List 40.
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
Predno preidem k popisovanju in utemeljenju tega projekta (načrta), naj mi bode dovoljeno, da ob kratkem povem, kako in v kakem obsegu so se delale tehnične poizvede, ki so podlaga pravim projekcijskim delom.
Nivelovanje.
Podlaga brezpogresnemu projektu je brez dvoma natančno nivelovanje (izmerjenje razlik višin), in to velja v našem slučaju se toliko bolj, ker tu gre za silno male razločke v višinah, s katerimi mora inženir ra-čuniti.
V zgled, s kako natančnostjo se je moralo delati, navedem tu pad Ljubljanice, tedaj glavnega recipijenta,
314
v katerega se iztekajo vsi drugi stranski pritoki iz močvirja. Ob Času najplitvejše vode znaša ta pad od hek-tometr. 32 pod vrhniškim mostom do Gruberjevega kanala (Cesarskega grabna) , to je, pri dolgosti 20.600 metrov samo 0#40 metra.
Ker se pa morajo pri nivelovanji vse kvote zraču-niti po morskem površji, obrnil sem se na triangula-cijski oddelek c. k. vojaško geografičnega zavoda in si od tam izprosil popolnoma prave kvote natančnega ni-velovanja, ki so ga bili naudili ob tržaški cesti.
Nepremične pike te daljine nahajajo se v zapisniku nepremičnih pik pod tek. štev. 94, 102, 127, 141, 155, 159 z dotičnimi kvotami.
Začenši pri znamenji višine, ki ga je napravil generalni štab na ljubljanskem kolodvoru, nepremična pika 94, določila se je najprej vrsta nepremičnih pik ob tržaški cesti, potem ob cestah, ki drže po močvirji čez Laverco, Studenec, Podpeč in Borovnico; nadalje ob Gruberjevem kanalu in konečno poprek čez močvirje; zraven pa so se tudi vse ostale nepremične pike pregledovale na tak način, da nam smejo veljati za absolutno natančne.
Tam, kjer ni bilo varnega kraja, da bi se naredila nepremična pika, zabili so se 5 metrov dolgi hrastovi koli v tla in se zaznamovali z velikim žrebiom; tacih kolov je 62.
Kakor kaže pridjani spisek, napravljenih je po celem močvirji vseh skupaj 163 nepremičnih pik; memo grede pa omenim, da s tem nisem spolnil tirjatve §. 1 posameznih pogojev za izdelovanje projekta, namreč da bi bile nepremične pike postavljene po 2—3 kilometre ena od druge, temveč narejenih je mnogo več pik, kakor jih tirja pogoj. To veče število nepremičnih pik bode na vsak način mnogo koristilo vsem prihodnjim tehničnim delom, ter jih bode bistveno olajšalo.
Močvirski okraj*
Ravno takrat, ko se je delala mreža nepremičnih pik, pričelo se je sostavljati močvirsko okrožje. Pri tem pa se je žalibog pokazalo, da se je nekaj pomot vrinilo v izkaz, ki je pridjan deželnemu zakonu 25. oktobra 1880. leta. Nekateri precčj veliki kosi močvirja so namreč izpuščeni, druge zunaj ležeče parcele pa se nahajajo v dotičnem izkazu. V družbi s slavnim odborom za obdelovanje močvirja se je popis katastralnih parcel popravil po originalnih protokolih, ki so bili narejeni pri ogledanji močvirja; po teh popravah se je potem narisal močvirski svet v katastralne mape, ki so načrtu priložene.
Nivelovanje površja.
Ko so bile med tem dobljene višine mreže nepremičnih pik, dovršilo se je z njihovo pomočjo nivelovanje površja. V ta namen prerisale so se katastralne mape in kopije oddale delajočim inženirjem. V teh kopijah je zaznamovana lega in visočina vseh tistih krajev, ki so važni zaradi visočine svoje.
Ti kraji so se potem zapisali s svojimi kvotami v originalne katastralne mape, in na podlagi teh kvot našle so sev potem krivulje skladov (Schichtenkurven).
Čeravno bi po §. 5 posameznih ponudbenih pogojev zadostovalo 9 kvot na štirjaški kilometer, morale so se vendar narediti 3- do 4krat gostejše mere, ker se površje vedno spreminja in ker tirja program, da morajo krivulje skladov zaznamovane biti v višinah 0*25 metra; drugače bi nam ne bilo mogoče najti krivulj skladov. Ravno tako bi ne bilo mogoče, narisati teh krivulj v glavni pregledni zemljevid, ko bi se ne bile poprej na čisto narisale v katastralne mape; kajti nika-
kor ni mogoče zemljiščnih kvot zaznamovati v tem zemljevidu, ki je risan v meri 1 : 10.000.
Koristi, ki jih ima odbor za obdelovanje močvirja od tega pomnoženega dela, spoznale se bodo še le tedaj popolnem, ko se bode pri poznejšem izboljševanji dolo čevalo o veČih delih, ker se splošni podatki o teh projektih lahko naravnost povzamejo iz kvotiranih in s krivuljami skladov zaznamovanih katastralnih map.
Vrtanje na močvirji.
Pri prihodnjem izboljševanji bode posebno mnogo koristil v katastralnih mapah zaznamovani rezultat vrtanja , ker se bode iz pridjanih kvot koj lahko razvi-delo, kako leži spodnja zemlja pod površjem.
Glede teh vrtanj si dovoljujem opozoriti, da zahteva §. 3 posameznih tehničnih ponudbenih pogojev po eno vrtanje na štirjaški kilometer; ker obsega močvirje okoli 15.000 hektarjev , od katerih se pa nahaja velik del zunaj pravih ležišč, tedaj bi bilo k večemu 150 vrtanj potreba. A sprevidel sem, da mi kaže narediti 749 vrtanj, ker se lega šote tako naglo spreminja; s tolikim vrtanjem pa je tudi lega spodnje zemlje, kolikor najbolj mogoče, natanko določena.
(Dalje prihodnjič.)
322
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) Pocezni profili glavnih recipijentov.
Rezultat teh vrtanj je zaznamovan, kakor sem uže omenil, v originalnih katastralnih mapah in tudi porabljen pri VII porezah dolin, ki so projektu pridjane.
Iz teh slednjih se namreč razvidi, kako leži šota na svoji podlagi in kako bode voda pri sedanjem in tudi prihodnjem znižanem stanji najvišje vode vplivala na obdelovanje polja.
Ako pa nameravamo najvišo vodo znižati za 2 metra pri ljubljanskem državnem vodomeru, tedaj pa žalibog še ni povsodi dosežena spodnja zemlja, temveč znižana najviša voda bode na nekaterih krajih še vedno 2 do S metre visoko stala nad spodnjo zemljo.
O teh razmerah bodem pozneje obširneje poročal in tudi omenil, kako bi se vkljub temu vendar zamoglo umno gospodarstvo na teh prostorih doseči.
Premerjenje Ljubljanice in Gruberjevega kanala.
Ker bode treba v teh dveh glavnih recipijentih ljubljanskega močvirja najvažnejše in najdražje stavbe narediti, je tudi po §. 9 posameznih ponudbenih pogojev treba bilo, od Malega grabna doli do Fužin premerjenje v večem obsegu preskrbeti.
Vendar sem menil, da pospešujem naš namen še veliko bolj, ako nisem počeznih profilov teh dveh odtokov dal zmeriti na vsakih 25 metrov, kakor zahtevajo omenjeni pogoji, temuč ako sem porabil spise o potrditvi najnovejših iztrebilnih del. to prijaznosti gosp. c. kr. stavbenega svetovalca in predsednika tehničnega departementa visoke c. kr. deželne vlade mi je bilo namreč mogoče , iz stavbenih zapisnikov, ki jih je tedanji stavbeni svetovalec gosp. Henrik Hausner z veliko skrbnostjo in natančnostjo sestavljal, porabiti lego in konstrukcijo vseh stavb; v ta namen zmerili so se profili na vsakih 10 sežnjev = 18.965 metrov, razne številke so se preračuniie v metrično mero in potem so se zaznamovali v te profile obrežni zidi, tlakovi in druge stavbe.
To je dalo mnogo več dela, a projekt jefTs tem mnogo pridobil v natančnosti in vrednosti.
Premerjenje stranskih pritokov.
Stranski pritoki so se zmerili po §. 7 posameznih ponudbenih pogojev in pridjani so podolžni kakor tudi počezni profili teh potokov in kanalov.
Po želji slavnega glavnega odbora za obdelovanje močvirja se je razun onih 29 stranskih pritokov, ki jih z imenom  navaja deželni zakon   iz  leta 1877.,  tudi še
Črni potok, Ljubija, Švica, Glinica in Ložica premerila, tako da imamo sedaj poleg obeh glavnih recipijentov, namreč Ljubljanice in Gruberjevega kanala, projekte za 34 stranskih pritokov.
Preiskava obvirja.
Vsled spodbude, ki jo daje odgovor veščakov na 18. vprašanje, preiskali so se tudi viri Gradašice, Švice, in po posebni želji slavnega odbora za obdelovanje močvirja tudi studenec Iške in premerilo se je dotično ob-virje z namenom, ko bi se morebiti pozneje delale tam kake stavbe.
Premerjenje vodnih stavb.
Da bi razun tega ne manjkalo potrebnih podatkov za presojevanje , kako se smejo dovoliti sedaj ali pozneje potrebne pripuščene poprave pri vodnih stavbah, ki stoje krog močvirja, ukazal sem premeriti vse mline in zraven določiti visočino obstoječih vizirnih znamenj vseh glavnih brunov in pragov , ki odločujejo vodotoč in tudi velikost zatvornic.
Ti podatki se nahajajo v dotičnih nivelovalnih knjigah, kakor tudi v počeznih profilih in bodo izvrstno služili slavnemu odboru za obdelovanje močvirja, kakor tudi politični oblasti, kedar se bodo vršile kake pre-membe ali kedar bode treba presoditi, se li smejo te premem be pripuščati ali ne.
Popisovanje projekta.
Do sedaj sem podal nekaj splošnih namigov o dovršenih tehničnih poizvedah; tu pa začnem pretresovati pravo nalogo svojega načrta, namreč popisati hočem one stavbene naredbe, o katerih predlagam, da se iz-vršč, in nadalje popisati tudi vspeh, kateri bi se brez dvoma ž njimi dosegel.
Naloga projekta.
Naloga projekta je natanko določena v §. 8 splošnih ponudbenih pogojev, in obstoji v tem, da bi se stvorilo na močvirji mogoče umno gospodarstvo, in sicer neodvisno od vsakokratnih najviših vod.
Razume se samo od sebe, da se ta naloga mora rešiti le v gotovih mejah, v katerih stojć stroški, ki bi se potratili, in vspehi, ki bi se dosegli, v nekakem pravem razmerji.
To opazko naredim poprej zategadel, ker bi bilo gotovo napačno, za vspehe se poganjati, ki bi porabljenih stroškov ne splačali, in ker bi se tukaj zares kaj tacega lahko prigodilo.
Kakor se zamore razvideti iz splošnega podolžnega profila reke Ljubljanice, priloga T. B. 4., in iz njenih počeznih profilov, v katerih je ob enem tudi zaznamovana lega spodnje zemlje, leži ta zemlja na nekaterih krajih še 1*7—2*50 metrov globokeje, kakor ona znižana najviša voda, ki jo žele* vesčaki v 4. vprašanji svojega poročila.
Ko bi se tedaj nameravalo, spodnjo zemljo popolnem odkriti, morala bi se pač tudi najviša voda vsaj za tri metre znižati*
Po mojem mnenji bi to znižanje ne bilo slabo, a vendar je neizpelj i vo, če se oziramo na velikanske stroške, ki bi jih požrlo, in na koristi glavnega mesta Ljubljane, ki bi biii tu zelo v nevarnosti.
Ako namreč stvar pretresamo , tedaj še ni dovelj, ozirati se na koristi enega dela posestnikov, temuč moramo tudi pomisliti, bi li dobiček, ki bi ga imeli vsled tacega znižanja nekateri prebivalci močvirja, prekosil škodo,  ki bi gotovo Ljubljano zadela;   ne glede na to,
323
da bi povikšani stroški v nobenem razmerji ne stali z doseženim dobičkom.
Sledeče popisovanje načrta mojega bode te nazore gotovo opravičilo. Iz načrtovih prilog se bode videlo, kako težko bi se dovršila naloga načrta samega in ko-liko stroškov bi nastalo, preden bi se omenjeni cilj dosegel. — Gotovo bi le škodovalo , ko bi hoteli čez ta cilj še dalje iti.
Ena stvar je gotova, in se sme na vsak način pričakovati, da bode nevarnost povodnji odstranjena na vsem močvirji, ako se stanje najviše vode — kakor so to želeli vešcaki in se tudi meni zdi dobro in razmeram primerno — zniža za 2 metra in ako se izvrše projektirana dela. — Na daije se tudi sme pričakovati, da se bodete morebiti % spodnje zemlje s časom odkrili in spremenili v rodovitna polja.
Kako bi se o svojem času imelo gospodariti na močvirji, to bodem pozneje popisal; sedaj hočem opisati in utemeljiti one misli, ki so me vodile pri sestavljanji tega načrta.                                                 (Dalje prih.)
List 42.
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.)
Množina najviše vode.
Prvi faktor, ki je merodajen pri vsakem izsuše-vanji, je množina najviše vode, ki se mora odpeljati dalje, kajti projektirane stavbe morajo biti tako narejene, da zamorejo vso vodo brez škode odpeljati.
Žalibog, da ni mogoče zmeriti te množine vode, ker so razmere na močvirji jako čudne in se podzemeljski pritoki iz Krasa ne dajo zmeriti; trebalo bi večletnega merjenja in opazovanja pri Ljubljanici in Gruberjevem kanalu, da bi se množina vode zamogla natanko določiti, ki jo odpeljeta ob času najviše vode ta dva glavna recipijenta.
Sploh pa v našem slučaju tako merjenje ni neobhodno potrebno, kajti dosežen vspeh je potrdil v resnici mnenje, ki je bilo podlaga načrtu iz leta 1860.
Kakor se namreč vidi iz poročila veščakov stran 9, stala je najviša voda 1851 1. 2*213 m. nad ničlo pri državnem ljubljanskem vodomeru , in ko so bila dovršena iztrebilna dela, je bilo znižanje samo 4" = 0*105 metrov više, kakor je bilo preračunjeno v omenjenem načrtu.
Ker nimamo druzih zanesljivih podatkov, sme se tedaj takrat preračunjena množina najviše vode z 12.000
330
kubičnih čevljev, to je, 378 kubičnih metrov v sekundi vzeti z veliko verjetnostjo za podlago našemu načrtu.
Ako pa tudi to množino vode porabim za podlago temu načrtu, ne smem pozabiti, da se bode ta vodna masa s časom gotovo pomnožila, kolikor se da sklepati .iz deloma posekanih kraških reber, ki spadajo glede i&IŽpodnebne moče k močvirju; nadalje moramo pomisliti, da se pogozdovanje, ki ga namerava visoka c. kr. deželna vlada, pri najboljši volji in vsi eneržiji ne bode ,dalo izpeljati v primerno kratkem času in da mora ta načrt pri vseh okoliščinah privesti do stalnih vs peli o v, tako, da bode gospodarstveni način, ki se bode nastopil na podlagi načrta, dognan in ne več dvomljiv. Zato sem se pogovoril z gosp. c. kr. visim stavbenim svetovalcem Indro in z njegovim pritrjevanjem vsa dela tako projektiral, da bi tudi tedaj zadostovala, če je množina najviše vode 25°/0 veča, kakor ona, ki je bila podlaga projektu iz L 1860.
Pod tem,   kakor menim, pravim in skrbnim pogojem,   izvršena so vsa  dela  v Ljubljanici  in v Gruberjevem kanalu za sledeče množine najviše vode: 12.000 kub. čevljev poprejšnje množine
najviše vode      .....378 kub. metr.
25% i za katere se bode skoraj gotovo
pomnožila.......94     „       „
Skupaj    .   472 kub. metr. ali počez...........470     „       „
Znižanje struge Ljubljanice.
Sedaj je nastalo važno vprašanje, kako globoko se sme struga znižati z ozirom na posebne lokalne razmere obzidanih bregov   reke  Ljubljanice v mestu Ljubljani?
V tem obziru zamoremo se edino le na ono daljino ozirati, ki leži med Sent Jakobskim in nekaj čez Frančiškanski most, ker tu se nahajajo najoži profili Ljubljanice in deloma so tudi bregovi obzidani z obrežnim podzidjem in s hišami.
Najoži profil je pri št. 56 (hektom. 249 + 99). — V njem je leva brežina zavarovana s taloudnim tlakom, desna pa ima obrežno podzidje.
Ker mestni zastop namerava na tej daljini in sledečih profilih bregove obzidati, moralo se je uže zdaj na te okoliščine in tudi na to ozirati, da se bodo za-mogle prihodnje obrežne strmine tudi pri nameravanem znižanji struge za varstvo bregov položiti s tlakom.
