ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE c URADNI LIST ZVEZEK II Št. 14 - 21. maja 1949 Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika britsko - ameriških sil, S. T. O. La Editorial« Libraria S. A., Triesfe - 1949 ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje Ukaz št. 102 IZGRADNJA INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH — DAVČNE UGODNOSTI IN DRUGI PREDPISI Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno pospeševati razvoj industrije na področju, ki se bo imenovalo industrijsko pristanišče v Zavijali, priznati davčne ugodnosti in ukreniti potrebno za razlastitev zemljiš č na tem podro čju, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato, jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i USTANOVITEV INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH S tem se ustanovi industrijsko pristanište v mejah, zarisanih v načrtu priloga'A, priloženem k temu ukazu. Kopije načrta priloga A bodo položene pri občinskem uradu v Trstu,, pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvu in pri civilnem tehničnem uradu, kjer bodo vsakomur na razpolago za vpogled. ČLEN II DAVČNE UGODNOSTI Odstavek 1. — S tem se priznajo davčne ugodnosti po čl. 7. 8, 9, 12, 13 in 14 zakona št. 351 z dne 8. julija 1904 tistim tehnično opremljenim industrijskim podjetjem, ki bodo zgrajena, razširjena, na novo ustvarjena ali preurejena na področju industrijskega pristanišča v Žavljah, in to za dobo do 31. decembra 1958, Davčne ugodnosti po čl. 11 prej navedenega zakona se priznajo samo novim tehnično opremljenim industrijskim podjetjem. Odstavek 2. — Od davka na poslovni promet (I.G.E.) se za čas do 31. decembra 1958 izvezomajo : a) ves materijal, ki se uporabi ¿a gradnjo, spremembo ali razširitev industrijskih naprav na področju industrijskega pristanišča v Žavljah ; b) vsi stroji, namenjeni za trajno instalacijo v industrijskih napravah, omenjenih pod a). Odstavek 3. ■— Registrski davek in zemljiškoknjižna vpisana taksa od prvega prenosa nepremičnin na področju industrijskega pristanišča v Žavljah (bodisi na podlagi razlastitve ali kupoprodaje) zaradi ustanovitve novih industrij se za čaš do 31. decembra 1948 s tem določi na petsto lir vsaka. ÖLEN III RAZLASTITVE Razlastitev zgradb, zemljišč in druge zasebne lastnine, potrebne za razvoj industrijskega pristanišča v Žavljah se mora izvršiti v skladu s predpisi zakcna št. 2359 z dne 25. junija 1865 s kasnejšimi spremembami, vendar so pri tem izključena popravila ali zvišana vrednost nepremičnin itd., ki so ali bodo nastala vsled del, ki jih je izvršil oddelek za javne naprave (prej oddelek za javna dela) ali ki so bila izvršena na podlagi njegovih navodil. ÖLEN IV USTANOVA ZA KOORDINACIJO RAZVOJA INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V TRSTU Koordinacija in uprava industrijskega pristanišča v Žavljah v mejah, zarisanih v načrtu priloga A, se ima poveriti javni ustanovi, ki bo ustanovljena in organizirana s kasnejšim ukazom Zavezniške vojaške uprave britsko-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja. ČLEN V VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 12. maja 1949. RIDGELY GAITHER brigadni general ameriške vojske Ref.: LDIAj49l54 generalni ravnatelj zaeivilne zadeve Ukaz št. 103 PROGLASITEV GRADNJE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH ZA 0BČEK0RISTN0 Ker sodim, da so dela za izgradnjo industrjskega pristanišča v Žavljah po narisu priloga „A“. k ukazu St. 102 z dne 12. maja 1949 v občo korist nujno potrebna, zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i S tem se izreče, da so dela za izgradnjo industrijskega pristanišča v Žavljah po narisu priloga „A“ k ukazu št. 102 z dne 12 maja 1949 v občo korist nujno potrebna. Člen ii Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 12. maja 1949. Ref.; LD/AI49I55 RIDGELY GAITHER brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 104 USTANOVA ZA IZGRADNJO INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH Ker določa ukaz št. 102 z dne 12. maja 1949, da naj skrbi za ureditev, izgradnjo in upravo industrijskega pristanišča v Žavljah javna korporacija, ki jo ustanovi Zavezniška vojaška uprava Svobodnega triaškega ozemlja, in je potrebno ustanoviti to javno korporacijo, zato, jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i USTANOVITEV KORPORACIJE ZA IZGRADNJO INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH Od,stavek 1. — S tem se ustanovi javna korporacija pod imenom „Ustanova industrijskega pristanišča v Žavljah“ (Ente del Porto Industriale di Zaule), tu dalje kratko označena kot „ustanova“, z imenom, da razvije, uredi in upravlja industrijsko pristanišče v Žavljah. Ustanova bo trajala 20 let od dneva tega .ukaza. Odstavek 2. — Sedež ustanove jo v Trstu. Člen ii PRAVICE IN DOLŽNOSTI USTANOVE Odstavek 1. — Naloga ustanove je, da razvije, uredi, vodi in upravlja industrijsko pristanišče v Žavljah s tem, da pospešuje, namešča ali ustvarja tehnično opremljene industrijske naprave na področju industrijskega pristanišča v Žavljah. Odstavek 2. — V izvrševanju nalog, omenjenih v odstavku 1 tega člena, ima ustanova pravico : a) da razlašča zemljišča, zgradbe in drugo imovino na področju industrijskega pristanišča v Žavljah tako zase kakor za industrijske interesen te^; b) da kupuje ali pridobiva zemljišča, zgradbe in drugo imovino v svojem imenu ali v imenu industrijskih interesentov, kadar sodi, da razlastitev ni na mestu ; c) da ukrene vse potrebno, da doseže koncesije v uporabo glede erarnih zemljišč, ki so potrebna za zgradnjo industrijskega pristanišča v Žavljah ; d) da prodaje ali daje v najem zemljišča, zgradbe in drugo imovino industrijskim in drugim interesentom, vštevši primerne ukrepe za koncesijo v uporabo erarnih zemljišč ; e) da pripravlja projekte, proračune in načrte za ureditev in nadzorstvo razvoja industrijskega pristanišča v Žavljah ; f) da pospešuje in razvija to področje v zvezi s krajevnimi ali državnimi oblastmi s tem, da gradi pomole s shrambami, cestami, odvodnimi kanali in da instalira naprave za ejektrično silo, plin in vodo ; g) da skrbi v zvezi z železniško upravo za vse potrebne železniške zveze za industrijsko pristanišče v Žavljah, vštevši zvezo tega pristanišča z železniškimi postajami in s tržaško prosto luko in v ta