveh nadstropjih s stotimi razpoložljivimi sedeži ter majhnim igriščem za otroke. V notranjosti je na voljo 50 sedišč in velika dvorana s 100 sedeži za različne priložnosti. Bogato gastronomsko ponudbo pripravljajo iz svežih in skrbno izbranih živil, v ponudbi pa imajo tudi dostavo hrane na dom ter catering z lastnimi šotori, dekoracijo in postrežbo. »Začeli smo s pizzami, od tod ime restavracije. Vendar je danes naša ponudba veliko širša in zajema vse, kar si gostje želijo,« je pojasnila Marica. Večino živil jim dobavljajo lokalne kmetije: »Meso kupujemo od lokalnih proizvajalcev, saj nam cena za res kakovostna živila ni pomembna. Najpomembnejša je kakovost in to gostje tudi opazijo, zato se radi vračajo,« sta s ponosom povedala lastnika, ki skrbita še za družinsko kmetijo, kjer gojita zelenjavo in začimbni- ce, pa tudi sadje, ki ga ponujata na jedilniku. Še posebej vabita vse tiste, ki se bodo v teh dneh podali na sloviti varaždinski Špan-cirfest, da se okrepčajo pri njih. Za goste električni polnilnici za avtomobile in električna kolesa za najem Ne samo, da vseskozi bogatijo ponudbo hrane, veliko pozornosti namenjajo tudi ekološkemu osveščanju. Lastnikoma je kot prvima na Hrvaškem uspelo za potrebe dostave hrane pridobiti dve električni vozili ter vgraditi polnilnici, ki ju lahko uporabljajo tudi gostje. Prav tako so kupili še pet električnih koles, ki jih gostje lahko najamejo. V prihodnje tudi nočitve in -popravljalnica koles »Svojo ponudbo želimo obogatiti še z nočitvami. Kmalu bomo uredili dve sobi s kategorijo štirih zvezdic. Ker smo na kolesarski poti, v prihodnosti nameravamo urediti prostor za shranjevanje in popravilo koles. Tako bodo lahko tisti, ki se pri nas ustavijo na počitku in dobrem kosilu, hkrati popravili morebitno nastalo škodo na svojem kolesu. Če želiš biti v svojem delu uspešen in prepoznaven, se moraš znati tudi prilagoditi zahtevam gostov in predvideti trende, ki jih narekuje tržišče,« sta še zaključila lastnika. Foto: CG Foto: CG petek • 30. avgusta 2019 Šport, reportaže, pogovori Štajerski 5 Ptuj • Pogoji za postavitev gostinskih teras v mestnem jedru Če terasa ovira pešce, bo gostinec ob 1.000 evrov Terase ne le da so privlačne, so že skoraj nujen del za obratovanje gostinskih lokalov, predvsem v poletnih mesecih. Ptujska občina ima z gostinci sklenjenih 11 pogodb za postavitev gostinskega vrta, zneski uporabnin za najem pa se precej razlikujejo. Skladno z zakonom ptujska občina oddaja del javne površine, ki je v njeni lasti, v uporabo za namene postavitve gostinskega vrta. To pomeni, da z gostinci sklene pogodbo, višino uporabnine pa določi na podlagi Odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj, v katerem je opredeljeno tudi obdobje postavitve gostinskega vrta. »Uporabnina se odmeri vnaprej in za vse dni koledarskega leta, v katerem je gostinski vrt postavljen, vendar se plačuje mesečno,« so pogoje najema predstavili na ptujski občini. Ob podani vlogi se poravna še upravna taksa. Omenjeni odlok, ki ureja to področje, je bil nazadnje spremenjen pred šestimi leti. Določa, da se uporabnina izračuna na podlagi faktorja (razlikuje se po območjih oz. conah mesta), odvisna pa je tudi od števila dni ter kvadrature uporabljene površine. Podoben izračun velja tudi za prodajno mesto za organizirane sejme. Gostinske cone v mestu so razdeljene na tri cone. V tretji je vrednost skoraj za polovico nižja kot v prvi, kar za gostince pomeni različne zneske najema. Kaj v primeru, ko postavljena terasa moti prehod pešcev S podpisom pogodbe se gostinci zavežejo ne le, da bodo plačevali uporabnino, pač pa tudi spoštovali Odlok o rabi javnih površin. Ta določa, kako so gostinske terase v Koliko občina zasluži s terasami Mestna občina Ptuj je v letu 2018 iz naslova uporabnin za rabo javnih površin prejela 15.110 evrov. V slednje so zajete tako uporabnine za gostinske vrtove kot tudi za premične prodajne objekte, torej »kioske« s hrano, sladoledom ... mestu opremljene, kakšne so omejitve pri postavljanju, zagrožene globe za kršitve ipd. Med drugim je v odloku tudi določba, da mora biti ob gostinskem vrtu zagotovljen prostor za prehod v širini, ki omogoča nemoten prehod pešcev, invalidov in mamic z vozički, vendar ne manj kot 1,2 m. »S tem zagotavljamo varen in nemoten promet vseh uporabnikov javne površine,« so zagotovili na ptujski občini. Ali se gostinci tega držijo, je seveda drugo vprašanje. Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, ki bi lahko v primeru kršitev izrekala globe. Te so zelo viso- ke; od 200 pa vse do 1.000 evrov. Zagrožena kazen za oviranje prometa, ne le s stoli in mizami, pač pa celo s postavitvijo cvetličnih korit v nasprotju z odlokom, je kar 1.000 evrov. Na Ptuju je prepovedano postavljati tudi tende, različne nadstreške, ograje, šotore in druge podobne načine zavetrovanja oz. označevanja gostinskih vrtov (razen, če je s pogodbo drugače določeno). V historičnih območjih mesta je jasno določena tudi postavitev senčnika, ki bi morali biti v barvi naravnega platna, brez reklamnih napisov, razen imena in logotipa lokala. Dženana Kmetec Ne stane vsakega gostinca * kava enako ... Od tega, kako so cone v mestu razdeljene, sta odvisni taksa in višina uporabnine, ki se plačuje mesečno. Najvišji faktorje v strogem centru mesta, kjer je tudi največ gostinskih lokalov. Gre za: Minoritski trg, Krempljevo ulico, Mestni trg, Ulico heroja Lacka, Novi trg, Slomškovo ulico, Slovenski trg, Murkovo ulico, Miklošičevo ulico, Trstenjakovo ulico ter zanimivo: tudi Volkmerjevo in Potrčevo cesto. Prešernova ulica, v kateri je precej gostinskih lokalov s terasami, sodi v cono II. Tisti, ki torej kavo prodajajo na Slovenskem trgu nasproti Prešernove ulice, plačajo občini nekoliko višjo uporabnino kot lokali v Prešernovi. VII. coni so še so še Zelenikova in Vodnikova ulica, Osojnikova cesta od Trstenjakove ulice do Ciril-Metodovega drevoreda, Ciril-Metodov drevored, Raičeva ulica, Jadranska ulica, Vošnjakova ulica, Vrazov trg, Cvetkov trg, Aškerčeva ulica, Cankarjeva ulica, Dravska ulica, Cafova ulica, Ulica Viktorina Ptujskega, Grajska ulica, Muzejski trg, Cesta na grad in Vinarski trg. Vsi ostali deli mesta in četrtnih skupnosti so v tretji coni, kjer je uporabnina (faktor 0,48) skoraj za polovico nižja kot v prvi (0,8). Ptuj • Beli križ, denacionalizacija, dolga 24 let Bodo Beli križ prodali in ga preuredili v hotel? Stavb, katerih neurejenost je v nebo vpijoča, je na območju Ptuja več. Ena najbolj vidnih nosi dve hišni številki: Vinarski trg 10 in Trstenjakova 12. Ta stavba, kije sicer kulturni spomenik, pa izstopa še po nečem: zanjo je denacionalizacija trajala kar 24 let. Ministrstvo za kulturo je lani avgusta optimistično napovedalo, da bo ta denacionalizacijski zahtevek končno rešen še v letu 2018, z določitvijo odškodnine v obveznicah Slovenskega državnega holdinga. To se je tudi zgodilo. Po informacijah, ki smo jih pridobili aprila letos, je bila zadeva pravnomočno končana z izdajo odločbe 10. oktobra lani. Tako je nepremičnina ostala v lasti Perutnine Ptuj (pred tem Kmetijskega kombinata), ki pa še vedno, tako je soditi po pridoblje- nih informacijah, nima določene morebitne nove namembnosti objekta. Leta 2009 so na objektu sanirali streho, da ne bi še naprej propadala, ker je bila tako poškodovana, da je zamakala objekt, v letu 2014 pa je Perutnina kot upravljavec objekta morala v grobem sanirati fasado, ki je odpadala, da ne bi prišlo do morebitnih poškodb mimoidočih. Še pred tem so objekt prekrili, da ga ne bi zamakalo. Četudi gre za kulturni spomenik, je podoba objekta danes daleč od kulturnega spomenika in podobe, ki bi lahko bila Ptuju v ponos. Tudi od mestnih oblastnikov ni bilo v tem času ničesar slišati o tem, kako se sami zavzemajo za to, da bi skupaj z upravljavcem objekta poskušali najti primerno vsebino za mesto. Četudi je denacionalizacija pravnomočno končana, ministrstvo na naše dodatno vprašanje o odškodnini za objekt ni odgovorilo. Tudi v Perutnini Ptuj niso odgovorili na dodatno vprašanje o morebitni vsebini vrnjenega objekta. Kot tudi ni odgovora o tem, zakaj je dena- cionalizacija potekala in se zapletala tako dolgo (zanimivo je, da je ministrstvo za kulturo najprej leta 2015 zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo tega objekta, nato pa jo v ponovnem postopku dokončalo v letu 2018). Kakorkoli že, čas je, da ta objekt zaživi na novo. Kot je slišati, je zelo možno, da ga bodo lastniki ponudili v prodajo in bo preurejen v hotel pod novim lastnikom ali pa mu bodo novo namembnost poiskali lastniki sami. MG Ptuj • Ormoška cesta Parcelacija ustavljena Načrtovana obnova Ormoške ceste se zaradi nestrinjanja lokalnih prebivalcev in njihovih pripomb na projekt upo-časnjuje. Foto: Črtomir Goznik Denar za gradnjo kolesarskih stez ob Ormoški cesti naj bi po novem poskušali pridobiti iz sredstev EU. „Za ureditev Ormoške ceste je bila zaradi nasprotovanja prebivalcev glede posameznih projektnih rešitev parcelacija ustavljena. Lokalna skupnost je podala predlog za uvrstitev projekta kolesarske steze v DRR-dogovor za razvoj regij in s tem tudi gradnjo kolesarske steze v sklopu predvidene rekonstrukcije. Trenutno je v pripravi novelacija projektne dokumentacije, ki pa se bo usklajevala tudi s projektnimi rešitvami ureditve križišča v Spuhlji," so povedali na DRSI, njihov odgovor pa so nam posredovali iz ptujske Mestne hiše. MZ Foto: Črtomir Goznik Za stavbo na Vinarskem trgu 10 (nekdanja Trstenjakova ulica 12) se je oktobra lani končala denacionalizacija. Foto: Iz zbirke Franca Goloba Tako veličastna je bila nekoč stavba gostilne Pri belem križu. Šlo je za tipično gostilno ob vpadnici v mesto. Imela je prenočišča in veliko dvorišče ter hleve za živino. Razglednica z njeno podobo, takšno je dobila v začetku 20. stoletja, je bila poslana leta 1911. 6 Štajerski V središču petek • 16. avgusta 2019 Slovenija, Podravje • Prostitucija še nekaj časa ne bo poklic, namesto tega imamo maserke ali plesalke Slovenci za usluge prostitutk v Avstriji p Prostitucija je v Sloveniji od leta 2003 dekriminalizirana. To pomeni, da deklet in žensk, ki svoje telo prodajajo za denar, zakon ne primerih gre bodisi za kazniva dejanja trgovine z ljudmi bodisi zlorabe prostitucije. Poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je vladi predlagal popolno legalizacijo prostitucije in zakonsko regulacijo področja. Ženske, ki za denar nudijo spolne usluge, bi dejavnost registrirale, izdajale račune, spisale letne bilance o poslovanju, plačevale prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno, kot drugi delavci bi bile dolžne opraviti zdravniški pregled ... „Osebe, ki nudijo spolne usluge, bi morale imeti status svobodnih podjetnikov. Če bi to delovanje bilo razširjeno na večjo združbo oziroma organizirano v obliki gospodarske družbe, bi to prav tako moral regulirati zakon. Osebe, ki se ukvarjajo z nudenjem spolnih uslug, bi morali biti davčni zavezanci in bi s tem v davčno blagajno priteklo precej denarja, saj se za nudenje spolnih uslug v sosednji Avstriji, samo od slovenskih obiskovalcev, letno okvirno nabere 37 milijonov evrov. Pravno-for-malno imajo to področje urejeno v Avstriji, Češki, Bolgariji, Estoniji, Italiji, Luksemburgu, na Poljskem, Danskem, Portugalskem, Slovaškem, Finskem, Irskem in Cipru," je v poslanskem vprašanju zapisal Jelinčič in poudaril, da bi zakonska regulativa onemogočila tudi trgovino z ljudmi, izsiljevanje in pritisk na zaposlene. Foto: Media24 Na ptujskem okrožnem sodišču so v minulem desetletnem obdobju obravnavali tri primere kaznivih dejanj zlorabe prostitucije. Vlada: „Regulacija stanja ne bi spremenila" Na vladi so poslancu odgovorili, da je ukvarjanje s prostitucijo možno registrirati, kljub temu da ni opredeljena oziroma regulirana kot poklic. „Podatki dokazujejo, da regulacija oziroma legalizacija prostitucije ne pripomore k več- ji varnosti oziroma zaščiti pred izsiljevanjem in pritiski na spolne delavce, prav tako ne prispeva k zmanjšanju obsega kriminalnih dejavnosti v povezavi s prostitucijo in k večji transparentnosti same dejavnosti. Na podlagi obstoječih podatkov tudi z javno-zdravstve-nega vidika v Sloveniji ni posebne potrebe po vzpostavitvi sistema spremljanja zdravstvenega stanja oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo." Kot so na vladi še zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje, sprememb na tem področju letos ne predvidevajo. Kaj ni dovoljeno oziroma je kaznivo Čeprav je sama prostitucija dekriminalizirana in dovoljena, pa je nekaj z njo povezanih aktivnosti kljub temu prepovedanih. Tako ni dovoljeno oziroma je kaznivo ponujanje spolnih uslug na javnem kraju na vsiljiv način. Prav tako je kaznivo zvodništvo oziroma prodajanje telesa druge osebe, če je ta v prostitucijo vključena neprostovoljno ali če je žrtev trgovine z ljudmi. „V navedenih kaznivih dejanjih subjekt policijskega zanimanja ni prostitutka oziroma prostitut, temveč oseba, ki tiste, ki se vdajajo prostituciji, zlorablja, ter oseba, ki zaradi izkoriščanja prostitucije takšno osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače razpolaga ali pa pri teh dejanjih posreduje," so pojasnili na Policiji in navedli, da kazensko pravo prepoveduje tudi prostitucijo mladoletnih oseb. Zakaj jih imajo zvodniki na vajetih Policija pri preiskovanju kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi ugotavlja, da je Slovenija ciljna država v zvezi z izkoriščanjem žrtev zaradi prostitucije in spolnega izkoriščanja: „Do izkoriščanja najpogosteje prihaja v nočnih lokalih in stanovanjih. Ugotavljamo, da storilci izkorišča- Prostitucija je v Sloveniji dovoljena. Dejavnost je tične plesalke in maserke, šijra 96.090 (druge st in držanje prostitutk v „ujetništvu". Leskovec • Ambulanto bodo preselili, ko bo denar Obnovili bodo tudi stari objekt Občina Videm je že lani odkupila prostore nekdanje pošte v poslovno-stanovanjskem objektu, ki je ob križišču med cestami Leskovec-Podlehnik-mejni prehod Zgornji Leskovec. V zgornjih prostorih objekta so stanovanja, v spodnje naj bi se letos ali prihodnje leto preselila ambulanta splošne medicine, ki v Leskovcu deluje v okviru Zdravstvenega doma Ptuj. Selitev so si po besedah župana Branka Mariniča obetali že v tem letu, a jim je nenadejana in nujna obnova mostu čez Psičino prekrižala marsikateri načrt. Poleg tega je za selitev ambulante treba pridobiti vsa dovoljenja. Spreminja se namreč namembnost, prostore je treba urediti po standardih, ki veljajo za zdravstveno dejavnost. Pridobiti bo treba tudi soglasja stanovalcev, da se strinjajo, da se v spodnjih prostorih uredijo ambulante. Ambulanta splošne medicine se bo selila v nekdanje prostore pošte. Objekt je res starejši, a se ga da s primernimi posegi lepo urediti Zdravstvena ambulanta v Leskovcu je trenutno v prvem nadstropju starejše hiše ob glavni cesti nasproti cerkve. V pritličju sta poslovalnica Kmetijske zadruge Ptuj in frizerski salon. Lastništvo objekta je deljeno. Prvo nadstropje, kjer so danes zdravstveni prostori, je v lasti Občine Videm oziroma KS Leskovec. Župan Branko Marinič meni, da bi lahko te prostore po preselitvi zdravstvene dejavnosti preuredili in namenili za stanovanja. Na objektu bodo obnovili tudi fasado in zamenjali stavbno pohištvo, stroške bi si razdelili vsi trije lastniki. „Objekt je res starejši, a se ga da s primernimi posegi lepo urediti. Upam in želim si, da bi nam vse našteto uspelo letos. Realizacija pa je seveda odvisna tudi od finančnih zmožnosti," je povedal videmski župan Branko Marinič. Mojca Zemljarič Ptuj • Na desnem bregu reke Drave načrtujejo novo cesto Lokal, postajališče za avtodom Sodeč po pospešenih postopkih priprave dokumentacije za spremembo občinskega pro pomembnih investicij: med drugim ureditev postajališča za avtodome in gostinskega l bi med drugim potekala čez zasebno zemljišče, čemur pa lastnik absolutno nasprotuje. V začetku julija letos je Mestna občina Ptuj javnost seznanila z izhodišči za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje urejanja med Zadružnim trgom in cestnim mostom. Mesec dni kasneje so javno razgrnili še eno enoto urejanja v neposredni bližini, od cestnega mosta naprej preko Studenčnice proti Zagrebški. Razlog: investicijski načrti zasebnika in občine. Spremembe OPPN se je občina, ki je bila še do lani lastnica zemljišča tik ob parkirišču Zadružni trg ter dela objekta, ki stoji na njem, lotila na pobudo zasebnega investitorja. Na dražbi je omenjeno parcelo kupilo Cestno podjetje Ptuj, ki planira tam izgradnjo gostinskega lokala. „Območje obdelave obsega približno 1.100 m2 in je del enote urejanja prostora med Zadružnim www.tednik.si Istajerskitednik Stajerskitednik trgom in cestnim mostom, za katero je predvidena izdelava OPPN. Ta bo zajemal umestitev načrtovanega gostinskega objekta v prostor in načrtovanje potrebne komunalne infrastrukture,« so pojasnili na ptujski občini. Malo naprej postajališče za avtodome in nova cesta Mesec dni po objavi omenjenih izhodišč pa so na ptujski občini javno razgrnili še dopolnjen osnutek OPPN za urejanje prostora med cestnim mostom in železniško progo ter za potek nove ceste med Zagrebško cesto in območjem, ki ga vodijo kot EUP BT16. Gre za območje, na katerem je tudi makadamsko parkirišče Ob Dravi, ki je (še vedno) v lasti mestne občine, ter nekatere bližnje parcele, po katerih se načrtuje izgradnja nove cestne povezave (mimo Spolena-kove do Zagrebške ceste). Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka poteka do 30. avgusta, v tem času Na tem mestu se načrtuje novo postajališče za ai tako, da bo mogoče zgraditi še novo povezovalno Foto: MZ petek • 23. avgusta 2019 V središču Štajerski 7 pustijo 37 milijonov evrov z preganja. Drugače je, če so v to prisiljene ali če na njihov račun služijo zvodniki. V teh Foto: Media24 Zmago Jelinčič trdi: »Osebe, ki se ukvarjajo z nudenjem spolnih uslug, bi morali biti davčni zavezanci in bi s tem v davčno blagajno priteklo precej denarja, saj se za nudenje spolnih uslug v sosednji Avstriji, samo od slovenskih obiskovalcev, letno okvirno nabere 37 milijonov evrov. Foto: Media24 možno registrirati, a pod drugim nazivom - ero-oritvene dejavnosti). Ni pa dovoljeno zvodništvo jo ranljivost žrtev - slab socialni in ekonomski položaj. Z zlorabo podrejenega in odvisnega položaja ter preslepitvijo dosežejo podrejenost in vdajo žrtev v izkoriščanje. Ugotavljamo, da storilci pri tem nad žrtvami večinoma ne uporabljajo fizičnega nasilja in omeje- vanja gibanja, temveč za nadzor nad žrtvami uporabljajo metode ekonomskega prisiljevanja oziroma spravljanja le-teh v finančno odvisnost. V preiskavah se ugotavlja, da se izkoriščane osebe v policijskih postopkih ne prepoznavajo kot žrtve zlorabe prostitucije oziroma trgovine z ljudmi. Razlogi se kažejo predvsem v izkoriščanju njihove ranljivosti. Pri spremljanju problematike ugotavljamo, da se prostitucija v Sloveniji oglašuje na različnih specializiranih spletnih straneh." Mojca Zemljarič Posel s prostitucijo: 14 milijonov evrov V začetku leta so policisti razkrinkali hudodelsko združbo, ki sta jo vodila Mariborčana. Trgovala je z ljudmi in drogo ter urejala prostitucijo. „Na območju Nove Gorice so za izvajanje dejavnosti obnovili in uredili prostore, ki so jih oglaševali kot savna klub, spa in wellness s pridihom erotičnih vsebin. Dejansko so v teh prostorih prikrito izkoriščali prostitucijo, spolne usluge je nudilo več kot 300 oseb," so povedali na Policiji. Moški so za vstop v bordel plačevali zneske od 60 do 85 evrov. Ženske so lahko vstopile le, če so nudile spolne usluge. Predhodno so morale svoj prihod najaviti preko spletne strani, za vstop v prostore pa plačati 70 evrov. „Vprostoru seje prostitucija izvajala pod nadzorom in po pravilih, ki so jih postavili osumljenci. Določili so tudi cene spolnih uslug, ki so za vse veljale enako. Če se žrtve teh pravil niso držale, so jim prepovedali nadaljnji vstop. Tako so nad žrtvami vzpostavili odnos popolne podrejenosti in poslušnosti. Dekleta so na prostitucijo pristala zaradi ekonomske situacije, saj so v tem videla edino možno rešitev za preživljanje. Bila so v podrejenem in odvisnem položaju," so razložili možje v modrem in dodali: „Gospodarska družba s sedežem iz Maribora je na ta način pridobila najmanj 14 milijonov evrov premoženjske koristi. Kriminalistična preiskava je bila zelo zahtevna. Osumljenci so bili dobro organizirani in dosledni pri skrivanju izkoriščanja prostitucije. Veliko truda in denarja so vložili v prikazovanje, da gre za izvajanje zakonite gospodarske dejavnosti, zato je bilo zbiranje dokazov zelo oteženo. Poleg tega gre za primer, ko je bila pridobljena velika premoženjska korist in je bilo treba v preiskavi analizirati celoten bančni promet gospodarske družbe od leta 2014, kije obsegal izjemno veliko število denarnih transakcij." e in nova cesta storskega načrta na Bregu na Ptuju, se tam obeta kar nekaj okala, za potrebe vsega tega pa še nova cestna povezava. Ta me slulbe pti m*Ml V« Foto: CG rtodome, kdo ga bo gradil, se (vsaj uradno) še ne ve. Za potrebe tega spreminjajo OPPN cesto. pa lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu. Zasebnik: „Ne strinjamo se, da bi cesta tekla čez naše zemljišče!" Kot je navedeno v gradivu, območje enote urejanja prostora BT16 obsega površino v velikosti 2,10 ha. Koridor za novo cesto od Zagrebške ceste je dolg okrog 380 m. Za potrebe njene priključitve bi bilo treba rekonstruirati tudi križišče pri podvozu pod železniško progo. Območje urejanja zajema območje med cesto na stari most čez Dravo, železniško progo in območje bivše tovarne Petovia. Nova cesta bo predvidoma potekala čez sedem parcel ali njihovih delov, med drugim tudi preko Studenč-nice. Kot je razvidno iz zemljiške knjige, je lastnikov parcel, po katerih bi jo gradili, več. Del je v lasti javne železniške infrastrukture, del poseduje Mestna občina Ptuj, dve parceli pa sta zasebna last Ivana Vindiša (Spolenakova ulica). S tem, da bi cesta potekala čez njegovi parceli, se nikakor ne strinja. »Nihče nas ni obvestil, da sploh kaj načrtujejo po naših parcelah. Pred nekaj leti so sicer poskušali, pa smo jasno povedali, da smo absolutno proti temu. Že leta živimo na Spolenakovi, zemljo uporabljam za kmetijstvo, za preživetje. Nikakor ne pristajamo na to, da delajo račune brez krčmarja,« pravi Vindiš. Po tej trasi bo predvidoma tekla nova cesta. O svojih pomislekih je obvestil tudi pristojne službe, ki gradivo pripravljajo. Investitorji (vsaj ' v • • še niso znani uradno) : Da je makadamsko parkirišče najbolj primerna lokacija za ureditev postajališča za avtodome, je bila ugotovitev, do katere je med drugim prišla občinska komisija, ki se je s tem vprašanjem ukvarjala že v prejšnjem mandatu. Zemljišča v območju načrtovanega postajališča za avtodome so v občinski lasti. Del zemljišč, po katerih bi potekala cestna navezava, pa je torej delno v privatni lasti. „Za vsako načrtovano gradnjo je treba zemljišča odkupiti ali pa pridobiti stavbno pravico - to je treba urediti pred izdajo gradbenega dovoljenja. K OPPN se ne izdajajo soglasja, vsi lastniki v območju OPPN in tudi širša zainteresirana javnost pa imajo možnost svoje pripombe in pomisleke podati v času javne razgrnitve. Na osnovi podanih pripomb se pripravijo Stališča do pripomb, o njih razpravljajo in jih tudi sprejmejo (ali pa ne) mestni svetniki na seji sveta MO Ptuj. V nadaljevanju je treba sprejeta Stališča do pripomb vgraditi v grafični in tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta," postopek pojasnjujejo na ptujski občini. Predvidena nova cestna povezava s prečkanjem potoka Studenč-nica in rekonstrukcijo obstoječega križišča na Zagrebški cesti v kro-žišče bo predvidoma omogočala tudi peš in kolesarski promet po celotni dolžini tras. Obeta pa se tudi sprememba sedanje prometne ureditve. Na občini pojasnjujejo, da je načrt, da se po izvedbi novega prometnega omrežja ukine tranzitna cesta med starim cestnim in železniškim mostom, uredijo pa se kolesarske površine in površine za pešce z navezavami na širše območje. Najprej je seveda treba končati postopek izdelave in sprejema OPPN, kar bo osnova za nadaljnje projektiranje objektov, za katere bo treba pridobiti gradbena dovoljenja. „O terminih izgradnje načrtovanih ureditev je možno govoriti šele po izdelanih projektih. Tudi investitorji še niso znani," odgovarjajo na ptujski občini. Dženana Kmetec Foto: DK 8 Štajerski Podeželje petek • 23. avgusta 2019 Podravje, Slovenija • Volkovi največ škode naredili leta 2010 Volkovi - vsaj ena skrb manj za podravske kmete Podravski kmetje velikokrat nimajo sreče; skoraj ni neurja, ki bi jih zaobšlo, sive lase in škodo pa jim na rastočih poljih povzročajo tudi nekatere divje zveri. Med njim pa (na srečo in vsaj doslej) še ni volkov, ki zadnje obdobje polnijo tako črno kroniko kot politične novice. »V zadnjih 100 letih volk na našem območju sploh ni več prisoten,« z gotovostjo trdi predsednik Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož Srečko F. Krope. Tudi v Vodniku po Pohorju (iz leta 2010) geograf Igor Žiberna s Filozofske fakultete Maribor med drugim piše: »Rjavega medveda so na Pohorju iztrebili v prvi polovici 19. stoletja, volka okoli leta 1860, prav tako tudi risa in divjo mačko.« So se pa zato volkovi v zadnjih letih razširili tako prostorsko kot številčno po drugih koncih države. Zavod za gozdove, ki je pooblaščen za ocenjevanje škode po zavarovanih živalskih vrstah, je od leta 1995 do leta 2002 zaznal naraščajoč trend nastajanja škodnih primerov po volku. V letu 2000 je bilo zabeleženih 110 škodnih primerov, v letu 2001 147, v letu 2002 pa 215. Nekaj let je bilo nato zabeleženih manj napadov volkov, od leta 2006 pa ta trend spet narašča, zlasti še od leta 2017. Ne glede na intenzivne napore in razpoložljive mehanizme za zaščito pašnih živali je tako v zadnjih letih še vedno do 200 in več primerov škodnih dogodkov zaradi volka letno. »Naraščanje pojavljanja tovrstnih škodnih primerov dobro sovpada z naraščanjem številčnosti in prostorskim širjenjem volkov pri nas,« so ugotovili na zavodu. V zadnjih dveh desetletjih povzročili za 2,7 milijona evrov škode Večina škodnih primerov nastaja na območju osrednje in južne Slovenije (to sta primorsko in notranjsko lovsko upravljavsko območje), kjer je tudi veliko čred drobnice, ki so za volka enostavno dostopen vir hrane. »Kljub temu da je uporaba preventivnih zaščitnih ukrepov do določene mere učinkovita z vidika preprečevanja škod in jo je treba še naprej sistemsko pospeševati, je odstrel volkov, ki je usmerjen na območja nastajanja škod, prav tako nujen ukrep za učinkovito zmanjševanje škod,« so poudarili na Zavodu za gozdove. Druge možnosti odstranitve volkov iz okolja (npr. odlov in preselitev osebkov, sterilizacija v naravi, odlov in zapiranje v ujetništvo) po ocenah zavoda niso sprejemljive. Po zbranih podatkih so volkovi doslej že povzročili veliko gospodarsko škodo; v letih od 2000 do konca 2018 je ta znašala blizu 2,7 milijona evrov! Največjo škodo so volkovi povzročili leta 2010, in sicer za 348.570 evrov. Lovci od leta 1999 do lani odstrelili 67 volkov Po oceni Zavoda za gozdove je pri nas trenutno 14 tropov volkov, od tega šest vitalnih (Gotenica, Menišija, Rog, Trnovski gozd, Snežnik sever, Snežnik jug), pet v nastajanju (Iška, Slavnik, Kozarišče, Suha krajina in Poljanska gora), dva naj bi bila v razpadanju (Vremščica, Javorniki), en trop pa ima najverjetneje večji del teritorija na Hrvaškem. Po ocenah ministrstva za okolje in prostor naj bi bilo v državi med 88 in 100 volkov. Legalni lov na volka se v državi ni izvajal od leta 1991, ko ga je popolnoma zavarovala Lovska zveza, do leta 1999, ko se je v populacijo znova začelo posegati. Od takrat do lani je bilo odstreljenih 67 volkov. V tekočem načrtovalskem obdobju 2018/2019, za katerega odvzem volka sicer ni bil načrtovan z odlokom, so bili od oktobra lani do 31. maja letos iz narave odvzeti štirje volki, od tega so lovci odstrelili enega, trije pa predstavljajo izgube iz drugih vzrokov. sm Podravje • Na kmetijah vse manj kokoši, ki se prosto sprehajajo in pasejo Srečna kura daje najboljša Kmetije si nekoč ni bilo mogoče predstavljati brez jate kokošk, ki so čez dan zadovoljno kokodakale v »kurniku«, kjer so tudi znesle jajca, ki jih je gospodinja potem naslednji dan pobrala in zložila v in drugačen način življenja so povzročili, da so kokoši tako rekoč izginile s kmečkih dvorišč in Zaradi večjega zaslužka so se namreč pojavile donosnejše oblike reje kokoši, kot sta baterijska in hlevska, pri katerih se živali intenzivno krmi, tudi dodatno stimulira s svetlobo. »Kokoši iz take reje imajo seveda bistveno višjo ne-snost kot iz navadne domače reje, pri kateri si žival večinoma sama poišče hrano, kmet pa doda kvečjemu nekaj doma pridelane koruze, pšenice in ječmena. Ker so se spremenili standardi bivanja in urejenosti okolja tudi na kmetijah, danes prosto sprehajanje in 'kakanje' kokoši po dvorišču ni več nič kaj romantično, zato so tisti, ki kokoši še imajo, njihov bivalni prostor večinoma ogradili. Ko je grozila ptičja gripa, pri nas je bilo to dvakrat, v letih 2006 in 2017, pa je bila prepovedana prosta reja perutnine, stroge ukrepe biološke varnosti, kot so menjava obleke in obutve pri vstopu in izstopu iz objektov, kjer se je zadrževala perutnina, namestitev razkuževalnih barier, umivanje in razkuževanje rok, omejevanje dostopa drugih ljudi in živali do perutnine, je močno forsi-rala tudi Perutnina Ptuj, zaposleni v PP doma niso smeli rediti kokoši; vse to skupaj je botrovalo dejstvu, da so ljudje doma pač opustili prosto rejo kokoši,« je povedal ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brod-njak. »Kot rečeno, takšna kokoš znese manj jajc, so pa zagotovo bolj kompaktna in aromatična, saj je kokoš svobodna in 'srečna', zato Najmlajša Člana družine Paldauf iz Vučje vasi, Evina in Nel, se rada igrata z domačimi kokošmi. so seveda tudi njena jajca boljša.« Po nekaterih podatkih vsebujejo jajca, ki jih nesejo kokoši, ki se lahko pasejo na prostem, si same poiščejo hrano, travo, kamenčke ali pesek za trdnost jajčnih lupin, za priboljšek pa dobijo na primer še nekaj koruze, manj skupne maščobe, nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več vitaminov in drugih zaščitnih snovi, torej so tudi veliko bolj zdrava. Kje kupiti prava domača jajca? Zanimalo nas je, kje, če sploh, je še mogoče kupiti prava doma- Vrste reje kokoši in oznake na jajcih Poznamo več vrst rej kokoši, in sicer rejo v kletkah ali baterijsko rejo, kije na jajcu označena s številko 3, talno ali hlevsko rejo (2), prosto ali pašno rejo (1) in ekološko ali bio rejo (0). Reja v kletkah velja za najintenzivnejšo, z vidika fizioloških in etoloških potreb živali pa tudi neprimerno, zaradi česar je od prvegajanuarja 2012 v veljavi direktiva, ki rejo v klasičnih baterijskih kletkah prepoveduje, nadomestile pa sojo malce večje kletke. Na srečo danes vse več trgovcev v Sloveniji s polic ukinja prodajo jajc iz baterijske reje. Tudi talna ali hlevska reja je intenzivna, vendar se kokoši lahko prosto gibljejo po hlevu, jajca pa nesejo v posebej urejenih gnezdih. Če kokoši v hlevu niso preveč natlačene, kar se glede na posnetke, ki krožijo po spletu, žal še vedno prepogosto dogaja, bi taka reja omogočala boljše počutje kokoši in posledično kakovostnejšajajca. V prosti ali pašni reji so kokoši čez dan lahko zunaj, se prosto pasejo in gibljejo, podobno pa je tudi z ekološko rejo, za katero pa je potreben certifikat, kot hrana pa je dovoljena le krma, ki je pridelana brez uporabe zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil. Morda bi lahko posebej omenili še tako imenovano kmečko ali dvoriščno rejo, pri kateri so kokoši na prostem od jutra do večera in si večinoma same iščejo krmo; takšna reja je v prvi vrsti namenjena za samooskrbo, delno pa tudi za prodajo na domu. Rok uporabe jajc je po veljavni zakonodaji 28 dni od dneva, ko jih kokoši znesejo. To praviloma pomeni, da so jajca z rokom trajanja 14 dni kokoši znesle pred 14 dnevi. Zato nasvet: izberite jajca z daljšim rokom trajanja. 2-SI-4459871 način reje perutnine država proizvodnje registrska številka proizvajalca Na v trgovini kupljenih jajcih so označeni način reje perutnine, država proizvodnje in registrska številka proizvajalca. ča jajca. Kmetje namreč lahko na domu prodajajo svoje pridelke, kamor poleg krompirja, zelenjave in prašičev sodijo tudi jajca, vendar potrebujejo najmanj nekaj deset kokoši, če hočejo dobiti dovolj jajc tudi za prodajo. Cena za deset jajc iz proste reje je na Štajerskem skoraj brez izjeme dva evra, se je pa treba kar potruditi, da rejca tudi najdete. Kokoši Dušana Potočnika s Ptujske Gore v občini Majšperk živijo na prostem, a so ograjene z mrežo. »Imamo jih 50, kar pomeni, da nekih bistvenih viškov jajc nimamo; česar ne porabimo sami, pa prodamo večinoma stalnim strankah.« Tudi Andrej Cvetko iz Grajen-ščaka pri Ptuju ima zagotovljen odkup. »Naše kokoši, približno 60 jih je, so zelo pridne, saj je njihova nesnost kar 90- do 95-odstotna, poleg hrane, ki si jo najdejo same, jim damo še domačo koruzo, ječmen in pšenico. Reklame ne potrebujemo, saj vse prodam v službi.« Na kmetiji Paldauf v Vučji vasi v občini Križevci imajo v prosti reji trenutno 80 do 90 kokoši; ker imajo veliko prostora, razmišljajo, da bi jato povečali. »Na voljo imamo namreč 40 arov, torej je za kokoši dovolj prostora, seveda ograjenega. Povpraševanje po naših jajcih je veliko, kupujejo tako javni zavodi kot zasebniki. Ker prosta reja ni intenzivna in kokošim dodajamo le še naša žita, je njihova povprečna donosnost 80-odstotna, odvisno od same kokoši pa tudi od vremena,« pravi mladi prevzemnik Igor Paldauf, ki se spogleduje z ekološko pridelavo, saj je šel v postopek pridobivanja certifikata za ekološko rejo kokoši. Senka Dreu petek • 23. avgusta 2019 Podeželje Štajerski 9 jajca po dvorišču, stikale za zrni in ubogljivo sledile petelinu, noč pa preživele košarico. Intenzivne oblike kmetovanja, grožnja z epidemijo ptičje gripe travnikov in postale zgolj romantična podoba iz preteklosti. V Sloveniji in Nemčiji prevladujejo jajca baterijske reje V Sloveniji imamo po uradnih statističnih podatkihjajc dovolj, stopnja samooskrbe z jajci je namreč 90-odstotna. Kokoši znesejo povprečno 1,1 milijona jajc na dan. Vendar gre predsvem za jajca baterijske reje. Rejci perutnine v Sloveniji so sicer lani redili 1,9 milijona kokoši nesnic, te so na dan znesle povprečno 1,1 milijona jajc. Prebivalec Slovenije v povprečju porabi 192 jajc. Stopnja samooskrbe z jajci je v Sloveniji visoka, v letu 2017 je bila 90-odstotna. Slovenija je lani izvozila za 4,4 milijona evrov jajc, uvozila pa jih je za 1,7 milijona evrov. Največjih izvozimo na Hrvaško, največ pa jih uvozimo iz Litve. Nemške kokoši pa so lani za potrošnike skupno izlegle 12,3 milijarde jajc oz. 298 na kokoš nesnico. Se pa število jajc na kokoš razlikuje glede na vrsto reje. Kokoš v pašni reji je lani v povprečju izlegla 298jajc, tista v talni reji 300, v baterijski reji pa 302. Pod nemškim povprečjem so le kokoši iz ekološke reje, ki so v povprečju lani izlegle 285jajc na kokoš. V skoraj vseh nemških zveznih deželah imajo pretežno talno rejo kokoši, le v Mecklenburg-Predpomerjansko je skoraj vsako drugo jajce prišlo iz pašne reje. Sodoben »kurnik«, v katerem kokoši nesejo jajca. Slovenija, Podravje • Se gozdovom zaradi namnožitve podlubnikov obeta naravna nesreča? Lubadar je naravni selektor manj vitalnih dreves Medtem ko se drugod po Sloveniji borijo proti invaziji podlubnikov, so se ti v gozdovih mariborske območne enote zavoda za gozdove pretirano namnožili le ponekod na Pohorju, drugje pa naj bi jih bilo celo nekaj manj kot minula leta. Po pričakovanjih naj bi poško-dovanost zaradi prenamnožitve lubadarja že v sredini avgusta presegla 400.000 kubičnih metrov dreves, to pa je meja, ki po zakonu določa dodatne ukrepe za odpravo posledic škode zaradi podlubnikov. Na Zavodu za gozdove (ZZG) Slovenije pravijo, da so najbolj poškodovani gozdovi na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. V gozdovih, ki spadajo pod območno enoto Maribor, je po besedah Matjaža Zupaniča, vodje ptujske in bistriške krajevne enote ZZG Slovenije, več škode zaznati le na meji s Koroško, okrog Lovrenca na Pohorju in Podvelke. Na širšem ptujskem območju, v Halozah, Slovenski Bistrici pa ocenjuje, da je posledic delovanja lubadarja celo manj kot lani. »Imamo pač srečo, da v tukajšnjih gozdovih ni veliko smreke in jelke oziroma sta prisotni samo kot del mešanega gozda, zaradi česar lubadar nima možnosti takšne širitve. Dejstvo je, da smo v preteklih letih imeli več težav z njim, rad ima namreč sušo in vročino. Pohorski del proti Koroški, ki je poškodovan, hkrati Lubadar, največji škodljivec v naših gozdovih, ima na piki iglavce. pa zelo strm, bo zaradi konfiguracije terena težko pravočasno očistiti napadenega drevja, kar je samo voda na mlin lubadarju, ki se bo imel čas širiti. Posebnih težav pa z njim ni na Ptujskem in v Halozah nimamo,« še pravi Zu-panič, obenem pa opozarja, da to ne pomeni, da lubadarja sploh ni. »Seveda je, lubadar in tudi drugi podlubniki so del gozdne populacije in so v njem zmeraj prisotni. V normalnih razmerah in številu lubadar opravlja vlogo selektorja, čistilca, če hočete, manj vitalnih dreves; zdravo drevo se ga ubrani in ga zasmoli, bolno in poškodovano pa mu podleže.