Po tacem premišljevanji se kaže, da se sme struga ponižati še za 1.37 metra. Razume se pa, da se morajo vsa ta dela zelć varno izvrševati; projektirano obrežno podzidje se lahko takrat postavlja, ko se bode struga zniževala.
Zato bi pa bilo dobro, ko bi slavni mestni zbor glavnega mesta Ljubljane te razmere koj pretresavati jel in sklenil potrebne reči za stavljenje tega obrežnega podzidja.
Hradeckijevemu mostu bi to znižanje pač ne škodovalo , ker leže njegovi temelji — kolikor se to d& sklepati — tako globoko, da bi stali še vedno pod novim dnom reke Ljubljanice. Vrhu tega bi se oba bregova zavarovala s tlakovi pri strmini 2:3, tako, da bi ta most gotovu ne trpel nobene škode.
Glede Frančiškanskega mosta moram tu omeniti, da so njegovi temelji globokeji kakor novo znižano dno struge — kar se razvidi iz profila št. 74; nadalje, da je predlagano, strugo zavarovati, da se ognemo spodkopavanju.
Na sedanje lesene mostove se pač ne moremo ozirati. — Deloma se bodo morali v teku prihodnjih let uže tako popraviti, deloma jih bode Ljubljana pač nadomestila s stalnimi mostovi.
Na naslednji daljini ne bode znižanje Ljubljanice in deloma razširjanje struge delalo nobenih težav, ker je dovolj  prostora za take poprave.
Novi pad reke Ljubljanice je na glavni daljini 1 : 1000, kakor se razvidi iz podolžnega profila; pozneje se zmanjša pred združenjem Ljubljanice z Gruberjevim kanalom na 1 : 2000 in Ljubljanica bode pri projektiranem poČeznem profilu zamogla — kar se iz priloge T. B. 5 razvidi — odpeljati 212.207 kubičnih metrov vode.
Sirokost dna znaša do pod Šentjakobskega mosta 27'8 metrov, potem do profila 56 pri pomnoženem padu 19*3 metrov; na onih krajih, kjer je obrežno podzidje projektirano, 17*7 metrov, in slednjič, ko se pad zopet zmanjša, 27*8 metrov.
Kakor se razvidi iz načrtovih pripomočkov, dalo bode iztrebljenje mnogo dela. Tako se bode moralo na pr. dno struge pri jezu v Udmatu za celih 3.20 metrov ponižati.
Sledeča daljina do Fužinskega jeza se je tudi vsa premerila, vendar tu nisem predlagal popolnega poglo-bočenja in reguliranja struge, tako da bi zamogla odpeljati večo množino (po 470 kub. metr.) najviše vode. Menil sem namreč, da sedanji profil reke Ljubljanice za prva desetletja, morebiti za 30 let, popolnem zadostuje sedanji najviši vodi 378 kub. metr., da bode tedaj morebiti še le o tistem Času treba strugo razširiti.
Sedaj zastaja voda vsled nabranega prodovja ia kamenja v Ljubljanici, a ta vzpor bi ne imel nobenega vpliva na znižano najvišo vodo na močvirji, kakor kažejo splošni podolžni profili Ljubljanice,
Ko bi tedaj potreba nastala, v prihodnjih časih tudi to daljino regulirati, moralo bi se to zgoditi na podlagi novih profilov reke, ki se bodo vsled spremenjenih razmer tudi spremenili.
A druge in sicer gospodarstvene razmere so me napeljale, predlagati uže sedaj , da bi se izkopala in iztrebila struga Ljubljanice.
Ako namreč primerjamo podolžne profile reke Ljubljanice in Gruberjevega kanala, tedaj vidimo, da bi se moralo novo dno Gruberjevemu kanalu spraviti na kvoto 279,4, da bi se naredil potreben pad za odpeljavo vodne množine, ki bi pripadala po prejšnjem popisovanji temu kanalu. Novo dno Ljubljanice pa leži na tem kraji na kvoti 279,8, tedaj za 0*4 metra više.
Sedaj nastane vprašanje, kako bode vplival ta pretrgani pad na izvršitev del, ki se tičejo poglobočenja obeh recipijentov, in kako bi se ta dela zamogla naj-pripravnejše in najceneje dovršiti.
(Dalje prihodnjič.)
338
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl, Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
Množina najviše vode.
(Dalje.)
Pri Gruberjevem kanalu vidimo, da stoji njegova najplitvejša voda na kvoti 281,80, tedaj za 2,4 metra više, kot njegovo novo dno. Ako pa vzamemo, da je srednja višina vode pri ljubljanskem državnem vodomeru za 1*25, tedaj pri izlivu kanala samo za 05 metrov viša, da zamoremo namreč razsoditi, kako bode stanje vode vplivalo na napredek del, tedaj vidimo, da bi to stanje vode s kvoto 282,30 tak vzpor napravilo, da bi segal v Ljubljanici do vzporne zatvornice.
Te razmere tedaj neobhodno tirjajo pomoči, kajti kubični meter kopanja je pod vodo kacih osemkrat dražji kot na suhem, in kubični meter razstreljenega kamenja velja pod vodo 12 gold. , med tem , ko pride na suhem na 1 gold. 8 kr. ne glede na to, da se dajo na suhem izstreijani kosovi porabiti za razni tlak, pod vodo izstreljano gradivo pa ni za nobeno rabo.
Ko bi se tedaj glede znižanja srednje višine vode od Gruberjevega kanala dalje ne naredile nobene priprave, bi se moralo delati pod vodo, torej mnogo dražje, ali bi se pa moral Gruberjev kanal pri izlivu zapreti in z dovolj velikimi sesalkami voda odstraniti, ki bi lezla skozi.    Oboje pa je enako nerodno in drago.
Ako na pr. računimo, da bi se pod vodo moralo kopati samo 2*20 metra globoko , znašala bi izkopana množina kacih 40*000 kub. metrov, ker zastaja vode kacih 2500 metrov in je največi profil kopanja 31.90 Q metrov velik; tolika množina bi stroške izdatno po-vikšala.
Zraven tega bi se bregovi na drug način z zidov-jem zavarovati morali, kot je to sedaj napravljeno.
Da bi si pa pomagali na drug način, namreč z zidanjem zatvornic, o tem menim ni treba dalje govoriti.
339
Tedaj predlagam, da se v zadnjem kosu Ljubljanice od izliva Gruberjevega kanala dalje izkoplje ku-neta s 6 metrov širokim dnom, in sicer še 1 meter glo-bokeje, kot bi bilo treba pri prihodnjem dnu struge.
Korist te naredbe je dvojna, in sicer:
a)  Naj plitvejše vode v Ljubljanici se bodo s tem tako znižale, da se bodo vsa dela v njej kakor tudi v Gruberjevem kanalu čisto na suhem izvršiti zainogla, in
b)  se bode vsled vpliva te kunete struga Ljubljanice gotovo sama dalje uravnavala in razširjevala, tako da skorej brez dvoma zadnji kos ne bode delal nobenih stroškov več.
Zadnjo trditev opravičujejo moja opazovanja pri Gruberjevem kanalu, kjer se je struga v primerno kratkem času po reguliranji cel6 na kamenitnih krajih poglobočila.
Sedaj je treba še pretresovati razmere, kako se bode voda Ljubljanice odtekala na daljini od Brda do Ljubljane.
Ko bodeta Ljubljanica in Gruberjev kanal toliko iztrebljena, da bode najviša voda (470 kub. metr.) stala pri ljubljanskem vodomeru za 2 metra niže, to je, na kvoti 287 042, tedaj je upati, da bode nova najviša voda pri vrhniškem mostu prišla do kvote 28904. To je se ve da le mnenje , ki ga opravičuje praktični čut vodnega inženirja.
Stanje najviše vode se pa absolutno natančno ne d& določiti pri sedanjih razmerah odtekanja. Neposredno se nikakor ne dajo preračuniti podzemeljske vode, ki se zlivajo na Brdu, Bistri in Studencu v ljubljansko močvirje; tudi se ne morejo ceniti množine vode, ki padajo izpod neba na kraški svet. Ravno tako ni mogoče množine vode preračuniti, ki zastaja v stranskih pritokih.
Zatorej sodim, kakor rečeno, prihodnjo višino najviše vode v Ljubljanici samo po praktičnem svojem čutu tako, kakor je narisana v podolžnih profilih. — Pri tem pa menim , da se bode pad , ki se nahaja sedaj med vrhniškim mostom in državnim ljubljanskim vodomerom, zvišal od (290,80 — 289,042) = 1-758 na (289,042 — 287,042) = 2 metra za odpeljavo najviše vode.
Ako se to znižanje v teku nekaj let res izvrši, to je, ako bode Ljubljanica svojo strugo poglobočila vsled pada, ki je sedaj kacih 50 centim. veči in ki je primeren sedanji množini najviše vode ter ž njo nastaja, tedaj se bodo pač na nekaterih zel6 izpostavljenih krajih, kakor na pr, pri zavoji v Podpeči, bregovi posipali; te bode treba o pravem času pregledati in zavarovati s priprostimi zagrajami s protja in druzimi deli, ki bodo bregove varovali.
Iz glavnega podolžnega profila Ljubljanice se vrhu tega vidi, da nasip južne železnice, ki je narejen vprek čez močvirje, sedanjo najvišo vodo precej močno zaje-zuje med kilom. 1 — 13. — V prihodnosti bi znalo to ustavljanje vsaj za prvi čas še veče postati, ker 12 vzidanih podpiralnih pol v istini profil Ljubljanice za kacih 5 metrov skrči. — Ker pa sedanji leseni križevati most ne more dolgo trajati, je treba pred vsem čuvati, da se ne bodo nove pole zabijale v strugo in da se bode pozneje, ko postane most za nič, železna zgradba napravila čez Ljubljanico; tako bode struga popolnem prosta za odpeljavo najviše vode.
Predno končam o Ljubljanici in o delih, ki se pri njej morajo napraviti, moram še neko reč omeniti, ki je hitre pomoči potrebna. To je naprava primernih jarkov (kanalov) za ljubljansko mesto.
Kakor je znano, izlivajo se sedaj hišni jarki neposredno v Ljubljanico in pogled na odpadke, ki se valč iz deloma pokritih jarkov,  je   posebno   pri  plitvi vodi
ostuden. Pri večih višinah vode pa se navadno ti odtoki zamaše, in potem jih je treba zopet odkriti in oči stiti.
Ne glede" na zgubo, ki jo trpi vsled tega kmetsko gospodarstvo, ne gledć na te razmere, ki niso ravno v čast glavnemu mestu , ne glede slednjič na zdravstveno škodo, ki nastane vsled tega, so za-me v prvi vrsti važne težave, katere nastanejo pri izvršitvi obrežnega zidanja.
Razume se samo ob sebi, da se nisem mogel ozirati na vse te posamesnosti zidarije, ker bode naloga hišnih posestnikov, svoje hišne jarke primeroma popraviti, ko bi mestna oblast tehtno ne odstranila teh napak. A tudi v tem slučaji je težava pri izvršitvi obrežnega zidanja neizogibljiva.
Dobro bi tedaj bilo, da bi mestno gospodarstvo uže sedaj se odločilo za nov način, kako bi se odpadki spravljali, ali ko bi se ne hotelo ozirati na porabo odpadkov, da bi vsaj dva glavna jarka ob bregovih Ljubljanice skopati dali, predno se začne struga trebiti.
(Dalje prihodnjič.)
346
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) Ponižanje struge Gruberjevega kanala.
Ako vzamemo, da se Ljubljanica ne sme globokeje izkopati, ali pa njen takć uže močni pad 1 : 1000 po-vikšati, ker bi drugače v škodo prišle opravičene koristi ljubljanskega mesta, morajo se na vsak način ostale množine najviše vode, to je, 257*8 kub. metrov odpeljati po Gruberjevem kanalu.
Preduo pa to reč obširneje popišem, moram tu memogrede omeniti, da so oni jarki popolnoma neizpe-ljivi, ki jih omenja §. 7, točka II. f) splošnih ponudbenih pogojev, jarki, ki bi se imeli izkopati ob hribovji, tikajočem se močvirja, in ki bi sprejemali stranke pritoke in na ta način Ljubljanico in Gruberjev kanal olajšali; o tem bodem pozneje še natančneje poročati si dovolil.
Vrnem se toraj k svoji nalogi nazaj , kako bi se ostale množine najviše vode (257-8 kub. metr.) odpeljale po Gruberjevem kanalu; poprej pa še omenim, da sem dolenjski državni most skušal kolikor mogoče nespremenjen ohraniti in ravno tako obrežno podzidje, ki so ga napravili v letih 1860-1868. s tolikimi težavami in stroški, porabiti tudi pri reguliranji.
A kakor se je pokazalo pri natančnem preračunu profilov najviše vode, prvo nikakor ni mogoče, in samo drugo bi se dalo izpeljati, se ve da s potrebno previdnostjo.
Da se je našel profil najviše vode za množino vode 257*8 kub. metr., moral se je tu zopet vzeti za podlago najožji izmed obstoječih profilov, kajti pri znani premič-nosti in vednem posedanji zemlje in pri nevarnosti od tod izvirajoči bi noben strokovnjak ne mogel priporočati razširjanja profila z odstranjenjem obrežnih zidov, ki so bili napravljeni leta 1868. Ta najožji kraj kanala je pri profilu štev. 33.
Z ozirom na možnost, ohraniti obstoječe obrežno zidovje in z ozirom na pad, ki nam stoji v razpolaganje med izvirom in iztokom Gruberjevega kanala, je le ena rešitev mogoča, in sicer tista, ki je predlagana v tem načrtu.
Dno kanala se mora toraj pri profilu 33 ponižati za kake 3 metre  in   kanalu  se mora dati pad 1 : 1000.
Množina vode, katero zamore ta profil, in kar se samo razume, tudi prejšnji profili z manjšim padora ali druzimi širjavami struge odpeljati, znaša
258.147 kub. metr Ako se zraven računi voda, ki jo bode regulirana Ljubljanica odvodila     ..........212.207    „
znaša to skup      .......470.354 kub. metr.,
ali največa množina vode znaša 470 kub. metrov.
8 tem bi pa bila struga Gruberjevega kanala tako poglobočena, da bi pri mali ali srednji višini vode vsa Ljubljanica odtekla po Gruberjevem kanalu in bi mesto Ljubljana bilo brez vode.
To se pa iz zdravstvenih obzirov pač ne more zgoditi in ostaja nam le sredstvo, da zapremo Gruberjev kaual z zatvornicami, to je, da ga tako uravnamo, da bode vedno dovolj vode prisiljene, teči skozi ljubljansko mesto.
Te zatvornice sem postavil koj pri izlivu Gruberjevega kanala.    Z  železnimi  tramovi bi  se stanje vode
347
v njem za 1*882 metra, to je, do višine prihodnje naj-plitvejše vode, zajezilo, tako d- bi morala poslednja odtekati se po Ljubljanici.
Nameravanih 6 odprtij zatvornice ima po 4*3 metre svetlobe in spušča pri znižanem stanji najviše vode, to je, ko stoji voda 4-7 metra nad pragom zatvornice, 6 X 43.492 = 260.952 kub. metr. vode naprej, tedaj ono množino, ki se tudi lahko odteka skoz počezni profil 33.
Kako bi se ta zatvornica uravnala, je očividno iz pridjanjh podrobnih Črtežev in menim, da zadostuje, ako v natanjčneje pojasnenje in utemeljenje samo še sledeče opomnim.
Zatvornica ima iz betona temelj , ki je zaradi proda p kojega Mali graben donaša, položen z rezanim kamenjem.
Na tem temelji stoji 6 čisto iz rezanega, čvetero-oglatega kamenja sezidanih, 1*25 metrov širocih, 6*4 metrov visocih srednjih stebrov, in zraven še dva stebra na suhem.
Ker ima zatvornica edino ta namen, da zajezi vodo do višine 1.882 metrov nad dnom in ker ni samo prav, ampak tudi dobro, da se zadržana voda zniža, ako više naraste, zato sem skušal zatvornico tako urediti, da se bode umetni jez koj lahko znižal, ako začne voda rasti.
To bi se naravno najlože doseglo z zapiralnicami; a morale bi tako velike biti, da je tako delo gotovo nepraktično.
Zato sem mislil na drugačno naredbo in zraven skušal svetlobo odprtja zatvornic kolikor mogoče veliko, višino cele stavbe kolikor mogoče malo narediti.
Velika svetloba se uže zaradi tega priporoča, da bodo mogie stvari, ki priplavajo po vodi, naprej oditi.
Svetloba širokosti je z ozirom na praktično vzdigo-valno pripravo zraČunjena na 4*3 metre, svetloba višine do zgornje železnine na 4*7, to je višina za prehod vode, več 1*20 metra.
Kot pravi zapiralniki, menim, bi najbolje služili bruni, ki bi se počez polagali. Ker je odprtje tako veliko, morali bi bruni biti železni; da bi se lože premikali , ko je stanje vode okoli 1 metra nad normalno napetostjo, sem predlagal štiri take brune po 0*47 metra visoke, da se zamore zajeziti do 1*882 metra.