namen sklepa dogovore z železniško upravo ; h) da sklepa dogovore ali pogodbe z javnimi skladišči „Magazzini Generali“ za uporabo njihovih naprav, pristaniške železnice in drugih ugodnosti, vštevši osebje javnih skladišč, v kolikor je na razpolago ; i) da pobira pristojbine ali najemnine za dane usluge vštevši pomolske pristojbine itd., tako od industrijskih koristnikov ali od plovnih podjetji ; j) da sprejema in rešuje prošnje industrij cev in drugih interesentov za prepustitev zemljišča na podiočju industrijskega pristanišča v Žavljah bodisi za nakup ali najem, v skladu z regulacijskim načrtom ; k) da upravlja in vrdržuje premično in nepremično imovino, ki jo pridobi v posledici razvoja idustrijskega prištanišča v Žavljah in vodi o tem pravilno knjigovodstvo ; l) da sklepa trgovske, industrijske, bančne ali finančne pogodbe, ki so potrebne, da doseže svoj namen ; m) da vsakega pod leta v naprej predloži proračun izdatkov in dohodkov Zavezniški vojaški upravi v odobritev, in n) da v obče stori vse, kar je potrebno za učinkovito izkoriščanje, razvoj in upravo industrijskega pristanišča v Žavljah ter ustanavlja po ptrebi odbore v ta namen. Odstavek 3. — Pri prodaji ali najemodaji razlaščenih, pridobljenih ali kupljenih zemljišč, zgradb, druge imovine itd. industrijskim referentom se mora dati prednost tistim interesentom, ki dokažejo, da so bolje opremljeni za industrijsko izkoriščanje področja industrijskega pristanišča v Žavljah. Prodajna cena ali najemnina zemljišč, ki se predajajo zasebnim podjetjem v industrijske namene, se mora določiti na podlagi posebne kategorizacije po položaju dotičnih zemljišč, pri čemur se mora upoštevati večja ugodnost ali primernost dovoza in odvoza, obstoječe naprave kakor tiri itd. ter značaj in vrsta industrij, ki naj se ustanovijo. Kupne cene in najemnine se morajo računati tako, da skupni izkupiček posameznih zemljišč krije celotne izdatke do dneva dotične pogodbe za izgradnjo stavbišč, naprav, ki se dajo na razpolago vštevši stroške za dovozne ceste, polaganje od vodnih kanalov, plina elektrike, tirov itd., in druge potrebne izdatke, vštevši a) obresti v višini 3% na leto od zneskov, ki jih je ustanova v ta namen izdala ali investirala, in b) primerni del za kritje splošnih upravnih izdatkov. UPRAVA USTANOVE Odstavek 1. — Ustanovo upravljajo: a) predsednik, ki ga imenuje Zavezniška vojaška uprava b) upravni odbor, predviden v odstavku 2 tega člena c) ravnatelj in tajnik, ki ju imenuje upravni odbor z odobritvijo Zavezniške vojaške uprave. Odstavek 2. — Za člane upravnega odbora se morajo izbrati : a) trije predstavniki ravnateljstva za finance in gosjDodarstvo Zavezniške vojaške uprave b) en predstavnik conskega predsednika c) en predstavnik finančnega intendata d) en predstavnik upravnika urada za javna dela c) en predstavnik železniške uprave j) en predstavnik pristaniškega poveljnika g) en predstavnik občine Trst h) en predstavnik trgovske zbornice i) en predstavnik javnih skladišč (Magazzini Generali) j) en predstavnik združenja industrijcev k) en predstavnik brodolastnikov l) en predstavnik delavskih organizacij. •m Te Slane odbora predlagajo dotične korporacije ter jih imenuje Zavezniška vojaška uprava. Njihova funkcija traja dve leti in se smejo znova imenovati. Prvi upravni odbor ostane v funkciji od imenovanja do 31. decembra 1950. Upravni odbor imenuje izmed svojih članov podpredsednika. Odstavek 3. — Zavezniška vojaška uprava sme kadarkoli razrešiti predsednika, katerega koli člana upravnega odbora ali ravnatelja, imenovati novega predsednika in ravnatelja in pezvati korporacije, omenjene v odstavku 2 tega člena, da predlagajo ali imenujejo nove predstavnike. ČLEN IV POGOJI ZA MESTO PREDSEDNIKA IN ČLANOV Odstavek 1. — Predsednik in vsi člani upravnega odbora razen treh zastopnikov Zavezniške vojaške uprave morajo imeti svoje stalno bivališče na področju britsko-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja ; Odstavek 2. — Predsednik ali člani upravnega odbora ne smejo : a) prejemati plače od ustanove b) nastopati, kot razsodniki ali nadzorniki v spornih pravnih primerih, kjer je ustanova udeležena ali interesirana c) biti udeleženi kot zasebniki neposredno ali posredno pri pogodbah, poslih ali napravah, kjer je ustanova zainteresirana. NALOGE PREDSEDNIKA Predsednik načeluje upravi in mu je podrejeno vse osebje. Predsednik ostane v funkciji dve leti in se sme znova imenovati. Njegova naloga je, da : a) sklicuje seje upravnega- odbora in jim predseduje ; b) pravno predstavlja ustanovo in podpisuje vse listine, ki se tičejo pravnih in finančnih ukrepov ; c) skrbi za izvršitev vseh sklepov, sprejetih na sejah upravnega odbora; d) vzdržuje zvezo z Zavezniško vojaško upravo in posreduje pri sporočanju vseh navodil Zavezniške vojaške uprave upravnemu odboru. ČLEN VI SEJE UPRAVNEGA ODBORA Odstavek 1. — a) Upravni odbor se mora sestati k prvi seji v 21 dneh od dneva, ko se objavi ta ukaz. b) Po prvi seji se morajo vršiti seje upravnega odbora vsaka dva mesca. c) Predsednik sme vsak čas sklicati izredno sejo na lastno pobudo ali na zahtevo spodaj omenjenih preglednikov računov ali na zahtevo najmanj štirih članov upravnega odbora. Odstavek 2. — Vabila na izredno sejo se morajo poslati priporočeno najmanj 8 dni pred dnevom seje ter morajo vsebovati točke dnevnega reda seje. Odstavek 3. — Sklepa se z večino glasov t.j. sklepe mora sprejeti polovica članov upravnega odbora in eden več. O predmetih, ki niso na dnevnem redu, se ne sme sklepati, če s tem ne soglašajo vsi navzoči člani. Odstavek 4. — Sklepi upravnega odbora so veljavni ko jih odobri Zavezniška vojaška uprava ; v ta namen mora predsednik ali ravnatelj v 10 dneh po seji poslati prepis sklepov Zavezniški vojaški upravi. ČLEN VII PREGLEDNIKI RAČUNOV Odstavek 1. — a) Zavezniška vojaška uprava, imenuje dva preglednika finančne uprave, da nadzorujeta in poročata o pravilnosti in točnosti računovodstva ter utemeljenosti izdatkov in bilance. b) Preglednika računov dajeta nasvete o knjigovodstvu ustanove, tako da bodo razvidni prejemki in izdatki na glavnici in tekočih dogodkih. c) Preglednika računov smeta pregledati vse listine, sezname in račune ustanove in smeta pritegniti ravnatelja in upravno osebje ustanove za vse posle, ki so potrebni za izvršitev njune