« Najpomembnejše je zagotavljanje pravočasnega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesnopredelovalne obrate, pravijo in lastnike gozdov pozivajo, naj čim hitreje izvedejo z odločbo predpisana dela. Senka Dreu AGRA SEJEM NOVE GENERACIJE! 24. - 29. 8. 2019 Gornja Radgona AVSTRIJSKA STAJERSKA DEŽELA PARTNER A Das Land Steiermark POMURSKI SEJEM www.sejem-agra.si Foto: SD Foto: SD Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 23. avgusta 2019 Ptuj • Ljudski vrt nekoč, danes, jutri Kdaj bodo povrnili blišč nekdanje Švicarije Območje Ljudskega vrta je bilo že od nekdaj priljubljeno rekreacijsko in družabno središče Ptujčanov. Ob koncu 19. stoletja so lahko njegovi obiskovalci uživali tudi v drugi ponudbi tega območja, ne samo v športni, tako kot danes. Švicarija, nekoč ena najlepših gostiln, že dolgo sameva oz. je izgubila nekdanji blišč. Spremenili sojo v stanovanjski objekt, ki žalostno propada. Dolga desetletja po njeni ukinitvi se na območju Ljudskega vrta ni delalo sistematično prav nič v smeri obnove in vsebin, ki pritičejo takšnemu območju. Res ima danes to območje športno-rekreacijska igrišča, ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja pa so postavili še glasbeni paviljon z enim samim ciljem: da bi območje tudi kulturno zaživelo kot neke vrste Hyde park. A je vse skupaj obstalo le pri nameri in klavrnih poskusih, ki niso dali rezultatov. Ljudski vrt je dobil tudi trim stezo, ki je danes prav tako potrebna sistematične in temeljite prenove. Zagotovo bi Ptujčani v Ljudski vrt še množičneje prihajali in uživali, če bi jih občasno povabili na nastop katere kulturne ali glasbene skupine, tudi predstavitev kakšnega dosežka ptujskega športnika, kulturnika ipd. Četrt stoletja nazaj so bili še veliki načrti ... Večjo pozornost omenjeno območje doživlja le ob poplavah rib- Foto: Iz zbirke Franca Goloba Foto: Iz zbirke Franca Goloba Na ribniku u Ljudskem vrtu so nekoč Ptujčani z veslanjem krepili svoje mišice. nika, ki jih sploh ne bi smelo biti, če bi odgovorno skrbeli zanj. Ohranil naj bi svoj naravni značaj, v njem naj bi gojili ribe, čolnarili, pozimi tudi drsali. Njegovo vodo bi lahko Razglednica Švicarije v Ljudskem vrtu, ene najlepših gostiln na Ptuju ob koncu 19. stoletja, ki jo je uredilo Olepševalno društvo Ptuj. Ljudski vrt je bil z gostilno, urejenim parkom z ribnikom že v tistem času nadvse priljubljeno rekreacijsko in družabno središče, kamor so zahajali čez vse leto, uživali ob dobri hrani, glasbi, drsali, kegljali. Po požaru leta 1894 so na njenem mestu zgradili nov objekt z dvema nadstropjema in z veliko dvorano. Uredili pa so tudi otroško igrišče. ^pwBfetaA— —... SÜSS -' Gasilski ukrepi, ker projekti ostajajo „papirni" Stanje v naravi po 26 letih od sprejema odloka za Ljudski vrt kaže, daje bil to še en ptujski projekt zaradi projekta, ki ni bil realiziran. Res pa je doživel nekaj »gasilskih« ukrepov. Zagotovo bi bilo zanimivo pogledati v arhiv Mestne hiše po posameznih področjih oz. območjih ter izbrskati še kakšen podoben dokument, za pripravo katerega je bilo porabljenega veliko denarja. Rezultatov, ki bi pomenili večjo kakovost življenja Ptujčanov in tudi obiskovalcev, pa nobenih. Ob tem se upravičeno postavlja vprašanje o sami kakovosti in vsebini predaj poslov ob vsakokratnih menjavah občinskih oblasti. Ali gre v teh primerih zgolj za formalnost in prazne besede zaobljube?! Osrednje vprašanje pa je sama strategija razvoja občine, ki ne biti smela biti odvisna od vsakokratnih nosilcev oblasti, pač pa bi morala imeti dolgoročni značaj. Če bi bilo tako, danes ne bi imeli toliko neurejenih območij, na katerih so se izvajali posamični projekti, ni pa se pristopalo celovito. Če bi delali drugače, danes ne bi imeli neurejenega grajskega hriba, ne bi iskali rešitev za elitno grajsko restavracijo, s pravo vsebino bi vabila Panorama, Ljudski vrt, v starem mestnemjedru pa bi mrgolelo drobnih uspešnih lokalov,v katerih bi ponujali lokalno pridelano in izdelano. Zdaj bo velik dosežek mesta, če bo Ljudski vrt dobil montažni objekt z gostinsko ponudbo in sanitarije. Dokumenti za to območje, za njegovo nadaljnje urejanje, pa se bodo znova pisali na novo. Foto: Črtomir Goznlk Športna igrišča v Ljudskem vrtu so dobro obiskana. njegova podoba približala originalnemu videzu, ohranjenem na fotografijah. Ljudski vrt je območje kulturne dediščine Zanimivo je, da je odlok za Ljudski vrt iz leta 1993 zajemal tudi postavitev javne razsvetljave, ki naj se uredi ob igriščih, vključno z baliniščem, okoli ribnika, ob večjih objektih in drevoredu na zahodni strani ribnika vse do Švicarije. Za vse posege na območju ureditvenega načrta za Ljudski vrt, ki je zavarovan kot območje kulturne dediščine, pa je treba pridobiti soglasje in smernice pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. MG Foto: Črtomir Goznlk Glasbeni paviljon že od same postavitve sameva. Vsebine mu v vseh letih, odkar so ga postavili, ni uspelo dobiti. Še največ se okrog njega gibljejo udeleženci jutranje telovadbe Šola zdravja in sprehajalci. uporabili tudi za protipožarne potrebe, tudi vodomet naj bi ga krasil. Celih 26 let je že minilo od sprejema odloka o ureditvem načrtu za Ljudski vrt, v okviru katerega so še v takrat veliki občini Ptuj načrtovali prenovo parka z ribnikom in nekdanjo Švicarijo, ureditev športnih igrišč ter postavitev paviljonov za gostinstvo ter glasbene prireditve ob teh igriščih. S tem bi Ptuj pridobil mestno rekreacijsko-športno območje. Tako naj bi v parku postavili večnamenski paviljon, tudi dva počivalna paviljona, na mestu, kjer je bilo nekoč kegljišče, pa bi uredili balinišče. Ob igriščih naj bi utrdili tribune, da bi bile možne tudi večje prireditve na tem območju. Mladi potrebujejo tudi stezo za kotalkanje, so ugotavljali v tistem času. Švicarija bi morala biti gostišče V okviru dopolnilne ponudbe pa območje nujno potrebuje tudi gostinski paviljon z javnimi stranišči v leseni ali kovinski izvedbi. Tudi nekdanja Švicarija naj bi dočakala lepše čase. Ponovno naj bi jo uredili kot gostišče s prenočišči, klubskimi prostori in notranjim gostinskim vrtom v prvotnem videzu. Obnoviti ga je treba tako, da se bo Ptuj • Dober odziv na ločeno zbiranje odpadnega olja V Javnih službah zadovoljni Ptujčani so sprejeli zabojnike za ločeno zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki so jih nedavno postavili v mestu. »Odziv občanov je izjemen. Do 8. avgusta je bilo zbranih 123 litrov odpadnega jedilnega olja, kar kaže na visoko osveščenost občanov o škodljivosti olj za okolje in pomenu zbiranja le-teh,« so sporočile Javne službe Ptuj. Zabojnike so pred dobrim mesecem postavili na sedmih različnih lokacijah na Ptuju. Največ plastenk odpadnega jedilnega olja so zbrali na lokacijah v blokovskem naselju, in sicer pri Osnovni šoli Ljudski vrt, pri trgovini Spar-Rabelčja vas in pri Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka. Z zbiranjem odpadnega jedilnega olja si lahko občani znižajo stroške na položnici za odpadke. »Na podlagi zbranih količin oddanih plastenk bodo še v tem mesecu obračunani dobropisi za posamezno odjemno mesto, in sicer v višini 0,20 evra na liter,« pojasnjujejo v Javnih službah Ptuj. Za postavitev zabojnikov so se v podjetju odločili, ker gospodinjstva odpadna jedilna olja in maščobe večinoma odlagajo v odtok ter s tem povzročajo ogromno okoljsko in gmotno škodo. »Ko se jedilna olja, maščobe in masti zlivajo v umivalnike, odtoke ali stranišča, se v ceveh ustvarijo blokade, ki lahko postopoma omejijo pretok odpadne vode iz gospodinjstva in povzročijo zamašitev kanalizacijskih cevi. Hkrati se pojavijo težave pri procesu čiščenja na biološki čistilni napravi in možnost zatekanja komunalnih odplak,« so navedli. sta Foto: M24 Foto: Arhiv Agencije petek • 23. avgusta 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Dornava • 26. Lukarski praznik Odlična trža, prodali tono in pol lu m Tradicionalni lukarski praznik je tudi letos v središče Dor-nave privabil množico obiskovalcev. Organizatorji, člani Turistično-etnografskega društva Lukari, so z izvedbo prireditve zelo zadovoljni. Legendarne dornavske liikarce še danes dobro obvladajo tržo. Včasih so liik po mestih prodajale od vrat do vrat in na tržnicah, danes ga večino prodajo na lukarskem prazniku, tradicionalni etnografski prireditvi v avgustu. Letošnji Lukarski praznik je vodila nova predsednica društva Maja Bezjak. Na občnem zboru v marcu je namreč dolgoletna predsednica Marija Belšak funkcijo predala svoji hčerki Maji. Organizacija praznika je bila tako zanjo neke vrste ognjeni krst, ki pa ga je dobro prestala. „Spoštujemo temelje, ki so jih v društvu zgradile predhodne generacije in so dobra podlaga za bodoče delo. Potrudili se bomo, da bomo kultur-no-etnografsko dediščino lukarije negovali in ohranjali. Pri pripravah in izvedbi praznika nas je sodelovalo okoli 200 članov društva. Vsak je pomagal po svojih najboljših močeh. Pokazali smo, da se znamo povezati in stopiti skupaj. Pomagali so nam gasilci iz Dornave in Mezgovcev ter članice dornavskega društva kmečkih žena. Prireditev je odlično uspela, obiskovalci so prišli tako iz bližnje okolice kot tudi drugih koncev Slovenije," je dejala Bezjakova in dodala, da so na prazniku prodali tono in pol čebule - spletene v vence ali pa za ozimnico na kilograme. Prav tako so prodajali čebulček za sajenje. Obiskovalci so se z dornavskim lukom tako dobro založili za ozimnico. Bogat je bil tudi program prireditve. Odprtju etnografsko-kulinarične razstave je sledil etnografski prikaz različnih del, od priprav do trženja luka, na prireditvenem prostoru se je pelo in plesalo. Nastopili so folklo-risti domače osnovne šole, dornavske ljudske pevke in ljudski godci, moški oktet in pihalna godba Dornava ter harmonikarski orkester Mun-da. Na prireditveni prostor so skočili padalci Aerokluba Ptuj. Luka in lukarskih specialitet je bilo v obilju. Med drugim oljof luk z jajci, lukarski sendvič, domači kruh z zaseko, rdečim mesom iz tunke in lukom, ocvrti luk, pa tudi odlične skutine gibanice. Manjkalo ni dobre družbe, ki se je ob igranju Vražjih muzikantov na prireditvenem prostoru zadržala še pozno v noč. Mojca Zemljarič Središče ob Dravi • Konjeniški tabor Na Grabah otroci spoznavali konje Člani Konjeniškega društva Središče ob Dravi so letos, že deveto leto zapored, organizirali konjeniški tabor za otroke. Travnik na Grabah se je tako ponovno spremenil v prostor, kjer so otroci spoznavali konje, jih jahali, se vozili s kočijo in uživali v ostalih aktivnostih v naravi. Tudi letos ni šlo brez prav posebnega bazena, narejenega iz slamnatih bal, v katerem so se otroci hladili in zabavali. Predsednik društva Miha Sok nam je povedal, da se je tabora udeležilo 15 otrok, saj so se tokrat odločili, da bodo prvi del tabora pripravili le za otroke do 10. leta starosti, za starejše otroke pa bodo tabor izvedli konec avgusta. Še enkrat več se je pokazalo, da so otroci veliki ljubitelji konj, saj jih ne zanima le jahanje, ampak so se naučili tudi to, kako za konje skrbimo, obenem pa se jim na takšnih taborih privzgaja humani odnos do živali. UM Kog • Poletje na Kogu tudi v znamenju kulinarike Kdo je skuhal najboljšo kislo 'župo' Ne samo, da na Kogu pridelujejo ena najboljših vin, ampak tudi zelo dobro kuhajo. Tako je na festivalu Poletje na Kogu zadišalo tudi po kisli 'župi' oziroma juhi. Lepo vreme je na Kog privabilo številne obiskovalce od blizu in daleč, zares pestro sobotno dogajanje, katerega osrednji dogodek je bil Vinski festival, pa so začinili še s tekmovanjem v kuhanju kisle juhe. Ker pa je za to, da se skuha zares najboljša juha, potreben čas, so za obiskovalce v tem času pripravili bogato ponudbo na stojnicah: predstavile so se vinske kraljice, zaplesali so člani Folklorne skupine Kog, ki so kasneje postavili še klo-potec. Tokrat so se v tekmovanju v kuhanju kisle juhe pomerile tri ekipe. Moško konkurenco so premagale članice iz Društva kmečkih žena Ormož, tesno za petami sta jim bili ekipi Starodobnikov iz Miklavža pri Ormožu in ekipa Gregorja Munde, volilna lista 2022. Mladci sicer pravijo, da se že pripravljajo na lokalne volitve in tako so tokrat kuhali predvolilno kislo juho. Sicer še ne vedo, kaj natančno želijo doseči na volitvah, ampak do takrat je še daleč. Predsednica ocenjevalne komisije Vanja Mramor pa je tako njihovo kot tudi ostali dve kisli juhi ocenila Ekipa Društva kmečkih žena Ormož je skuhala najboljšo kislo župo. kot odlično. Upa le, da se prihodnje leto tekmovanja udeleži še kakšna ekipa več. Obiskovalcev je namreč bilo veliko in tako tudi lačnih ust. Tudi na klopotec niso pozabili Kot se za Kog spodobi, so pred Kulturno dvorano postavili velik klopotec. Za to so poskrbeli člani Folklorne skupine s Koga, nanj pa se je povzpel vaški viničar Borut Prapotnik. Da je delo hitreje steklo, so vmes še zaigrali, in kot bi mignil, so obiskovalci ob aplavzu pozdravili prve zvoke klopotca, ki tako tudi na Kogu naznanja, da se prav kmalu začenja čas trgatve. Ekipa Gregorja Munde je kuhala predvolilno kislo »župo« ... Zadovoljni z obiskom prireditev Letošnji festival Poletje na Kogu je potekal med 3. in 18. avgustom in obiskovalcem postregel z zelo zanimivim dogajanjem. Odprli so ga s fotografsko razstavo, na kateri so odkrivali skrite podobe Koga in ga nadaljevali ob hrani in vinu v Babičini kuhinji. Predstavljali so tudi stare rokodelske obrti, kolesarili po Šiponovi poti, pohodniki so se potepali po Kogu, obenem pa so pripravili predstavitev stroja za košnjo trave med vinsko trto. Kje drugje kot na družinskem posestvu Čurin - Prapotnik. Ob pesmi so obiskovalce združili Kogovski dečki, ki so pripravili koncert, upokojenci so kegljali, člani športnega društva pa igrali nočni nogomet. Največ obiskovalcev je privabil Vinski festival, Poletje na Kogu pa so zaključili s sveto mašo in šaljivimi vaškimi igrami. Organizatorji so zadovoljni, obiskovalci pa tudi, čar poletja na Kogu bodo gotovo nosili v spominu vse do poznih jesenski dni. UM Leskovec • 24. Kmečke igre Zmaga v Skorišnjak Turistično društvo (TD) Klopotec iz Leskovca je v soboto, 17. avgusta, na športnem igrišču v Leskovcu priredilo tradicionalne kmečke igre. Letošnje so bile 24. po vrsti. Organizatorji pa se že ozirajo proti srebrnemujubileju prireditve, ki ga bodo proslavili prihodnje leto. Leskovec in na tretje TD Podlehnik. Prve tri ekipe so prejele pokale, vsi sodelujoči pa zahvale. Organizatorji so z izvedbo prireditve in obiskom zadovoljni. Kot je slikovito povedal Kozel, je šotor na športnem igrišču zvečer „pokal po šivih". Za dobro razpoloženje obiskovalcev in ubrane viže so poskrbeli Haloški muzikanti. MZ Na letošnjih kmečkih igrah je sodelovalo sedem ekip: TD Podlehnik, ED Orači Okič, Društvo za ohranjanje ljudskega izročila Šurc Leskovec, ŠD Belavšek, TD Ajda iz Leskovca pri Pragerskem, ED Rusa Leskovec in Društvo Kocil iz Skorišnjaka. Tekmovalci so se pomerili v petih igrah: molži, navijanju vijakov, metanju in lovljenju krompirja v vrečo, vožnji s samokolnico ter sestavljanju klopotca - igri, brez katere kmečki praznik ne mine. Je namreč stalnica tekmovanj v vseh 24 letih in bo po besedah predsednika TD Klopotec Leskovec Janka Kozela ostala tudi v prihodnje. Med ekipami so se najbolje odrezali člani Društva Kocil, na drugo mesto se je uvrstilo ED Rusa Utrinek dogajanja na letošnjih kmečkih igrah Foto: MZ Foto: UM Foto: UM Foto: MZ Foto: UM 12 Štajerski Kronika petek • 23. avgusta 2019 Ptuj • Sodni spor za 8.000 evrov med Andrejem Čušem in SDS Pristopil bo sodni izvedenec za področje finančne stroke Na ptujskem okrajnem sodišču seje nadaljevala glavna obravnava v pravdi med Slovensko demokratsko stranko (SDS) in njenim nekdanjim članom ter funkcionarjem, Ptujčanom Andrejem Čušem. SDS svojega nekdanjega poslanca terja za povračilo 8.000 evrov, ki da so jih izgubili zaradi njegovega odhoda iz poslanske skupine. Kot je na prejšnjem naroku navedel SDS-ov odvetnik, je o tem sklenjena celo pogodba. „Gre za finančno obveznost, ki izhaja iz pogodbe: pisni dogovor, če poslanec izstopi iz poslanske skupine SDS, je dolžan stranki povrniti sorazmerni delež stroškov volilne kampanje. Čuš je pogodbeno razmerje sklenil prostovoljno in s tem prevzel določene obveznosti." Čuševa plat podpisa te pogodbe je naslednja: „Mi smo to preleteli (na hitro prebrali), podpisali in šli. V podpis me ni nihče prisilil, podpisal sem prostovoljno, menda v paketu s soglasjem za kandidaturo. Tudi h kandidaturi sem pristopil prostovoljno. Dokumente, ki smo jih podpisali, smo prepustili stranki, niso nam jih izročili." Čuš, ki je danes predsednik stranke Andrej Čuš & Zeleni Slovenije (stranko je nasledil od svojega očeta Vladi-mirja), je prepričan, da je do svoje nekdanje stranke SDS izpolnil vse finančne in druge obveznosti. Na terenu pomagali • • 1 III • I v« prijatelji in družina Na naroku v sredo, 21. avgusta, so pred sodišče stopile priče, ki jih je predlagal toženi Andrej Čuš. Pričali so njegovi prijatelji in brat. Vsi so povedali, da so mu leta 2014, ko se je kot kandidat stranke SDS potegoval za funkcijo poslanca v dr- Foto: Media24 Po čigavi zaslugi je bil Čuš poslanec? Nekdanji poslanec SDS Andrej Čuš je s pričanjem svojih prijateljev želel dokazati, daje v volilno kampanjo leta 2014, ki mu je prinesla poslanski sedež v državnem zboru, veliko dela in truda vložil tudi sam oziroma s pomočjo svojih ljudi, neodvisno od stranke. Meni, da ni samo stranka SDS zaslužna za to, da mu je uspela izvolitev, zato tudi zavrača plačilo terjanega zneska osmih tisočakov. OKNA, VRATA sj v GARAŽNA VRATA www.naitors.si H J BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE. BREZPLAČNA PONUDBA. 