Ti bruni so narejeni iz zanetanih železnih listov in so navzgor popolnoma gladki, da se zmanjša upor drg-nenja donešenega prodovja, navzdol pa so izbočeni v podobi ribjega trebuha; vzdigujejo se a posebno vzdi-govalno pripravo, in sicer tako, da se lahko avtomatično poprimejo z nalašč zato narejeno sprožnico, ko se potežne verige dol spuste; dva moža pa jih lahko kviško zmotata.
Da se delo olajša, narejene so na stebrih posebne podloge za brune, kamor se ti polože po odprtji zatvornice.
Posameznosti vzdigovalne naprave se vidijo na pri-djanih črtežih in morate se dve taki pripravi kupiti in pripravljeni imeti, da bi ne bilo močvirje v nevarnosti pred povodnijo, ko bi se kaj polomilo pri zatvornici.
Izvršitev vzdigovalne naprave je prevzel po mojem programu ravnatelj Semerinškega društva fabrik za stroje, gosp. Ugon Zipperling. Ta vzdigovalna naprava bi pač dosegla nameravan cilj in imenovana fabrika bi prevzela vsako garancijo za pravo izvrševanje, ako bi se ta stvar pri nji naročila, kakor se je izrazila na koncu dotičnega prevdarka stroškov. V tem prevdarku se nahajajo tudi stroški za 6 reaervenih brunov, potem za voz, s katerim se bodo vozili iz shrambe, in slednjič
za zbirko orodja in priprav, ki so potrebne pri oskrbovanji vzdigovaloe naredbe,
(Dalje prihodnjič.)
354
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
Ponižanje struge Gruberjevega kanala.
(Dalje.)
Kar se tiče oskrbovanja zatvornice, bi se bruni še ne smeli vzdigniti, ko bi se voda narastla za kacih 0*30 metrov, ako namreč računimo z normalnim stanjem, pri katerem so vsi bruni vloženi in voda stoji na preračunjeni višini plitve vode; pri viših vodah pa bi se po ena ali v potrebi tudi po več vrst brunov zaporedoma vzdignilo, tako da bi voda pač ne mogla više stopiti, če bi se le količkaj prav ravnalo.
Koj pri zatvornicah in sicer na levem bregu Gruberjevega kanala je predlagana hišica za čuvaja, ki bi imel doižnost, zatvornice oskrbovati in zraven tudi vse objekte Ljubljanice in Gruberjevega kanala nadzorovati. Najbolje bi se podal za tacega čuvaja kak podčastnik ženijski ali pijonirski, ki zna deželne jezike in dobro veslati in plavati, in ki bi moral imeti izvrstna spričevala. Nastaviti bi se moral uže med reguliranjem, tedaj uže med zidanjem zatvornic, da bi dobro poznal vse njih posameznosti in da bi torej ob pravem času in na slučaj tudi samostojno zamogel postopati.
Vrhu tega naj bi se naredila pri stražnici meteoro-logijska opazovalna štacija; izide opazovanja bi tudi čuvaj zaznamoval.
Kar zadene konstrukcijo novega kanala, je
a)  v začetku njegovem pri zatvornicah dno 23*05 metrov široko, pad do hektometr. 5 -f- y = 0*0005;
b)  razširjava, ki je bila potrebna vsled zidanja zatvornic, preide pri profilu 7, to je, pri hektometr. 1 +38 v normalni profil s 16*7 m sirjave na dnu in ostane enaka do profila 26, to je do hektometr. 5 -f- 9;
c)   od profila 26 do profila 42 bi se kanal na obeh straneh obzidal in širjava dna znaša 12*2 metrov, med tem , ko je pad 1 : 1000 in ko so taloudni zidovi na obeh straneh nagnjeni kot 1:1;
d)   od profila 42 do konca kanala je dno samo 11*2 metrov široko in pada enako; strmine obeh obrežnih tlakov pa so nagnjene kot 4 : 5.
Zaradi poglobočenja struge se bode moral dolenjski most popraviti, in tu imam sledeče omeniti:
Kakor kaže profil štev. 24, leži sedanje dno mosta
na kvoti...........285.111 metrov
novo dno na kvoti.......282.084 metrov
tako da se mora dno znižati za . . 3.027 metrov Ker mora imeti profil za odpeljavo množine najviše vode 111*7 štirjaških metrov površja, se most ne more obdržati in neobhodno potrebno je, da se odstrani srednji steber, tedaj tudi oba oboka.
Ker menim, da bi se pri previdnem delovanji oba stebra, ki stojita na suhem, dala ohraniti, ker sta sezidana na pdotiranih branah,   tedaj   bi   se   poprave tako
355
izvršile, da bi se ohranile arhitektonične oblike,  in da bi se
a)  med oba stebra, ki sta na suhem, vdelala železna konstrukcija, in
b)  novo dno odprtja položilo z betonom iu zavarovalo z zidanimi bregovi, kakor to kaže pridjani načrt.
Kako bi se postavili na obeh straneh taloudni zidovi , ki so predlagani k c), vidi se na črtežih poČez-nih profilov.
Ker je obrežno zidovje od dolenjskega mosta do profila 42 toliko veljalo, treba je bilo gledati na to, da se kolikor mogoče ohrani, in sicer toliko bolj , ker se tu deloma svet rad poseda in bi zato nov, dosti visok zid mnogo stroškov stal in bi provzročil mnogo nevarnosti.
Da se tedaj sedanji zid ohrani, se predlaga, da se novi znižani profil zavaruje z močnim taloudnim zidov-jem, čegar strmost je: 1:1. To zidovje leži na zidanem temelji, ki je debel O 90 in dolg 1 70 metra.
Ko bi se skrbno delalo , tako da bi se zidale na enkrat le kratke daljine in se potem samo za te daljine njihov temelj sproti odkrival, se lahko z zaupanjem pričakuje, da bodo stari obrežni zidi pokoncu ostali.
Ker se pri plitvih vodah Gruberjev kanal lahko popolnem izsuši, imamo potem vedno priliko, vsake pogreške in spodkopavanja novih zidov takoj zapaziti in potrebne reči popraviti.
Kar se tiče železne konstrukcije med obema stebroma na suhem, dovoljujem si z ozirom na pridjani posebni načrt to le opomniti:
Arhitektonični načrt, kakor tudi nam na razpolago dana višina med obokom in vozno potjo nam kažeta, da je najbolje, novi železni konstrukciji dati obločasto obliko. Žalibog, da niste obe opori dovolj močni, da bi se na-nje brez poprejšnje priklade, ki bi se jima morala zadej prizidati, smel potisniti čist oblok.
Opore močneje narediti je pa vedno nerodna stvar. Prvič bi se moralo ozadje, ki je sedaj uže stisneno, razrahljati, drugič bi se morale zabiti v tla brane iz kolov; z zabijanjem bi se zopet gotovo spodnja plast še bolj zrahljala, in tretjič bi se stojnost pač ne povikšala vsled neenakomernega postavljanja novega zida.
Ako hočemo tedaj most kot tak ohraniti in vendar ne nasprotovati primerni železni konstrukciji, nam ne ostaje druzega, nego železnim podporam dati podobo obloka, kateri se mora tako preračuniti, da od strani ne bode nič pritiskal na opore.
V tem smislu je projektiran novi most. Vozna pot leži na Zorejevem železu, drugače se pa nova naredba popolnem naslanja na razmere sedanjega mosta.
Ko se bode delalo novo dno struge , je se ve da najveČa previdnost potrebna. Zabiti piloti se nikakor ne smejo izruvati, temuč pod novo betonovo pločo se morajo odrezati; ko bi se ruvali, bi se spodnja tla, ki uže tako posebno niso dobra, še bolj razrahljala.
Kar se tiče ostalih dveh lesenih mostov, ki držita čez Gruberjev kanal, namreč most na Poljanah in v Stepanji vasi, se na-nja pač ne more ozirati, temuč morata se predelati z ozirom na novo dno struge.
Bregovi se bodo tudi tukaj, kakor pri Ljubljanici, morali s tlakom zavarovati tako visoko, kakor sega najviša voda.
Nekaj še moram omeniti, kar uže samo v oči pade, ako primerjamo stanje najviše vode v Ljubljanici in v Gruberjevem kanalu; iz tega sklepam, da, ko bi se za sedaj tudi opustila iztrebilna dela pod združenjem Ljubljanice in Gruberjevega kanala, bi to nič ne škodovalo najvišemu stanju vode na močvirji.
Kakor se razvidi iz primere prihodnjega stanja naj-
više vode na koncu Gruberjevega kanala, ako vzamemo,
da znaša voda 470 kub. metrov, dosegla bi najviša voda
v Ljubljanici  pri  hektometru  284 kvoto    283'1 metrov
med tem,   ko bi pri enaki množini vode
povodenj stala v Gruberjevem kanalu do
kvote.............284-1      „
t. j. više stala za    .        10  metra.
(Dalje prihodnjič.)
362
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predloži. Ivan pL Podnagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
Ponižanje struge Gruberjevega kanala.
(Dalje.)
Da se bode sedanja masa najviše vode 378 kub. metrov tudi brez poglobočenja struge Ljubljanice pod Gruberjevim kanalom, in sicer enako sedanjemu stanju s kvoto 284'2 odtekala, to je jasno in opozoril sem uže poprej na to.
V sedanjem času bode tedaj stanje najviše vode z 2844 v Ljubljanici kakor tudi v Gruberjevem kanalu naredilo vzpor, ki pa ne bode škodljiv,- vprihodnje pa, ko se bode tudi spodnjemu koncu Ljubljanice struga iztrebila, ne bode v Gruberjevem kanalu nikakoršnega vzpora; samo v Ljubljanici ga boda nekaj, ako se ne bode rajši zoižanje najviše vode še dalje povekšalo z globokejim iztrebljenjem konečne daljine. Potreba, sklepati o tem, pa leži še tako daleč v bodočnosti, da bi sedaj bilo odveč, ko bi se vse premise, ki se tičejo tega reguliranja, uže sedaj pretresavale.
Gotovo bi tudi še splošno zanimalo vedeti, kako se bode odtekala sedanja najviša voda s 378 kub. metri po obeh recipijentih, ko bodeta pripravljena za večo množino vode s 470; lahko bi se namreč napačno mislilo, da bode imela množina vode 92 kub. metrov, ki smo jo iz previdnosti večo računili, — bistven vpliv na znižanje stanja najviše vode na močvirskem okraji. A temu ni tako, kajti sedanje stanje najviše vode, ki faktično nastopi in je primerno vodni množini 378 kub. metrov, bode samo za kacih 50 centimetrov niže, kot je plava črta, ki je narisana v projektu in ki ozname-nuje znižanje za 2 metra.
Menda bode vsak pritrdil, da ta veča nevarnost, ki jo bode imel močvirski okraj, ni odveč ali pa razmeram neprimerna.
Reguliranje stranskih pritokov.
V  prejšnjem oddelku sem obširno govoril o reguliranji obeh glavnih recipijentov, namreč Ljubljanice in Gruberjevega kanala; sedaj pa preidem k reguliranju posameznih stranskih pritokov , kakor je to prediagauo v pred nami ležečih projektih.
Pri tem se bodem pa kolikor mogoče držal tistega reda, v katerem so popisani potoki in kanali (jarki) v dodatku II deželnega*zakona 23. avgusta 1877. leta; na primernem kraji pa bodem opisal po posebni želji slavnega odbora za obdelovanje močvirja tudi naslednje potoke in kanale :
Crni potok ,
Ljubijo,
Švico,
Glinšieo, in konečno
Ložico.
Teh 34 stranskih pritokov se loči po svojem bistvu v dve vrsti, in sicer:
a)   v tiste, ki imajo samo nalogo, odpeljavati izpod nebno močo ali pa so izsuševalni kanali, in
b)  v tiste potoke, ki donašajo zraven tega tudi pro-dvjvje seboj.
V  zadnjo vrsto spadajo Svica; Gradaščica z Malim grabnom in Curnov kanal (Iška); po vseh druzih pritokih pa se samo voda dalje pretaka.
Namen reguliranja vseh stranskih pritokov je, porabiti veČi odtok, ki bode nastal vsled znižanja najviše vode v Ljubljanici, in znižati tudi lastne najviše vode v taki meri, da bi
1)  na močvirji nevarnost povodnji v bodočnosti enkrat za vselej odstranjena bila, in
2)  da bi se v razmeri z znižanim stanjem najviše vode tudi v prihodnje še močvirje obdelovati zamoglo, ko se bode šota kolikor mogoče odstranila.
Da po mojih mislih nikakor ni pametno šote popolnoma izkopati, kajti to bi se dalo narediti le s tacimi stroški, ki niso v nikaki razmeri z doseženim vspehom, to sem omenil uže pri drugi priliki.
V  kaki meri se bode pa zamogla v bodočnosti šota izkopati, to bodem dokazal, ko bodem govoril o posameznih potokih in kanalih.
Memogrede naj tu omenim, kako je bilo potrebno, narediti 749 vrtanj in ne samo 150, kolikor jih k ve-čemu tirjajo ponudbeni pogoji; samo na ta način je namreč bilo mogoče zelo natanko določiti lego spodnje zemlje blizo stranskih pritokov in to nam kaže , kako globoko se sme šota izkopati ali kje se zamore zaželeni cilj, da bi se namreč spodnja zemlja čisto odkrila, popolnem doseči.
Višino prihodnjega kulturnega sveta, za katero bi bilo treba na slučaj skrbeti po znižanji najviše vode v obližji stranskih pritokov, sem zaznamoval z zeleno črto v posameznih podoižnih in počeznih profilih. — Ta na ta način zaznamovana višina prihodnjega zemljišča pa ni kaj nespremenljivega, kajti stanje najviše vode v posameznih stranskih pritokih se sedaj ne more zra-čuniti, kakor sem uže poprej priliko imel omeniti; vendar menim, da se v bodočnosti ne bodo pokazale bistvene razlike od tega proračuna. Se ve, da ostane Daloga si. odbora za obdelovanje močvirja, da potem, ko se bodo pogiobočili stranski pritoki in se bode vsled tega dala zmerni množina najviše vode in njena višica v posameznih recipijentih, natančno pazi, do kake črte se zamore šota izkopati na posameznih , globokeje ležečih krajih in kako visoko bode morala v bodočnosti kulturna zemlja ležati.
Razume se samo ob sebi, da se ta višina njiv in travnikov ne sme opustiti, ker bi drugače nevarnost ca-
363
stala, da bi se pokazale čez nekaj let stare razmere zaradi prehudega izkopanja šote, namreč povodnji na nekaterih krajih močvirja. Sicer se pa nahaja na mestih, kjer se ima šota odstraniti, tudi svet, kjer spodnja zemlja le malo globokeje leži, kot znižano površje najviše vode; taki kraji bi se lahko zavarovali z nizkimi nasipi, ki bi branili novi povodnji na izsušeni svet. Kje da bi se pa naredili taki zavarovalni nasipi, tega danes še pač ni mogoče določiti, kajti za ta namen moramo lego spodnje zemlje še natančneje poznati i a vedeti, kako globoko se bode prihodnja najviša voda v istini znižala potem . ko se bodo pogloboČili posamezni stranski pritoki. Na vsak način se morajo potem lokalne razmere vseh krajev, ki bodo zavarovani z nasipi, skrbno pretresati in potem v nasipe vzidati dovolj velike za-tvornice, ki bi svet izsuševale, tedaj odpeljavale izpod-nebno močo in druge vode, ki prilezejo skozi nasip.
Pri zidanji teh nasipov se pa mora principijelno tako postopati, da bode njihova strmina na obeh straneh vsaj nagnjena kot 1 : 4 ali pa še manj, kjer je to mogoče; potem ne bode vedne nevarnosti, da bi se nasipi pretrgali in zamogli se bodo tudi obdelovati.
Gradiva za te nasipe se bode pač dovelj dobilo pri poglobočenji stranskih potokov.
Izpeljava teh nasipov je brez dvoma naloga posameznih društev, ki bodo nastala v bodočnosti po lokal-nih razmerah in katera bode glede izpeljave in ohra-njave objektov nadzoroval glavni odbor za obdelovanje močvirja.
Pri tej priliki moram tudi omeniti, da pri onih potokih in kanalih, kjer se bode morala pri znižanji dna struge velika množina šote prekopati, nisem v račun jemal izkopanja celega profila. Bil sem namreč tega mnenja, da se poglobočenje ne bode zgodilo na enkrat, temuč po malem, kakor se bode šota izkopavala ali po-žigavala na obeh straneh, da se bode tedaj znižanje dna struge le v taki meri izvrševalo, kolikor je potrebno za odpeljavo deževne in druge vode, ki prileze skozi tla. Se le potem, ko se bode dosegla v podolžnih profilih narisana globočina dna struge in se globokeje ne bode smelo kopati gledč na stanje najviše vode v Ljubljanici, naj bi se cel profil izkopal; zato se sme logično tudi samo to delo v račun jemati.