naloge. d) Preglednika računov smeta odkloniti odobritev predloženih računov, pri čemer morata navesti svoje razloge in jih predložiti Zavezniški vojaški upravi v 10 dneh, ko sta jih odklonila odobriti. e) Preglednika računov smeta skupaj ali vsak za sebe iz važnih razlogov zahtevati sklicanje izredne seje upravnega odbora. Odstavek 2. ■— Preglednikoma računov se mora plačati nagrada, ki jo določi upravni odbor. ČLEN VIII SODELOVANJE S CIVILNIM TEHNIČNIM URADOM Ustanova mora po dogovoru z oddelkom za javne naprave (uradom za javna dela) potom civilnega tehničnega urada poskrbeti za to, da se izvršijo vsa dela, ki so potrebna za razvoj industrijskega pristanišča v Žavljah na način in v času, ko ima to za potrebno in primerno. ČLEN IX FINANČNI PREDPISI Odstavek 1. ■— Prvo finančno razdobje traja do 30. junija 1950. Naslednja finančna leta tečejo od 1. julija vsakega leta do 30. junija naslednjega leta. Odstavek 2. — Ustanova mora pripraviti in predlagati polletne proračune preračunanih izdatkov in dohodkov za prihodnjih šest mescev Zavezniški vojaški upravi v odobritev ali primerno spremembo. Prvi proračun' se mora predložiti najkasneje 1. novembra 1949, nato pa najkasneje 1. maja in 1. novembra vsako leto. Odstavek 3. — Od dneva tega ukaza dalje bo ustanova krila vse izdatke za dela na področju industrijskega pristanišča v Žavljah iz sredstev, ki jih stavi na razpolago Zavezniška vojaška uprava ; ustanova bo pobirala in vodila račune o vseh dohodkih od industrijskega pristanišča v Žavljah. Odstavek 4. ■— Sredstva, ki jih predujmi Zavezniška vojaška uprava, se morajo povrniti, ko bo ustanova v stanju to storiti iz donosa prodaj ali najemodaje ali drugih dohodkov. Odstavek 5. — Sredstva, ki jih stavi na razpolago Zavezniška vojaška uprava, se morajo voditi na posebnem računu in posebej izkazati v bilanci. Odstavek 6. — Ustanoviti se mora rezervni sklad, kateremu se mora vpisati v dobro 1/10 čistih prejemkov in 1/10 vseh vsot, ki jih prejme ustanova iz prodaje imovine ali dodelitve stavbišč. Odstavek 7. — Od zneskov, ki jih predujmi Zavezniška vojaška uprava, tečejo 2%ne obresti letno od dneva predujma do vrnitve. Odstavek 8. -— Dokler traja ustanova, sme uporabljati vsa zemljišča, zgradbe, naprave in stroje, ki so last države, brez vsakih dajatev in prosto davka od zgradb. Odstavek 9. — Ustanova ne sme sklepati pogodb ali prevzemati obveznosti preko dobe svojega trajanja brez dovoljenja Zavezniške vojaške uprave. Odstavek 10. — Ustanova mora po dogovoru z Zavezniško vojaško upravo (oddelki za finance, za notranje zadeve in za javno varnost), s posebnim dogovorom poskrbeti za nadzorno in varstveno službo na področju industrijskega pristanišča v Žavljah, v kolikor in kadar bo to postalo potrebno. t Odstavek 11. — Ustanova mora ustanoviti računovodski urad in uvesti sistematično knjigovodstvo za svoje prejemke in izdatke, za pripravo bilance in za pripravo proračunov. Člen n PREDPISI 0 UPRAVI Odstavek 1. — Upravni odbor mora na svoji prvi seji ukreniti vse potrebno, da se sestavijo pravilniki o njegovem poslovanju, tako za seje, zapisnike, knjigovodstvo, najemanju in odpuščanju osebja, ki je potrebno za upravo. Odstavek 2. — I)a bi se odvisni stroški omejili na najmanjšo mero. se pooblašča ustanova, da se dogovori z javnimi skladišči „Magazzini Generali“ o uporabi njihovih strokovnjakov itd. ČLEN XI SPLOŠNI PREDPISI Uradne listine ustanove se smejo objaviti po prostem prevdarku upravnega odbora v Uradnem listu. O listinah, ki naj se objavijo, in o načinu objave je upravni odbor pooblaščen sklepati po lastnem prevdarku. Plačilne naloge morata podpisati predsednik in ravnatelj ustanove. Predsednik sme prenesti na ravnatelja pravico, da v imenu ustanove podpisuje plačilne naloge, ki se tičejo posebnih izdatkov ali panog službe. ČLEN XII LIKVIDACIJA USTANOVE Odstavek 1. — Zavezniška vojaška uprava sme ustanovo iz tehtnih razlogov vsak čas razpustiti in likividirati. Odstavek 2. — Ko poteče doba trajanja ustanove, se mora postaviti likvidator, da ustanovo likvidira, razen če bodo izdani drugačni predpisi o nadaljnem trajanju ustanove. Presežek’ aktivne imovine nad obveznostmi ustanove gre v prid državi. Člen xiii VELJAVNOST UKAZA Za ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 12. maja 1949. RIDGELY GAITHER brigadni general ameriške vojske Ref.; LDIA/49136 generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 105 \ SPREGLED DRŽAVNEGA IZPITA USPOSOBLJENOSTI ZA IZVRŠEVANJE POKLICA INŽENIRJA TER V GOSPODARSKO TRGOVSKI STROKI Ker sodim, da je priporočljivo razširiti določbe ukaza št. 223 z dne 6. septembra 1946, spremenjenega z ukazom št. 344 (223 A) z dne 11. aprila 1947, na tiste osebe, ki so dovršile študij tehnike ter gospodarstva in trgovine v akademskem letu 1947-48, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ÖLEN I -Določbe ukaza št. 223 z dne 6. septembra 1940, spremenjenega z ukazom št. 344 (223 A) z dne 11. aprila 1947 o spregledu državnega usposobljenostnega izpita za izvrševanje poklica in o izdaji potrdil o začasni usposobljenosti za izvrševanje poklica se s tem razširijo na tiste osebe, ki so dovršile študij tehnike in gospodarsko-trgovinske stroke na vseučilišču v Trstu v izpitnem roku akademksega leta 1947-48. ÖLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 12. maja 1949. RIDGELY GAITHER brigadni general ameriške vojske Ref.; LDIA/491114 generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 106 NOVI PREDPISI 0 DAVKU MA POSLOVNI PROMET Ker sodim, da je priporočljivo izdati nove predpise o davku na poslovni promet v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „Cona“), zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general amen-ke vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN I Členu III splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947 je dodati naslednje : l) prekuhano goveje meso v konzervah ; m) nadrobna prodja govejega, ovčjega, svinjskega in konjskega mesa, vštevši klobase in neobdelano mast ; n) Gnojila: 1) nitrogenska gnojila : amonijev sulfat ; kalcijev nitrata 13/14 — 15.50% ; amonijev nitrat 15/16 — 20/21 — 33/35% ; sodin nitrat ; biamonijev fosfat; kalcijev cinami d ; 2) fosfatna gnojila: mineralni superfosfat ; organski perfosfat z ne več kot 3% ni-trogena ; Tomaževa žlindra ; fosforiti (zdrobljen