5TB0K0VNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NAiaORSooo Tel.: 02 741 13 BO, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA GORIŠNICA1 žavnem zboru, pomagali prostovoljno. Na različnih mestih so lepili plakate, delili drobni promocijski material (letake, vžigalnike, pisala ...), skupaj z njim obiskovali prireditve, nogometne tekme, koncerte in gostinske lokale. Hodili so po domovih, od vrat do vrat. Ljudem so prigovarjali, naj za poslanca volijo njihovega prijatelja Čuša. Vabili so jih tudi k članstvu v stranki SDS. Andrejev brat Jernej Čuš je za kampanjo doniral okoli 450 evrov. Na čigav račun je nakazal denar, se na sodišču ni spomnil. Pot do odločitve sodišča na prvi stopnji bo še dolga. Naslednji narok bo namreč šele v začetku decembra. Do takrat naj bi sodni izvedenec za področje finančne stroke izdelal izvedeniško mnenje. Izvedenca bodo postavili na željo Andreja Čuša, izbralo ga bo sodišče. Za delo izvedenca mora Čuš kot predlagatelj v roku 30 dni sodišču nakazati predujem v znesku tisoč evrov. Na predlog Čuševega odvetnika naj izbrani izvedenec predloži še izjavo, da ni v poslovnem razmerju z vpletenimi v ta primer, pa tudi da ni član katere od dveh političnih strank (Zelenih ali SDS-a). Predsednik stranke SDS Janez Janša na avgustovski narok glavne obravnave ni prišel. Stranko je zastopala odvetnica. Mojca Zemljane Ptuj, Vurberk • Iz sojenja Janku Tomiču Sojenje se bo zavleklo še v jesen Čeprav je od krvavega dogodka v Krčevini pri Vu-rbergu, v katerem je življenje izgubil 29-letni Žan Kreslin, minilo 15 mesecev, bo sojenje obdolženemu Janku Tomiču za kaznivo dejanje uboja in treh poskusov uboja na ptujskem okrožnem sodišču trajalo še nekaj mesecev. Trije za poletje razpisani termini glavne obravnave v primeru sojenja Janku Tomiču so minili brez vsebinske razprave. Čez poletje se primer ni premaknil dejansko nikamor, pa so minili trije meseci. Na avgustovski obravnavi je predsednik petčlanskega sodnega senata Marjan Strelec prebral listinske dokaze. Nato so se dogovorili o postavitvi izvedenca s področja psihologije, ki bo ugotavljal duševno stanje obdolženega v času storitve kaznivega dejanja. Obramba je predlagala sodnega izvedenca, forenzičnega psihologa Igorja Areha. Tožilstvo se s tem, da bi neposredno poimensko na predlog obrambe določili izvedenca, ni strinjalo. Tomiceva zagovornika sta vztrajala, da so Areha izbrali zaradi njegovih strokovnih kom-petenc. Tožilka Klementina Prejac je poudarila, da ni edini področni strokovnjak in da je sodno zaprisežene izvedence treba obravnavati enakopravno, saj so vsi strokovnjaki na svojih področjih. Sodišče si je pridržalo nekaj minut za posvet za zaprtimi vrati, nato pa ugodilo ugovoru tožilstva. Sodnik Strelec je razglasil sklep, da bodo postavili izvedenca klinične psihologije, ki ga bodo neodvisno izbrali na seznamu ministrstva za pravosodje. Mnenje psihologa bi želeli slišati na naslednji obravnavi, ki je razpisana za 27. september. Takrat naj bi predvidoma pričala tudi sodelavka Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je izdelala video rekonstrukcijo dogodka, in sodni izvedenec za področje balistike. Po pridobitvi izvedenskega mnenja psihologa bo sodišče za mnenje najverjetneje zaprosilo še psihiatra. Janko Tomic je na zatožni klopi, ker je maja lani streljal za napadalci, ki so na surov, eksploziven in izjemno nasilen način napadli njegovega sina Žana. Enemu izmed napadalcev je prizadejal smrtne rane. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja uboja in treh poskusov uboja. Tomic kaznivega dejanja ne priznava in poudarja, da je branil življenje svojega sina in da je šlo za silobran. Mojca Zemljane /g Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! K> štajerski TEDNIK www.tednik.si Danes bo na Primorskem delno jasno s šibko burjo. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, nastale bodo posamezne plohe in nevihte. Ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 32 °C. Foto: MZ petek • 23. avgusta 2019 Kultura Štajerski 13 Ste že brali / Jernej Kovač: Jernej Med 'odpisanimi' avtorji v ptujski knjižnici (saj veste, zakaj 'odpisani': če po nekem literarnem delu ni povpraševanja, ga knjižnica bralcem ponudi v odkup za en evro, knjigo pa opremijo z žigom ODPISANO) sem nedavno svoj družinski proračun zmanjšal za en evro s stroškom za knjigo Jernej avtorja Jerneja Kovačiča. Proračun mogoče res zmanjšal, zato pa svoje spominske celice obogatil za zanimivo pripoved o tem, kako živi in kaj počne sodobna slovenska mladina. Človek se vpraša, zakaj se je ta knjiga znašla na polici za en evro. Odgovor mu ponuja že splet, kjer najdeš vse - od kupa gnoja do atomske podmornice, le o omenjenem romanu Jernej pisatelja Jerneja Kovačiča tako rekoč nič. Vsaj moj Google ni izbrskal ničesar - pa je navajen vsega hudega ... A bi bilo koristno najti na Googlu (če že v knjigi to ni zapisano) vsaj 'prevode' iz avtorjeve (oziroma mladostniške) sodobne slovenščine v mojo starokopitno tradicionalno slovenščino, kakršno smo se učili v drugi polovici prejšnjega stoletja in jo starodobniki uporabljamo še danes. Tako pa so zame pač nekatere jezikovne finese v Jerneju ostale nerazvozlane. (Da pa bi svoj podmladek spraševal čisto po učiteljsko, kaj je hotel avtor povedati, pa mi je bilo malo pod častjo - pa še podmladka nimam vedno pri roki.) Kakorkoli - roman govori o mladeži, ki se zadeva, opija, žurira, katere glavni cilj je narediti dober vtis na svoje vrstnike, saj se tudi ti trudijo narediti dober vizualni vtis na vsakogar, predvsem pa je cilj fantov, da pritegnejo kakšno dekle, deklet pa, da so pritegnjene ... Malce klišejsko sicer, ampak ta cilj, da si opažen, pisatelj zelo nazorno opiše: »Lasje imajo v soboto zvečer pomembno vlogo. Fetiš, del imidža. V imidžu je vse. Ni važno, kdo si, pomembno je, kaj predstavljaš. Ugajanje okolju. Poziraj. Novi čevlji iz Milana se neizprosno periodično zažirajo v peto. Nič hudega. Potrpi, saj sta ti mikavni sobotni znanki prišepnili, kako tile nobel elegantni čevlji hudo dobro pristajajo k Versacejevi večerni toaleti. Joj, zdaj si ful podoben tistemu holivudskemu zvezdniku. Krvave zaplate - cena slave. /.../ Fasada, to, to je vstopnica v družbo. Od zunanje lepote, česte modne preobrazbe in denarnega vložka je odvisen položaj, ki ga boš v družbi zavzel. Ali bo to častna loža ali stojišče tam nekje zadaj.« (Str. 22-23.) Sicer pa tudi odrasli nis(m) o drugačni. Mi smo tista (stara) jablana, od katere se (današnje) jabolko ni daleč odkotalilo. Ostareli povzpetneži, ki s svojim denarjem mamijo (pre)mlada in (pre)naivna dekleta ter skušajo izživeti večno mladost - tudi ti najdejo svoje mesto v romanu ... Čeprav se osrednji lik romana, Nejc, povečini prepušča tokovom svojega časa, pa zna biti tudi kritičen do tovrstnega črednega obnašanja. »Pred desetimi minutami sem premierno degustiral delikatesni lososov suši. Sliši se zelo prestižno. Slušno mamljiva dobrota se je izkazala za veliko sranje. Bljak, komaj pogoltano. Surovo meso v neki čudno pikantni sojini omaki. Ob miniaturnem belem filetu sem zbasal poleg cel baguette in še malo.« (Str. 72-73.) Je pa jezik (kljub občasno nerazumljivemu mladostniškemu slengu - v ponatisu romana bo zanesljivo kak slovensko--slovenski slovar) zelo sočen, avtor pa duhovit, a ne vulgaren: »Nedaleč stran Piksi zagazi v blato in si osvinja platnene čevlje. Nič manj niso skupile svetle hlače. Razpištoli se. Medtem ko se besen snaži v travi, surovo preklinja. O materi, bogu, očetu, intimnih delih telesa. Naporno mu je slediti, kaj šele parirati. Umazanec je prvak v sevanju sočnih obscenosti. Fenomenal-no, v nedogled obvladuje sklapljanje kletvic. Besednjak si priredi z doživetimi ukalupljenimi frazami južnoslovanskih narodov s primesmi lahov, švabov in jenkijev. Vihar multikulturne ljudske pocestne folklore.« (Str. 100.) Več pa seveda v 'živo' v romanu Jernej Jerneja Kovača (gotovo so v knjižnici kljub razprodaji za en evro kak izvod še ohranili v svojem arhivu za kakšnega radovednega bralca). Ocena: 4. Jože Šmigoc Ptuj • Uspešno končane 12. Rimske igre Na Ptuju so za štiri dni čas zavrteli nazaj Najmogočnejše obdobje Ptuja oz. takrat Petovione sega v čas pred 2.000 leti. Da bi oživili te še kako pomembne zgodovinske zgodbe, že 12 let zapored potekajo Rimske igre. Poletni spektakel, kije že zdavnaj prerasel zastavljene okvire, je tudi letos postregel z nekaj novostmi. Vrhunec letošnjega dogajanja pa je bila prav posebna dirka kvadrig, kije navdušila množico obiskovalcev. „Vizija o obuditvi in predstavitvi bogate dediščine rimske Petovione se iz leta v leto nadgrajuje. Rimske igre so postale prepoznaven dogodek, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tem delu Evrope. Rimski kamp Poetovio je inovativna zgodba turističnega produkta za prihodnja desetletja, idej ter volje pa je še veliko," je ob odprtju letošnjih, 12. Rimskih iger dejal organizator, predsednik društva Poetovio LXIX - Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj Andrej Klasinc. S četrtkovim odprtjem letošnjih Rimskih iger v kampu na Štukih so napovedali kar nekaj novosti. Najpomembnejša je gotovo odprtje domusa, rimske hiše, ki organizatorjem prinaša nove priložnosti in še večjo možnost za razvoj. Osrednji in tudi najbolje obiskan dogodek štiridnevnih Rimskih iger ostaja povorka po ulicah Ptuja. 8oo legionarjev, barbarjev, ves-talk, senatorjev, gladiatorjev in drugih Rimljanov iz Slovenije in tujine je navduševalo na prav posebnem mimohodu. Med udeleženci so bili tudi gladiatorji iz Pulja, pa rimski vojaki iz Splita, povorko pa sta vodila senator Klasus (Andrej Klasinc) in Livia Prima (županja MO Ptuj Nuška Gajšek). Gladiatorski boji, ples vestalk in marsikaj zanimivega je bilo možno doživeti v centru Ptuja, od koder se je povorka odpravila do griča Panorama, ki je za nekaj časa postal rimsko prireditveno prizorišče, Cirkus Maximus. Tam se je letos prvič odvil pravi spektakel z dirko konjskih vpreg, dirko kvadrig. Z rimskimi bojnimi vozovi, ki jih vlečejo štirje vpreženi konji, so tako kot nekoč v Rimu naznanili enega od vrhuncev praznovanja. Foto: Črtomir Goznik Dirka kvadrig je navdušila. Ali bo postala vsakoletni dogodek, organizatorji še ne vedo natančno. Foto: Črtomir Goznik Andrej Klasinc se je te dni prelevil v senatorja Klasusa. Od tam so se Rimljani odpravili „domov", v kamp Poetovio, kjer so dogajanje popestrili z rimskimi igrami, tekmovanji skupin, večernim spektaklom, rimsko večerjo ... Vse dni so tam potekale tudi ustvarjalne delavnice in otroški tabor, ki iz leta v leto privabljajo več udeležencev, malih navdušencev, ki z veseljem spoznavajo, kakšno je bilo življenje pred 2000 leti. Letošnje Rimske igre so se končale v nedeljo, s posvetitvijo glavnega stebra, obenem pa z velikimi načrti za prihodnost. Bile so odlično organizirane, navdušile so množico obiskovalcev, obenem pa so tudi poklon mestu ob jubileju, 1950. obletnici prve omembe Ptuja v pisnih virih. Za prihodnje leto organizatorji kujejo velike in pomembne načrte, kako zgodbo še nadgraditi. Tudi v prihodnje bodo Rimske igre predstavljale enega največjih predstavitev rimskega obdobja v tem delu Evrope, a naj bi jih oplemenitili s številnimi turističnimi produkti. Delovanje želijo razširiti na daljše časovno obdobje in tako Ptujča-nom in turistom ponuditi več možnosti, da uživajo v prikazu bogate zgodovine mesta. Ave! Dženana Kmetec Ptuj • 23. festival Dnevi poezije in vina Ko povezuje poezija Ptuj bo še do jutri gostil letošnji že 23. festival Dnevi poezije in vina, ki letos poteka v 18 krajih Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Tudi v jubilejnem letuje mesto stičišče mednarodne poezije, ki prihaja iz 16 držav z okrog 20 pesniki in več kot 60 dogodki, ki ob poeziji prinašajo tudi druge umetniške dogodke, pospremljene z izbranimi vinskimi okusi in glasbo. V fokusuje letos nemška poezija. Uradno ga je odprl avtor Odprtega pisma Evropi llija Trojanow, nemški kozmopolit, pisatelj, prevajalec in performer bolgarskega rodu ter lanskoletni dobitnik nagrade vilenica, ki z aktualno problematiko naslavlja ustanove, politike, medije, skratka slehernika v Evropi, ki govori kot dr. Jekyll in ravna kot gospod Hyde. „Ko gre za denar, za 'naše' blagostanje, dvigne gospod Hyde svojo odurno glavo in sabotira boj za človekovo dostojanstvo in lepo življenje vseh," med drugim kritično zapiše llija Trojanow. Pomembno je, da pismo ostane živo, da o njem razpravljamo v slehernem okolju, da bodo mogoče spremembe na bolje. Še več pa bo o aktualni vse- Foto: Črtomir Goznik Ilija Trojanow, avtor Odprtega pisma Evropi, ki nosi pomenljiv naslov Drage Evropejke in Evropejci, dragi sostorilci, drage sožrtve, s katerim so se začeli letošnji 23. dnevi festivala. bini odprtega pisma Evropi mogoče izvedeti na popoldanskem pogovoru z llijo Trojanovvim v dominikanskem samostanu na Ptuju. Ob velikem pesniškem branju in drugih zanimivih dogodkih se bo lepo vrniti tudi v šestdeseta leta, plesna zabava s starimi rokerji se bo začela ob 23.30 v Stari steklarski delavnici. Zadnji festivalski dan pa bo še posebej zanimiv. Začel se bo s promenado poezije, se odprl mladim glasovom v poeziji, nadaljeval s pesniškim slamom, poezijo v fokusu, vinsko delavnico s kvizom, prvič pa prinesel tudi pesniški dvoboj, ki bo potekal v MG Ptuj z Alešem Štegrom, Kristino Kočan, Simono Kopinšek, Glorjano Veber, Petrom Foto: Črtomir Goznik Umetniški vodja festivala Aleš Šte-ger z osrednjima gostoma letošnjega festivala, srbsko pesnico Radmi-lo Lazic in kitajskim pesnikom Bei Dao, ki sta se jima na otvoritvenem pesniškem večeru pridružila nemški pesnik Jan Wagner in slovenska pesnica Glorjana Veber. Srpčičem, Davidom Bedračem, Romano Ercegovič in Aleksandro Jelušič, katerega izkupiček bodo namenili delovanju Gledališkega studia DPD Svoboda Ptuj. 23. festival Dnevi poezije in vina se bo poslovil s še zadnjim velikim pesniškim branjem in koncertom skupine Matter. MG 14 Štajerski Nasveti petek • 23. avgusta 2019 Zdravstveni nasveti Z D Čez mejo k zobozdravniku Bolnik s srčnim spodbujevalnikom (2) Kako srčni spodbujevalnik vpliva na vaše življenje Bolnik lahko kmalu po operaciji začne živeti vsakdanje življenje, prvih nekaj tednov pa ne sme preveč obremenjevati zgornjega uda na strani implan-tacije, odsvetovan pa je tudi večji telesni napor. Prvi teden naj tudi ne vozi avtomobila. Kasneje večina ljudi s srčnim spodbu-jevalnikom živi povsem običajno življenje z zelo malo omejitvami. Ker pa je spodbujevalnik elektronska naprava, na njegovo delovanje vplivajo nekatera zunanja elektromagnetna polja. Močni magneti ali električni viri lahko motijo delovanje spodbujevalnika in povzročijo, da se nastavi na tovarniške nastavitve. To lahko sproži motnje ritma. Vendar je v vsakdanjem življenju le malo naprav, ki naj bi se jih bolnik s spodbujevalni-kom izogibal. V gospodinjstvu Kako poteka oskrba bolnika z vstavljenim srčnim spodbujevalnikom Stanje ne zahteva zdravljenja, le obdobne kontrole. Potrebno pa je seveda redno jemanje vseh zdravil, kijih predpiše zdravnik. so potencialno nevarni le mobilni telefoni, ki lahko v neposredni bližini spodbujevalnika motijo njegovo delovanje. Zato bolnikom priporočamo, naj med telefoniranjem mobilni telefon držijo pred ušesom nasproti mestu implantacije. Prav tako naj mobilnega telefona ne nosijo v prsnem žepu. Na delovnem mestu so lahko nevarni varilni aparati, močnejši elektromotorji in transformatorji. Na potovanjih naj bodo bolniki pozorni na detektorje kovin, ki prav tako lahko sprožijo motnje delovanja spodbujevalnika. Bolniki s spodbujevalnikom se lahko ukvarjajo skoraj z vsemi športi. Izjema so le kontaktni športi. Mnogo nevarnejši od mr ___ ■ .i » A 'i! Po nove mostičke, proteze, zalivke in zobne vsadke Zaradi predolgih čakalnih vrst in z željo privarčevati se veliko ljudi odloča za ponudnike tako imenovanega dentalnega turizma oziroma za zobozdravstvene storitve v tujini. Foto: splet vsakdanjih opravil so nekateri diagnostični ali terapevtski medicinski postopki. Mednje spadajo: • slikanje z magnetno resonanco (MR), pri kateri se uporablja močno spreminjajoče se magnetno polje, • vse metode elektroterapije in magnetoterapije v okviru fizi-oterapije, • diatermija - fizioterapevtska metoda, kjer telo segrevamo z mikrovalovi, • zunajtelesno drobljenje kamnov z ultrazvočnimi valovi, • radioterapija. Bolnik naj zdravnika na vstavljen srčni spodbujevalnik opomni ob vsakem obisku. Ali in kako lahko vstavitev srčnega spodbujevainika preprečite Mnoge motnje srčnega ritma se zdravijo z zdravili ali manjšimi kirurškimi posegi. Če to ne zadošča, je potrebna namestitev spodbujevainika. Bolnik razen upoštevanja predhodne terapije ne more storiti veliko, da do tega ne bi prišlo. Literatura: Navodila bolniku - Združenje zdravnikov družinske medicine: Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Tudi vas mika podobno? Najprej se vprašajte, ali sploh veste, kaj oziroma katere storitve potrebujete. In ali to ve vaš zobozdravnik, saj to pomeni, da vas mora pred obravnavo vsaj enkrat pregledati (ali videti rentgenski posnetek vaših zob), še posebno če potrebujete protetično oskrbo. To je namreč lahko zahteven proces, ki traja tudi po več mesecev. Če se boste torej odločili za obisk tujine, vam priporočamo, da še pred odhodom pridobite pisno mnenje in predračun slovenskega zobozdravnika, če potrebujete zobne vsadke, pa tudi kirurga. To vse potem primerjajte z načrti zdravljenja v tujini. Le s pisnim izvidom z natančno specifikacijo materialov, ki so bili oziroma bodo uporabljeni za vašo oskrbo, in specificiranim predračunom tujega zobozdravnika boste vsaj malo zaščiteni ob uveljavljanju garancije. Če med obema izvidoma prihaja do razlik in če so materiali enaki, (se) vprašajte, zakaj. Raz- liko bi vam moral znati pojasniti tudi vsak zobozdravnik. Pametno je tudi, da hranite rentgenske