Na kak način se bode pogiobočevalo, v kakih zneskih se bode preračunjeni denar porabljal, tega ni bilo mogoče natanko določiti, kajti to vprašanje je odvisno od toliko faktorjev, da bi se sedaj komaj z malo verjetnostjo na nj odgovoriti zamoglo.
(Dalje prihodnjič)
372
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
Ponižanje struge Gruberjevega kanala.
(Dalje.)
Druga stvar, ki je pri reguliranji stranskih pritokov silne važnosti, so vodne stavbe, ki stoje okoli močvirja ali pa na njem.
Kakor se bode razvidelo pri razgovoru o posameznih stranskih pritokih, nahajajo se slučaji,
1)  v katerih je treba predlagati, da se vodi odkupi pad, kajti te vodne stavbe zajezujejo vodo tako močno, da je ves sosednji svet zamlakužen;
2)  v katerih se morajo predlagati pri sedanjih vo-dotočih nove temeljne zatvornice , in sicer zaradi tega, da bodo slabo narejene zatvornice zamogle pomnoženemu odtoku najviše vode zadostovati brez posebnega zajezo-vanja vode; slednjič,
3)  v katerih bi stavbe dobile mnogo veči porabljiv pad vode s poglobočenjem kanalov za odtok, tedaj z znižanjem spodnje vode, kar bi se zgodilo na stroške močvirskega fonda.
Stroški izsušenja pa so tako veliki, da se moramo nehote vprašati, bi li ne bilo pravično, da bi pripadla fondu za obdelovanje močvirja tista   veča vrednost,   ki
leži v pridobljenem višem padu in ki se je dosegla z lastnimi stroški tega fonda?
Pri reguliranji Donave so se na pr. vsa ona zemljišča, ki so se pridobila z reguliranjem, pripisala postavno temu fondu kot lastnina. Kaj enacega bi se tudi tukaj  lahko zgodilo!
Pridobljeni veči padi bi se ne smeli nikdar prepustiti sosednjim posestnikom stavb brez dovoljenja odbora za obdelovanje močvirja in ravno tako bi se brez tega ne smeli dovoliti novi padi in sicer toliko manj, ker bi ti padi znali pozneje potrebni biti za slučajno napeljavo vode, s katero bi se zemljišče  namakalo.
O tej stvari bodem še prilično pri vsacem posebnem slučaji govoril; vendar menim, da imam prav, če jo uže sedaj tukaj  splošno omenim.
Vodne stavbe, ki bi se morale zaradi znižanja najviše vode popraviti ali predrugačiti, razdele se v tri oddelke, in sicer:
a)  Tiste stavbe, katere morajo po §. 6 zakona o vodnem pravu 15. maja 1872. leta lastniki sami popraviti glede na nevarnosti, ki nastanejo o po-vodnji zaradi nezadostnih ali pomanjkljivih naprav pri vodotočih; in
b)  tista dela, ki iz ravno tega namena hočejo predelati vodne stavbe in katera bi moral po §. 7. zakona o vodnem pravu preskrbeti fond za obdelovanje močvirja; slednjič
c)   popolni odkup pada pri nekaterih stavbah, ki se mora plačati iz fonda za obdelovanje močvirja.
Kar zadene prvi razred popravljanj, hočem o njih govoriti pri razpravljanji posameznih slučajev.
Poprave, katere mora po §. 7. oskrbeti fond za obdelovanje močvirja, bi se po mojih mislih najbolje in najceneje izvršile, ko bi se dogovorilo z udeleženci na tak način, da bi jih ti v primernem času in proti povprečni odškodnini sami preskrbeli potem , ko bi se jim dotična dela natanko določila gledč obsega in mere; kajti lastnik sam najbolje zna preskrbeti take prizida-rije in popravljanja, sam zna najbolje za pravi čas in zamore najceneje dobiti gradiva in izvršiti delo.
Kar se tiče mlinov, katerim se mora pad odkupiti, omenil jih bodem v sledečem posameznem poročilu in dokazal, da jih je treba odstraniti.
Na koncu dotičnih proračunov o stroških bodem postavil povprečno svoto, ki bode pač zadostila za take odškodnine.
Tudi je po mojih mislih potrebno, da si si. odbor za obdelovanje močvirja preskrbi natančno znanje pravic, dovoljene napetosti vode in mere objektov pri vodotočih vseh vodnih stavb, ki stoje na močvirji ali ob njegovih mejah, da si preskrbi natančne prepise vseh dokumentov ali protokolov, ki se tičejo teh stavb, da bode zamogel v danem slučaji sklepati ^ o potrebnem postopanji in si dati račun o važnosti svojega mnenja.
V ta namen naj bi se zbirale kopije dotičnih uradnih aktov; kjer pa ni tacih dokumentov, naj bi se tir-jalo, da se dotične vodne stavbe preskrbe z vizirnimi znamenji, sklicevaje se na jasna določila, ki se nahajajo o tem v zakonu o vodnem pravu.
Konečao moram opomniti, da se na sedanje mostove tudi pri stranskih pritokih nisem oziral in da njihovih stroškov nisem postavil v dotične proračune. Ti mostovi so večidel slabi, tudi od srenj ali posameznikov primitivno zidani in zato bi se na vsak način morali v teku časa nadomestiti z drugimi. A pri nekaterih potokih in kanalih je še jako dvomljivo, kedaj bode izko* pana šota, kedaj bode dosežena spodnja zemlja ali prihodnja kulturna zemlja. Med tem bode pač pri večini teh mostov nastopila potreba,   da se novi narede m pri
373
tej priliki bode čas, da odbor za obdelovanje skrbi za po3tavljanje stalnih, prihodnjim namenom primernih objektov.
Kjer zahtevajo posebne razmere kako opombo, tam sem jo tudi naredil.
Ko sem sedaj splošno govoril o idejah, ki so me vodile pri projektiranji stavbenih del na stranskih pritokih, tedaj preidem k popisovanji posameznih potokov:
I.    Ljubija.
Ta potok izvira nad Žitkovim mlinom neposredno iz bližnjega skalo vi tega gorovja. Premeril sem ga do izvira, tedaj v dolgosti 4450 metrov, čeravno se meja močvirja se le pri žagi ,,Prtiska" začoe.
Kakor kažejo podolžni profili, bode po znižani najviši vodi Ljubljanice vse zemljišče do imenovane žage izsušeno.
Bode se li po tem znižanji učinek zatvornic, ki pri žagi vodo dalje spuščajo, vsled večega pada toliko zvik-šal, da ne bode voda nikdar več poplavila nad žago ležečega sveta, o tem se sedaj ne more govoriti. Ko bi pa vspeh ne hotel biti ugoden, moralo bi se tako pomagati, da bi se glavni prag (podsek) pri jezu ponižal ali pa da bi se skopal nov vodotoč z dovolj globoko in široko temeljno zatvornico.
Ker bi imel od teh popravljanj dobiček oni svet, ki leži nad žago in ne spada več k močvirju, zato morajo posestniki tega zemljišča tudi dotične stroške prevzeti.
V obsegu tega potoka se nikjer šota ne nahaja.
Znižanje najviše vode, ki bode nastalo vsled reguliranja, bode imenovani žagi ^Prtiska" mnogo koristilo.
II.    Bistra.
Bistra nastane iz treh studencev.
Glavni potok meri.......2915 metrov
prva struga (rokav)       .......190      „
druga struga..........315      „
Ako se zoiža najviša voda Ljubljanice, tedaj ne bode samo popolnoma izsušeno sosednje zemljišče, temuč dosegla se bode tudi spodnja zemlja, razun do kacih 500 metrov od Ljubljanice, kjer ta plast nekoliko niže leži.
Od tega znižanja bodo tudi imele mnogo dobička one vodne stavbe, ki stoje na imenovanih treh strugah.
(Dalje prihodnjič.)
378
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.)
111.    Borovniscica.
Ta potok se je premeril do nad tako imenovanega Žitnikovega mlina, 6530 metrov na dolgo.
Kakor kaže podolžni profil, preplavi sedaj najviša voda Ljubljanice vso obširno dolino Borovniščice, in sicer do mosta, ki je v teku ceste od Borovnice do Pod-peči. Z znižanjem te najviše vode bi se izsušenje popolnoma doseglo, ko bi žaga ,,V logu" jako neugodno vode ne zajezovala, zaradi česar je sosednji svet močviren.
Zato se mora ta žaga na vsak način odstraniti.
A izključeno bi ne bilo, da bi se na ravno tem mestu ne postavila druga vodna stavba, se ve da z znižanim površjem zgorenje vode, ko bi se ne mislilo na to, da se pozneje porabi vsa voda tega potoka za napajanje zemljišča.
Izkopanje je predlagano tako, da bode imelo novo dno struge od hektom. 5 + 25 dalje širjavo 4—5 metrov in pad 0*0025—0*0005 pri enem metru.
Z znižanjem najviše vode se bode spodnja zemlja večidel doaegla, in tu bode pač nastopil poprej omenjeni slučaj, da bi se zamogla s pomočjo nizkih nasipov tudi vsa šota odstraniti.
IV.   Ižica.
Ižica nastane iz podzemeljskih pritokov v Studencu in ima do svojega izliva v Ljubljanico dolgost 10*408 metrov.
Ta potok je vsled množine vode, vsled svoje lege kot glavni kanal za odtok in zaradi svojih pritokov eden najvažnejših recipijentov ljubljanskega močvirja.
Va-nj se izlivajo: Zelimljica, Strojanova voda in Skofeljški kanal.
Kakor kaže podolžni profil, preplavi Ižica velik del močvirja, kajti sedanja najviša voda Ljubljanice zajezi njeno vodo tako močno, da znaša njen pad pri dolgosti 10040 metr., to je od miina grofa Auersperga dalje, samo 1*82 metra.
Tudi tukaj tedaj ni bilo mogoče določiti množine najviše vode in moral sem delati pri projektiranji padov in širokosti struge edino po svojem praktičnem čutu. V podolžni profil narisana črta prihodnje najviše vode kaže nam tedaj ono višino vodef ki bode nastala skoraj gotovo po znižanji najviše vode v Ljubljanici.
Prihodnji pad te najviše vode bode znašal 2*87 metra, tedaj za kacih 85% več, kakor sedaj.
Novi pad struge se zmanjša pri 1000 metrih od 1'2 na 0*5, med tem ko širokost dna poskoči od 6 na 8 metrov.
Spodnja zemlja se zamore pri tem potoku večidel doseči, samo da se bodo morali zoper povodeuj skorej gotovo narediti nizki nasipi, v katere bode treba vzidati na primernih krajih male zatvornice za odpeljavo vode, ki prileze skozi tla; te razmere sem uže poprej omenil.
PogloboČiti se zamore ta potok samo z iztrebilnimi pripravami (vodotrebaiki).
Vspeh tega dela bode tudi velikansk pri tem potoku, ki ima toliko sveta pod seboj.
Na popravo treh mostov, ki drže Čez Ižico, se nisem v proračunih oziral; zgornja dva mostova uže danes nista v posebno   dobrem   stanu   in  morala  bi se v par
379
letih nova narediti ali pa vsaj v glavnih delih popraviti. Spodnji most ima sicer zidane opore, a ker se bode za-moglo še le pri kopanji spoznati, kako globoko leži njihov temelj, se tudi ne more odločiti, bodo li opore še dobre, ko bode potok poglobočen.
A je pa most zidan na pilotirani brani — kar je pač mogoče pri tacem zemljišči — tedaj ne bode trpel nikake škode, ko se bode dno znižalo.
V.   Tujnica.
Ta potok meri od izvira do izliva v Ljubljanico 6200 metrov.
Podolžni profil kaže, da bode znižanje najviše vode Ljubljanice imelo dober vpliv samo na najbolj spodnjo daljino, od KlemenČičevega mlina dalje. Nad tem mlinom pa imajo vode, ki zastajajo nad tremi mlini, namreč nad Klemenčičevim in Verbičevim mlinom „Pod Čelom" in nad mlinom ,,Pri Kalinu", popolnoma pod seboj malo dolino, ki je kljub mnogim brez črteža skopanim jarkom čisto zamlakužena.
Da se odpravi ta močvirski svet, morajo se njegovi vzroki odpraviti, tedaj škodljivi mlini morajo se ob kratkem odstraniti in opustiti.
Kar se tiče najvišega mlina „Pri Kalinu", bi lahko še ostal, a le pod tem pogojem, da mlinar primerno vzdigne in pomnoži nasip na desnem bregu mlinskega potoka, da Be najviša voda ne bo mogla čez razlivati.
To delo bode od mlinarja gotovo tirjala politična oblast na podlagi §. 6. zakona o vodnem pravu dne 15. maja 1872. L, ker se ne more misliti, da bi bil pri prvotnem zidanji dovoljen tako nizek nasip pri mlinskem potoku, da ga zamore najviša voda prekoračiti.
Drugi in tretji mlin porabita vodo, ki priteče od mlina „Pri Kalinu" in zraven še izpodnebne moči onih jarkov, ki pridrže iz občine Podlipa; ta dva mlina sta za vso dolino tako škodljiva, da jej ni drugače pomagati, kakor če se odstranita; zato predlagam, da se pad obeh mlinov odkupi.
Ker pa z odstranjenjem mlina povodenj , oziroma zamlakuženje doline, ne bode še odpravljeno, stavim predlog, da bi se dovolj globoki in široki izsuševalni jarki izkopali, za katere so meri narisane v izvirnih katastralnih mapah.
Po tem predlogu bi se izkopal za Podlipsko vodo poseben, 1280 metrov dolg kanal, Tujnici pa bi se s kolikor mogočo porabo dosedanjih jarkov skopala nova, 5600 metrov dolga struga. Njeno dno bi ležalo tako globoko, da bi nova Tujnica bila glavni izsuševalni kanal celi dolini.
Pri izlivu Tujnice v Ljubljanico stoječi Simonov mlin lahko še dalje ostane, kajti najviša voda Tujnice ne bode provzročevala nikakoršnega škodljivega vzpora, ko bode Ljubljanici najviša voda znižana. Ta mlin bode vrh tega mnogo pridobil vsled nameravanega reguliranja.
V dolini Tujnice se šota nikjer ne nahaja.
(Dalje prihodnjič.)
386
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.)
VI.   Crni potok.
Crni potok izvira pod mlinom „Pri Kalinu", ležečem na Tujnici, in meri sedaj 6700 metrov.
Priloženi podolžni profil kaže, da bode njegova prihodnja regulirana dolgost znašala 6370 metrov, ko se bodo prekopali nekateri zel6 hudi zavoji.
Sedanji profil potoka ima na nekaterih krajih toliko blata, da se najviša voda vlije čez bregove in da so vsied tega sosednja zemljišča močvirna.
Tem razmeram se bode pomagalo, ako se naredi strugi dovelj močan, neprestan pad in dovolj širok profil za odtok. Predlagano izkopanje novega rednega vodo-toča bode gotovo popolnoma zadostilo zaželjenemu namenu.
Tudi ob tem potoku se šota nikjer ne nahaja.
VIL   Švica.
Ta potok spada k onim pritokom Ljubljanice, ki vodijo prodovje s seboj. Izvira na zahodnji strani Ljubljane nad Vrzdencem, stopi potem pri Dobrovi v dolino Gradaščice in teče od tukaj do združenja z Gradašeico pri Bokalcah (Strobelhof) vzporedno s tem potokom.
Pri tem potoku je množina proda popolnoma pravilna, ker ni zapaziti ne v Vrzdencu ne v posameznih stranskih dolinah nikakoršnih nepravilnih naplavin. Bregovi so skoraj povsod zavarovani z nasadi.
Ob času najviše vode pa je cela dolina pod vodo. Vzrok temu je, da je struga z jezbami tako zazidana, da prineseni prod izpolni profil potoka do malega razločka med dnom potoka in dnom doline; pri najmanjšem naraščaji vode je tedaj bližnji svet poplavljen.
Da se te povodnji odstranijo, je edino mogoč le ta pripomoček, da se pri vseh ob potoku ležečih vodnih stavbah prizidajo dovelj globoke in široke temeljne za-tvornice v lastnih strugah, ki bi zamogle najviše vode še med bregovi obdržati.
Gotovo bi se vsled teh del, ki bi se morala izvrševati, kakor se razume  samo ob sebi, od spodej proti
387
navzgor, jel dalje premikati ves do sedaj v strugi ležeč prod; zato bi bilo svetovati, ta dela še le tedaj pričeti, ko bodo Gruberjev kanal, Gradaščica in Mali graben regulirani in bode s tem zagotovljeno, da se bode prod neškodljivo dalje premikal.
Še le potem se bode pokazalo, če bodo sploh in na katerih krajih potrebna daljša reguliranja in zavarovalna dela ob potoku ali na posameznih mestih bregovja.
Ker Švica stopi še le v občini Dobrova na močvirski okraj, zato sem tudi samo za to daljino predlagal ono reguliranje, ki se mi zdi nujno potrebno.
Kar se pa tiče zgoraj ležeče daljine, zdi se mi umestno, da bi se ustanovilo za ta, vsega 16.170 metrov dolgi kos potoka posebno društvo, kateremu bi se zagotovila podpora od dežele in države; to društvo bi dovršilo reguliranje potoka v smislu, ki sem ga naznanil; vendar še le tedaj, ko bode Gruberjev kanal iztrebljen in bodeta Gradaščica   in  Mali graben regulirana.