mineralni fosfat) ; 3) kalijeva gnojila : kalijeva sol 40/42 — 30/32% ; kalijev klorid 50/52 — 58/60% ; kalijev sulfat 48/50%. Sredstva proti kriptogamnim rastlinam: bakrov sulfat ; bakrov oksiklorid in druga sredstva proti kriptogamnim rastlinam s 64% bakrenega sulfata ; zmleto in ventilirano surovo žveplo ; zmleto in ventili -lirano rafinirano, žveplo ; žvepleni sublimat ; zmleta in ventilirana žveplena ruda ; te vrste žvepla z bakrom ; rafinirano žveplo v kosih in palicah. Člen ii Člen IV splošnega ukaza št. 9<'* (32 A) z dne 24. januarja 1947 se s tem razveljavi in nadomesti z naslednjim : „Davek na poslovni promet od trgovskih poslov s spodaj naštetim blagom znaša kakor sledi : Odstavek 1 — Pri naslednjem blagu v izmeri 5% : a) peneča vina ; b) alkoholne pijače in aperitivi, napravljeni iz alkohola; c) fotografski aparati z ali brez leč ; d) leče za fotografske aparate ; e) filmi in plošče, občutljive za svetlobo, tako za fotografijo kot za kinematografijo ; f) esence, vode, pomade, kreme, vazelin in toaletni laki, parfumi in kozmetična sredstva vseh vrst ; barvila za lase, pomade, petrolej, olja in vode ; dišeča mila izvzemši mila za britje ; vse druge snovi, ki se uporabljajo v toaletne namene ; g) surove ali obdelane kože za izdelavo krzen ; krzneni izdelki razen onih v odst. 4 flj; h) starine vseh vrst in posebnosti ; starinske knjige ; predmeti za zbirke vštevši znamke ; slike, akvareli, pasteli, rizbe, originalni kipi, vrezi pokojnih umetnikov in avtorjev ; i) gramofoni, fonografi, tudi če ne delujejo samostojno ; plošče, razen v učne namene ; akordi j oni ; mehanični klavirji ; l) igralne karte garniture in predmeti za igre. Odstavek 2. — Od kosmatih prejemkov restavracij, kavarn, barov, točilnic čaja, plesisč klubov in podobno, vštevši one v hotelih, se plača davek v izmeri ; a) 8%, če so ti gostinski prostori vključeni v luksuzno kategorijo ; b) 6%, če so vključeni v prvo kategorijo. V tem odstavku določena izmera ne velja za prejemke iz predstav, koncertov in podobnih zabav, ki so podvržene državni pristojbini. Odstavek 3. — Od kosmatih prejemkov brivcev in frizerjev luksuzne kategorije se plača davek v izmeri 6%. V poeledu odmere davka na poslovni promet po odstavkih 2 in 3 velja klasifikacija gostinskih obratov po teh odstavkih in take, kakor so odredili pristojni uradi. Urad, ki izdaje obrtno dovoljenje, mora označiti kategorijo dotičnih podjetij. Izmera davka po odstavkih 2 in 3 velja tudi za postranske usluge, ki se nudijo v teh obratih. Odstavek 4\ — Davek v izmeri 8% velja za naslednje proizvode : a) surove ali obdelane kože za izdelavo krzen ter krznene izdelke iz kož hermelina, kanadske kune, sobolja, „chincille“, bizona, bobra, navadne kune, „mink“, risa, vidre, „selskin“, „kamčatka“, srebrne lisice, modre lisice, „petit-gris“ ; / b) dragulje, vštevši sintetične in umetne drage kamne izvzemši za industrijske namene ; naravne ali umteno pridobivane bisere in korale tako v surovem kakor v obdelanem stanju ; c) izdelke iz zlata in platina, izvzemši one, ki so namenjeni za industrijsko in laboratorijsko uporabo ; vse predmete, delno izdelane iz zlata ali platina ali okrašene s tema kocinama vštevši ure z zlatim ali platinastim ogrodjem, toda ne polnilna peresa z zlato konico ; izdelke izključno iz srebra ali kjer je ta kovina glavna osnova za določitev cene. Ista izmerš^velja tudi za uvoz zgoraj naštetih predmetov iz inozemstva.“ ČLEN III Odstavku II a) člena V splošnega ukaza št. 90 (32 A) z dne 24. januarja 1947 se doda naslednji pododstavek 4 : „Davek na poslovni promet od trgovskih poslov z rabljenimi knjigami razen starinskih knjig se plača v izmeri 4%.“ ČLEN IV Odstavek IV člena V splošnega ukaza št. 90 (32 A) z dne 24. januarja 1947 se s tem razveljavi in nadomesti z naslednjim : „IV MESO: a) davek na poslovni promet, od prodaje goveje živine, ovc in svinj po določbah člena 14 zak. z dne 19, junija 1940 št. 762 in člena 7 kr. zak. odi. z dne 3. junija 1943 št. 452 se s tem določi na 7% in se plača enkrat za vselej. Ta izmera obsega davek za trgovske posle z nestrojenimi kožami,'vštevši nasoljene kože, razen ovčjih kož za krzna, toda ne obsega davka za nadrobno prodajo mesa, klobas in masti ; b) davek od uvoza govejega, ovčjega in svinjskega mesa vštevši klobase in neobdelano mast, se s tem določi na 6% vrednosti, določene po členu 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762, vendar ne obsega davka za nadrobno prodajo ; c) davek od uvoza nestrojenih govejih in ovčjih kož, tudi nasoljenih, razen ovčjih kož za krzna, se plača enkrat za vselej v izmeri 5% vrednosti, določene v smislu odstavka b) tega člena ter obsega davek, ki bi se moral plačati od vseh kasnejših prenosov teh kož.“ ČLEN V Odstavek V člena V splošnega ukaza št. 90 (32 A) z dne 24. januarja 1947 se s tem razveljavi in nadomesti z naslednjim : „V. KONJSKO MESO: a) davek na poslovni promet v izmeri 6%, ki se plača enkrat za vselej od prometa z konjskim mesom, obsega davek za nabavo konj na področju države za neposredni in takojšnji zakol po kupen, kakor tudi davek od trgovskih poslov z nestrejenimi kožami, tudi nasoljenimi, toda ne davka za nadrobne prodajo, masti mesa in klobas ; b) davek v izmeri 6%, ki se plača enkrat za vselej od uvoza konjskega mesa in inozemstva, vštevši klobase in neobdelano mast, ne obsega davka za nadrobno prodajo tega blaga. Od uvoza nestrojenih konjskih kož iz inozemstva, tudi nasoljenih, se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej izmeri 5% vrednosti, določene po členu 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 in obsega davek, ki bi se moral plačati od vseh kasnejših poslov. “ ČLEN VI Odstavek 1. — a) Od trgovskih poslov s tekstilnim blagom, naštetim v preglednici A, priloženi k temu ukazu, se plača davek na poslovni promet do 31. decembra 1949 v izmeri 2% od obdavčljivega prometa. Ista izmera velja tudi za uvoz teh proizvodov iz inozemstva ; b) za obdavčljivi promet ne velja prodaja blaga (prediva), naštetega v preglednici B k temu ukazu, izvršena do 31. decembra 1949, izdelovalcem tekstilnih proizvodov, ki to blago uporabijo v svoji industriji. V teh primerih se morajo vedno izdati fakture, ki so podvržene rednemu kolkovanju po členu 52 tarife A, priložene k kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3268 