posnetke pred in po posegih v tujini (ali pri nas). Razlike v ceni Na ceno zobozdravstvenih storitev seveda vpliva več dejavnikov: poleg stroškov dela tudi cena materialov in preostalih stroškov (najemnina, izobraževanje ...). Če primerjamo denimo Slovenijo in Hrvaško, je tu potem še razlika v DDV, ki je pri sosedih za nekatere materiale nižja. Mogoče je, ni pa nujno, da je s tem slabša tudi kakovost materialov, saj je med drugim lahko tudi cena istega materiala pri nas in na tujem različna, ker je prilagojena tržišču (velikost, kupna moč ...) - podobno kot denimo velja za pralne praške, belo tehniko, oblačila in tako dalje. Tea Decman Preden se odločite Svetujemo vam, da se pred odločitvijo seznanite s čim več dodatnimi informacijami, izkušnjami prijateljev in znancev s podobnimi težavami in (se) med drugim vprašate tudi, ali veste, kakšna je vaša pravna zaščita/garancija ob zdravljenju/storitvah/materialih v tujini oziroma ob morebitnem nezadovoljstvu/nekakovosti. Ste v ceno zobozdravstvene storitve v tujini všteli tudi stroške prevoza, bivanja, hrane in časa, ki ga boste za to porabili? Se boste vozili nazaj, če pride do morebitnih zapletov oziroma težav in podobno? Tačke in repki . Piometra ( gnojno vnetje maternice ) V zadnjih dneh smo v našem centru imela kar nekaj primerov piometer, zato smo se odločili, da vas opozorimo in podučimo prav o tej težavi nesteriliziranih psic, pojavlja pa se tudi pri mačkah, vendar redkeje. Pri tej bolezni gre za gnojno vnetje maternice, ki ga povzroči neravnovesje hormonov. Največkrat lastniki takšnih psičk povejo, da psička pogosteje pije kot običajno, je občutljiva v predelu trebuha, lahko ali pa tudi ne opažajo izcedek "odzadaj", kot se pogosto izrazijo, pogosto bruhanje in izredno slabo počutje, zaradi česar psička poleža-va. V takšnih primerih je to dovolj podatkov, da večina veterinarjev že pomisli na gnojno vnetje maternice. Piometra se običajno pojavi v osmih tednih po gonitvi psičke, ki ni postala breja. Vzrok za nastanek sprememb v maternici so hormoni, ki jih v tem času izločata jajčnika, in sicer estrogen in progesteron. Do piometre pride, ko je koncentracija progesterona v krvi previsoka. V obeh primerih nastanejo na stenah sluznice v maternici številne ciste s celicami, ki proizvajajo velike količine tekočine. Ta se izloča v notranjost maternice in nastane tako imenovana cistična hiperplazija en-dometrija. Naknadno lahko maternico naselijo tudi bakterije, ki v času gonitve pridejo v maternico skozi (A) VETERINARSKI CENTER MLAKAR ¿9» Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si j gfT odprt maternični vrat. Tako poznamo dve vrsti piometre: lahko gre za odprto ali zaprto obliko. Pri odprti se vsebina iz maternice izceja skozi nožnico, kar opazimo kot sluzast izcedek (lahko krvav), pri zaprti pa vsebina ostaja v maternici, saj je maternični vrat toliko zaprt, da ne prepušča vsebine. Maternica se lahko tako zelo poveča, da obstaja nevarnost, da poči, pri tem se vsebina izlije v trebušno votlino in povzroči peritonitis. Piometra je nevarna tudi zato, ker lahko privede do poškodb in odpovedi ledvic. Tekočino in vnetne produkte poskušajo ledvice izločiti iz telesa, ker pa je tega preveč, so preobremenjene in tako "strupi" ostajajo v telesu. Če je ne zdravimo, živali poginejo zaradi odpovedi ledvic ali zaradi peritonitisa, če maternica poči. Največkrat je infekcija že tako huda, da je ogroženo življenje živali. V tem primeru moramo takoj izvesti nujno operacijo, saj obstaja možnost pogina zaradi sepse, t.j. okužbe krvi z bakterijami. Ta je verjetnejša pri zaprti obliki piometre, ker se vsebina iz maternice ne more izločati. Ker je piometra infekcija maternice, spadajo v rizično skupino vse nesterilizirane psice in potencialno tudi mačke, ne glede na pasmo. Običajno so za potrditev diagnoze potrebne dodatne preiskave, in sicer hematološka preiskava krvi, ki pokaže prisotnost vnetja, lahko tudi biokemijska preiskava krvi, ki pokaže prizadetost ledvic, in obvezno tudi rentgenska diagnostika ter ultrazvočni pregled, ki omogoča vpogled v maternico. Obolelim psicam, ki še niso v življenjski nevarnosti, najprej predpišemo antibiotik, da preprečimo sepso in zmanjšamo število prisotnih bakterij, ki proizvajajo toksine, potrebna pa je tudi stabilizacija z intravenskimi tekočinami. Nato se dogovorimo za operacijo, pri kateri odstranimo maternico in jajčnike. Operacija poteka v splošni anesteziji in zahteva pa precejšnjo pozornost, saj obstaja nevarnost, da bi prišlo do pretrganja maternice. Pri piometri je namreč le-ta moč- Foto: Tilen Mlakar no povečana in napolnjena s seroz-no ali gnojno vsebino. V primeru, da gre za odprto obliko piometre, pri kateri je maternični vrat odprt, in kadar lastniki želijo še imeti legla, obstaja možnost zdravljenja s pros-taglandini in antibiotiki. Za takšno zdravljenje se odločamo samo pri mlajših psicah, ki so v dobri kondiciji in z odprtim cerviksom. Prostaglan-dini povzročijo krčenje maternice in pospešijo izločanje vsebine iz nje. Pri lažjih oblikah piometre je lahko uspeh takšnega zdravljenja dober, obstaja pa možnost ponovitve bolezni po vsaki gonitvi. Piometra se pogosteje pojavlja pri psičkah kot pri mucah. Pri mucah lastniki ponavadi ne opazijo izcedka, ker se muce zelo redno čistijo, ko pa opazijo povečan trebušček, ga lahko zamenjajo za brejost. Piometra je zelo resno obolenje in še eden od mnogih dobrih razlogov za sterilizacijo psice. Pripravil: Tilen Mlakar, DVM petek • 23. avgusta 2019 Za kratek čas Štajerski 1S sladkorna bolezen, diabetes helikoptersko pristajalne prostor za shranjevanje zivil kolumbijska pevka pop glasbe vsako tretje leto prirejena razstava SRBSKA IGRALKA (EVA) UMBERTO NOBILE vaje za krepitev MlSlCZ elementi joge menično poroštvo zgornja okončina Človeka NEGATIVNA OCENA vjOLI ZAŠČITNA RAZTOPINA zmerljivka kratka Šaljiva zgodbi« ZAVOJ NAVZNOTER orientalsko žganje iz riza obok velika začetna črka sosed rusue in uzbe-kistana glavno mesto norveške PEVKA MOSKON varovalni kovinski deli ameriški igralec dicaprio krompirjeva jed oblika obleke manjša zelena petarda nas pevec (janez) podobna južnoameriška žival rimski bog ljubezni francoska igralka (catherine) kmečki upor mehiško žganje izagav vrsta, linua letopis, kronika pripadnik alpske rase okras na kapi spodnji del pasje noge enoglasna liturgična glasba am.igra-lec damon tesnoben občutek vspanju mojzesov brat it. modni kreator (gianni) ameriški igralec julia ivan hudnik oto pestner skopljen samec goveda japonska rokoborba zapolton zvišani h pisateljica peroci igralka rina ameriška igralka (doris) hrvaška igralka begovic gorski travnik (gorenjsko) alfred nobel nasa pevka (majda) draga ahačič tiskalniški iztis osip Sest izdajalec grkov pri termo-pilah sol kromove kisline slovar posebnosti kakega jezika veliko pristanišče kip moškega, ki podpira stavbni element gosta jed iz pretla-čenega sadja angleški igralec rickman IDIOTIKON - slovar posebnosti kakega jezika, SPAAK, Catherine-francoska igralka belgijskega rodu Prireditvenik Sobota, 24. avgust Petek, 23. avgust 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Likovna delavnica Čarobne barvne kombinacije plastelina 09:00 Lenart, prostori DPM Slovenske gorice, Trg osvoboditve 6, Priprava razstave in slovo od počitnic 10:00 Ptuj, Mestni kino, Dnevi poezije in vina, otroški program, pokukajmo v svet poezije, projekcija filmov za otroke in ustvarjalna delavnica, najlepši sodobni slovenski animirani filmi za otroke, pesniški gost Miroslav Košuta, vodja delavnice Tina Maroh 15:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Dnevi poezije in vina, Čarobna moč lutke, otroška delavnica spoznavanja različnih vrst lutk in izdelave lutk, mentorica Mojca Prigl 18:00 Lenart, Mestni park dr. Jožeta Pučnika, animacijska predstava za otroke Počitniške vragolije čebele Počasnele 20.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, Yesterday - glasbena komedija 20.00 Majšperk, amfiteater OS, Dalmatinski večer, Tamburaški orkester KUD Majšperk 20:30 Ptuj, Dnevi poezije in vina, Veliko pesniško branje in koncert Orleki ob 20.30 na Vrazovem trgu; beremo zgodbe mojega mesta na posestvu Mestni Vrh ob 11.00; Evropa govori kot dr. Jekyl in ravna kot G. Hyde ob 15.30 v dominikanskem samostanu; Huda pokušnja ob 17. uri pri Branki Bezeljak na Viktorina Ptujskega 7; zasebno branje na posestvu Mestni vrh ob 18.30; vinski oltar, nazaj v šestdeseta -plesna zabava s starimi ptujskimi rokerji ob 23.30 v Stari steklarski delavnici 10.00 Slovenska Bistrica, Bistriški vintgar, Pohorje ultra trail, društvo Aktivni smo 12.00 Ptujsko jezero, mednarodna jadralna regata za razrede Optimist, Laser 4.7, Laser radial, in Laser standard 17:00 Tržeč, gasilska dvorana, koncert ob 30-letnici ljudskih pevcev Fantje iz Jurovec Pesem na vasi, večer ljudskih pesmi Nedelja, 25. avgust 8.00 Slovenska Bistrica, 14. rekreativni kolesarski vzpon in pohod na Tri kralje, start za pohodnike pred Impolom 10.00 Slovenska Bistrica, 14. rekreativni kolesarski vzpon in pohod na Tri kralje, start za kolesarje pred Impolom 10.00 Ptujsko jezero, mednarodna jadralna regata za razrede Optimist, Laser 4.7, Laser radial, in Laser standard 20.00 Lenart, ploščad pred Stupičevo vilo vZavrhu, koncert Adija Smolarja Ponedeljek, 26. avgust 9.00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., ustvarjalna delavnica Zulika 10:00 Dom krajanov Rogoznica, Slovenskogoriška cesta 18, Ptuj, Folklorne delavnice KINO PTUJ Petek, 23. avgust; 10.00: Kino vrtiček: Najlepši sodobni slovenski animirani filmi za najmlajše, sledila bo ustvarjalna igralnica za otroke Pokukajmo v svet poezije z Miroslavom Košuto; 17.00: Veliko popotovanje; 19.00: Yesterday; 21.00: Strašljive zgodbe. Sobota, 24. avgust; 1 7.00: Veliko popotovanje; 19.00: Strašljive zgodbe; 21.00: Yesterday. Nedelja, 25. avgust; 17.00: Veliko popotovanje; 19.00: Yesterday; 21.00: Bilo je nekoč v Hollywoodu. Nasmejmo se Laško pivo in Fruc Odvijal se je simpozij pivovarjev in v odmoru se prijatelji in ostali odločijo nekaj popiti. Predstavnik Heinekena naroči pivo Heineken. Iz Budweisera naroči pivo Budweiser. Iz iz Stelle naroči Stella. Samo Slovenec iz pivovarne Laško naroči Fruc. Ga vprašajo ostali: "Pa dobro no, kako lahko na simpoziju pivovarjev naročiš Fruc?" Slovenec odgovori: »Pa ... če vi nočete piva, potem ga tudi jaz ne bom.« Dobra bejba! Gre Janez po mestu in mu nasproti pride ena dobra bejba. Pa gleda in si misli. »Da bi moja imela take noge.« Potem ga ena dobra bejba prehiti in: »Da bi moja imela tako dobro tazadnjo.« Pride zopet ena dobra bejba nasproti, dekolte: »Da bi moja imela take prsi.« Na avtobusu ena dobra bejba in: »Da bi moja imela take dobre ustnice... « No in pride domov pa pravi ženi: »Veš, sem celo pot mislil nate!« »Ja, no, to sicer ne, ampak na zemljo se boste pa le navadili ... « Tedenski horoskop od 23. do 29. avgusta j OVEN (Il. 3. - IQ. 4.) Teden bo prinesel paleto delovnih izzivov in povečane odgovornosti. Seveda boste morali biti previdni, da ne boste spregledali smerokazov. V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Ljubezen bo prinesla težko pričakovan pogovor in tako se bo okrepila romantika. f BIK (21.4. - 20.5.) Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pravilno bo, da se boste ločili od tistega, česar ne potrebujete. Zvezde sreče vam bodo naklonjene v čustvenem življenju. Mnogo bo analiziranja in iskanja prave poti. Teden bo v znamenju kreativnih idej in dobrih zamisli. A rak (21.6.-22.7.) fir Nv w LEV (23.7.-22. S.) TEHTNICA (I3.9. -13. lQ.) Nakazano je, da se boste za resnico in pravico pripravljeni boriti. Pravilno bo, da rečete bobu bob. Magnetična energija vam bo pomagala na razpotjih usode. Ljubezen bo kot cvet vrtnice. Romantično bo v dvoje in srčnega izvoljenca boste radi razvajali. Ločite se od tistega, česar ne potrebujete. škorpijon (24.10. - 22.11.) Prijatelji vam bodo sol in aroma življenja. Skozi njihovo pomoč boste napredovali, jasno je tudi, da se odpirajo spodbudne delavne novosti. Po drugi strani se bo modro umiriti in razmisliti o tem, kaj vas veseli. Na svoj način boste povezani s svetom duhovnosti in ezoterič-nimi zakonitostmi. DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Ljubezen bo prinesla srečo in blagostanje. Odločili se boste in naredili prerez. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Najbolj nemirni boste doma. Seveda se bodo stvari odvijale nekoliko drugače, toda konec dober, vse dobro. Služba: štela bo kreativnost. STRELEC (23.11. - 21.12.) Blesteli boste na delovnem mestu. Resnica bo, da bo trebapre-rezati popkovino preteklosti. Sprehodi po gozdnih razpotjih vam bodo vlili upanje. Lahko se dogodi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo namenjena najbolj pogumnim predstavnikom. Pozitivno bo, da se boste znali postaviti zase in na pravilen način predstaviti svoje argumente. Se vedno bo tako, da bo mnogo neke analize in da bo ostro oko opazilo pomanjkljivosti. Razrešiti boste morali nekaj, kar je vezano na preteklost. Glasba bo blagodejno delovala na počutje. Obiskala vas bo vila kreativnosti. Tako boste na življenje pogledali s svetle plati. Na delovnem mestu bo prijetno in polno obveznosti. Teden bodo na svoj način označile finance in na tem področju boste lahko naredili korak naprej. Sprostitev bo prišla skozi pogovor in razvajanje v dvoje. \ devica ll (23. S.-22.9.) Zanimiv teden je pred vami. Vsekakor se boste zadanih nalog lotili vneto in zagnano. Popaziti boste morali, da ne bi spregledali smerokazov. Pomembno bo tudi, da bodo vaše misli svetle in tako bo pred vami čas blagostanja. Ljubezen bo prinesla ravnovesje in čustveno skladnost. Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni _ kozorog (22.12.-20.1.) Če ste rojeni decembra, se boste morali odločiti, kaj je za vas bistveno. Osebna bilanca bo dobra popotnica za prihodnost. Na splošno bo čas namenjen tudi preobrazbi na delovnem mestu. Iskanje idealov v ljubezni bo mit, pravilno pa bo, če se boste znali pogovoriti o notranjih dvomih. vodnar O-' / (21.1.-IS.2.) Optimistično razpoloženje vam bo pomagalo na razpotjih usode. Dejstvo bo, da bodo v vaše življenje prihajali zanimivi ljudje. Na delovnem mestu vas bo obiskala vila sreče. Razbrati je, da se boste veliko učili in pilili svoje znanje. Obstajala bo možnost, da boste izvedeli pozitivno novico. ribi (19.2.-20.3.) Po zvezdnih namigih bo pred vami razburljiv teden. Mnogo časa boste namenili raziskovanju in iskanju večnih odgovorov. Močno bo izstopala intuicija in ravno zaradi tega bodo vaše odločitve modre in pravilne. Aktivno reševanje problemov, kijih piše življenje, bo velika prednost. astrolog 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. avgusta 2019 RAIVEN SE UCI OD MAME IN BABICE Izstopati je prednost, ne slabost VELIKA STRAST ERIKE ŽNIDARŠIČ Tek je njena svoboda JAKOV FAK ŽE DRUGIČ OČKA Dobrodošla, mala Lucija! LJUBITELJSKI VRTNAR ZVEZDAN MARTIČ Preglavice mu dela le korenje Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! Tim Cajser Itaradi nje ga tudi ženske obožujejo motorje DENIS AVDIC SHOW Štirje dobri prijatelji za najboljša jutra DISNEY Namišljeni prijatelj glavnega junaka je Hitler! BRUCE SPRINGSTEEN Še en glasbeni dokumentarec EVA ČERNE Otroci so najbolj iskrena publika! TIBOR MIHELIČ SYED »Slovenci smo rahlo nevrotični, pajaz zatone vidim niti enega dobrega razloga« LIZA MAJA PONUJA VEC! nVBtunt Nevarnost možganske kapi .............I...... : nupUeti zii rtirrn tnbuh BARVANJE LAS Primerno za otroke? SLADOLED Navdihuje na vsakem koraku MODA V jesen vstopite v stilu PLOŠČICE Izjemno uporabne in ekonomične HIŠNI LJUBLJENČKI Podobni svojim lastnikom? VSAK L petek J ■COI i|w Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. www.revijavklop.si M-MvHII-MvlFl Najnakupi .si ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! [iMHd Noži Harry Blackstone • izjemno ostri noži • z dolgo življenjsko dobo • zelo kvalitetni • nelepljlvl vrhunski premaz • set je primeren za darilo 49,00 € Magnetni komami k za vrata • Idealna zaščita pred nadležnimi Insektl • prepušča svetlobo • moderna In praktična oblika • preprosta namestitev 9,90 € Pasja steklenica za doziranje vode • sistem proti kapljanju • Izdelano Iz PE (brez BPA) • prostornina prlbl.: 550 ml • sistem proti kapljanju • moderna In funkcionalna oblika 9,90 € PRODAJNI HIT! Sesaleczvodnim filtrom Thomas • močan 1520 Bi-Turbo motor • vodni filter, brez vrečk • enostavno se čisti • sesa tekočine • filtrira zrak v vlažnih prostorih Nutri Express • eden In edinstven prinaša zdravje v vaš dom • priprava zdravih napitkov • vrhunska kvaliteta • zagotovil vam bo pravo dozo vitaminov, mineralov In hranilnih snovi • primeren je tudi za darilo 49,90 € GOURMETmaxx - 2x posodice za shranjevanje hrane (20 kosov) • temperaturna odpornost od -20°Cdo+120°C • primerne za pomivalni stroj, zamrzovalnik In mikrovalovno pečico 29,90 C DAB+ Radio Veseljak • sprejemanje digitalnih postaj • vedno z vami Radio Veseljak In druge postaje • brez motečega šumenja • visoka kakovost zvoka 39,90 € A OBIŠČITE NAS V TRGOVINI: Papirniški trg 17,1260 Ljubljana Polje *Akcijska ponudba velja 14 dni od izida edicije. @ www.najnakupi.si f & O @najnakupi Rokomet Rokomet trenirali le skozi tekme Stran 18 Tenis Blaž že končal z nastopi, Tamara še čaka na tekmico Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL tednik Kikboks Na EP tudi štirje člani KBV Ptuj Stran 19 Nogomet Vsak konec tedna bo na sporedu blizu 70 tekem Stran 20 íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Dvoboj vodilnega in zadnjega priložnost za prvo zmago Aluminija? Nogometaši Aluminija so trenutno obsijani s soji žarometov. Povsem zasluženo, saj po šestih krogih prvenstva v elitni slovenski ligi zasedajo vodilni položaj! »Do tega smo prišli z litri znoja na treningih, nič nam ni bilo podarjeno. Lahko mi verjamete na besedo, na treningih delamo 'kot nori'. Zahteve trenerja so visoke, a mi jih izpolnjujemo 100 %, brez izjeme. Vsi, od prvega do zadnjega, vlagamo vso energijo v uspeh ekipe. To je edini recept, ki ga imamo,« je ob največji evforiji po zmagi nad Olim-pijo razlagal Ilija Martinovic. 