Gledć spodnjega, 3270 metrov dolzega kosa potoka, ki teče po močvirji, dovoljujem si z ozirom na projektu pridjane podoižne in počezne profile potoka sledeče opomniti:
Namen projektiranih stavb, ki bi se morale izvršiti, je v tem slučaji edino ta, da se
a)   sedanja najviša voda zniža, in
b)   da se obvarujejo na nekaterih krajih poškodovani bregovi še večega razrušenja.
Prvi namen se doseže, ako se pri Dolinarjevem mlinu v Razorah zidajo mesto sedanjega, 3*80 metra dolzega jezu, ki ne zadostuje za odpeljavo najviše vode, ali na slučaj tudi zraven njega temeljne zatvornice, pri katerih bi višina glavnega praga imela kvoto 304.5, in ki bi imele tri odprtja po 1.3 metra svetlobe. S tem bi se sedanja najviša voda gotovo znižala za 08 do 1 metra, kar bi posušilo ves svet, ki leži nad tem krajem.
Ako se bode tudi Gradaščici najviša voda znižala — kar bodem pozneje predlagal — tedaj se bodo tudi popolnoma izsušila zemljišča, ki ležć pod mlinom.
Originalno premerjenje vseh vodnih stavb se nahaja v zapisniku, ki je projektu pridjan št. 22 str. 115.
Ker je v tem slučaji dvomljivo, če je mlin zidan po predpisih gosposke, če bi se tedaj ne imel porabiti §. 6. zakona o vodnem pravu, morale bi se najprej dotične pravne razmere konstatirati. Gledč pravega reguliranja potoka sem predlagal, da se narede" trije prekopi in sicer na tistih krajih, kjer so bregovi vsled nerodnosti mejašev uže tako raztrgani, da jih ni mogoče popraviti z navadnimi zavarovalnimi deli.
Ti prekopi imajo dolgost:
Med hektom. 10 do 13 = 100 metrov dolgosti „        24 do 26 = 150      „ 28 do 31 = 120       „
Skupaj tedaj 370 metrov dolgOBti.
A meni se zdi, da ni naloga fonda za obdelovanje močvirja, da ni njegova dolžnost, vsem mejašem zavarovati in ohranjevati bregove ob njihovih posestvih, kajti to je nemogoče. Marveč delovalo naj bi se na to, da vsi posestniki svoja zemljišča zavarovajo sami z malimi pleteninami; odbor za obdelovanje močvirja pa bi te naredbe nadzoroval in zraven bi se mu morala dati pravica, prisiliti obotavljajoče se posestnike, da bi morali bregove zavarovati, kjer je potrebno, ali pa slučajno te naredbe izvršiti na njihove stroške.
(Dalje prihodnjič.)
395
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl, Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) VIII. Gradaščica.
Ta izvira v gorskem kotlu nad Polhovim Gradcem in teče od tukaj vzhodno proti Ljubljani; med potom sprejme mnogo stranskih potokov.
Gozdi so v obvirji Gradaščice uže v taki meri pokončani, da valf skorej vsak stranski potok, da, skorej vsaka se tako mala struga mnogo proda v dolino.
Ako se to vedno rastoče pokončevanje kmalu ne vstavi s pogozdevanjem in zavarovanjem dna struge posameznih stranskih pritokov, bode v kratkem vsaka sedaj še obdelana dolina ob glavnih strugah Gradaščice (Male in Velike Božne in Male Vode) s tem prodom pokrita in pokončana.
Ker pa ima Gradaščica tam precčj močan pad in je dolina zel6 ozka, tedaj je naravno, da nasipnine tam ne obležč, temuč da gredo počasi dalje in se poležejo po širji dolini, razprostrti pod Polhovim Gradcem, kjer voda ne teče več tako hitro; zato popustošijo tudi to dolino. Izgled tacega opustošenja kaže se nam uže danes pri vasi Dvor.
Jaz sem kot projektant moral po §. 7. točka 9 splošnih in po §. 7. in 10. posameznih ponudbenih pogojev premeriti ta potok v smislu, kakor bi se zamogel izpeljati v 18. vprašanji mnenja veščakov 10. maja 1. 1880. izrečeni princip za reguliranje tega potoka. Po tem principu naj se pred vsem gleda na to, da se ustavijo množine proda z zaporom dolin in da se naredč priprave, ki bodo prodovje lovie.
V ta namen nisem potoka premeril samo do Josip Dolinarjevega mlina „Pri peklu" nad mejo močvirja, temuč zraven tega so se tudi vsi stranski pritoki Gradaščice nad Polhovim Gradcem kakor tudi potoki na levi strani obhodili in preiskali, zmerile njih višine (z ane-roidom) in narisali njihovi počezni profili.
Rezultat tega merjenja se nahaja v zapisnikih štev. 45 in 46.
Dela, ki bodo potrebna pri reguliranji tega potoka, razdeliti se dajo splošno v tri oddelke :
1)  Tista dela, ki se morajo izvršiti pri izviru pritokov in ki bodo imela značaj gorskih stavb;
2)  tista dela, ki se morajo narediti v odprti dolini, tedaj od Polhovega Gradca dalje doli do meje močvirskega okraja;
3. tista dela, ki so potrebna deloma z ozirom na nameravano znižanje struge Ljubljanice, deloma z ozirom na korist zemljišč, ležečih na močvirji.
Kar se tiče prvega razreda del, namreč onih v gorovji, razločujemo jih zopet po njihovi obliki in njihovem učinku na dve vrsti, namreč:
a) na ona dela, ki se morajo izvršiti pri mnogoterih rokavih stranskih pritokov in ki morajo segati do njihovih najviših korenin;   namen  teh del je,
male  vodne razpore  zadelati,   kjer se   morebiti posedajo,  in   njihovo  pogozdovanje mogoče storiti, in b)   na ona dela,   ki  bi imela namen,   na primernih krajih ustaviti sedaj uže premikajoče se prodovje. Prva dela niso brez dvoma nič druzega kot pogozdovanje.    V velikem številu  bi jih morali lastniki gozdov uže zaradi lastne koristi sami izpeljati; vendar morata tu z ozirom na zel6   v nevarnost pripravljeno kulturno stanje cele,   samo  na  sebi jako  rodovitne doline Gradaščice pomagati deželni fond in državna blagajnica, ker bi drugače  lastniki gozdov pač ne zmogli stroškov za omenjena dela.
Druga vrsta del, namreč ustavljanje prodovja v zgornjem delu potokov, zamore se izvršiti le na nekaterih za to posebno pripravnih krajih; zaradi težavne izvršitve bodo tudi ta dela zelć draga.
Da se situacija lože pregleda, dal sem v priloženo karto generalnega štaba narisati obvirje Gradaščice.
Preiskava posameznih pritokov pa je pokazala, da je le malo tacih krajev, kjer bi se zamogle doline zajeziti v smislu §. 18. mnenja veščakov , kajti doline so večidel zel6 ozke in malo izbočene; dolgosti in tedaj cene stavb bi ne stale v nobenem razmerji z doseženim dobičkom.                                                      (Dalje prih.)
404
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru  za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
VIII. GradašČica.
(Dalje.)
Vkljub tem splošno neprijaznim razmeram so na nekaterih primeroma ugodnih krajih projektirani zapori Čez doline, in sicer:
I. Zapor doline Črnega potoka,
ki se izliva pod Hrastenicami v Gradaščico. — Situacija in počezni profil doline sta pridjana projektu.
Tu predlagam, da bi se naredil čez dolino 6 metrov visok zapor, ki bi se ob svojem času lahko po-viksal na 10 metrov.
Stroški tega zapora bi znašali 10.000 gold., kakor se razvidi iz počeznih profilov, bi zapor lahko ustavil 7437 kub. metrov prodovja in tedaj bi veljal kubični meter nasipnine 1 gold. 34 kr.
H.  Zapor doline potoka sv. Katarine.
Ta zapor naj bi imel 7 metrov višine in ob svojem času naj bi se lahko zvikšal na 12 metrov.
Ker znašajo stroški 12.000 gold., zadržano gradivo pa meri samo 2833 kub. metrov, veljal bi tukaj kubični meter 4 gold. 23 kr.
III.  Zapor doline Male Božne.
Najbolj vgoden kraj za zapor je nad ,,Novim mlinom" ; pri prvem zidanji naj se naredi 630 metra visok, v bodočnosti pa naj se za 4 metre zvikša.
Stroški znašajo 10.600 gold., nasipnina, ki jo bode zapor ustavljal, pa 29.500 kub. metrov; tedaj bi stal kubični meter 35 kr.
IV.  Zapor doline Velike Božne.
Ta zapor je predlagan v skalnati soteski nad „Novim mlinom4', in sicer v višini 7 metrov. — Pozneje se ne bode mogel zvikšati, ker bi voda zastajala in zgorej ležečemu mlinu škodovala.
Drugi kraj, kjer bi se slučajno tudi dala narediti naprava za ustavljanje prodovja, leži ravno nad izlivom Sagove v Veliko Božno v občini Zalog. Vendar je tukaj dolina preš roka in zato manj zrnožua za tak jez; kajti ako bi bil jez 6 metrov visok, bi znašala dolgost uže 51 metrov.
Ker je za Veliko Božno uže tako predlagao jez štev. IV,   bi   za sedaj ne bilo treba druge take stavbe.
Tudi v dolini Male vode ni primernega kraja, kjer bi se dolina zajezila; zato bi se moralo tu skrbeti samo za poprej omenjeno pogozdovanje in za zavarovanje dna posameznih strug.
Konečno moram še omeniti,   da bi se tam nič vec plaviti ne moglo ,   kjer   bodo  zidani zapori;   zato bi se vsaj   na   nekaterih   krajih   drugače   moralo   skrbeti   za prevaževanje žagovcev. Se ve, da bi to lastnikom mno goterih žag veliko škodovalo.
O drugi daljini, to je, o daljini po odprti dolini od Polhovega Gradca naprej do meje močvirja v občini Dobrova, velja skoraj ravno to, kar sem rekel o reguliranji Švice od  Vrzdenca dalje.
Tudi tukaj je struga potoka napolnjena s prodov-jem vsled napačnih, morebiti uže stoletja stoječih vodnih stavb, tako da uže srednje visoka voda iz struge izstopi. Da se temu pomaga, treba je najprej narediti pri vsaki
vodni stavbi temeljne zatvornice,   potem strugi dno po-globoČiti in bregovje s potrebnimi deli zavarovati.
Druga daljina meri od združenja Male vode z Božno pod Poihovim Gradcem, od koder naprej se potok imenuje Gradaščica, do meje močvirja vsega skupaj 12.266 metrov. Za to daljino bi se moralo ustanoviti med udeleženci posebno društvo, katero bi dežela in država podpirali.
V tej daljini ležeči zadnji mlin ,,Pri peklu", ki je popisan v zapisniku štev. 32, stran 1, ima sicer 20.05 metra dolg jez in zraven prizidane zatvornice z 2 zaporoma po 1*5 metra širokima; a oba objekta sta v tako slabem stanu, da se na pr. zatvornice še vzdigniti ne morejo, ko pride povodenj. — Vsled tega je vsa struga polna prodovja in pri najmanjšem naraščaji stopi voda čez bregove in poplavi vsa zemljišča v dolini in cesto na Polhov Gradec.
Pri tacih razmerah naj bi se porabil §. 6 deželnega zakona od 15. maja 1872.
Potem bode treba počakati, bodo li dosedanji vodotoci zamogli najvišo vodo toliko znižati, da ne bodo škodovali sosednji zemlji; ko bi se to vendar še zgodilo, morale bi se vodni stavbi nove temeljne zatvornice pri-zidati,  sklicevaje se na §. 7 omenjenega zakona.
Kar   se   slednjič   tiče   tretje,   na   močvirji   ležeče daljine Gradaščice, moramo jo po naravi njenega teka razdeliti   v dve bistveno različni daljini,   in sicer: a) v pravo Gradaščico,   to je,  od   hektom. 5 -f- 20 do izliva Malega Grabna,  oziroma do zatvornice pri hektom. 38 + 90, in b) v Gradaščico kot mlinski potok,  to je,  od omenjene   vstopne  zatvornice   do  izliva  njegovega v ljubljanskem mestu.
Sedanje zaznamnjevanje rado zmoti, in sicer zato, ker je tako imenovani Mali graben v istini prava Gradaščica, potok pa, kateremu pravimo sedaj Gradaščica, je le stavbeni kanal, ki se odloči od Gradaščice. Ko bi se ta imena popravila, bi bilo v istini razmeram primerno iu dobro.
Pri prvi daljini, ki meri 3370 metrov, vidimo, da se najviša voda razlije posebno rada Čez svet, ki leži v obližji Bokalškega mlina.
Situacija tega mlina in dotičnih vodotoČev se nahaja v zapisniku št. 32, str. 17.
Nevarnost povodnji se tu zopet zamore odstraniti le tedaj, ako se s pomočjo temeljnih zatvornic površje najviše vode zniža. Za to predlagam , da bi se s porabo §. 7 zakona o vodnem pravu prizidale dosedanjemu vodotoću nove zatvornice, ki bi imele prag na kvoti 298 in 4 zapore, katerih svitloba bi znašala 1*30 metra; zraven pa nov vodotoč a 5*80 metra širokim dnom.
Drugi kos potoka, tedaj pravi mliaski potok, meri od  zatvornice do Ljubljanice 7385 metrov.
(Dalje prihodnjič.)
411
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl, Podhagskv, uradno pooblaščen civilen inženir.
VIII. GradasČica.
(Dalje.)
Pri natančnejšem opazovanji razmer se jasno pokaže, da je ta stavbeni kanal z glavnim, čez GradaŠčico ležečim jezom lastnina družbe in da je njuna poprava in ohranjava v korist trem vodnim stavbam, ki stoje* na njem, namreč:
1.   Mlinu na Viču,
2.    Golobovi parketni fabriki, in
3.    Kolizejskemu mlinu, ki je last ljubljanskega mesta.
Ke vem, obstoji li kaka taka družbena pogodba ali ne, a na vsak način imajo imenovani trije lastniki kaj dogovorjenega med seboj glede* zidanja in ohranitve jezu in zatvornice pri Malem grabnu, potem glede snaženja stavbenega kanala. Te razmeie bi se morale na vsak način uradno določiti, ako še niso jasno izrečene v protokolih gosposke, kajti vplivale bodo na poznejše obravnave.
Ako pa opazujemo podolžni profil tega pot( ka v imenovani daljini, se n&m nehote posili prepričanje, da so vodotoci vseh treh stavb nezadostni, ker drugače bi ne bilo mogoče, da je cela dolina Gradaščice — kakor je to istina — z^mlakužena vsled zastajanja normalnih, še bolj pa najviših vod.
Ako opazujemo posamezne objekte vodnih stavb, tedaj vidimo:
1) da ima glavni jez pač temeljne zatvornice (glej zapisnik štev. 30, str. 87 in 91) z 2 zaporoma po 1 85 metra sveti be in 1*30 višine, da se pa ti zapori sedaj ne rabijo in se tudi rabiti ne morejo , ker se ne more do njih; in vendar bi lahko ne samo mnogo vode zadržali in po Maleni grabnu v Ljubljanico speljali, temuČ branili bi tudi bistveno, da bi se kanal ne zasipal s prodovjem; s tem bi se prihranili gotovo ne mali stroški, ki jih stane trebljenje kanala.
Zato bi se morali dotični lastniki prisiliti, da bi popravili zatvornice na tak način, da bodo zadostovale svojemu namenu; dalje bi se morala višina vzpora določiti in po danem dovoljenji te višine ukazati, da se zatvornice pri vsakem višeru naraščaji vode koj odprć, kolikor je treba.
Oni, ki so to dolžni storiti, bi imeli osebno odgovorni biti za spoloitev te naredbe.
Pri te] priliki moram opozoriti, kako zanič je jez in kako slabo vodo drži. Med tem, ko bi moral jez ob času male vode vso vodo stavbenemu kanalu oddati, zleze mnogo vode skozi jez, kar se posebno občutljivo pozna ob času, ko imajo stavbe pomanjkanje vode, tedaj malo gonilne moči.
Zato bi bilo tudi za lastnike stavb koristno, ko bi se poganjalo za popravo redkega jezu in da bi bolje vodo držal.
2) Koj pri jezu so prizidane zatvornice, ki spuščajo vodo naprej. (Zapisnik št. 30, str. 87 in 93). Te zatvornice zamorejo v smislu uradnega dovoljenja imeti edino ta namen , da spuščajo v stavbeni kanal Gradaščice le toliko vode, kolikor je zamore vzprijeti kanal brez škode za sosednja zemljišča, tedaj brez prestopka dovoljene višine vzpora; svojemu namenu pa te zatvornice nikakor ne zadostujejo, ker nimajo nič zapora in tedaj o povodnji voda lahko v kanal pridere. Tudi tu velja, kar sem poprej rekel o ravnanji z vodotoci.