s kasnejšimi popravki in v katerih mora biti izrecno navedeno, da so predivo kupili tekstilni industrijci za neposredno uporabo v svoji industriji. Enaka izjema velja za uvoz tega blaga, če ga tekstilni tovarnarji neposredno nabavijo v inozemstvu za uporabo v svoji industriji. Odstavek 2. — a) Za obdavčljivi promet ne velja, če oddajo neposredni proizvajalci poljedelskih proizvodov, čeprav že deloma obdelanih, te proizvode zadrugam za predelavo ali kolektivno prodajo ali konzorcijem teh zadrug ali podobnim združenjem na zadružni podlagi, čeprav niso pravilno konstituirane, ako so proizvajalci člani, akor tudi ne, če se zopet dostavi včlanjenim proizvajalcem proizvodov iz predelave ali obdelave. Dayek na poslovni promet pa se plača od prodaje oddanih proizvodov ali proizvodov, pridobljenih s predelavo ali obdelavo, ki jo izvršijo zgoraj omenjena združenja. Če v prvem pod odstavku navedene ustanove oddajo blago zakonito konstituiranim zadrugam, kjer so članice, se davek na poslovni promet ne plača od proizvodov, ki so jih tem ustanovam oddali njihovi plani v svrho prodaje ali predelave, čeprav so te ustanove same te proizvode poprej podvrgle predelavi. Predpisi prvega in tretjega pododstavka ne veljajo v pogledu ustanov, katerim so njihovi člani poljedelske proizvode prodali in ne samo oddali. Odstavki 2, 3 in 4 člena 11 kr. zak. odi. z dne 3. junija 1943 št. 452 se s tem razveljavijo. b) Prenos blaga med konzorciji zadrug, ki se bavijo samo z dobavo, in včlanjenimi zadrugami ne velja za obdavčljiv promet, če se ti konzorciji ne bavijo z industrijskimi posli. Odstavek 3. — Predpis člena 13, prvi odstavek kr. zak. odi. z dne 3. junija 1943 št. 452 o plačilu davka na poslovni promet od prenosa blaga, ki ga izvrši tvrdka-proiz vaj alka v svoje lastne trgovine zaradi prodaje občinstvu, velja tudi v primeru, če proizvajalci vodijo te trgovine s pomočjo posrednikov. Ne veljajo pa ti predpisi za delavnice, ki imajo neposredno zvezo z trgovino, kjer se blago prodaja občinstvu, če ima tvrdka-proizvajalka samo eno trgovino in samo eno delavnico, ki je s trgovino v neposredni zvezi, ter se proizvodi delavnice oddajajo samo v to trgovino. Če ni vseh teh pogojev, se mora uporabiti določba, prej navedenega člena 13. Pri plačilu davka na poslovni promet se morajo ulomki lire zaokrožiti navzgor na polno liro. ČLEN VII Odstavek 1. — lndustrijci, trgovci, imetniki obratov vštevši obrtnike, vpisane v sezname pridobniskega davka kategorije B) z dohodkom najmanj 150.000 lir, so dolžni odpreti poštni tekoči račun v smislu člena 10 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Višina pologa, ki se mora blokirati v prid finančne uprave in vplačati, ko se odpre pošbno-tekoči račun, se s tem določi na 20.000 lir. V prejšnjem pododstavku navedene osebe, -ki že imajo poštno-tekoči račun, morajo dopolniti svoj polog v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. Odstavek 2. — Davek na poslovni promet, ki se plačuje z davčnimi znamkami ali mesto tega potom poštno-tekočega računa, se plačuje v skladu z naslednjimi predpisi in s pravilnikom, odobrenim s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10: a) če skupni znesek davka pri vsakem prejemu ne presega 100 lir, samo z nalepljenjem davčnih znamk ; b) če ta znesek pri vsakem prejemu presega 100 lir in ne presega 2000 lir, po davkopla-čevi izbiri v davčnih znamkah ali v poštno tekočem računu. c) če ta znesek presega 2000 lir pri poedinem prejemu, samo potom poštno tekočega računa ; Kjer se sme po sedanjih predpisih davek na poslovni promet plačati samo z davčnimi znamkami, gr sme davkoplačevalec plačati v poštno-tekočem računu, če dotični znesek presega 100 lir pri posdinem prejemu. Člen 17 kr. zak. odlz t’ dne 3. junija 1943 452 se s tem razveljavi. ČLEN VITI lndustrijci, trgovci in imetniki obratov, ki so vpisani v sezname pridobninskega davka z dohodkom kategorije B) najmanj 200.000 lir, smejo plačati davek na poslovni promet z tedenskim vplačevanjem na poštno tekoči račun v smislu člena 75 in naslednjih členov pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10. Tozadevna dovoljenja, ki so bila izdana do dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo , se s tem potrjujejo. ČLEN IX Za dovolitev odloga plačila v skladu s predpisi čl. 46 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 in člena 117 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, je pristojen finančni intendant, če gre za znesek 300.000 lir, v drugih primerih pa oddelek za finance. ČLEN X V pogledu zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 s kasnejšimi spremembami so podvržena davku na poslovni promet vsa plačila v gotovini ali v naravi pri združenjih z delitvijo dobička ali podobnih združenjih, bodisi da so pravno konstituirana ali ne, med združenji in njihovimi člani iz naslova deleža, udeležbe in podobno, tudi če pravica na to plačilo nastane istočasno, ko se vnovči dobiček iz zadružnega podjetja. ČLEN XI Stranke, udeležene pri trgovskem poslu, odgovarjajo nerazdelno za plačilo davka na poslovni promet kakor tudi za zvišani davek in za globe po zakonu z dne 19. junija 1940 t. s kasnejšimi spremembami. Vendar odgovarja za plačilo samo stranka, za katero je bil znesek plačan, če dotični posel ni v zvezi z industrijskim ali trgovinskim obratom stranke, ki mora plačati nagrado in odmeno, ki jo ta znesek predstavlja. Predpisi prvega in drugega odstavka člena 42 kr. zak. odi. z dne 3. junija 1943 št.452 se primerno spremenijo. ČLEN XII Od 40%-nega deleža glob, pobranih zaradi kršitve predpisov zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 s kasnejšimi spremembami, se plača ena polovica neposredno tisti osebi, ki je ugotovila kršitev, največ pa 20.000 lir za vsako kršitev in vsako osebo, pri čemer so pa izključene kršitve, ki so jih v uradu ugotovili uradniki in nameščenci raznih panog civilne uprave ; ostanek se dodeli dobrodelnemu skladu davčne policije, če gre za kršitve, ki jih je ona odkrila, ter zavarovalnemu skladu dotične upravne panoge, če so kršitev odkrili civilni uradniki ali nameščenci. Zadnji odstavek 48 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 se primerno spremeni. ČLEN XIII Predpisi člena XI, odstavek d) splošnega ukaza št. 90 (32 A) z dne 24. januarja 1947 se s tem razveljavijo in nadomestijo z naslednjim : ,,d) če davkoplačevalec ne namerava skleniti poravnave z davčnim uradom v pogledu dokončne odmere prometa, sme v tridesetih dneh od dneva, ko se mu odmera sporoči. vložiti priziv na posebno sekcijo okrajne davčne komisije. Če je davkoplačevalec vložil priziv na posebno sekcijo okrajne davčne komisije, sme skleniti poravnavo z davčnim uradom še v 90 dneh po poteku roka za priziv, v vsakem primeru pa pred odločbo navedene sekcije.