25-letni črnogorski centralni branilec tvori s Hrvatom Ivanom Kon-tekom izjemno stabilen centralni branilski blok, ki pa ima vso pomoč celotne ekipe. Idealen dokaz temu je bila v nedeljo akcija Olimpije za morebitno izenačenje v 61. minuti, ko je bil po odlično izpeljanem protinapadu Boakye v idealnem položaju za dosego zadetka, a mu je Petrovič z neverjetnim posredovanjem strel blokiral, nato pa je po strelu Menala isto storil še Jakšič. Hiter prehod v napad močan adut Aluminija A ni samo borbenost tista, ki je Kidričane pripeljala na vrh, še zdaleč ne. Drugi pomemben razlog za trenutno 1. mesto je tudi izjemno hiter prehod v napad. V tem elementu so Dejan Petrovič, Matic Vrbanec, Alen Najslabša tradicija izmed vseh ekip 1. lige Medsebojni dvoboji Domžal in Aluminija so za igralce stav najbolj težko pričakovan dvoboj, saj veljata le dva znaka: v 75 % zmaga Domžal in v 25 % remi. V vsaki izmed štirih sezon, v katerih sta se ekipi doslej merili v 1. ligi, je bil izkupiček enak: tri tekme od štirih v sezoni so dobili rumeni, enkrat je bilo neodločeno. Skupno so tako na 16 tekmah 12 krat slavili Domžalčani, štirikrat je bilo neodločeno. Na prvo zmago Kidričani še čakajo ... V zadnjih dveh sezonah so se Kidričani izvili iz primeža dveh neugodnih tradicij, z Gorico in Olimpijo. Se lahko še iz zadnje, ki jih teži? Krajnc, Jure Matjašič in druščina dobri, presneto dobri. S takšno igro prihajajo rdeče-beli kar pogosto v priložnosti, ki jih dokaj uspešno tudi realizirajo. Sedem doseženih zadetkov ni presežek (le Bravo in Rudar sta jih dosegla manj - 6, vsi ostali več ...), a je ob granitni obrambi tudi to dovolj za sam vrh. »Nekatere Domžalčane bi raje videl v našem dresu ...« Ne dvomimo, da bodo podobno borbenost šumarji pokazali tudi v Domžalah, ki je njihova naslednja postaja. Čeprav bo šlo za dvoboj 1. SNL, 7. krog: Domžale - Aluminij, v soboto ob 18.00 v Športnem parku v Domžalah. vodilnega in zadnjega na lestvici, v nobenem primeru ne gre za lahko tekmo z vidika vodilnega moštva lige. »Domžale imajo določene težave, a gre za dobro ekipo, ki jo spoštujemo. Narediti bomo morali res dobro analizo, če želimo doseči pozitiven rezultat,« je pred sobotnim gostovanjem ob Kamniški Bistrici dejal trener Aluminija Slobodan Grubor. Podobnega mnenja je tudi Ilija Martinovic: »Pogled na lestvico, kjer so Domžale zadnje, je zagotovo zavajujoč. Z njimi smo igrali že številne tekme, imamo slabo medsebojno statistiko. V njihovih vrstah je veliko kvalitetnih igralcev, ki bi jih raje videl v naši ekipi, kot pa da igram proti njim. Kljub temu pa si želimo nadaljevati pozitivno serijo.« Alarm? Ne, nakupi! Domžalska »rumena družina« je s tekmo manj (prestavili so tekmo Nogomet • Drava Dakinda Ptuj, 2. SNL »Pričakujemo lahko pravi derbi« Za nogometaši v 2. slovenski ligi so štirje odigrani krogi, na vrhu pa so ekipe, ki smo jih tam tudi pričakovali. Krško in Radomlje vodita (10 točk), le za malenkost zaostaja Gorica (9), še točko manj sta zbrala Koper in Bilje (8), sledita Nafta in Krka (6). Prijetno presenečenje je v tej druščini ekipa Vitanest Bilje, ki pod vodstvom trenerja Sandija Valen-tinčiča še ne pozna poraza, ima pa zelo zanimivo zasedbo tujcev, v kateri sta Brazilca Geancarlo Costa Slaviero in Leonardo Vencato Gomes Pires ter Nigerijec Kehinde Mathias Oyewusi. Drava v tej konkurenci težko računa za najvišja mesta. „Že pred začetkom nove sezone smo opo- 2. SNL, 5. krog: Nafta 1903 - Drava Dakinda Ptuj, v soboto ob 17.00 v Lendavi. zarjali na to, da imamo zelo mlado in močno spremenjeno ekipo glede na prejšnjo sezono. Resda je v ekipi veliko kakovosti, a imamo za zdaj proti izkušenejšim moštvom precej težav. Ob tem pa nam je tudi športna sreča nekajkrat obrnila hrbet. Ne obupujemo, ampak verjamemo v to, da se nam bo s trdim delom na treningih vse to med sezono vrnilo in da bomo tudi mi osvojili zadostno bero točk," je o dosedanjem poteku sezone dejal trener Aluminija Muamer Vugdalic. Nekdaj tekmeca v 1., sedaj v 2. ligi Prva priložnost za povečanje točkovnega zbira bo že v soboto v Lendavi, čeprav je tekmec - domača Nafta - izjemno zahteven zalogaj. S tem se strinja tudi Vug-dalič: »Vsak tekmec je zahteven, še posebej Nafta, ki cilja izjemno visoko. Pripravili se bomo po najboljših močeh, tako kot na vsako tekmo, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v nedeljo s fanatično borbenostjo ugnali doslej vodilno Olimpijo in niz nepo-raženosti podaljšali na šest tekem. Lahko serijo nadaljujejo tudi v Domžalah? 4. kroga z Muro) trenutno na zadnjem mestu z le dvema osvojenima točkama (dva remija, trije porazi). To je za ekipo, ki je pred sezono odkrito napovedovala boj za vrh, naravnost katastrofalno. A v Domžalah, podobno kot ob zadnjih slabših dosežkih v Mariboru, ne prižigajo alarmov, temveč iščejo okrepitve. Pred tednom so ob uspešni prodaji Shamarja Nicholso-na (odšel v Belgijo) iz Celja pripeljali Janeza Piška, kot zadnjega pa so v tem tednu pripeljali Damjana Vukli-ševiča, nekdanjega člana Maribora, ki bo zamenjal Gabra Dobrovoljca (odhaja v Turčijo). Številni odhodi in prihodi so za trenerja Rožmana velik izziv, prave uigranosti ni in je ob sedanji fluktuaciji igralcev enostavno ne more biti, zato je potrpežljivost uprave razumljiva. Lahko Kidričani še dodatno otežijo njihov pričakovan povratek v zgornji del lestvice, ali pa bodo Domžalčani tega začeli po dvoboju z vodilnim moštvom lige? Jože Mohorič Pokal Slovenije: trije prvoligaški obračuni, Aluminij s Sežanci Na sedežu NZS je bil med tednom opravljen žreb 2. kroga pokala Slovenije. Dvanajstim klubom, ki so bili uspešni v prvem krogu tekmovanja, so se pridružili Maribor, Mura, Domžale in Olimpija. Žreb kroglic je poskrbel, da bodo že v drugem krogu trije prvoligaški obračuni, v enem izmed njih bo Aluminij gostil sežanski Tabor (ta je v 1. krogu izločil Videm). Zelo zanimivo bo tudi na koprski Bonifiki, kjer se bo ambiciozni drugoligaš pomeril z Mariborom. Pari 2. kroga (11. ali 18. septembra): Aluminij - Tabor Sežana Olimpija - Rudar Velenje Triglav Kranj - Mura Koper - Maribor Brda - Domžale TKK Tolmin - Celje Nafta 1903 - Krško Kalcer Radomlje - Gorica gremo igrat svojo igro. Želimo biti konkurenčni vsem ekipam v ligi, kar nam je doslej uspevalo, le nekaj športne sreče nam manjka za boljše rezultate.« Dravaši so imeli doslej največ težav z realizacijo, saj so na štirih tekmah dosegli le pet zadetkov. Edini, ki je doslej zadel dvakrat, je Niko Vajda, ki je tudi proti Gorici odigral zelo dobro partijo. „Ni bilo slabo, a še vedno je bilo premalo za vsaj remi, ki bi si ga glede na prikazano zaslužili. Seveda sem vesel vsakega doseženega zadetka, a še raje bi imel kakšno točko več na našem računu," je realen mladi igralec zvezne vrste. Pred sobotno tekmo v Lendavi, kjer se bo srečal z nekdanjima soigralcema Rokom Pirtovškom in Jakom Bizjakom, je Vajda dejal: »Z Nafto smo imeli v zadnjih dveh letih odlične dvoboje, vedno je bilo napeto in izenačeno. Seveda si nekaj podobnega želimo tudi tokrat, obenem pa upamo, da bomo igri- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so odlično odigrali prvi polčas tekme z Gorico, v nadaljevanju pa se jim ni uspelo ubraniti pritiska dolgoletnega prvoligaša. šče zapuščali z dvignjenimi glavami in z nasmehi na obrazih.« Statistika zadnjih dveh sezon odkriva, da so bili Ptujčani uspešnejši v medsebojnih dvobojih, saj so na štirih odigranih tekmah dosegli dve zmagi, enkrat so bili poraženi, enkrat pa sta se ekipi razšli z remijem. Sicer ekipi Drave in Nafte pomnita tudi boljše časa in medsebojne dvoboje v 1. ligi. Skupaj so Ptujčani in Lendavčani v elitni druščini tekmovali od sezone 2005/06 do sezone 2009/10. JM 18 Štajerski Šport petek • 23. avgusta 2019 Rokomet • RK Drava Ptuj Rokomet trenirali le skozi tekme Rokometaše Drave je v prvem delu priprav na novo sezono v 1. B državni ligi zaznamoval naporen fizičen del, v katerem so trenirali na Mestnem stadionu na Ptuju in v športni dvorani Mladika. Prvih 14 dni niso imeli možnosti vadbe z žogo v dvorani, saj so bile vse večje ptujske dvorane zaprte, tako da so rokometni del trenirali le skozi tekme. Odigrali so štiri tekme (s Čakov-cem so izgubili 25:22, premagali so Vidovec v gosteh 19:26, izgubili so z Varaždinom 34:22 in doma premagali Vidovec z 21:20), v katerih se je videlo, da imajo „težke roke in noge" od napornih treningov, prav tako pa se je poznala neuigranost. Ne glede na vse je trener ptujske ekipe Vladimir Vujovič zadovoljen s tem delom priprav in je ob tem izpostavil: „Na pripravljalnih tekmah se je videlo, da smo bili utrujeni od napornih treningov. Tekme smo odigrali solidno, a sem zelo ponosen na fante, saj so tako na treningih kot na teh tekmah dali svoj trenutni maksimum." Grobelnik zadel tri sekunde pred koncem za zmagovalca Drava Ptuj - Vidovec 21:20 (9:11) DRAVA PTUJ: Mlač 2, Maroh, Gregorc, Grobelnik 5, Hrupič 4, Si-monič, Zupanc 5, Stopar 2, Bedrač 1, Rožman 1, Žunič 5, Zupanič, Žu-ran. Trener: Vladimir Vujovič. V torek zvečer so rokometaši Drave v športni dvorani Ljudski vrt odigrali prijateljsko tekmo z Vidovcem. Gostje so bili celotno tekmo v prednosti, a je tri sekunde pred koncem Ptujčane do zmage s strelom iz devetih metrov popeljal Grobelnik. Na tekmi se je videlo, da domača ekipa še ni uigrana. Obramba je bila solidna, saj so dobili le 20 zadetkov, medtem ko so v napadu tokrat izstopali Žunič, Grobelnik in Hrupič, ki se je razigral v drugem polčasu. V petek čaka Dravo ob 20.15 tekma proti Varaždinu, nato pa do začetka prvenstva še dve, in sicer proti češkemu prvoligašu Baniku Karvinu in Moškanjcem Gorišnici. David Breznik Tenis • OP ZDA v New Yorku Blaž že zaključil z nastopi, Tamara še čaka na tekmico Odprto prvenstvo ZDA na igriščih Flushing Meadows v New Yorku je zadnji letošnji grand slam turnir. V „velikem jabolku" se bo znova zbrala vsa teniška smetana, organizatorji pa so za igralce in igralke pripravili rekorden nagradni sklad - več kot 57 milijonov dolarjev. Branilca naslova iz prejšnje sezone sta Japonka Naomi Osaka pri dekletih in Srb Novak Dokovič pri fantih. Za bogato pogačo se bodo borili tudi Slovenci, med njimi Blaž Rola (127. na ATP) in Tamara Zidanšek (63. na WTA). Blaž je imel za sabo lepo serijo rezultatov na turnirjih serije challenger, na grand slam turnirjih pa letos izstopa nastop v glavnem turnirju v Parizu, kamor se je uvrstil s tremi zmagami v kvalifikacijah. To pa bo letos edini dosežek te vrste, saj je v New Yorku obstal v 1. krogu kvalifikacij. Blaž je nemudoma po sobotnem polfinalnem nastopu v Portorožu odpotoval v ZDA, kjer ga je že v torek čakal zahteven dvoboj s češkim veteranom Lukasom Rosolom (150.). Časa za pripravo je bilo malo in morda je bil ravno to vzrok za poraz ... V uvodnem nizu je 34-letni Čeh pri rezultatu 5:5 izkoristil edino break priložnost in povedel v nizih. Blaž mu je z enako mero vrnil v drugem pri rezultatu 4:3. Ko je Ptujčan v 3. nizu v uvodni igri prišel do bre-aka, je vse kazalo na to, da bo dvoboj zapeljal v želeno smer, a se je OP ZDA, kvalifikacije: 1. krog: Rola - Rosol (Češka), 5:7, 6:3, 1:6. obrnilo nasprotno. Rosol je s tremi breaki nanizal naslednjih šest iger zapored in se veselil napredovanja v 2. krog kvalifikacij. Dvoboj je trajal uro in 48 minut, razmerje točk pa je bilo 75:86. Na svoj nastop pa še čaka Tamara Zidanšek, ki je kot 62. igralka sveta neposredno uvrščena v glavni turnir. Ker se je v zadnjih tednih ukvarjala s poškodbo kolena, so Foto: Črtomir Goznik Ptujski rokometaši so na tekmi z Vidoucem z borbeno igro slauili minimalno zmago. Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj V zadnji etapi napadli zmago Foto: m24.si Blaž Rola je v soboto še igral na challenger turnirju v Portorožu, v torek je v ZDA že igral kvalifikacije OP ZDA. pričakovanja nekoliko nižja, kot bi bila sicer. „Poškodba je pod kontrolo, a pripravljenost zagotovo ni takšna, kot bi bila v primeru brez teh težav. Tamara bolečin sicer ne čuti, a podzavestni strah je vseeno prisoten. Kakšnih posebnih pričakovanj zaradi tega nimamo, saj treningi niso potekali povsem tako, kot smo si jih zastavili. Je pa že večkrat pokazala, da zna stisniti zobe in ob primerni dnevni formi iz sebe iztisniti vse, kar je v danem trenutku sposobna," je pred potjo v ZDA dejal Tamarin trener Zoran Krajnc, ki se zaveda, da bo veliko odvisnega tudi od žreba. Jože Mohorič Mlajši mladinci KK Perutnina Ptuj so ob koncu tedna nastopali na mednarodni etapni dirki »Talent Belgrade and Europe« v Beogradu. Nastopili so Andrej Majnik, Vid Jeromel, Lovro Valenko, Jan Svenšek in Primož Kirbiš. Dirka je bila odlično zasedena, saj so med drugimi nastopile reprezentance Madžarske, Romunije, Bolgarije, Grčije, Avstrije, BiH, Makedonije ter Srbije. Na startu je bilo 70 zelo kakovostnih tekmovalcev. Kolesarji so morali prevoziti tri etape, v enem dnevu celo dve etapi, kar je za kolesarje v tej starostni kategoriji zelo naporno. V ia etapi - posamični vožnji na čas, si je Andrej Majnik privozil 17. mesto, v i.b etapi je v šprintu glavnine 11. mesto osvojil Lovro Valenko, v 2. etapi pa je 9. mesto osvojil Andrej Majnik. V generalni razvrstitvi je po treh etapah najvišje končal Andrej Majnik -na 13. mestu. »Konkurenca je bila na zelo visokem nivoju, fantje so dirkali 'na polno'. V 2. etapo smo šli zelo napadalno, saj smo si za cilj zadali skupno zmago. Med samo etapo je že kazalo, da se nam bo načrt uresničil, ampak so nam ga žal prekrižale druge reprezentance. Z dirkanjem in formo fantov sem zadovoljen, tako da gremo optimistično na naslednje dirke,« je po dirki v Srbiji dejal trener v KK Perutnina Ptuj Matej Marin. Rezultati po etapah: 1a etapa: 17. Andrej Majnik, 16. Vid Jeromel, 22. Lovro Valenko, 26. Jan Svenšek, 30. Primož Kirbiš; Šah • Ptuj Open 2019 Med prvo deseterico od Ptujčanov samo MM Danilo Polajžer Šahovsko društvo Ptuj je organiziralo šahovski turnir Ptuj Open 2019, ki je za šahovnice privabil 47 šahistk in šahistov iz različnih slovenskih društev in klubov, pa tudi iz tujine. Udeležba nekaj šahistov iz Hrvaške, šahista iz Bosne in Hercegovine ter Turčije je dala turnirju status mednarodnega turnirja. Na dokaj solidno zasedenem turnirju je nastopilo kar 19 članov domačega, ptujskega šahovskega društva, med katerimi je kot 3. nosilec najvišje »kotiral« MM Danilo Polajžer in bil ob koncu tudi najbolje uvrščeni domačin na devetem mestu. To je morda nekoliko manj od njegovih sposobnosti, vendar mu je boljši rezultat preprečil poraz v 1. krogu proti 16-letnemu Nejcu Marovtu. Ob dejstvu, da je kot predsednik ŠD Ptuj in direktor turnirja opravljal tudi vse zahtevne organizacijske posle, je to kljub temu dober rezultat. Turnir pa se ni izšel po željah prvega nosilca in večkratnega zmagovalca preteklih turnirjev, MM Domna Krumpačnika. Začel je odlično in po štirih kolih ostal brez poraza, v petem kolu pa je moral priznati premoč drugemu nosilcu in kasnejšemu zmagovalcu, Hrvatu Goranu Šegoviču, ki je edini dosegel 100 % izkupiček. Od Ptujčanov gre prav gotovo izpostaviti dobro uvrstitev Klemna Janžekoviča iz mlajše generacije, posebej pa odlično igro enega najmlajših članov društva Aneja Levaniča, ki je bil tudi najboljši v konkurenci udeležencev letnika 2010 in mlajših. Med šahistkami je bila najboljša mojstrica Fide Barbara Skuhala, ki je v absolutni konkurenci osvojila 5. mesto, med veterani nad 65 let pa Stanko Nikolič. Vse priznanje si zaslužita tudi častna člana ŠD Ptuj Janko Bohak in Martin Maj-cenovič, ki se kljub osmim križem in še nekaj čez skoraj redno udeležita podobnih turnirjev, kar je tudi vzpodbuda za mlade, ki se lahko od njiju veliko naučijo. Silva Razlag Končni vrstni red: 1. (2.) Goran Šegovič CRO 7 točk, 2. (1.) MM Domen Krumpač-nik Celjski ŠK 5,5, 3. (6.) Vasja Ačimovič ŠD Kočevje 5,5, 4. (4.) Matija Zadravec CRO 5, 5. (5.) WFM Barbara Skuhala ŠD Radenska Pomgrad 5 točk ... 9. (3.) MM Danilo Polajžer 5 ... 11. (9.) Klemen Janžekovič 4,5 ... 13. (18.) Darko Dominko 4 točke, vsi ŠD Ptuj itd. (v oklepaju uvrstitve po začetnem ratingu) Ptujska peterica na dirki v Beogradu ib etapa: 11. Lovro Valenko, 17. Andrej Majnik, 28. Vid Jeromel, 30. Primož Kirbiš, 54. Jan Svenšek; 2. etapa: 9. Andrej Majnik, 15. Lovro Valenko, 17. Vid Jeromel, 25. Primož Kirbiš, 44. Jan Svenšek; generalno: 13. Andrej Majnik, 14. Vid Jeromel, 18. Lovro Valenko, 22. Primož Kirbiš, 47. Jan Svenšek. Majnik zmagal po srditem boju V nedeljo je na Hrvaškem potekala prestižna mednarodna enodnevna kolesarska dirka „49. Memorijal Stjepan Grgac". Tradicionalna dirka privabi veliko kolesarjev iz tujine. Kolesarji KK Perutnina Ptuj so spet odlično zastopali svoje klubske barve in si v kategoriji U-15 celo priborili zmago. To si je s pomočjo ekipe v srditem boju v zadnjih metrih dirke privozil Jure Majnik. Nekaj odmevnih rezultatov je uspelo doseči še nekaterim drugim kolesarjem KK Perutnina Ptuj v svojih kategorijah. Hana Jeromel je tako bila druga pri deklicah, Jon Pri-tržnik je bil četrti, Žiga Kelner peti in Nik Muršec deveti. UR Jure Majnik (KK Perutnina Ptuj) je na enodnevni dirki na Hrvaškem osvojil 1. mesto v svoji kategoriji. petek • 23. avgusta 2019 Šport, rekreacija Štajerski 1S Kikhoks • Pred EP na Madžarskem Košarka • Turnir 3x3 Na evropsko prvenstvo štirje člani KBV Ptuj Ptujski tekmovalci s trenerji na Kampu v Izoli Člani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije 24. avgusta potujejo na evropsko prvenstvo v kikboksu, ki bo teden dni potekalo v Gyoru na Madžarskem. Iz Kluba borilnih veščin Ptuj so je selektor Bojan Korošec v reprezentanco vpoklical Laro Vuzem Vajda, Tilna Repina, Nika Jamška Grobelnika in Patrika Šuleka. Tekmovalci KBV Ptuj so se na EP intenzivno pripravljali v drugi polovici julija in avgusta na pripravah reprezentance in v svojem klubu. Od 13. do 18. avgusta so se udeležili petdnevnih zaključnih priprav reprezentance, ki so potekale v sklopu Kampa Kickboxing zveze Slovenije v Izoli. Treninge na Kampu Izola so vodili naši vrhunski trenerji Tomaž Barada, Srečko Rozman, Andrej Sande, Iztok Keše, Sanel Ljutič, Tilen Zajec in tudi Dejan Zavec. Zadnji teden se člani KBV Ptuj pripravljajo v klubu do odhoda v Madžarsko. Vladimir Sitar, predsednik Kick-boxing zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Po številnih nastopih na mednarodnih tekmovanjih, predvsem na tekmah za svetovni pokal v Innsbrucku, Budimpešti in Riminiju, je selektor izbral člane reprezentance, ki so se po klubih pričeli pripravljati na najpomembnejši nastop v letošnjem letu. V Kick-boxing zvezi Slovenije smo tudi letos organizirali kar nekaj priprav in treningov reprezentance, zato na letošnjem EP za kadete in mladince pričakujem dobre nastope. Na Ptuju smo tudi letos delali zelo intenzivno in pričakujemo dob- Nogomet • Turnir v Slovenji vasi Turnir zaznamovale mladinske ekipe NK Slovenja vas je konec tedna organiziral tradicionalni me-morialni turnir, na katerem je nastopilo osem moštev. Med njimi so bile tri mladinske, kar je dalo turnirju poseben mladostni pečat. Ob tem so mladi dokazali tudi precejšnjo kakovost, saj se je ekipa Apač prebila vse do finala. Tam so bili boljši člani NK Miklavž. Rezultati: predtekmovanje: Slovenja vas -Apače mladina 0:4, Lovrenc - Podvinci mladina 1:2, Miklavž - Hajdina mladina 0:0 (3:1 - z 11 m), Hajdoše - Jurovski Dol 0:0 (8:9 - z 11 m); polfinale: Apače mladina - Podvinci mladina 1:1 (5:4 - z 11 m), Miklavž - Jurovski dol 0:0 (5:4 - z 11 m); Ptujski trio tretji v državi Foto: osebni arhiv Ptujski košarkarji uspešni v Ljubljani Foto: Franc Slodnjak re nastope naših tekmovalcev na prvenstvu. Imamo štiri reprezen-tante, ki so že kar izkušeni. Upam na dobre nastope, z malo sreče ter dobro formo v pravem trenutku lahko posežemo po kakšni medalji, kar je tudi naš cilj. Po napornih pripravah ter številnih tekmovanjih v letošnjem letu je nastop na EP zanje neke vrste nagrada in tudi čast, saj zastopajo barve Slovenije. Ne glede na končni rezultat bomo zadovoljni, če bodo dali vse od sebe in se bodo dobro borili.