119 Naši dopisi. V Gorici 9. aprila. — Obravnavala je te dai go-spojska zbornica na Dunaji nasvete zadevajoče skrajšanje šolskega časa v ljudskih šolah. To me spominja, da sem pred meseci obečal, da podam nekaj statističnih dat o našem domačem ljudskem šolstvu na Goriškem v dopolnitev onih, ki so jih „Novice" uže popred priobčile. Otrok dolžnih v šolo hoditi je bilo v šolskem letu 1879/80: v tominskem okraji 5738, v šolo jih je hodilo 2949; v okraji okolice goriške: dolžnih v šolo hoditi U807, v šolo hodilo 5909; v sežanskem okraji otrok za šolo 4120, hodilo v šolo 2654; vgradiščanskem okraji otrok 8460, v šolo hodilo 6371; v mestu Gorici število otrok dolžnih v šolo hoditi neznano, šolo obiskujoči h je bilo 1827. Vseh otrok skup, ki so v šolo hodili, bilo je 19.710 (leta 1878/9 19.855). Po odstotkih je tedaj hodilo v šolo v mestu Gorici kakih 68%, na Tominskem 51%, na Goriškem (v okoličnem okraji) 60%, na Krasu 64%, v gradiščanskem okraji 76% vseh otrok, ki bi bili dolžni v šolo hoditi. Otrok v šolo ho-dečih je med 6.—12. letom starosti 54% —78%,, 12 do 14 let starih pa le 30% — 59°/0; najviši odstotek prve vrste je v gradiščanskem okraji, najviši % druge vrste v Gorici (mestu). — Učiteljev se spričevalom učiteljske sposobnosti je bilo 95 (največ v okrajih okoličnem in grad.); učiteljev se spričevalom zrelosti 28; učiteljev brez sposobnostnega spričevala — svetnih 10, duhovnih 71. — Učiteljic se spričevalom sposobnosti 49, se spričevalom zrelosti 21, brez spričevala 2. Ka-tehetovl89. — Učiteljic za ženske rokotvore: preskušanih 6, nepreskušanih 33. — Knjižnic učen-ških 128, največ v okolici goriški (49) in na Tominskem (38). •— Učni jezik je bil v 141 šolah slovenski, v 52 šolah italijanski. — Poljedelstvo se je učilo v 50 šolah (10 na Tominskem, 27 v okolici goriški, 13 v Sežani). — Stroški za ljudsko šolstvo so znašali: v tominskem okraji 22.640 gold., v goriško-okoličnem 39.492, v sežanskem 22.720, v gradiščanskem 58.489, v Gorici 15.820, skup 159.161 gold. (leta 1879. so znašali vsi stroški 151.451 gold.). Te stroške zalagajo okrajni zalogi. Ker so pa občine tu pa tam prostovoljno kaj plačale za zidanje novih šolskih poslopij in ker ste 2 šoli v Gorici državni, znižajo se skupni stroški vseh okrajev na (okroglih) 150 000 gold. Zapopadene so v tej vsoti plače in doklade etc. učiteljev , všteti so stroški za nove stavbe in popravljanja šolskih hiš, za šolske materialne priprave, za knjižnice in učiteljske konferencije, odškodnine za stanovanje, učni pomočki in izredni stroški. — V seji našega mestnega starešinstva 2. dne t. m. je bila sprejeta peticija do gospojske zbornice za spremembo postave zastran hišnega davka, katere načrt je odobrila zbornica poslancev. Naš mestni zastop prosi, da bi bila Gorica vvrstena med tista mesta, ki bodo plačevala 20% davka od dohodka in katerim bo odbitih 30% za vzdr-žavanje hiše. Ker so se prikazale v Gorici kožice, napravilo je županstvo začasen lazaret v Podturnu. — Društvo goriških gospa, ki je oskrbovalo čez zimo kuhinjo za uboge, priobčilo je svoj račun. Razdelilo je 45.877 deležev kosila. Stroškov je 3201 gld. — Dosedanji korni vikarij in ceremonir v prvostolni cerkvi preč. g. Dominik Alp i je imenovan zatrdni bo gosi. 120 profesor v tukajšnjem centralnem semenišči. Gosp. prof. Alpi-u smo Slovenci hvalo dolžni; on — kot ce-remonir — je vpeljal navado, da se v veliki cerkvi na Veliko noč in Vseh Svetih dan odpustek, ki ga prevzv. kn.