“ ČLEN XIV Če davkoplacevalc ni vložil priziva na posebno sekcijo okrajne davčne komisije ali sklenil poravnave z davčnim (registrskim) uradom v roku 30 dni od dneva, ko mu je bilo vročeno obvestilo o odmeri, izgubi pravico na priziv proti odmeri. Če pa davkoplačevalec za to zaprosi v tridesetih dneh od dneva, ko mu je registrski urad vročil znižati dokončno ugotovljen promet, če je odmera zgrešena ali pomotna, in izdati o tem posebno odločbo z razlogi. Pravica po prejšnjem odstavku pripada finančnemu intendantu, če ugotovljeni promet ne presega 10.000.000 lir, v drugih primerih pa oddelku za finance. Člen xv Za reševanje sporov med finančno upravo in med davkoplačevalci o pobiranju davka na poslovni promet v primerih, kjer se davek plačuje v pavšalnem znesku v obrokih sorazmerno z davkoplačevalčevim prometom, je v upravnem postopku in na prvi stopnji pristojna posebna sekcija okrajne davčne komisije, ustanovljene v smislu člena XVI tega ukaza. V prizivni stopnji je pristojna conska davčna komisija, ustanovljena s čl. 12 splošnega ukaza št. 90. Posebna sekcija okrajne davčne komisije sme v svoji odločbi tudi zvišati promet, ki ga je odmeril registrski urad. Člen xvi Za reševanje sporov, omenjenih v členu XV tega ukaza, na prvi stopnji se s tem ustanovi posebna sekcija pri okrajni davčni komisiji. Sekcijo sestavljajo podpredsednik, štirje člani in dva nadomestna člana, ki jih imenuje finančni intendant; člani in nadomestni člani se morajo izbrati le izmed državljanov, ki plačujejo davek na poslovni promet in prebivajo v občinah v območju okrajne davčne komisije. Te osebe se izberejo iz trikratnega števila članov, ki jih je imenovati ; te osebe v tem številu predložijo načelniki občinskih uprav v območju davčne komisije. Število oseb, ki jih predloži vsaka občina, določi finančni intendant po posvetovanju s conskim predsednikom, pri čemer se mora upoštevati važnost gospodarskih panog na področju dotičnih občin. Ureditev in poslovanje sekcije se ravna po predpisih, ki veljajo za upravne davčne komisije. Vsi člani sekcije imajo enake dolžnosti ; v nobenem primeru ne smejo zastopati posebnih interesov poedinih področij ali stank. Pri odločanju morajo imeti edino le smoter, da se uveljavi zakon na podlagi objektivne presoje vseh dejstev, okolnosti in podatkov, ki so jim znani. ČLEN XVII Proti odmeri registrakega urada, napravljeni na podlagi prijavljanega predmeta, sme davkoplačevalec vložiti priziv na posebno sekcijo okrajne davčne komisije v tridestih dneh od dneva, ko se mu vroči obvestilo o odmeri. Priziv mora biti obrazložen in ga mora podpisati davkoplačevalec ali njegov zastopnik, izkazan s splošnim ali posebnim pooblastilom in se mora vložiti pri registrskem uradu proti potrdilu prejema. ČLEN XVIII Proti odločbi posebne sekcije okrajne davčne komisije sme davkoplačevalec vložiti priziv na posebno sekcijo conske davčne komisije, ustanovljene s čl. 12 splošnega ukaza št. 90 v tridesetih dneh od dneva, ko se mu vroči odločba po registrskem uradu. Priziv mora biti obrazložen in ga mora podpisati davkoplačevalec ali njegov zastopnik, izkazan s splošnim ali posebnim pooblastilom in se mora vložiti pri registrskem uradu proti potrdilu prejema. Vložitev priziva ima za posledico, da se davek začasno odmeri na podlagi prometa, ki ga je ustanovila posebna sekcija okrajne davčne komisije ; davek se plača na način in v roku, določenem v členu XIII splošnega ukaza št. 90. Odločba posebne sekcije conske davčne komisije je dokončna. Ce se proti odločbi posebne sekcije okrajne davčne komisije ne vloži priziv v roku, ki ga določa prvi odstavek tega člena, postane odločba te sekcije pravomoćna. Razlika na davku, na zvišanem davku in na globi, če obstoja, se pobere po predpisih člena XIII splošnega ukaza Člen xix Registrski urad mora vročiti davkoplačevalcu odločbo posebne sekcije conske davčne komisije ter na njeni podlagi dokončno odmeriti davek in morebitni zvišani davek. Če je dokončno odmerjeni davek enak ali nižji kot davek po začasni odmeri in davkoplačevalec še ni v celoti plačal začasnega davka, ostane v veljavi plačilo v dovoljenih obrokih, pri čemer se morajo še ne zapadli obroki po potrebi spremeniti. Presežek na davku, ki morebiti obstoja glede na začasno odmero, ter morebitni zvišani davek se mora plačati na način in v roku, določenem v členu XIII splošnega ukaza št. 90. Če začašno odmerjeni davek presega davek, ki se mora plačati na podlagi končne odmere, in je davkoplačevalec na dan, ko prejme odločbo posebno sekcije conske davčne komisije, že v celoti plačal, se mora zaračunati znesek, ki ga je preveč plačal, v njegov prid ob plačilu zvišanega davka ali davčnih obrokov, ki se nanašajo na naslednja leta. Globa, ki se naloži davkoplačevalcu po členu XX tega ukaza, se izterja po postopku, določenem v drugem odstavku člena XIII splošnega ukaza št. 90. ČLEN XX Zadnji odstavek člena XIV splošnega ukaza št. 90 (32 A) z dne 24. januarja 1947 se s tem razveljavi in nadomesti z naslednjim : „Kazni, določene v odstavku b) tega člena, veljajo tudi, kadar promet, ki ga je ugotovila v prizivni instanci posebna sekcija conske davčne komisije, zmanjšan za eno tretjino, presega znesek, ki ga je prijavil davkoplačevalec. Te kazni veljajo tudi v primeru, če odločba posebne sekcije okrajne davčne komisije postane dokončna, ker davkoplačevalec ni vložil priziva.“ Člen xxi Predpisi členov XV, XVI, XVII, XVIII in XIX tega ukaza veljajo glede odmere prometa za leto 1949 in za naslednja leta. Predpisi člena XIV tega ukaza veljajo tudi v pogledu odmer, ki so že postale dokončne in kjer je bilo že vročeno obvestilo O odmeri dopolnilnega davka, če davkoplačevalec vloži prošnjo, omenjeno v navedenem členu, v 60 dneh od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. ČLEN XXII V skladu z že izdanimi upravnimi navodili učinkujejo predpisi tega ukaza od L januarja 1949 dalje razen predpisov člena I, pododstavek n), odstavkov 2. 