Ko bi potem lastniki stavb ugovarjali — kar je pač mogoče, če tudi neopravičeno — da pride vsled te naredbe več prodovja v kanal, kot v prejšnjih časih, tedaj bi se jim svetovalo, zidati nove vstopne zatvornice in pred njimi vdelati trugo za pesek z dovolj globokimi zatvornicami; ta truga za pesek bi potem vse prodovje, ki ga pripelje najviša voda, speljala nazaj v glavni potok, tu v Mali graben.
Ko se bodo delale pod 1 in 2 popisane stavbe, ne bode nič novega prodovja prišlo po stavbenem kanalu v Ljubljanico — kar se razume samo ob sebi — temuČ šlo bode po Malem grabnu v Ljubljanico in od tukaj po ležečem Gruberjevem kanalu dalje.
3)  Mlin na Viču zajezi vodo uže pri normalni njeni napetosti jako visoko, kakor nam kaže podolžni profil; ob času najviše vode pa stopi voda čez bregove.
Tu naj bi se najprej poizvedelo , je ii sedaj rabljena napetost dovoljena v istini od politične oblasti, in ako ni, morala bi se pripustljiva napetost vode dovoliti in mlin potem preskrbeti z vizirnim znamenjem.
Ako v stavbeni kanal pri vstopnih zatvornicah ne more več vode priti, kot je dovoljeno od gosposke in kolikor je zamore odteči pri mlinu na Viču brez po-vikšanja dovoljene vzporne višine, tedaj se samo ob sebi razume, da tudi najviša voda ne bode mogla več škodovati.
4)   Podolžni profil kaže, da je pri bližnji Golobovi parketni fabriki napetost vode previsoko dovoljena, med tem ko je nižja voda dovolj globoko položena v tla.
Tu bi se pomagalo — vedno pod pogojem, da dohaja pri vstopni zatvornici pri jezu le normalni pritok — na ta način, da bi se na obeh straneh kanala naredili nad normalno napetostjo vsaj 1 meter visoki in primerno široki nasipi, ki bi branili, da bi voda skozi curljala.
5)   Ravno to, kar smo zgorej rekli, velja tudi o ko-lizejskem mlinu. Tudi tu je voda prehudo napeta v primeri z bregovi in tudi tukaj naj bi se z nasipi skrbelo, da bi se voda ne razlivala čez zemljišča.
Vsa ta dela, ki smo jih opisali pod 1 do 5 in jih imenovali potrebna, naj bi predlagal si, odbor za obdelovanje močvirja in prosil naj bi kompetentno c. kr. okrajno glavarstvo, da bi v ta namen povabilo dotične lastnike stavb in posestnike zemljišč ter delalo poizvede v zaznamovanem smislu. S tem bi se dobila podlaga za daljše postopanje, kajti
a)  poizvedele bi se vse vodne pravice glede njihove obširnosti, in
b)  določilo bi se,  katere pravice  so pripustljive ali katere se morajo na vsak način spremeniti.
V zadnjem oddelku, med kolizejskim mlinom in Ljubljanico bode treba stavbenemu kanalu strugo obširnejše popraviti.                                         (Dalje prih.)
2
Tehnično poroičilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblašseii civilen inženir.
VlIL GradasČica,
(Dalje.)
Kakor kaže podolžai profil, znižala se bode najviša voda Ljubljanice pri izlivu Gradaščice za 2*25 metra, med tem ko bode najplitvejša voda za 1*5 metra glo-bokeje tekla. Zato bode treba hud, 4*5 metra visok pad vode, ki nastane med Trnovskim mostom in novim dnom Ljubljanice, uravnati s pomočjo zidanih pragov.
Kako je to nameravano, kaže priloženi dotični projekt.
Ta pravi, da bi se na levem bregu Ljubljanice stoječi most popolnem ohranil in ravno tako nad njim stoječe, še le v novejšem času dovršene stavbe; zraven bi se poravnal razloček 2*0 metra, ki nastane vsled znižanja dna Ljubljanice, z enim samim prepadom.
Menim, da je umestno tu omeniti, da se za reguliranje mlinskega potoka Gradaščice od jeza pri Kozar-jah nahaja pri c. kr. deželni vladi projekt, izdelan v vseh posameznostih, ki ga je naredilo nekdanje deželno stavbeno ravnateljstvo leta 1860.; po tem projektu bi znašali stroški reguliranja brez odkupa potrebnih zemljišč okoli 6673 gold. 94 kr.
Z ozirom na sedanje plačilo za dela, ki je poskočilo za kacih 50^/o, bi danes stali stroški tega reguliranja blizo 10.000 gold.
Ker pa predlagam, da bi se v prihodnje najviša voda ne spuščala v stavbeni kanal, tedaj bi tudi ne bilo treba tako temeljito regulirati.
O zadnjem kosu od kolizejskega mlina do Ljubljanice dovoljujem si konečno še sledeče omeniti:
Ker ne bode v bodočnosti najviša voda Gradaščice več tekla po njenem stavbenem kanalu in bi tedaj zadostoval k večemu 0*4 metra visok pad struge za od-peljavo normalnih vod, potem za odpeljavo onih malih pritokov, ki dospejo slučajno od reber na levi strani pod glavnim jezom in po Glinšici v imenovani kanal, zato bode pri najviši vodi Ljubljanice stal vzpor pri kolizejskem mlinu blizo na kvoti 287.10. Po sedanjem načrtu ima mlin k večemu 210 metra visok pad vode na razpolaganje. Ko bi se pa kanalu reguliralo dno primerno zgornjemu robu projektiranega zadnjega prepada (kvota 286,0), da bi na 1000 metrov znašal pad 0*8 metra, tedaj bi se zamogel goneči pad kolizejskega mlina zvikšati od 2*1 — na 3*50 metra; to bi gotovo dokaj dobička prineslo ljubljanskemu mestu.
To znižanje dna struge bi pa vendar tudi mnogo stroškov provzročilo, ker razun predrugačenja mlina, katerega bi potem pač turbina goniti morala, bi bilo tudi treba regulirati celo Gradaščico na vsi dolžini 900 metrov.
Ko bi se mim tako predrugačil, bi postala efektivna gonilna moč okolo 4-8krat tako velika, kot je sedaj; vrh tega bi bila tudi popolnemi neodvisna od vsakokratne najviše vode Ljubljanice.
IX,   Mali graben.
Mali graben meri od glavnega jeza čez Gradaščico do Ljubljanice vsega skup 7488 metrov.
O popravi tega jezu sem izrekel svoje mnenje uže pri razpravi o Gradaščici štev. VIIL Sedaj mi je samo se potrebne reči  o  reguliranji tega recipijenta omeniti.
Kakor sem uže prej dokazal , ni Mali graben nič druzega, nego prava Gradaščica; tako bi se tudi moral imenovati, kajti ob času plitve vode teče po njem samo toliko vode, kar je uide skozi jez, o povodnjih pa glavna množina vode v Ljubljanico.
Sedanja najviša voda, katero vrhu tega tudi najviša voda Ljubljanice zajezuje, poplavi svet krog Malega grabna. — V prvi dobi, to je, ako se vzame, da bode znašala množina najviše vode 378 kub. metrov, pooano-žil se bode v prihodnje pad Malega grabna za 2*5 metra; ko pa bode vodna množina naj veča, namreč 470 kub. mel!*ov, zvikšal se bode pad blizo za 2 metra, vsled česar se bode najviša voda hitreje odtekala in se bode tedaj stanje vode znižalo.
Bodi pa s tem znižanjem največe vode v zgornjem delu potoka nevarnost povodnji za sosednja zemljišča tudi popolnem odvrnena, temu se pri sedanjih poizvedah ne more z gotovostjo pritrditi; kajti množina najviše vode se na nobenem kraji ne more zmeriti ali pa iz počeznih profilov tako zračuniti, da bi se potem na podlagi te množine najviše vode in na podlagi zvikša-nega pada struge konstruiral nov počezni profil. — Ker se bode pri Gradaščici preskrbela taka naprava , da v prihodnje najviša voda ne bode smela več teči po stavbenem kanalu, zato bode moral Mali graben tudi več vode odpeljavati.                                       (Dalje prih.)
10
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podliagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
IX,   Mali graben,
(Dalje.)
Na vsak način se bode tu šlo le za male razločke višin med bregovi in prihodnjo višino najviše vode, tako
da bi bilo tudi mogoče, nevarnost povodnji popolnoma odstraniti z malimi nasipi, ki bi se naredili na nizkih bregovih.
Ta slučaj sem imel pred očmi, in postavil sem v dotične proračune stroškov primeren znesek za nasipe, ki znajo biti potrebni do hektometra 47.
Ko bi se potreba kazala za te nasipe, naredili bi se na tak način, da bi se gradivo za-nje dobilo s pod-zidanjem (zidanjem škarp) večidel bolj strmih bregov in potem nasulo v primernih črtah ob bregovji Malega grabna.
Tudi za reguliranje Malega grabna se nahaja pri visoki C. kr. deželni vladi podroben projekt iz I. 1861. Stroški vsega dela znašajo brez potrebnega odkupa zemljišč 24.905 gold. 78 kr., ali po sedanjih cenah kacih 37.400 gold. V tem projektu so vsi veči zavoji s prekopi odstranjeni, tako da bi se moralo vsega skupaj 1468 kurentnih metrov prekopov narediti.
Jaz za svojo stran ne morem priporočati tako temeljitega reguliranja potoka, vsaj za zdaj in tako dolgo ne, dokler ne bodo po dovršenem znižanji najviše vode v Ljubljanici gotove skušnje dokazale, da je tako reguliranje neobhodno potrebno, če hočemo nevarnost povodnji odstraniti.    Po moji sodbi bi zadostovalo:
a)  v smislu 18. vprašanja mnenja veščakov s prekopi predreti Malemu grabnu samo tiste zavoje, pri katerih se bregovi uže krušijo in se ne dajo več na priprost način obvarovati;
b)  na drugih nevarnih krajih bregove zavarovati z vejevjem, zraven pa povabiti tudi ljudstvo, da bi videlo, na kak način se to dela in da bi se naučilo, drugje enako postopati; in konečno
c)  kakor sem uže zgoraj omenil, poravnati na nekaterih krajih nizke bregove, oziroma plitve nasipe napraviti, s čemur bi se najviši vodi branilo, prepluti bližnja zemljišča.
Ta načela so me vodila, ko sem predlagal, da se med hektom. 49 + 56 do 61 + 58, tedaj na najbolj nevarnem kraji Malega grabna naredi kombiniran prekop, da se pri njegovem izlivu dno pogloboči z izkopanjem kunete, konečno da se na najbolj nevarnih mestih bregovi zavarovajo in utrdijo, in ko sem postavil v proračun primerno svoto za nasipe, kateri bodo morebiti v bodočnosti potrebni med O do hektom. 47.
Ko se bode najviša voda Ljubljanice znižala za kake 2—5 metra, ko se bode izkopala kuneta na koncu Malega grabna in ko se bode konečno napravil imenovani prekop, tedaj se ne bode samo mnogo znižala sedanja najviša voda Malega grabna, temuč tudi dno se mu bode poglobočilo, tako da se sme z veliko verjetnostjo pričakovati, da se bodo morali potem še potrebni nasipi, oziroma zvikšanje nizkih bregov, le v omejeni meri izvršiti.
Kar se konečno tiče nevarnosti, o kateri so poročali veščaki 10. maja 1880. L, da bi namreč najviša voda Ljubljanice zopet zastajala in se zajezovala vsled prode vja, ki pride iz Malega grabna in stavbenega kanala Gradaščice v strugo Ljubljanice in se tam zbira, sme se zaradi tega popolnem mirno gledati v bodočnost, kajti
1)  ako se moji predlogi izvrše, potem bode dospelo zelo malo prodovja v stavbeni kanal in po njem v Ljubljanico in še to malenkost bode sprala najviša voda koj dalje, ker bo dnu pad zvikšan na Viooo ^ ^^
2)  se bode prodovje, ki pride po Malem grabnu v Ljubljanico, posedlo zaradi globoke struge Gruberjevega kanala še le tam, kjer se ta kanal združi z Lubljanico, tedaj na neškodljivem kraji.                     (Dalje prih.)
18
Tehnično porodilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odbora  za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podiiagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.)
X.   Glinsica.
Potok, ki teče od Glinic dalje memo Utika 1q katerega imenuje katastralua mapa ;,Dergomaš potok^, nikakor ne zadostuje svojemu namenu kot izsuševalen jarek, ker ne teče vedno po najglobokejem delu doline in je večidel poln blata in ves zaraščen, tako da so vsled tega vsa sosednja zemljišča zamlakužena.
Zato predlagam, da bi se na sedanji tek njegov ne oziralo in bi se tam, kjer je potrebno, skopal nov izsuševalni jarek, vsaj 1*3 metra globok.
Načrt tega jarka je narisan v izvirnih katastralnih mapah. Podolžni profil je tu pridjan. Njegova dolgost znaša do izliva v stavbeni kanal Gradaščice 5250 metr.
XL   PodpeČki kana .
Ta meri od izvira do Ljubljanice 2234 metrov.
Z znižanjem najviše vode Ljubljanice bi se zemljišče popolnem izsušilo do spodnje zemlje, ko bi ne bil sosednji svet zamlakužen vsled vode, stoječe nad mlinom Štefana Roglja, oziroma vsled zajezenih vod pritoka samega.
Pri večem odtoku, ki bode nastal po znižanji najviše vode Ljubljanice, bode brez dvoma tudi učinek vodo spuščajočih zatvornic veči, tako da stanje najviše vode pač ne bode več take visočine doseglo nad Rog-Ijevim mlinom, kakor sedaj. Vendar se z gotovostjo ne more poizvedeti, koliko da se bode voda upadla.
Zato sem pa iz previdnosti postavil v proračun stroškov tudi reguliranje onega dela potoka, ki leži nad Rogljevim mlinom in ki je čisto zanemarjen in podivjan; zraven pa menim, da bi se za prvi čas izpeljal le spodnji del predlaganih stavb in da bi se potem čakalo, kak učinek bi to imelo na znižanje najviše vode nad Rogljevim mlinom. — Morebiti bi potem zadostovalo, če se skoplje nov vodotoč z vzidanimi zatvornicami in če se narede kanalu na obeh straneh mali nasipi zoper povodenj; če ne, bi se pa na vsak način moralo strugi dno poglobočiti proti navzgor, kakor sem predlagal.
Tudi tukaj se bode zgodilo, da bodeta Rogljev, kakor tudi Jakob Petričev mlin mnogo več vredna po znižanji najviše vode, posebno pa prvi mlin, ker bode pad vode pri njem vsaj 0*5 metra veči postal, ne glede na škodljivi vpliv, ki so ga prej imele zastale celo srednje visoke vode Ljubljanice.
X1L  Sv. Lovrenca kanal.
Ta 1325 metrov dolgi jarek nima lastnih studencev, temuč zbira samo izpodnebno močo in vodo, ki prileze
0  najviši vodi skozi tla (izpodtalno vodo) in jo vodi do glavnega recipijenta, namreč do Ljubljanice.
Z znižanjem najviše vode se bode svet popolnem izsušil, samo da se mora jarek v zgornjem delu 500 metrov na dolgo počediti in iztrebiti.
V obsegu tega kanala se nikjer šota ne nahaja.
XIII,   Dolgi graben.
Ta potok odpelje razun izpoduebne moče in iz-podtalne vode tudi studence, ki izvirajo v znožji Krima.
Sedaj meri 2070 metrov, a mora se mu popolnem nova struga izkopati, ker je sedanja zelo nepravilna, polna zavojev in večidel zaraščena; nova struga bi bila dolga 1820 metrov.
Ako se Ljubljanici najviša voda poniža, potem se bode izsušenje popolnem izvršilo in tudi dosegla spodnja zemlja, izvzemši kratkih 500 metrov.
XIV.   Sv, Ivana kanal.
Tudi po tem, 2130 metrov dolgem kanalu tečejo izpodtalne vode in studenci izpod Krima v Ljubljanico. Ako se projektirano poglobočenje izvrši, tedaj se bode dosegla spodnja zemlja kacih 1380 metrov na dolgo, tako da ostane v prihodnje še 750 metrov, ki se bodo morali obdelovati kot močvirje.
A tudi na tem prostoru bi se zamogla na slučaj šota popolnem izkopati, ko bi se projektirani pad struge
1  : 1000 zmanjšal na polovico, tedaj ko bi se novo izkopanemu kosu dal temu primeren večji profil. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bi se kanalu pri njegovem začetku moralo dno mesto za 1*20 poglobočiti za 2*30 metra, kar bi se ve da mnogo več veljalo.
(Dalje prihodnjič.)
19
27
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odbora  za obdelovanje močvirja. predložU Ivan pL Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) XV    Tomišeljski kanal.
Ta 2530 metrov dolgi jarek ima enake lastnosti, kakor poprej popisani grabni.