« Predsednik KBV Ptuj Edvard Šte-gar, ki potuje na Madžarsko kot član reprezentance v vlogi mednarodnega sodnika, prav tako pričakuje dobre nastope tekmovalcev domačega kluba in kakšno medaljo. Reprezentanco Slovenije, ki šteje 33 tekmovalcev, na Madžarskem vodi predsednik Kickboxing zveze Slovenije Vladimir Sitar. Franc Slodnjak Finale državnega prvenstva v košarki 3x3 se je odvil na Kongresnem trgu v Ljubljani, igralci in igralke pa so se pomerili v kategorijah članov, članic, U-23, U-17 za dekleta in fante, U-14, ter rekreativce. Na finalni turnir so se uvrstile najboljše štiri ekipe iz petih kvalifikacijskih turnirjev. Zadnjega je gostila Mestna občina Ptuj ob koncu junija, ko so lahko gledalci pred Mestno hišo spremljali zanimivo celodnevno košarkarsko dogajanje. Po uspešnem nastopu na domačem terenu se je na finalni turnir v Ljubljano v kategoriji U-17 uvrstila tudi ekipa Ptujski Trio (Lovro Lozinšek, Matjaž Butolen, Jaka Horvat in Vid Čabrian). Po zmagi 12:10 nad prvopos- tavljeno ekipo finalnega turnirja Šola vožnje Mekinc ter tretje rangi-rano ekipo turnirja Veterani 03 (5:3) je ptujske fante do velikega finala ločila le še zmaga nad Gorico 3x3 (drugopostavljena ekipa turnirja, op. a.). Razburljiva tekma, ki je odločala, ali gre v finale turnirja Ptujski Trio ali Gorica 3x3, se je v rednem delu končala brez zmagovalca (7:7), po podaljšku pa so se zmage veselili Goričani (9:10). Po kriteriju večjega števila doseženih točk v skupinskem delu tekmovanja se je uvrstitve v veliki finale tako veselila ekipa Gorica 3x3, Ptujčanom je ostala tekma za 3. mesto (Ptujski Trio, Gorica 3x3 in Šola vožnje Mekinc so imele vsaka po 2 zmagi in 1 poraz, op. a.). Kljub bolečemu porazu so V preostalih kategorijah so državni prvaki postali: Člani: Piran Članice: 4P Fitnes U-23: ŠD Straža U-17 dekleta: Ilirijanke Jr. U-14: Ultra 3x3 Rekreativci: Concrete Built fantje zbrali dovolj moči ter v tekmi za 3. mesto z 11:9 premagali Veterane 03 ter osvojili skupno 3. mesto na državnem prvenstvu v ulični košarki 3x3 v kategoriji U-17. Do naslova državnih prvakov je prišla ekipa Gorice 3x3, ki je v finalu premagala Šolo vožnje Mekinc s 14:5. David Breznik Lepi spomini ne bledijo! tekma za 3. mesto: Podvinci mladina - Jurovski dol 0:6; finale: Apače mladina - Miklavž 0:6. Najboljši igralec: Jernej Jodl (NK Miklavž) Najboljši strelec: Ermin Jodlič (NK Miklavž) Najboljši vratar: Luka Solatnik (NK Apače) M Premalo dogovarjanja Ma z nosilci delegatskega Milati Knežeuif kandidat i» sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 50. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2019« tudi na TELEVIZIJI PTUJ 1. del finalne prireditve 50. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2019, ki je bil pred Mestno občino Ptuj. Predstavilo se bo 32 največjih festivalskih uspešnic iz obdobja od leta 1969 do 2018 v izvedbi originalnih ansamblov. Posnetek si lahko ogledate: v soboto, 24. avgusta, ob 21. uri v nedeljo, 25. avgusta, ob 1Q. uri. Prejemniki priznanj za najboljše ekipe in posameznike turnirja v Slovenji vasi. Priznanja sta podelila Sandi Mertelj, predsednik ŠZ Občine Hajdina (desno), in Matevž Pleteršek, predsednik ŠD Slovenja vas (drugi z desne). Hu¡2019 Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 20 Štajerski Šport petek • 23. avgusta 2019 Nogomet • Janko Turk, MNZ Ptuj »Vsak konec tedna bo na sporedu blizu 70 tekem« S tekmami 1. kroga se konec tedna začenja nova sezona tekmovanj tudi v ligah pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj, odprli jo bodo nogometaši v 3. ligi vzhod, Super ligi in 1. ligi MNZ Ptuj. Pred začetkom tekmovanj smo se pogovarjali z vodjem tekmovanj pri MNZ Ptuj Jankom Turkom. Smo tik pred začetkom tekmovalne sezone 2019/20. Kaj je bilo treba postoriti v premoru? J. Turk: »Premor med dvema sezonama je zelo kratek, v bistvu so se aktivnosti za novo tekmovalno sezono začele takoj po koncu minule. Izvedene so bile številne aktivnosti, povezane s prijavo ekip v tekmovanja, oblikovanjem lig, sprejeti je bilo treba tekmovalni koledar za jesen 2019 in Propozi-cije za tekmovanje. V prihodnjih dneh bo organiziran še seminar delegatov in plenarni sestanek sodnikov, ki sta namenjena izključno pripravam na novo tekmovalno sezono. Tudi trenerji bodo na seminarju v septembru izpopolnili svoje strokovno znanje.« Kakšen je obseg tekmovanj v ligah MNZ Ptuj v TL 2019/20? J. Turk: »V prihajajočem koncu Foto: Črtomir Goznik Janko Turk, vodja tekmovanj pri MNZ Ptuj tedna odpiramo že 41. tekmovalno sezono v ligah MNZ Ptuj. Članska tekmovanja so razdeljena v tri lige po kakovosti, skupaj pa v njih nastopa 27 članskih ekip. V super ligi nastopa deset, v 1. razredu devet - nekatere ekipe, ki bi lahko napredovale v ta rang tekmovanja, bodisi niso izpolnile pogojev oz. niso izrazile interesa po napredovanju in tako je ostalo eno mesto nepopolnjeno -, v 2. ra- zredu pa osem ekip. V mlajših kategorijah od kategorije mladincev do najmlajših cicibanov U-7 skupaj nastopa kar 114 ekip. Članske in mladinske ekipe tekmujejo tudi v pokalnem tekmovanju MNZ Ptuj. Veterani tekmujejo v dveh starostnih kategorijah, v katerih bo nastopalo 23 ekip. Gre za velik obseg tekmovanj, ki potekajo v devetih starostnih kategorijah, znotraj katerih skupaj tekmuje 164 ekip. Posledično se nam vsak konec tedna obeta pestro nogometno dogajanje na področju MNZ Ptuj, saj se samo v ligah MNZ Ptuj vsak konec tedna igra blizu 70 prvenstvenih tekem, tukaj pa so še tekme ekip iz našega območja pod okriljem lig Nogometne zveze Slovenije. Ob tem MNZ Ptuj v tekmovalni sezoni 2019/20 vodi novo nastalo tekmovanje v 3. SNL - vzhod, kjer v tej sezoni tekmuje 12 klubov, začetek tekmovanja pa sovpada z začetkom tekmovanj v ligah MNZ Ptuj.« Kaj pričakujete od tekmovalne sezone 2019/20? J. Turk: »V Medobčinski nogometni zvezi Ptuj si želimo, da bi tekmovanja potekala po začrtanem tekmovalnem koledarju. Seveda si želimo, da bi zraven množičnosti bili priča tudi kakovostnim predstavam ekip tako v članskih kot v mlajših kategorijah. Izkušnje minulih let kažejo, da bo na področju mladinskega nogometa treba tudi v prihodnje aktivno pristopiti k dodatnemu sodelovanju med klubi pri delovanju mlajših selekcij, saj je to pot, s katero lahko prebrodimo težave, povezane s specifiko naše medobčinske nogometne zveze, kjer na strnjenem področju deluje veliko število klubov. Kakovost dela in napredek igralcev mlajših selekcij bomo spremljali tudi preko delovanja regijskih centrov, ki potekajo tedensko in v katerih tako igralci kot trenerji nabirajo nova znanja in izkušnje. Vse ekipam v tekmovanju MNZ Ptuj in Nogometne zveze Sloveni- je želimo uspešno tekmovalno sezono 2019/20. Vse ljubitelje nogometne igre pa vabimo ob koncih tedna na tribune stadionov, da si v živo ogledajo tekme in ta čas izkoristijo tudi za sprostitev in druženje z veliko 'nogometno družino' MNZ Ptuj.« Jože Mohorič Nogomet • Mlajše selekcije Aluminij in Drava v uvodu polovično uspešna Tekmovanje v državnih ligah so začeli tudi nogometaši v mlajših selekcijah. Nogometaši Aluminija bodo tudi letos nastopali v 1. mladinski in kadetski ligi, Dravaši pa bodo preko 2. mladinske in kadetske lige vzhod iskali hiter povratek v elitno mladinsko konkurenco. Oboji so bili na uvodu polovično uspešni, pri Kidričanih so bili uspešnejši mladinci, pri Ptujčanih pa kadeti. 1. mladinska liga, 1. krog: Kalcer Radomlje - Aluminij 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Mesarič (34.), 1:1 Ži-nič (58.), 1:2 Ferčec (69.). ALUMINIJ: Rene Artič, Nik Očko (od 88 Staš Mlakar), Gašper Peč-nik, Jan Ljubeč, Luka Mesarič, Jan Majcen (od 63. Jure Pihler), Gregor Mencigar (od 72. Nino Novak), Kristian Lipavšek (od 83. Patrik Poštrak), David Ferčec, Simon Rogi-na, David Franci. Trener: Bojan Flis 1. kadetska liga, 1. krog: Kalcer Radomlje - Aluminij 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Ljubijankič (8.), 2:0 Rems (65.) ALUMINIJ: Enej Ornik, Tadej Še-balj, Žak Strelec, Aljoša Poš, Jaka Domjan (od 69. Tibor Knaus), Andraž Borovnik (od 54. Tai Kmetec), Marcel Lorber, Žan Vidovič, Alen Ahec (od 74. Anej Ferčec), Vid Ko-vačec, Daniel Napast. Trener: Primož Gorše. 2. mladinska liga vzhod, 1. krog: Kety Emmi Bistrica - Drava Dakinda Ptuj 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Kapun (31.), 1:1 Žižek (43., z 11 m), 2:1 Kovačič(72.). DRAVA DAKINDA PTUJ: Žiga Mi-ličič, Niko Drevenšek, David Živič, Marko Ferk (od 66. Rok Čeh), Marko Brest, Domen Lah, Nik Erhatič, Marcel Žižek (od 57. Denis Fras), Miha Mesarič, Nejc Pušnik, Rene Čuš (od 46. Aljoša Plajnšek). Trener: Andrej Kvas. 2. kadetska liga vzhod, 1. krog: Kety Emmi Bistrica - Drava Dakinda Ptuj STRELCI: 1:0 Pečovnik (40.), 1:1 Pivko (42.), 1:2 Dobnik (56., z 11 m). DRAVA DAKINDA PTUJ: Denis Prapotnik, Nik Vrbnjak, Nik Žerjav, Marko Stojkovič (od 62. Lan Šket), Žiga Krušič, Žiga Dobnik, Rene Šabeder, Filip Janežič, Patrik Pivko, Valentin Vogrinec (od 41. Nejc Letnik), Tjaž Sedič. Trener: Aleš Jurčec. Liga U-15 vzhod, 1. krog: Aluminij - Šampion 6:0 (3:0); strelci: 1:0 Brodnjak(io.), 2:0 Vuko-vič (26.), 3:0 Pučnik (33.), 4:0 Vuko- vic (49.), 5:0 Šega (60.), 6:0 Pučnik (67.). Kety Emmi Bistrica - Drava Dakinda Ptuj 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Adan (71., ag.). Dekleta U-17: za začetek dosegla pol ducata golov S tekmo Primorje Ajdovščina - ŽNK bar Ranca Ptuj se je začela nova sezona v ligi deklet do 17. leta starosti. V ligi nastopajo še ekipe Krim RollJet, Cerklje, Pomurje Beltinci, Radomlje, Olimpija T.B. in MB Tabor. Primorje Ajdovščina - Bar Ranca Ptuj 0:6 (0:3) STRELKE: 0:1 Krajnc (24.), 0:2 Dolinar (30.), 0:3 Dolinar (38.), 0:4 Dolinar (51.), 0:5 Krajnc (56.), 0:6 Krajnc(75-). BAR RANCA PTUJ: Neža Forštna-rič, Anja Lončarič, Lana Lorbek, Lea Dolinar (od 61. Nuša Ciglar), Nuša Štumberger, Aneja Lorbek, Blažka Horvat (od 51. Kaja Belšak), Nika Krajnc, Neža Hrga, Lana Curman (od 56. Klara Kitak), Mojca Žagar. Trener: Uroš Šmigoc. To leto so se ptujski ekipi priključila štiri dekleta, in sicer Lea Dolinar, Lana Curman, Neža Hrga (vse letnice 2006) in Klara Kropec (2003), večina deklet iz lanske ekipe pa je istih. Na prvi tekmi v Ajdovščini je ptujska ekipa kljub velikemu številu odsotnih igralk (dopusti) suvereno zmagala. Med drugimi so navdušile tudi novinke, še posebej je izstopala Lea Dolinar, ki je na svoji prvi uradni tekmi v ligi deklet U17 NZS dosegla kar tri zadetke, prav tako se je treh zadetkov veselila tudi Nika Krajnc. V soboto, 24.8., ob 11.00 ptujska dekleta doma čaka derbi proti ekipi ŽNK Pomurje, zato ptujske nogo-metašice vabijo gledalce, da jih pridejo podpret na prvem domačem nastopu v sezoni. m Ekipa ŽNK Bar Ranca Ptuj, leuo je trener Uroš Šmigoc Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 7. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Domžale - Aluminij; OB 20.15: Olimpija - Mura; V NEDELJO OB 16.00: Triglav Kranj - Celje; OB 18.00: Rudar Velenje - CB24 Tabor Sežana; OB 20.10: Maribor - Bravo. 2. SNL PARI 5. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Nafta 1903 - Drava Dakinda Ptuj, Fužinar Vzajemci - Kalcer Radomlje, Jadran Dekani - Rogaška, Krka - Krško, Gorica - Roltek Dob, Brežice Terme Čatež - Koper, Beltinci Klima Tratnjek - Koroška Dravograd; V NEDELJO OB 17.00: Brda - Vitanest Bilje. 3. SNL vzhod PARI 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Korotan Prevalje - Dravinja, Veržej - Odranci, Kety Emmi Bistrica - Radgona, Zreče - Avto Rajh Ljutomer; V NEDELJO OB 10.30: Videm - Šampion; ob 17.00: Šmartno 1928 - Podvinci. SUPER LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Pragersko - Cirkulane, Hajdi-na - Bukovci, Zavrč - Markovci; V NEDELJO OB 17.00: Boč Poljčane - Apače, Stojnci - Gerečja vas. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Majšperk picerija Špajza -Rogoznica Slofin, Tržec - Podlehnik, Središče ob Dravi - Grajena Anpro; V NEDELJO OB 17.00: Ormož - Skorba. Prosta je Gorišnica. 1. mladinska liga 2. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v soboto ob 17.00) 1. kadetska liga 2. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v soboto ob 15.00) Liga U-15 vzhod 2. KROG: Maribor - Aluminij (v soboto ob 11.00=, Drava Dakinda Ptuj - A2S Celje (v nedeljo ob 11.00). Jadranje • Mednarodna regata na Ptuju Brodarsko društvo Ranca in Jadralna zveza Slovenije organizirata mednarodno jadralno regato za razrede optimist, laser 4.7, laser radial in laser standard. Regata bo v soboto in nedeljo, 24. in 25.8., potekala na Ptujskem jezeru, v soboto od 12. ure, v nedeljo pa od 10. ure naprej. Konjeniški šport • V Ljutomeru kvalifikacije za DP triletnih kasačev V sklopu kmetijsko-živilskega sejma AGRA (Gornja Radgona, 24.29. avgust) ljutomerski kasaški klub že tradicionalno prireja kasaške dirke, na katerih bo to nedeljo na hipodromu v Ljutomeru v osmih točkah sporeda nastopilo 67 kasačev iz vseh slovenskih klubov in društev. Osrednja dirka bo namenjena kvalifikacijam za državno prvenstvo triletnikov, ki bo 15. septembra v Ljutomeru. Na 2100 metrov dolgi stezi se bo pomerilo devet triletnih kasačev - štirje prihajajo iz domačega kluba, po en pa iz KD Krim, KD Slovenske gorice Lenart, KK Komenda, KK Stožice Ljubljana in KK Ljubljana. Zanimiva utegne biti tudi dirka dvoletnikov na 1600 metrov s šestimi nastopajočimi iz KK Ljutomer, kakor tudi nastop osmerice francoskih kobil s startom z vrvice na distanci od 2160-2200 metrov dolgi stezi. JM,NŠ petek • 23. avgusta 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Destrnik • 38. kmečki praznik in 8. kmečke igre Radi bi zaščitili domačo sorto lanu Na Destrniku kmečki praznik že po tradiciji slavijo dva dni, v bogatem programu pa se vedno za vsakogar najde kaj zanimivega, poučnega ali zabavnega. Foto: SD Čim hitreje je bilo treba pravilno sestaviti kmečki voz in vanj vpreči dva člana ekipe. Turistično društvo Destrnik je letošnji kmečki praznik pripravilo že 38., zadnjih osem let pa se mu v želji po pritegnitvi čim več mladih pridružujejo tudi kmečke igre. Na sobotnih kmečkih igrah pred gasilsko-turističnim domom so se ekipe pomerile v različnih spretnostih, ki so med gledalci sprožile salve smeha: tekmovalci so morali čim hitreje pravilno sestaviti kmečki voz in vanj vpreči dva člana ekipe, prenesti vodo na »štrkolah«, obuti v »batače«, prenesti krompir na loparjih, se z vrvico sprehoditi po notranji strani hlačnic in po kmečko »južnati«. Sodelovale so štiri ekipe, in sicer PGD Destrnik, vas Ločki Vrh, bar Vrban in Turistično društvo Destrnik, med katerimi se je najbolje odrezala ekipa bara Vrban. Nedelja je bila rezervirana za povorko starih kmečkih običajev, obrti in opravil, brez katerih nekoč življenje in delo na vasi ni bilo mogoče: na starih traktorjih so se tako predstavili pridelovalci in obdelovalci lanu ter predilci, žganjekuharji, obdelovalci lesa, izdelovalci košar, gasilci s starodavno opremo, povorki pa se je pridružil tudi voz z leseno cisterno za gnojevko, ki ji je z dvema vedroma »šise«, oprtanima čez rame, sledil hlapec. Da obiskovalci niso bili ne lačni ne žejni, so poskrbeli domači gostinci. »V društvu dajemo velik poudarek lanu, tako je tudi nastala ideja za projekt Od lanu do platna, s katerim smo preko ptujskega Lasa uspešno kandidirali na evropska sredstva. Tako vsako leto lan posejemo, požanjemo ter nato zmlatimo ali po domače 'zbintamo'. Da naša dediščina ne bo šla v pozabo, pa vsako leto prikažemo še delo s 'tukačem', trlico, kolovratom in s statvami. Našo sorto lanu želimo v prihodnje tudi zaščititi kot avtohtono,« je povedal predsednik društva Ivan Hauptman. Priznanja za naj pridelek in hišo Kot se za kmečki praznik spodobi, so na njem podelili priznanja za najbolj urejeno hišo. »Letos jih je komisija izbrala deset, in sicer v različnih kategorijah, od najbolj urejene zasebne hiše, poslovne stavbe ali zgolj balkona. Še naprej smo obdržali tudi izbiro naj pridelka. Čeprav je zanimanje za udeležbo na tekmovanju zadnja leta pešalo, smo v ocenjevanje tokrat prejeli veliko pridelkov in dali priznanja petim, in sicer za največji paradižnik, bučo, čebulo, česen in bučko.