3. in 4 člena II ter odstavkov 1 in 2 člena VI, ki veljajo od 9. januarja 1949 dalje. Davek na poslovni promet, ki je bil plačan po zgoraj navedenih dneh na podlagi višje izmere kakor je tista, ki jo določa ta ukaz, se ne sme povrniti. Člen xxiii Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 13. maja 1949 Ref. ; LD¡A¡49¡82 RIDGELY GAITHER brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve TABELLA DEI PRODOTTI TESSILI SOGGETTI ALL’ IMPOSTA SULL’ ENTRATA IN BASE ALL’ALIQUOTA DEL 2 PER CENTO CON RIFERIMENTO ALLE VOCI DELLA TARIFFA DOGANALE Canapa, Lino e Juta 152 -— Filati di lino, semplici. 153 -— Filati di canapa, semplici. 154 — Filati di lino e di canapa, ritorti. 155 — Filati di juta semplici e ritorti. 157 — Filati semplici di lino e di canapa, a lungo taglio e refe. 158 ■— Filati di lino e di canapa, da cucire. 160 — Tessuti di lino e di canapa, esclusi quelli pergamoidati. 161 — Tessuti di juta. 169 — Velluti di 'ino e di ramie’. 170 — Ve’luti di juta, esclusi i tappeti da pavimento, vellutati. *«. 172 — Calze. 173 — Guanti. 174 — Maglie non nominate. Cotone 183 — Filati semplici non mercerizzati. 184 — Filati ritorti non mercerizzati. 185 — Filati mercerizzati. 187 — Filati in matassini, in gomitoli su rocchetti o comunque preparati per la vendita!« minuto. 190 —• Tessuti non mercerizzati o fatti con fili non mercerizzati. 191 — Tessuti mercerizzati o fatti con fili mercerizzati. 200 — Velluti. 201 — Calze e calzini. 202 — Guanti. 203 — Màglie non nominate. 210 — Tessuti misti. 216 — 217 — 218 — 219 — 220 — 223 — 225 — 226 — 228 — 230 — 231 — Lana Filati di pura lana Mohair. Filati di lana, altri. Tessuti di lana. Tessuti di fili di lana stampati in nastro. Tessuti broccati. Tessuti misti di lana e di materia tessile e vegetale. Feltri. Coperte di lana o di borra di lana. Velluti di lana. Calze di lana. Guanti di lana. 232 — ]VI&glie non nominate, di lana. 233 — Calze miste di lana e di materia tesssile vegetale. 234 — Guanti misti di lana e di materia tessile vegetale. 235 — Maglie non nominate, miste di lana e di materia tessile vegetale. Seta 247 •— Seta tratta. 249 — Filati di cascame di seta (chappe), in matassine, su tubi per spole, fusi e „cannettes“, bobine, comprese le catene ordite, non preparati per la vendita al minuto. 250 ■— Filati di pettenuzzo o roccadino (bourrette). 251 — Filati da cucire, in matassine, in gomitoli, su rocchetti e simili, e comunque preparati per la vendita al minuto. 252 — Tessuti di seta. 253 — Tessuti misti con catena interamente di seta e trama in tutto o in massima parte di altre materie tessili. 254 — Tessuti misti, nei quali la seta entra in. misura di non meno di 12 ma non più del 50%. 255 — Tessuti ordinari di cascame di seta, pesanti più di 200 grammi per metro quadrato e nei quali i cascami di seta entrano in misura di non meno di 12 per cento. 260 — Velluti di seta. 261 — Velluti misti. . 262 — Maglie di seta (guanti, calze, anche miste, altre). 263 -— Maglie miste, escluse le calze (guanti, altre). Fibre artificiali (rayon e simili) Fibre artificiali. — Cascami di fibre artificiali (filati e torti ad uno e più fili). Filati da cucire, in matassine, in gomitoli, su rocchetti e simili o comunque preparati per la vendita al minuto. Tessuti di fibre artificiali. Tessuti misti con catena interamente di fibre artificiali e trama in tutto o in massima parte di altre materie tessili, ecc. Tessuti misti nei quali le fibre artificiali entrano in misura di non meno di 12, ma non più del 50 por cento. Tessuti ordinari di cascami di fibre artificiali pesanti più di 200 grammi per metro quadrato e nei quali i cascami di fibre artificiali entrano in misura di non meno del 12 per cento. Velluti di fibre artificiali. Velluti misti. Maglie di fibre artificiali (guanti, calze anche miste, altre). Maglie miste (escluse le calze). 247 bis — ex 248 bis 251 bis — 252 bis — 253 bis ;— 254 bis — 255 bis — 260 bis — 261 bis — 262 bis — 263 bis — TABELLA DEI PRODOTTI TESSILI (FILATI) ESENTI DA IMPOSTA GENERALE SULLA ENTRATA LIMITATAMENTE ALLA VENDITA ALL’INDUSTRIALE TESSITORE CON RIFERIMENTO ALLE VOCI DELLA TARIFFA DOGANALE Canapa, Lino e Juta. 152 — Filati di lino, semplici. 153 —- Filati di canapa, semplici. 154 — Filati di lino e di canapa, ritorti. 155 — Filati di juta semplie; e ritorti. 157 — Filati semplici di lino e di canapa, a lungo taglio e refe. Cotone 183 — Filati semplici non mercerizzati. 184 — Filati ritorti non mercerizzati. 185 — Filati mercerizzati. Lana 216 — Filati pura lana Mohair. 217 — Filati di lana, altri. Seta. 247 — Seta tratta. 249 — Filati di cascami di seta (ehappe), in matassine, su tubi p, r spole, fusi e „cannettes“, bobine, compie e le catene ordite, non preparati per la -vendita al minuto. 250 — Filati di pettenuzzo e roccadino (bourrette). Fibre artificiali (rayon e simili) 247 bis — Fibre artificiali. ex 248 bis — Cascami d; fibre artificiali (filati o torti ad uno o più fili). SPREMEMBA STATUTA KORPORACIJE „TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM“ Ker sodim, da je priporožljivo spremeniti statut korporacije „Tržaški mednarodni vzorčni velesejem“, ki je bil odobren z ukazom št. 233 z dne 21. maja 1948, zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN I Zadnji odstavek člena 7 statuta korporacije „'Tržaški mednarodni vzorčni velesejem“, odobrenega z ukazom št. 233 z dne 21. maja 1948, se s tem črta in nadomesti z naslednjim: ,,L’ Ente ha un Segretario Generale nominato dal Consiglio Amministrativo“. ČLEN II Besede „in generalnega ravnatelja“ v členu I, odstavek 2 ukaza št. 233 z dne 21. maja 1948 se s tem črtajo. ČLEN III Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 17. maja 1949. RIDGELY GAITHER brigadni general ameriške vojske Ref.; LD\A\49I111 generalni ravnatelj za civilne zadeve Upravni Ukaz št. 23 DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA Ker je gospodična JANDERKO Marija, rojena v Trstu dne 7. marca 1923, stanujoča v Trstu, via Cristoforo Colombo 3, izpolnila vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njenega priimka v „JANDERGO“ v smislu pooblastila ranatelja za pravne zadeve z dne 26. decembra 1948 ; ker je sedaj zaprosila, da se odredi sprememba imena, in ker so bili izpolnjeni predpisi dela VIII, poglavje I kr. odi. z dne 9. julija 1939 št. 1328 o ureditvi civilnega staleža in ni bil vložen noben ugovor, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik, F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. — S tem se spremeni priimek zgoraj imenovane osebe „ JANDERKO“ v „ JANDERCO“ 2. — Prosilka mora poskrbeti za to, da se vpiše ta ukaz v rojstni register in da se zabeleži na kraju rojstnega lista v smislu obstoječih zakonskih predpisov. 3. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 10. maja. 1949. VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri Ref. ; LD Bf49l23 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 24 DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA Ker je gopsod HRESZAK Salvino, rojen v Trstu dne 28. marca 1903 in stanujoč, v Trstu, Via Porta 17, izpolnil vse. kar je po zakonu potrebno za spremembo njegovega priimka v „GHERSIACH“ v smislu pooblastila ravnatelja za pravne zadeve z dne 23. septembra 1948, ker so bili izpolnjeni predpisi dela VIII, poglavje I kr. odi. z dne 9. julija 1939 št. 1328 o ureditvi civilnega staleža in ni bil vložen noben ugovor, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik, F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve. ODREJAM: 1. —-S tem se spremeni priimek zgoraj imenovane osebe „HRESZAK“ v „GHERSIACH“. 2. — Prosilka mora poskrbeti za to, da se vpiše ta ukaz v rojstni register in da se zabeleži na kraju rojstnega lista v smislu obstoječih zakonskih predpisov. 3. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 10. maja 1949. VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri Ref. ; LD Bj49j23 generalnem ravnatelju za civilne zadeve IMENOVANJE NOVIH ČLANOV ODBORA USTANOVE „OPERA ORFANI Dl GUERRA“ V TRSTU — SPREMEMBA UKAZA ŠT. 345 Ker določa člen 14 zakona z dne 26. julija 1929 št. 1307, da se trije člani pokrajinskega odbora ustanove „Opera Orfani di Ouerra“ imenujejo na dve leti, in . ker so tako imenovani člani odbora že dopolnili dve leti odborniške službe na podlagi ukaza št. 345 z dne 29. marca 1947 in je zato potrebno imenovati nove v skladu s predlogom conskega predsednika, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F.A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: ČLEN I SPREMEMBA UKAZA ŠT. 345 Člen II ukaza št. 345 z dne 29. marca 1947 se s tem nadomesti z naslednjim : „ Člen ii SESTAVA ODBORA Odbor sestavljajo naslednje osebe : 1) Marcello Zuccolin, predsednik ; 2) dr. Ferruccio POLACCO, podpredsednik ; 3) rag. Luigi TAMARO, član ; 4) dr. Francesco LOCUOCO, varstveni sodnik, član ; 5) dr. Giovaimi LIUZZI, zastopnik šolskega nadzornika v Trstu, član ; 6) Manfredo MANFREDI, upravitelj ustanove „Opera Nazionale per gli invalidi di guerra“ v Trstu ; član ; 7) Letizia SVEVO FONDA SAVIO, komisar ustanove „Assoeiazione famiglie caduti in guerra“ v Trstu, član ; 8) Umberto TOMMASINI, komisar ustanove „Combattenti“ v Trstu, član ; 9) Oreste FAMA’, komisar ustanove „Combattenti“ v Trstu, član ; 10) prof. Paolo JACOHIA, komisar ustanove „O.N.M.I.“ v Trstu, član.,, Člen ii VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz .„topi v veljavo na dan. ko ga podpišem. V Trstu, dne 11. maja 1949. VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri Rej. ; LD\B\49j26 generalnem ravnatelju za civilne zadeve DOVOLJENJE KATEDRALI SV. JUSTA ZA SPREJEM DEDIŠČINE Ker je katedrala Sv. Justa v Trstu zaprosila Zavezniško vojaško upravo, da se ji dovoli sprejeti dediščina, katero ji je zapustil mons. dr. Gnido Galvani z lastnoročno oporoko z dne 6. junija 1948, ki jo je odprl in razglasil dne 3. decembra 1948 notar dr. Ezio Galante glasom notarskega akta rep. št. 2545, in ker je to prošnjo predpisno odobril conski predsednik v Trstu in proti njej ni zadržkov, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. — Katedrali Sv. Justa se s tem dovoli sprejeti dediščino, katero ji je zapustil mons. dr. Guido Galvani z lastnoročno oporoko z dne 6. junija 1948, ki jo je odprl in razglasil dne 3. decembra 1948 notar dr. Ezio Galante v Trstu glasom notarskega akta rep. št. 2545. 2. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 11. maja 1949. VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri Ref. ; LD\B\49\24 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 27 IMENOVANJE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA ZAČASNEGA POSVETOVALNEGA ODBORA DRŽAVNEGA ZAVODA ZA ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNIM Ker sodim, da je potrebno imenovati predsednika in podpredsednika začašnega posvetovalnega odbora državnega zavoda za zavarovanje proti boleznim, postavljenega v smislu člena 111 odstavek 2 upravnega ukaza tržaškega okrožja št. 51 z dne 14. januarja 1947, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. — Za predsednika oz. podpredsednika začasnega posvetovalnega odbora državnega zavoda za zavarovanje proti boleznim se z veljavo od 23. aprila 1949 imenujejo naslednji člani tega odbora : dr. Giuseppe FILIPPINI ■— predsednik odv. Livio ZAY —• podpredsednik g. Gianni GIURICIN -— podpredsednik. 2. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, 16. maja 1949. VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri Ref. ; LD/B/49/27 • generalnem ravnatelju za civilne zadeve Objava št. 13 MINIMALNE PLAČE NAMEŠČENCEV PRI INŽENIRJIH, ARHITEKTIH, GEOMETRIH IN INDUSTRIJSKIH IZVEDENCIH S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno v smislu ukaza št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo o minimalnih plačah nameščencev pri inženirjih, arhitektih, geometrih in industrijskih izvedencih naslednji R A Z S 0 D : Člen i Razsod z dne 29. maja 1948, bi je bil objavljen v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave št. 28 z dne 21. junija 1948, se podaljša do 30. junija 1949. Prečitano, potrjeno in podpisano : Predsednik: Walter LEVITUS Člani razsodišča: dr. Livio NOVELLI Guido BORZAGHINI ing. Sergio CUMIN arch. Mario RUTTER Strokovna svetovalca: Giovanni. POLI Ruggero TIRONI, l.r. Oddelek za delo. Odobreno dne 4. maja 1949. LIONEL H. BAILEY peš. kap. 1. r. V Trstu, dne 12. maja 1949. R. G. HUMPHREY podpolkovnik F. A. Ref.: LD/O/49/13 načelnik oddelka za delo Objava št. 14 MINIMALNE PLAČE NAMEŠČENCEV V NOTARSKIH PISARNAH