-nadškof po pontifikalni maši dele , nazočemu ljudstvu naznanja tudi po slovenski. Ko je bil pisatelj teh vrst pred 12 leti to sprožil, razbil se je bil njegov nasvet na starem geslu nekaterih starih gospodov: „Ni-hil innovetur". Moral je priti pošten Italijan — z Rimskega, *) da nam je pridobil, česar sami nismo mogli. Hvala mu! — Poročilo v zadnjem svojem dopisu zadevajoče častno tržanstvo podeljeno gg. grofu Coro-nini-u in namestniku baron De Pretiš u moram — z ozirom na dotični preklic v ,,Slov. Narodu" — popraviti v tem, da v Tominu niso podelili Častnega tržan-stva nobenemu omenjenih gospodov, ampak le zaupnico g. grofu Coronini-u. Po tem takem je bil telegram iz Tomina v nekaterih dunajskih časnikih, ki je omenjeno imenovanje naznanjal, mistifikacija. Iz Trsta. {Politično društvo , Edinost" za Primorsko) bode imelo velikonočni ponedeljek 18. dne t. m. ob 10. uri dopoludne v dvorani Rossetti 24. občni zbor. Dnevni red: 1. Govor predsednika. 2. Tajnikovo sporočilo. 3. Biagajnikovo sporočilo. 4. Sporočilo državnega poslanca g. Nabergoja o zemljiščinem davku in sklepih državnega zbora. 5. Posvetovanje o kandidatu za 5. okraj. 6. Volitev odbora. Pri tej priiiki se bode tudi med narod razdelila spomenica do ministerstva. K obilni udeležbi udov in rodoljubov uljudno vabi odbor. Iz Dolenjega Zemona 10. aprila. (Toplo zahvalo) izrekam dobrotnikom , ki so se zopet usmilili stradajoČih naših revežev , namreč gosp. dr. Jan. Bleiweisu za poslanih 19 gold. po „Novican" izkazanih, — gosp. Dav. Hribarju, mokarju v Ljubljani, za darovano veliko vrečo moke, — gospodoma, ki nočeta imenovana biti, iz Pivke in Berguda za dar v denarji, — si vredništvu „Triest. Zeitg.*' za poslanih 15 gold., — si. deželnemu odboru kranjskemu za Trnovsko in moji županiji za seme darovanih 106 hektolitrov ovsa, za živež pa 20 hektolitrov turšice, — gosp. Jak. Strupi u, duhovniku v Trnovem, in pa gosp. Bahmanu, zdravniku v Bistrici, za po Bi strici in Trnovem nabrano miloščino, — konečno pa še tudi posebno milostljivi gospej iz Trnovega in trem gospem iz Bistrice za lepa darila. — Bog povrni sto-terno vsem, kar so darovali našim siromakom! Radoslav Potepan, župan. Iz Spodnje Idrije 1. aprila. (Cestne zadeve.) Uže v 40. listu lanskih „Novic" sem obširno govoril o nevarnosti nameravane Cerkljanske ceste. Reke! sem, da bodejo imeli vsako zimo, Če bodo staro cesto prenaredili v novo, 330 sežnjev plazov odkidati, da bi bil promet mogoč. Tedaj je skoro nemogoče pozimi rabiti to cesto. Sedaj se je pa pokazalo, da je tudi v lepi, krasni zimi in spomladi nevarno hoditi po njej , ker se robovje in pečevje večkrat odtrga in na cesto vali. Marsikedo je uže bežal pred plazovi ter gledal, kako bi pete odnesel nevarnosti. Prav taka bi se bila meni^ kmalu pripetila dne 9. marcija t. L, ko sem šel proti Zirem. Ko pridem na Rupnikov hrib, grem pogledat k rudarjem, kako kamenje lomijo, in ti mi poved6, da se je pred pol ure utrgal kos pečevja od hriba ter s strašnim ropotom in bučenjem zavalil se na cesto in v Idrijco. Nekdo, ki je ravno takrat šel po poti, je komaj smrti ušel. Skalovja ležalo je na cesti za dobre tri vozove. — To je nov dokaz, da bi bilo mnogo boljše, Če bi se cesta od idrijske fabrike do fare izpeljala , kajti bila bi tu bolj ravna. Pri stari cesti pa bode več stroškov, več dela *) Gosp. Alpi je Rimljan iz Forli in zna dobro slovenski. Pis. in pozimi bode celo zaprta. O hudih zimah ljudje po tri dni niso mogli hoditi po njej zavoljo mnogih plazov in žametov, temveč morali so hoditi po solnčnem kraji. Ne morem si tedaj kaj, da ne bi svojega glasu še enkrat povzdignil: pazite, kaj delate! Boštjan Leskovic, bivši prvi cestni načelnik okraja idrijskega. Iz Rovt 10. aprila.