« Turistično društvo Destrnik ima pravzaprav dva rojstna dneva: prvič je bilo namreč ustanovljeno leta 1966, a je kasneje zamrlo, nato pa znova obujeno leta 1981, torej pred 38 leti, ko so organizirali tudi prvi kmečki praznik. Skoraj takoj so začeli tudi gradnjo svojih prostorov oziroma prizidka h gasilskemu domu, ki je bil dokončan v treh letih. Društvo, ki danes šteje 140 članov, pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine občine, med drugim aktivno zbira stare kmečke eksponate, ki stojijo v Škarjakovem muzeju. Senka Dreu Foto: SD V takih lesenih cisternah so nekoč vozili »šiso«. Lovrenc na Dravskem polju • Gasilci avgusta zelo aktivni Lovrenška nedelja V Lovrencu na Dravskem polju so drugo avgustovsko nedeljo proslavili farni praznik, god sv. Lovrenca, po katerem ima kraj tudi ime. Najprej so priredili tradicionalni curkomet, ki mu je sledila gasilska veselica s skupino Mladi gamsi. Poskrbeli so za zabavo vseh generacij obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših. Za otroke so postavili napihljiv grad in vrtiljake, organizirali so srečelov. V curko-metu, igri, v kateri žogo po igrišču sem in tja kotali vodni curek, se je pomerilo deset ekip. Tekmujeta po dve ekipi, ki s curkom vode iz gasilskega ročnika potiskata žogo proti nasprotnikovemu golu. Igro si je pred 25 leti zamislil sedanji kidri-čevski župan Anton Leskovar, sicer dolgoletni predsednik in poveljnik PGD Lovrenc na Dravskem polju. „Tekmovanja v curkometu se udeležujejo predvsem gasilske moške ekipe, pa tudi drugi, ki niso gasilci. Še posebej smo veseli, ko se za igro odločijo punce. Tekmovanje v curkometu prirejamo vsako leto ob lovrenškem prazniku v avgustu. Letos se je najboljše odrezala ekipa PGD Jablane, drugo mesto so zasedli fantje iz PGD Majšperk in tretje mesto Pokači Župečja vas," je povedal poveljnik PGD Lovrenc Uroš Leskovar. Gasilski veterani so nedavno tekmovali v Lovrencu na Dravskem polju. Ko tekmujejo 76-letm gasilci in gasilke Teden dni po curkometu so gasilci PGD Lovrenc priredili tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za Pokal Lovrenca, ki je tudi del pokalnega tekmovanja za pokal Gasilske zveze Slovenije. Zato se ga udeležujejo ekipe iz celotne Slovenije. Letos je tekmovalo 37 ekip, tekmovalci so se preizkusili v dveh disciplinah: vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. V moški konkurenci Curkomet je igra z žogo, vodo in gasilsko opremo. ; ■ ■ Foto: MZ se je pomerilo 27 in v ženski deset ekip. Iz spodnjepodravske regije so sodelovale ekipe gasilskih društev Gerečja vas, Hajdoše, Stoperce, Zlatoličje, Starošince, Lovrenc na Dravskem polju, Prepolje in Trnov-ci. Moška ekipa PGD Gerečja vas je bila tretja, njihovi sosedje iz Hajdoš četrti. Tudi stoperška ekipa se je s šestim mestom dobro odrezala. Še zanimivost. Povprečna starost tekmovalcev na gasilskih veteranskih tekmovanjih je okoli 70 let. Najstarejši ekipi v moški in ženski konkurenci na tekmovanju v Lovrencu sta imeli povprečno starost članov čez 76 let. „Najmlajši" ekipi sta dosegli povprečno starost 62 let med ženskami in blizu 64 med moškimi. Kljub starosti so vaje izpeljali profesionalno. „Starejši gasilci se za tovrstna tekmovanja pripravljajo skozi vse leto in dosegajo izvrstne rezultate," je poudaril poveljnik PGD Lovrenc na Dravskem polju Uroš Leskovar, ki je bil tudi vodja tekmovanja veteranskih desetin. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Kdo drži»pokonci« društvo Šola zdravja Ko je redna vadba tudi prijetno druženje Marija Gabronje ena izmed zanesenjakinj društva Šola zdravja, ki že osem let vodi ptujsko skupino Ljudski vrt. Pravi, daje to bila prva skupina v tem okolišu; od tu naprej so se nato širili in ustanavljali nove skupine. Trenutno v okviru podružnice »Ptuj in okolica« deluje 18 skupin s približno 350 člani. »Interes za vadbo in druženje obstaja, a je včasih težko najti pravega človeka, ki je dovolj pogumen in zagnan, da ustanovitev in vodenje nove skupine začne. Društvo v teh primerih nudi vso pomoč in podporo. Pomembna se mi zdi tudi podpora od zunaj, npr. občine, ki s svojim prispevkom potrdi pravilnost odločitve in s tem da projektu veljavo,« je povedala Marija Gabron. Pri izvedbi vseslovenskega srečanja skupin v letih 2012 in 2013 je MO Ptuj pomagala s prevozi in nakupom majic, pa tudi z nudenjem brezplačnih prostorov za delavnice. Marija meni, da so v svojem okolju prepoznavni, a ne spijo na lovorikah, temveč se vedno trudijo za več. »Vsakodnevno vadbo sku- šamo popestriti z dodatnimi dejavnostmi: z organizacijo novoletnega srečanja in obletnic skupine, s praznovanji rojstnih dni, skupnimi vadbami s sosednimi skupinami, pohodi ...« Za konec Marija pravi: »Menim, da bomo morali tudi v okviru Foto: MG društva skrbeti za medsebojna srečanja, da ne bi ostali le v okvirju svojih lokalnih skupin. Mnogi člani in članice pravijo, da je jutranja vadba zelo pomembna, a jim Šola zdravja zaradi novih znanstev in druženja pomeni še nekaj več!« Mirni Šegina Društvo Šola zdravja ima za cilj spodbujanje prebivalstva Slovenije k redni telesni dejavnosti, to je gibanju na svežem zraku vsaj 30 minut na dan. Po desetletnem delovanju ima danes 4200 članov, ki izvajajo telesne vaje po metodi 1000 gibov. Vizija in cilj društva je pripeljati redno telesno telovadbo v vsak kraj, vas, naselje in občino po Sloveniji. V MO Ptuj so štiri, v občini Hajdina pet,v občini Kidričevo tri, v občini Markovci dve skupini, po ena skupina pa deluje v Vidmu (Sela), v Ormožu (Knjiga) in v Ljutomeru. Večina je ženskih članic do 65 let, ostale so starejše. Moških članov je 10 %. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. avgusta 2019 ZNAMKA LETNIK CENA« ; OPR. BARVA CHEVROLET SPARK 1.0 LS PLUS 2013 5.290,00 LE25555KM,ZEL0LEP BELA DACIASANDER0STEPWAY0.9 2014 7.990,00 LE43679KM,ODLIČNA MODRA KOV. FORD B-MAX 1.0 ECOB. TREND 2013 9.790,00 LE53503km, 1.LASTSK RDEČA FORD C-MAX 1.0EC0B.TREND EDIT. 2015 12.990,00 M6,SLO,MENJAVA,TRAJNIK RDEČA FORD FIESTA 1.25 STYLE 5 V 2017 9.890,00 ODLIČNA, MENJAVAJRAJNIK BELA FORD FOCUS 1.6TDCI TREND KAR,. 2014 8.280,00 LEP,MENJAVA,TRAJNIK BELA FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2014 14.990,00 SLO, MENJAVA, LEASING SREBRNA KOV. FORD TRANSIT CUSTOM 9 SED. 2018 27.390,00 ODLIČEN,MENJAVA,SLO BELA HYUNDIELANTRA 1.6MPI LIFE 2012 8.480,00 ODLIČENA,MENJAVA,TRAJN. SV. MODRA KOV. OPEL CORSA 1.3 CDTI DRIVE 2016 8.690,00 LEPA,MENJAVAJRAJNIK SIVA KOV. PEUGEOT 307 1.6 16V, 5 VRAT 2006 3.690,00 P0TR.SK,LEP,MENJAVA ORANŽNA KOV. RENAULT CLI01.2 5 VRAT 2010 4.990,00 ODLIČEN,MENJAVA,SLO SREBRNA KOV. RENAULT MODUS 1.216V YAHOO 2012 6.490,00 ODLIČEN,REDNOSERVIS. BELA SEAT IBIZA STYLE COPA 1.2TSI 2011 5.990,00 SLO,MENJAVAJRAJNIK ČRNA SKODA FABIA ACTIVE 1.2 2013 6.990,00 LE31184KM, ODLIČNA RDEČA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! M@W@B KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenj| Oprema Barva OPEL MERIVA 1.4TURB0 ENJOY 2013 8.200,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA PEUGEOT 807 2.2 HDI SR 2004 2.600,00 € REDNO SERV. KOV. SREBRNA MINI COOPER 1.6 2007 4.990,00 € SERV. KNJIGA RDEČA KIA PROCEED 1.4 CRDIU(FUN+ 2013 7.590,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA SEAT ALHAMBRA1.9 TDISIGNO SIETE 2003 3.190,00 € REDNO SERV. KOV. ČRNA PEUGEOT 2071.6 GTTURBO 2007 3.590,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA TOYOTA AURIS 1.3 WT-I TERRA 2010 5.390,00 € SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA RENAULT MEGANE 1.616VGT DYNAMIQUE PLUS 2007 3.200,00 € PRVI LAST. KOV. SIVA TOYOTA AVENSIS 2.2. WAGON 2009 7.250,00 C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT LAGUNA 2.0 DCIGT PRIVILEGE 2009 3.500,00 € REDNO SERV. KOV. ČRNA PEUGEOT 2061.6 16VCC QUIKSILVER 2005 2.390,00 € REDNO SERV. KOV. SREBRNA ŠKODA RAPID 1.2 TSI ACTIVE 2013 6.990,00 € PRVI LAST. KOV. MODRA OPEL ASTRA 1.416V ENJOY 2008 3.900,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA KIA PROCEED 1.4 CWTLX EDITION 2013 7.890,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA DACIA SANDER01.216V LIFE SPECIAL EDITION 2014 5.700,00 € SERV. KNJIGA BELA RENAULT SCENIC 1.616V PRIVILEGE SKY 2006 3.290,00 € REDNO SERV. KOV. ZLATA CITROEN C-ELYSEE 1.6 HDI EXCLUSIVE 2014 6.200,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.416V ENJOY KARAVAN 2005 2.500,00 C PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT 3081.6 CONFORT PACK 2011 5.150,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA OPEL MERIVA 1.6 ENJOY 2005 3.250,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Program TV Ptuj 24. IN 25. AVGUST 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 50. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2019, posnetek 1. dela finalne prireditve NZG Ptuj 2019 pred Mestno občino Ptuj, 32 največjih festivalskih uspešnic v izvedbi originalnih ansamblov, uspešnice iz obdobja od leta 1969 do leta 2018, županja MO Ptuj Nuška Gajšek častna pokroviteljica 50. festivala NZG Ptuj 2019, tridnevno festivalsko dogajanje si je ogledalo preko 5000 ljubiteljev narodno-zabavne glasbe, izbrana naj viža petdesetih let ptujskega festivala, zmagovalci velikega finala 50. festivala so člani ansambla Fantje z vseh vetrov s pesmijo Te domače viže. Ptujski festival je največji promotor slovenske naro-dno-zabavne glasbe, posnetek 50. festivala NZG Ptuj 2019 v realizaciji Videoprodukcije Tinček Ivanuša. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Korenjak Diesel Turbo Servis DIAGNOSTIKA IN POPRAVILO DIESEL VOZIL, KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV SERVIS IN PRODAJA DIESEL VBRIZGALNIH SISTEMOV DIESELTLAČILKA VBRIZGALNA ŠOBA TURBO POLNILNIK Diesel Turbo Servis DTS Korenjak d.o.o. Cesta 8. avgusta 8 A 2250 Ptuj Tel: 00386 2 780 1146 GSM: 00386 41 248 863 info@dts-korenjak.si www.dts-korenjak.si Delovni čas: pon.- pet. od 8.00 do 16.00 SP 00:00 Video strani 08:00 80 Let PGD Grabšinski breg 09:00 Utrip iz Ormoža 10-15 Polka in Majolka 11:20 Ujemi sanje 13 ¡OO Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 25- praznik Občine Juršinci PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 20:00 Oddaja iz občine Gorignfca 21:30 Astro — v živo 00; 00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Markovci 09:10 Ptujska kronika 09:30 Gol Avt 10:00 25. praznik Občine Juršinci 12:00 Video Strani 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka 23:30 Video strani 23:00 Video strani program V ¿IVO tudi preko spleta: WWW.5iptV.Si 00:00 Video strani 08:00 Otroški program 09:00 Komedija« Za oknom« v Dražendh 11:00 Postavitev klopotca v Dravcih 13:00 Uikarski praznik v Dornavi 15:00 Oddaja iz občino Gorisnica 17:00 Kmečke igre na Destrniku 16:30 25- praznik: Občine luršind 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 33; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 Ë27 340 00:00 Video strani 08:00 Praznik K5 Sela 10:00 Ptujska kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Postavitev klopotca v Dravcih 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:00 Video strani 50. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2019« je za nami. Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohvalah, ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, daje festival uspel. Zavedamo se, da je k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Posnetke 50. festivala NZG Ptuj 2019 si lahko ogledate na 1. programu TV Slovenija: • 1. del - v petek, 23. avgusta, ob 20.00 • 2. del - v petek, 30. avgusta, ob 20.00 • 3. del - v petek, 6. septembra, ob 20.00 Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali mariana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. TEDNIK ■V w PISANA ■ ZABAVNA ■ AKT Uit NA PETEK 23. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:25 Cista umetnost - avgust, pon. 8:45 Kuhinjica. pon. 9:1QSekvencap pon. 9:25 Pogled nazaj, pon. 9:45 Glasba za vse, pon. 10:15 Dara: Feri Lainsček, pon. 11:15 PNK: Aleksandra Nesteravič, pon. 1Ptujska kronika, pon. 12:25 Festival NZG 2018,1. dei 13:40 Sportfno}: Radovan Acimovic. pon. 14:25 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:05 Glasba, pesem zdruzuje, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 140. Glasbene šole, pon. 21:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Dogodki iz preteklosti, pon. 00:55 Videostrani SOBOTA 24. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Risanke, pon. 9:00Glasba za vse, pon. 9:30 Pogled nazaj, pon. 9:50 Festival NZG 2018, 1. del, pon. 11:05 Sekvenca, pon. 11:20 Cista umetnost - avgust, pon, 11:40 Festivaf Arsana, pon. 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal, pon. 12:40 Operna noč na Panorami, pon. 14:40 Videostrani 17:30 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Selcvenca 18:40 Glasba za vse 19:10 Gfasbena osmica (slo.}, pon, 19:40 Okus Rosama, pon. 20:00 Ptegled tedna, pon. 20:30 Skozi trpljenje v svobodo, pon. 21:15 Vodni zakladi Bele Krajine, pon. 21:50 Dok. film o dr. Lj udevitu Pivku, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Izgubljen, da najden, pon. NEDELJA25. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pregled tedna, pon, 8:25 Varuhi vesolja, pon. 9:305ekveiicaJ pon. 9:45 Pogled nazaj, pon. 10:05 Cista umetnost - avgust, pon. 10:25 Glasba za vse, pon. 10:55 Tabu, pon. 11:55 OglasT 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 Poitil, pon 12:40 Chariše Chaplin, pon. 13:40 Gostilna »Pr Francet« 14:40 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:20 Povabilo na kavo: Vojko Belšak, pon. 20:00 Preqled tedna, pon. 20:30 Fesfival NZG 2013, 1. del, pon. 21:45 Potovanje na luno, pon. 22:00 F^tujska kronika, pon. 22:25 Dora: Andrej Karali 23:45 Videostrani PONEDELJEK 26. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Portal, pon. 8:35 Dora: Andrej Karali, pon. 9:35 Cista umetnost - avgust, pon. 9i55 Glasba is vse, pon. 10:25 Kuhinjica, pon. 11:15 Pogled nazaj, pon. 11:30 Sekvenca, pon. 11:45 Festival Arsana, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 Darfur: Vojna za vodo, pon. 14:00 Charlie Chaplin, pon. 14:35 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 1B:25 Glasbena osmica [sloj, pon. 18:55 Cista umetnost - avgust, pon. 19:15 PNK: Aleksar>dra Nesteravič, pori. 20:00 Pregled tedna pon. 20:30 Kirentova syatba, pon. 21:45 Zapuščina Štefke Gobe I 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Javne službe Ptuj, pon. 23:55 Videostrani , pon. >sn d petek • 23. avgusta 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm, zložena na paleti. Možnost dostave; Štajerska in okolica. Tel. 041 893 305. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KAMNOSESTVO Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo!? Ugodne cene in obročno plačevanje z Dinersom. Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na RancI) www.kamnosestvo-kolarlc.sl KMETIJSTVO OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PRODAMO - hišo na Ptuju, letnik 1979, 130 m2, parcela 672 m2 - lepa, mirna lokacija. Cena: 114.000 EUR ^ Kontakt: 041/684 075 ^ SHjžHA* ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Ubaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. vd-wv VsoJivViAût m SVEŽE MESO (svinjina, mlada govedina, teletina) -- MESNI PRIPRAVKI (žar, pečenice, krvavice) MESNI IZDELKI (sušeni, poltrajni) NAREZKI in DEGUSTACIJE (topli ali hladni) H BUČNO OLJE I LOKALNI PRODUKTI DRUGIH KMETIJ I i SVINJSKE POLOVICE 1 ■ < ZAKOL IN RAZKOS miezman ^isi t Pohorje Vikend akcij a preprodaje srfarsM vôiovhic M seiôho 2011/20 Več na www.uisitpohorje.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAJAJO nesnice vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM 1000 kg mešanega grozdja in 200-, 300- in 500-litrski hrastov sod za belo vino. Tel. 040 653 185. PRODAM 500 litrov belega vina po 1,20 € za liter. Tel. 041 942 768. PRODAM do 1500 litrov laškega rizlinga, polsuhi z analizo in nagrajen z zlato medaljo. Tel. 041 965 821. PRODAM trgatev laškega rizlinga, okrog 3000 kg. Tel. 041 965 821. NESNICE, rjave, v 19. tednu, v začetku nesnosti, prodajajo, možnost tudi dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PRODAM dva inox soda, 300 l, s poglobljenim dnom in tremi pipami. Tel. 041 946 178, med 15. in 21. uro. PRODAM kmetijo z vsemi pripadajočimi objekti v občini Trnovska vas v velikosti 60 500 m2 (2,5 ha gozda, ostalo travi-nje). Cena ugodna - 70 000 €. Info: 031 592 049. PRODAM odojke, mesnate pasme, od 20 do 35 kg. Tel. 051 423 260. NEPREMIČNINA PRODAMO stanovanje, 44 m2, na Ptuju v Ciril-Metodovem drevoredu. Inf. na tel. 051 393 263. ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo za redno delovno razmerje ku-harja-picopeka. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Mitja Oblak MORAVCI 127A Zato bi se ob tej priložnosti zahvalili vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Besede zahvale so namenjene vsem, ki ste darovali prispevke v dobrot otrok, sveče, cvetje in za svete maše. Hvala za vse čutne izraze sožalja. Zahvala g. župniku, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, gospe Silvi za čustven govor ob odprtem grobu, podjetju Aura za lepo organiziran pogreb, PGD Koračice za spremstvo na pogrebu, ZUDU Dornava, Wienerberger Ormož, Arriva Maribor in Ptuj za vso pomoč in cvetje. Vsi njegovi najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Franc Jus IZ STANOŠINE 39 23. avgusta mineva 20 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, ati in dedek. Žalujoči: vsi njegovi RAZNO OSAMLJEN moški brez obveznosti bi rad spoznal prijateljico nad 50 let za resno zvezo. Tel. 051 761 440. IŠČEM izvajalca za fasado. Plačilo kompenzacija za avtomobil. Tel. 040 300 555. PRODAMO hidravlično prešo, 1200 l, Vilmes, ter nerjaveč sod Dometal, 1050 l, 2 kosa. Tel. 041 973 341. POLNA IDEJ MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.segula@radiiHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marfana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d I i b.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo V športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju se je v torek, 11. junija 2019, z izbiro najboljših končala peta sezona projekta. Dober obisk in izjemno vzdušje sta poskrbela, da je finalna prireditev odlično uspela. Skupaj smo ustvarili še eno uspešno zgodbo projekta, ki se v slovenskem prostoru vse bolj širi. Vabimo vas k ogledu posnetka finalne prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo predvajan na TV Slovenija 2: 2. del v nedeljo, 25. 8., ob 15. uri. Prijetno spremljanje posnetka vam želi družba Radio-Tednik Ptuj, ki se že pripravlja na izvedbo naslednje, šeste sezone. LRADIOPTUJ Štajerski TEDNIK www.radio-ptuj.siwww.tednik.si 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 23. avgusta 2019