Spodnja zemlja pa leži žalibog kacih 900 metrov na dolgo tako globoko, da je ni mogoče doseči. Vendar se bode vse to zemljišče izsušilo, ko bode naj viša voda Ljubljanice znižana.
XVL   C2irnov kanai
Ta kanal je prav za prav neko nadaljevanje Iške in imel bi se tudi po njej imenovati. Obvirje Iske se razprostira daleč proti jugu med Krimom in Mokriško goro; od tam pridejo velike mase najviše vode, manjše vode pa popolnem zginejo v nasipnini, ki je nakopičena med Igom in Tomišijem, in se potem skorej gotovo zopet pokažejo na dan v močvirskih jarkih. Id leže proti severu, posebno v Zidarjevem Grabnu, v Ložici in v Farjevcu.
Tudi dobiva skorej gotovo vir Ižice pri Studencu svojo vodo iz obvirja Iške.
Pri tacih razmerah tedaj ni misliti, da bi se določila množina najplitvejše in največe vode.
Istina pa je, da je ob času plitve vode v Iški struga Curnovega kanala pod mostom, ležečim na cesti od sv. Ivana do Bresta, popolnem suha, med tem, ko po hudem deževanji profil tega kanala najviše vode ne more obdržati, tako, da se voda razlije čez sosednje močvirje.
Pri tolikanj nejasnih razmerah odtoka ne morem misliti, da bi predlagano izkopanje, oziroma poglobo-čenje kanalov struge, bilo kaj definitivnega, kajti vedno je še dvomljivo, bode li novi, sicer mnogo veči profil kanala in njegov povikšanl pad zamogel najvišo vodo dalje speljati. Sploh bi pa bilo za ta najskrajneji slučaj vedno še mogoče, povekšati odtočni profil.
V priloženem podolžnem profilu je narisano poglo-bočenje kanala do nad poprej omenjenega mosta, kjer je ob enem tudi meja močvirskega okraja; vendar se mora še naprej gor kopati, na kar sem se tudi v proračunu stroškov oziral. Sedanjih mostov pa nisem v poštev jemal.
Prvi omenjeni most ima zidane opore in je na vrhu lesen; zraven je treba omeniti, da spušča njegov profil premalo vode naprej, ker je preozek in zato najviša voda Iške stopi na obeh straneh čez cesto.
Drugi, zidani in obokani most je pa uže poškodovan in ravno tako preozek za odpeljavo najviše vode.
Tretji most^stoji samo na neki poljski poti, četrti pa na cesti v Črno vas. Zadnji ima zidane opore in je dovelj širok za odtok.
Ker mi je gospod predsednik si. odbora za obdelovanje močvirja izrekel željo, da bi pri priliki druzega merjenja pregledal tudi Iško, in sicer z namenom, ko bi morebiti mogoče bilo,  tudi tukaj s primernimi stav-
28
bami zmanjšati nevarnost najviše vode na močvirji, sem vstregel tej želji in dovoljujem si o tem sledeče omeniti:
Dolina Iške je v zgornjem koncu jako ozka, leži med dvema pogorjema in ima precej hud pad, katerega porabijo vodne stavbe, kjer je le mogoče. V spodnjem koncu se dolina razširi in pokrivajo jo rodovitne njive in travniki.
V zgornjem koncu se nahaja le eno mesto, kjer bi se zamogla zidati vodna zapornica, a tudi ta kraj ni posebno ugoden, ker je za njim ležeča dolina premalo izbočena.
Situacija, podolžni profil in dotični počezni profili so projektu pridjani.
Ker imamo tu dvojno nalogo, namreč
1)  zmanjšati najvišo vodo, ki pridere po Curnovem kanalu na močvirje, in
2)  ustaviti prodovje,
zato je treba projektirati stavbo, ki je temu primerna.
Tedaj predlagam, da bi se naredila na poprej omenjenem mestu vodna zapornica, kakoršno so v novejšem času zidali v Aglsboden na Tirolskem.
Ta jez čez dolino naj bi bil v prvem času visok 9 metrov, pozneje pa bi se povikšal na 15 metrov.
(Dalje prihodnjič.)
35
Tehni?no por?ilo
k projektu o izsu?evanji ljubljanskega mo?virja.
To poro?ilo je glavnemu odboru za obdelovanje mo?virja predlo?il Ivan ph Podhagskj, uradno poobla??en civilen in?enir.
XVL   Curnov kanal,
(Dalje.)
Za odpeljavo najvi?e vode oaj se pusti v stavbi 15 lukenj za iztOK,  pozneje naj se pa naredi ?e 10 tacih
odprtij. Ker najvi?a voda ne more odte?i skozi spodnja odprtja, zato bode polagoma rastla kvi?ko in sicer tako visoko, da bode nastalo ravnote?je med pritokom in iztokom ; vsled tega pa se bode nabralo in zastalo mnogo vode in iztok proti mo?virju se bode zmanj?al.
Se ve da se bode v dolini s ?asom pokrilo dno s pro-dovjem, da se bodo morebiti odprtja v vodni zapornici v?asih zama?ila z velikimi hlodi; takrat pa bode pri?el ?as, da se bode morala cela zgradba povik?ati.
Ko bode med tem pogozdovanje dovr?eno, se bode tudi prodovje bolj po?asi dalje pomikalo in zajezilna priprava bode pa? zadostila tirjatvam. Ko bi se to ne zgodilo v toliki meri, kakor se sme z gotovostjo pri?akovati, bi se lahko naredila druga vodna zapornica nad tem objektom.
Tudi tem delom stoji na poti plavljenje lesa in moralo bi se pomagati temu zadr?ku s kakim drugim sredstvom.
XVJI.   Zidarjev kanal.
Ta 3810 metrov dolgi potok nastane iz dveh studencev pri Brestu, ki gonita zdru?ena mlin.
Kakor pri ve?ini teh mlinov na mo?virji, ne zadostujejo tudi tukaj vodoto?i za ne?kodljivo odpeljavo najvi?e vode, in ravno tako nima profil potoka dovolj ?ir-jave, da bi najvi?a voda brez zastajanja se odtekala.
Ako se izkoplje po predlogu nov profil za odtok, izsu?ilo se bode vse zemlji??e, a spodnja zemlja dosegla se bode samo na kake 7? dolgosti.
Poglobo?euje dna struge pod mlinom bode izdatni pad vode pomno?ilo za blizo 1 meter, tedaj bode tudi izdatno posko?ila vrednost mlina. Ker imamo tu enak slu?aj, kakor pri ?agi Prtiska na Ljubiji, zato naj bi se najprej po?akalo, kak vspeh bode imelo zni?anje spodnje vode, ? ?e bodo namre? potem sedanje tri za-tvornice v stanu, zni?ati najvi?o vodo nad mlinom; ? ako se to ne bode zgodilo v zadostni meri, treba bode glavni prag tem zatvornicam zni?ati ali nove zidati.
Mostovi, dr?e?i ?ez ta kanal, stoje izvzem?i onega v ?rni vasi, samo na poljskih potih; zadnji most pa ima dovolj svetlobe in zato lahko ostane.
(Dalje prihodnji?.)
42
Tehnično poroal«
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja*
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) X VIIL   Lozica.
Ta 2260 metrov dolgi jarek ima namen, odpeljati v Farjevec one vode, ki pridejo iz nasipin Iške; zato zadostuje, če se mu napravi nepretrgan pad in se mu struga počisti. Spodnja zemlja se bode popolnem dosegla.
43
XIX.   Farjevec.
Tudi pri tem, 3310 metrov dolgem kanalu, ki sprejme v-se Ižico, prišlo bi se čisto do spodnje zemlje, ako se predlagano poglobočenje izvrši.
Kar smo rekli pri Zidarjevem kanalu o njegovih mostovih, to tudi tukaj velja.
XX,   Zdimljica.
Ta potok se je premeril od mliua „Pod rebrom'^ (čegar lastnik je Lojze Kočevar v Želimljah) do njegovega izliva v Ižico, tedaj 6028 metrov na dolgo.
Kakor kaže podolžni profil, stopi najviša voda čez vso dolino in jo zamlakuži.
Poglobočenje je projektirano samo do meje močvirja, ki se začne pri hektom. 14; — vendar je želeti, da bi se poglobočila struga do imenovanega mlina, ker bi to silno koristilo tudi zgornji dolini.
Podolžni profil kaže nadalje, da drugi mlin „Pod Smoligajem" tudi vodo zajezuje in potrebno je torej, da se strugi tudi tukaj dno zniža z ozirom na neškodljiv odtok najviše vode.
Pri tem mlinu bi se tedaj morale narediti nove temeljne zatvornice s kvoto 291*60, in v njih 2 zapora z 1*30 metra svetlobe; te zatvornice bi potem pač branile, da bi se novo narejeni pad struge ne poškodoval.
S tem reguliranjem, ki ga tu predlagam , se bode gotovo sosedoji svet izsušil. Tudi se bode zamogla popolnem odkriti spodnja zemlja, ki je tu samo na spodnjem koncu pokrita s šoto.
XXI,    Strojanova voda.
Ta stranski potok Ižice premeril se je od „Stroja-nove stolpe'' do izliva 5700 metrov na dolgo.
Kakor kaže podolžni profil, ne zadostuje sedanji profil nikakor odtoku najviše vode, ki zategadel bližnji svet poplavi in zamlakuži.
S predlaganim poglobočenjem se bode izsuševanje sicer popolnem dovršilo, spodnja zemlja pa dosegla samo na polovici cele daljine.
(Dalje prihodnjič.)
51
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega moSvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagskj, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) XXII,   Skofelj ica.
Tretji ta stranski potok Ižice se je premeril od mliDa ;,Pod hrasti" do njegovega izliva v dolgosti 5920 metrov, čeravno sega močvirje samo do mlina „Pri županu".
S predlaganim reguliranjem bi se sicer doseglo popolno izsušenje do sedaj poplavljenega zemljišča med hektom. 9 do 17, a spodnja zemlja bi se v vsi svoji prostornosti ne dosegla.
Kakor kaže podolžui profil, bi se sicer nevarnost povodnji tudi lahko odvrnila za svet, ki leži zunaj močvirja nad drugo daljino, a to bi bilo mogoče le tedaj, ko bi se most na Karlovški cesti (7 -|-52) razširil, ko bi se naredile nove, dovolj široke temeljne zatvornice pri mlinu ;;Pri županu" in  bi se razširil sedanji jarek.
XXIIL   Pripros(Sica.
Ta kanal se je premeril do mlina v Orlah, to je, 6820 metrov na dolgo.
Ker leži ta kos kanala nad Karlovško cesto ob nečem rebru, vsled česar voda pri najmanjšem zasta-janji niže ležečo dolino preplavi in pomočviri, zato se je moral kanal tukaj preložiti v dolgosti 936 metrov.
Ako se kanal na ta način prestavi in ako se ostali kos potrebi in počisti, bode svet izsušen in spodnja zemlja se bode popolnem odkrila.
XXIV.   Zgornji Galevec,
Ta izsuševalni jarek meri 2430 metrov. Z znižanjem najviše vode Ljubljanice se bode svet popolnem izsušil, in ako se jarek iztrebi, se bode tudi spodnja zemlja dosegla.
XXV.   Spodnji Galevec,
Pri tem 2616 dolgem izsuševalnem jarku je sicer tudi nameravano izsušenje zemljišča, a spodnja zemlja leži krog zadnjega, kacih 500 metrov dolzega konca tako globoko, da se ne bode mogla odkriti.
(Dalje prihodnjič.)
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podliagskj, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.)
XXVI,   Cornov kanal.
Ta kanal je prvotno imel namen, sprejemati vse vode in stranske potoke, ki prihajajo iz gorovja, leže-
čega proti severu ljubljanskega močvirja, in jih odpe-Ijavati neposredno v Ljubljanico , in sicer ravno pred ljubljanskim mestom; vendar te naloge nikdar ni mogel izvršiti, ker ljubljansko močvirje tako malo pada.
Kakor kaže dotični podolžni profil, imel je tudi pad struge Cornovega kanala zaradi raznovrstnih poprav nekaj posebnega na sebi; kajti pad ima odlomke, ki so bili menda narejeni tako, kakoršno je bilo ravno tedanje mnenje projektantov o potrebnosti hipnega poglobočenja, a računa si niso mogli dati, kako daleč da sega njihovo podjetje.
To pa je bilo tudi komaj mogoče, ker v istini ni potrebnega pada, da bi se tehtno pomagati zamoglo.
Jaz menim, da se mora Cornov kanal, ker je uže tukaj, pri projektiranem reguliranji primerno obdržati, kakor tudi porabiti kolikor mogoče njegov pad, ki se bode pridobil z znižanjem najviše vode Ljubljanice. Tudi obstanem, da je ta kanal uže mnogo koristil lokalnemu izsušenju zemljišča in zato menim, da naj tudi ima v prihodnje enako nalogo.
A kot glavni izsuševalni vodotoč, ki bi zamogel vodo odpeljevati samostojno v Ljubljanico, zamore se Cornov kanal porabiti le v svojem zadnjem koncu.
Ako je ta misel prava, tedaj mora tudi način reguliranja izvršiti se po druzih načelih, ako hočemo nameravano svrho doseči.
Pad dna struge in situacija sedanjega kanala nam kažeta:
1)  da se ga Zornica dotika in da sprejemlje njegove izpodtalne vode od hektom. 18 naprej, kjer se nahaja teme Cornovega kanala;
2)  da Bevški kanal do sedaj ni imel nikake zveze s Cornovim kanalom;
3)  da je Loški kanal do sedaj sprejemal vso vodo iz jarka med temenoma pri hektom. 18 in 40;
4)  da je Goriški kanal odvodil v Ljubljanico izpod-nebno močo, ki je pritekala po Dragomirškem kanalu, in izpodtalno vodo med hektom. 40 do 63;
5)  da se je Lukovški kanal križal s Cornovim kanalom pri hektom. 63 in odpeljaval izpodtalne vode med hektom. 63 do 67;
6)  da se je Drobentinka sicer križala s kanalom, a da je tudi njegove povodnji izlivala tja do Eadne in dalje do Ljubljanice;
7)  da je še le od Radne dalje kanal jel padati dol do svojega konca.
Ako tedaj hočemo porabiti pri Cornovem kanalu pad, ki se bode pridobil pri njegovem izlivu v Ljubljanico, kakor tudi pri posameznih zgoraj imenovanih odtokih, in ako hočemo, da bode izdatno opravljal svojo nalogo vmes med izsuševalnimi grabni, mogoče je to samo z naslednjimi pogoji:
a)  mora sprejemati v-se one vode, ki prilezejo iz viših krajev na močvirje, da tako kolikor mogoče izsuši tisti kos močvirja, ki se nahaja med njim in tržaško cesto;
b)  morajo se z njegovim posredovanjem te izpodtalne vode speljati v gori imenovane odtoke, namreč:
v Zornico,
v Bevški kanal,
v Loški kanal,
v Goriški kanal,
v Lukovški kanal,
v Drobentinko, in konečno
v Radno; ti odtoki pa jih morajo izliti brez vsacega zajezovanja v Ljubljanico, v glavni močvirski recipijent.
V tem smislu sem reguliranje Cornovega kanala projektiral in zraven se ve da na to se oziral,  da bi
CO
se z znižanjem dna dospelo po moči do spodnje zemlje, da bi se tedaj zamogla odstraniti deloma jako debela šota.
Ako preidemo k podrobnosti posameznih naredeb, kaže nam podolžni profil, da je možno velik kos visokega močvirja izkopati, če napravimo Zornici globokejšo strugo in naredimo njenemu dnu prvo teme pri hektom. 10; imenovani profil nam lalje kaže, da bi se s tem tudi skorej gotovo popolnoma dospelo do spodnje zemlje, ker bode v prihodnje prihajalo v Cornov kanal manj iz-podnebne in manj izpodtalne vode.
Od hektom. 10 do 18 je šota najbolj debela, a zraven leži tako globoko, da se tu ne bode mogla popolnem izkopati; izsušila pa se bode s tem, da se bode naredil od hektom. 18 naprej nov odtočni jarek dol do Bevškega kanala.
Med hektom. 18 in novim temenom pri 28 + 50 pa bode skorej gotovo zopet mogoče šoto odstraniti, ker se spodnja zemlja vzdiguje.
Svetu, ki leži med novo narejenima temenoma hektom. 28 + 50 in 37, odvzame izpodtalne vode Loški kanal ter jih odpelje v Ljubljanico; na tej daljini šota ni kaj debela in lahko se bode popolnem izkopala.
Med hektom. 37 in 55 -f- 50 teko vode Dragomir-škega kanala, potem izpodtalne vode po Goriškem kanalu v Ljubljanico. Dragomirski kanal je namreč le stranski jarek Cornovega kanala, ki se va-nj izliva.
Spodnja zemlja se bode na tem kraji večidel dosegla.                                                        (Dalje prih.)
66
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagskj, uradno pooblašcsen civilen inženir.
XXVL   Cornov kanal. (Dalje,)
Med hektora. 55 + 50 ia sedanjim nasipom čez Cornov kanal pri hektom. 66-f-80 prevzame Lukovški kanal izpodtalne vode in jih odvodi v Ljubljanico; v ta namen se mora ta jarek primerno poglobočiti.
Na tej daljini leži spodnja zemlja med hektom. 55 -j- 50 in 62 -f- 50 tako globoko, da je ni moč doseči.
Od temenišča pri hektom. 74 lezejo izpodtalne vode na obe strani, in sicer v Drobentinko in v Eadno; obema jarkoma se mora dno primerno poglobočiti, da bosta zadostovala svojemu namenu.
Spodnja zemlja se bode tu večidel dosegla.
Da bode Cornov kanal ođ hektom. 93 naprej oproščen najviše vode Drobentinke in Radne, je predlagano, da se na tem kraji naredi novo teme; vsled tega bode Cornov kanal od tu naprej le malo najviše vode iz Radne in zraven izpodtalne vode v Ljubljanico speljavaL Vsled te naredbe zadostuje, da sem predlagal le najbolj potrebna iztrebilna dela pri Cornovem kanalu.
Z znižanjem prihodnje najviše vode v Ljubljanici bode mogoče, šoto popolnem izkopati na zgoraj popisanem zemljišči, ki leži med Radno in med koncem Cornovega kanala.
XX VIL Zornica,
Ta 5790 metrov dolgi kanal se vleče ob Gorskem rebru v občini Velika Ligojna, žene potem „Ogrinov^ mlin, teče „Pri Podlipovcu" pod tržaško cesto skozi, potem memo Cornovega kanala, Čegar vode deloma v-s6 sprejme in se izliva v Ljubljanico.
V zgornjem delu, kjer teče ob rebru, tedaj po viših krajih, nikakor ne pospešuje Zornica izsuševanja sosednjih nižih zemljišč, temuč ravno nasprotno: njene po-vodnji delajo veliko škodo.
Zato predlagam , da bi se s sklicevanjem na §. 6. zakona o vodnem pravu delalo na korektno popravo nasipa ob levem bregu mlinskega potoka, da bi tedaj v zgornjem koncu do tržaške ceste fond za obdelovanje močvirja dal po potrebi poglobočiti samo kacih 170 metrov kanala, med tem, ko bi se moral spodnji konec, od tržaške ceste naprej, primerno poglobočiti in razširiti.
Dalje tudi še predlagam, da bi se za izsušenje obširnih zemljišč, ležečih nad tržaško cesto, skopal nov, 1870 metrov dolg, zadosti globok jarek; z njegovo in druzih podrobnih jarkov pomočjo, ki se bodo morebiti še zraven naredili, bi se tudi ta svet lahko začel raci-jonalno obdelovati.
Kakor sem uže omenil pri Cornovem kanalu, je vsled znižanja dna Zornice za blizo 1*19 metra mogoče postalo, da se tudi zadnji del Cornovega kanala regulira. Spodnja zemlja bi se pa tukaj žalibog dosegla le v zgornjem koncu, kajti na najglobokejših krajih leži ta zemlja še vedno 1*70 metra pod znižano najvišo vodo.
XXVIIL   Bevski kanal.
Ta 2780 metrov dolgi kanal ni bil do sedaj s Cor-novim kanalom v nobeni zvezi; zato predlagam, da bi se skopal nov, 730 metrov dolg jarek in da bi se Cor-novemu, kakor Bevškemu kanalu struge primerno regulirale; s tem bi se znižale izpodtalne vode in odtekale bi se neposredno v Ljubljanico.
Do spodnje zemlje bi se pri tem kanalu nikjer ne prišlo, ker leži povsod pod znižano najvišo vodo Ljubljanice , in sicer na najglobokejšem kraji še vedno 1"5 metra; zato se sme tukaj šota izkopati samo do zelene črte, to je, do globočine prihodnje kulturne plasti.
Ker bode treba šoto tam najglobokeje — in sicer 4*3 metra — izkopati, kjer se kanal proti navzgor podaljša , zato bi se mu dno polagoma poglobočevalo na poprej omenjeni način, tako da bi nov jarek nikdar glo-bokeje ne ležal pod površjem, kakor 1*50 metra. Razume se samo ob sebi, da se mora enako postopati tudi pri poglobočenji Cornovega kanala, da se bodo izpodtalne vode njegove brez ovire odtekale po Zornici ali po Bevškem kanalu.                                  (Dalje prih.)
67
75
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odbora  za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl, Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) XXIX,   LoSki kanal.
Ta 3765 metrov dolgi jarek veže — kakor smo uže prej omenili — Cornov kanal z Ljubljanico in ima nalogo, izpodtalno kakor tudi najvišo vodo odpeljati iz omenjenega kanala.
Spodnja zemlja leži tu deloma do 2*50 metra pod prihodnjo znižano najvišo vodo; zato se zamore le v začetnem koncu odkriti 2*50 metrov na dolgo.
XXX,   Dragotnirski kanal.
Ta 17G0 metrov dolgi kanal izsušuje svet, ki leži nad Cornovim kanalom, in se izliva v poslednjega. Spodnja zemlja leži primeroma globoko, a doseči bi jo bilo mogoče, ko bi se jarku dno dovolj poglobočilo z izkopanjem šote; to globoko kopanje bi pa toliko veljalo, da bi se ne moglo opravičiti in to toliko manj, ker leži Dragomirški kanal na kopi nasipnine, ter je zemljišče v njegovi neposrednji bližini pokrito z ilovico, in ker bi bilo pri poglobočenji Cornovega kanala bolj svetovati, da bi se delalo z novimi, v nižavi skopanimi jarki na popolno izsušenje zemljišča in na izkopanje njegove šote.
XXXL   Goriški kanal.
Ta kanal je 4710 metrov dolg in se odcepi od Cornovega kanala; naredile so se take priprave, da bode nekaj izpodtalnih vod tega jarka in tudi vode Droben-tinke odvaževal.
Spodnja zemlja dosegla se bode tu skorej popolnem.
XXXIL   Lukovški kanal.
Ta 2920 metrov dolgi kanal se križa s Cornovim kanalom in se izliva v Drobentinko.
Ako se tudi strugi dno zniža, se vendar ne bode prišlo popolnem do spodnje zemlje.
XXXIIL   Drohentinka.
Ta 5620 metrov dolgi jarek se križa s Cornovim kanalom, prevzame nekaj njegove vode in pozneje sprejme V-SĆ vodo Lukovškega kanala.
Ako se mu struga pogloboči in razširi, bode zemljišče popolnem suho postalo in spodnja zemlja se bode dosegla, izvzemši kratki kos med hektom. 43 in 50.
XXXIV.   Radna.
Ta 5290 metrov dolgi kanal se tudi križa s Cor-novim kanalom in vzame v-se nekaj njegove vode.
Čeravno se bode zemljišče popolnem izsušilo, ko bode najviša voda v Ljubljanici znižana in se bode strugi po predlogu reguliral pad, se vendar spodnja zemlja ne bode mogla odkriti na kratki daljini med hektom. 28 do 44, kar bi se pa kljub temu le zamoglo zgoditi, ko bi se v ta namen hoteli žrtvovati se ve da mnogo veči stroški za pogioboeenje profila.
(Dalje prihodnjič.)
76
83
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanju ljubljanskega močvirja.
To poročilo je gbvDemu  odboru  za obdelovanje moevirja predložil Ivan pL Podhagsky, uradno pooblašl-en civilen inženir.
(Dalje.) Kopanje izmdevalmh jarkov,
V  prejšnjem razgovoru o posameznih stranskih pritokih sem pretresava! posamezna dela, ki so potrebna pri vsacem potoku ali kanalu, kakor tudi rezultate, katere smemo pričakovati; menim, da sem tudi dokazal, da ni le mogoče vsega močvirja izsušiti, ampak tudi l)lizo Vs sedanjega površja šote odstraniti, ako se Ljubljanici, temu glavnemu recipijentu, najviša voda zniža. Vrh tega moram pa še opozoriti, da bode zraven stranskih pritokov tudi treba mnogo malih jarkov poglobočiti, ako hočemo spodnjo zemljo izsušiti.
V   tisti meri tedaj, kakor se bode nad spodnjo plastjo šota izkopavala, morajo se tudi kulturni jarki globokeje kopati. Šota se pa ne sme tako globoko od-v/.eti, da bi čez zemljišče zopet nastopila povodenj; to bode moral nadzorovati odbor za obdelovanje močvirja.
Kanali ob gorskih rebrih, ki meje do močvirja.
Drug pripomoček za izsušenje ljubljanskega moč-^'irja bi bila po mnenji nekaterih naprava kanalov, kateri bi se morali izkopati ob rebrih, ki meje do močvirja; ti kanali bi bili sposobni za odpeljavo stranskih pritokov in bi služili tudi namakanju zemljišč.
Meni se zdi, da je izvršitev te ideje nepraktična, zelo draga in z ozirom na korist ljubljanskega mesta kratko in malo neizpeljiva. Sledeča razprava bode ta izrek gotovo opravičila.
Po omenjenem programu bi imeli ti kanali prav za prav dvojen namen, in sicer morali bi
a)  najviše vode stranskih pritokov še le na onih krajih v Ljubljanico izliti, kjer bi ne mogle močvirju več škodovati;
b)  ub euem tudi služiti namakanju in vodo tja od-peljavati, kjer bi se potrebovala.
Ako najprej zadnji namen, namreč ^namakanje^' zemljišča , pretresavamo , tedaj moram obstati, , da ta ideja ni srečna in tudi ne izpeljiva; ako se namreč vzame, da bode v prihodnje namakanje potrebno ali vsaj povšečno, tedaj bi imeli v prvi vrsti one občine ali oui posestniki pravico do dobivanja vode, ki leže koj ob stranskih pritokih, in ne bilo bi treba vode še le s pomočjo dru/ih stavb dalje napeljavati.
To idejo, katero uže stvar sama tako nanese, izrazil je tudi §. 26 deželnega zakona 23. avgusta 1877., ki je še danes v veljavi.
Ti kanali bi se pa tudi ne mogli izpeljati tako, da bi odvzemali bremena drugim jarkom.
Na desnem bregu Ljubljanice bi bil tak kanal le tedaj opravičen, ko bi potem zamogel najvišo vodo Ižice, slačajno tudi Iške neposrednjo odpeljati v globokeji del Ljubljanice. morebiti pod izliv Gruberjevega kanala, drugače bi kopanje novega kanala po višem zemljišči, ki se vzdiguje navzgor proti Karlovški cesti, bilo brez pomena.   A za to imamo  uže Gruberjev kanal in zra*
ven njega ali pa nad njim se nov vodotoč pač ne more izkopati.
Na levem bregu Ljubljanice bi sicer bil tak kanal mogoč, ki bi prevzel nekaj vode od druzih jarkov; a ker je svet zelo izpodrezan, bi se kanal zamogel še le pri jezu Gradaščice mačeti, da bi najvišo vodo tega potoka ali vsaj njeno večino neposredno brez ozira na Mali Graben odpeljaval pod ljubljanskim mestom v Ljubljanico.
Kakor kažeta načrt situacije in podoižni profil Cor-novega kanala, nahaja se na robu visine pri mostu južne železnice razvodje med Vrhniko in Ljubljano, ker vode od tam na eni strani teko proti Lukovškernu kanalu, na drugi proti Radni; ker pa vsi potoki z Raduo vred le malo najviše vode odpeljejo, tedaj bi stroški kopanja kanala ob levih gorskih rebrih v nobeni pravi razmeri ne stali z doseženo koristjo; zato bi bil samo tak kanal nekoliko opravičen, ki bi prevzel na-se nekaj najviše vode iz Gradaščice.
(Dalje prihodnjič.)
99
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagskj, uradno pooblaščen civilen inženir.
Kanali ob gorskih rehrihj M meje do močvirja,
(Dalje.)
Ako opazujemo mer, v kateri bi se ta kanal za-mogel kopati in dela ;¦¦ ki bi jih potreboval, tedaj pridemo do sledečih sklepov:
1)  Ker bi se morala najvii^a voda Gradaščice v visi legi povjeti, zato se mora kanal pričeti pri jezu v Kozarjah, in tamošnje zatvoruice bi se morale primerno popraviti.
2)  Ker ima mlinski potok Gradaščice od vstopnih zatvornic naprej toliko ovinkov, tik njega pa bi se ne mogel narediti nov kanal, zato bi se moral poslednji do pod mlina na Viču čisto novo izkopati — kakor kaže situacija — in omenjeni mlin bi se moral v ta namen podreti.
3)  Pod Vičem bi se morale zidati vzporne zatvor-nice, da bi ne bilo treba tudi obeh sledečih mlinskih padov odstraniti, namreč onega pri parketni fabriki in pri Kolizejskem mlinu; te zatvornice bi ob času nizke vode kanal popolnem zaprle in s tem bi se obema stavbama zagotovila potrebna gonilna voda.
4)  Da bi se zadnji nameu dosegel, moral bi se vrh tega za Glinšico zidati sifon pod kanalom, da bi se njegove vode ne odtegnile Kolizejskemu mlinu.
5)  Od tu naprej bi se kanal lahko izkopal vzporedno z južno železnico zadej za fabriko za tobak do celovške državne ceste; lepe nasadbe Laterma-novega drevoreda bi se vsled tega tembolj poškodovale, ker bi bil ta kanal ob času plitve vode, tedaj veči del leta, popolnem suh.
6)  Največ težav pa daje še le naslednji kos. Od celovške ceste naprej bi moral kanal iti memo Kozlerjeve pivarne in zaradi činkeljeve fabrike ali pod to fabriko ali pa pod kolodvorom Rudol-fove železnice, potem naprej tja za mestno pokopališče , in od tam pod južno železnico dalje proti Udmatu; pod to vasjo pa bi se izlival v Ljubljanico.
Lahko se razvidi uže iz tega popisa, kako velikanske težave bi naredilo tako delo; še bolj se pa pokažejo te ovire, ako pridjani podolžni profil bolj natanko pogledamo.
lOO
Ako prevdarimo dobiček, ki bi narastel iz tega objekta fondu za obdelovanje močvirja, in ako pomislimo škodo, ki bi jo sploh kopanje napravilo, tedaj pridemo do sledečega sklepa:
Ako se kanalu novo dno struge dene pri jezu v Kozarjah na kvoto 295,66, toraj za 2 metra niže, kot je tamošnji glavni prag, kar bi namreč Malemu grabnu odvzelo mnogo bremena, in ako se vzame, da potem najviša voda ne bode več stopila čez prag jeza, temuč, da bode le toliko vode prišlo v Mali graben, kar je odteče pri jezu skozi obe zatvornici (ki se pa morate popraviti), tedaj bi množina vode, ki jo kanal odpelje pri padu 1*2000, vsega skup ne znašala več kot 207 Rub. metrov. Uže pri tem malem padu bi se pa moralo mnogo kopati.
Ko bi se naredil dvojno tako velik pad, namreč 1 : 1000, kakor je narisano v pridjanem podolžnem profilu, bi merila odpeljana voda še le 29 kub. metrov.
(Dalje prihodnjič.)
115
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženii*.
(Dalje.)
Iztrebljenje Gruberjevega kanala.
Po mojem mnenji naj se principijelno sklene, da se najprej Gruberjevemu kanalu struga pogloboči, s treb-ljenjem Ljubljanice, ki teče skozi mesto, pa naj se za-(Jasno še nekoliko počaka. Poprej sem tudi uže omenil in dokazal, da se s prvim delom vred tudi mora ponižati zadnji kos Ljubljanice od izliva Gruberjevega kanala naprej. Od izpeljave te kunete pa je tudi odvisno, da se zamore Gruberjev kanal v spodnjem koncu popolnem izkopati, in sicer — kakor je to zapisano v proračunih stroškov — vse delo dokončati na suhem, zato je treba:
1)  najpre.] izbiti in izstreliti kuneto, za kar eno leto zadostuje, ker bi se lahko delalo tudi ob času više vode.
2)  Kakor bi se začelo kopati in iztreljavati, moralo bi se tudi ob enem navoziti na dotično mesto vse gradivo, ki je potrebno za zidanje projektiranih vzpornih zatvornic, kajti ako hočemo Gruberjev kanal iztrebiti, moramo ga tudi zapreti in koristno je, če porabimo vzporne zatvornice tudi za zaprtje vode. O teh zapiralnih zatvornicah bodem še pozneje omenil potrebne reči.
3)  Naj se reka zagradi ob času, ko se bodo pomladanske najviše vode uže upadle in ne bode več pričakovati veče višine vode. Zapiralni nasip naj se naredi v profilu štev. 2; ker se mora kanal razširiti, dobilo bi se tu potrebno gradivo za nasipovanje.
4)  O ravno tem času, ko se bode voda zagradila, naj se zida provizoričen most čez Gruberjev kanal, ki bode nadomestoval dolenjski (karlovški) most, kedar se bode ta popravljal.
5)  Ko bode narejen zgornji nasip čez vodo, tedaj se morajo koj pričeti zidati vzporne zatvornice. Ker bode potrebno gradivo za zidanje uže poprej na mestu pripravljeno, lahko se bode podzidje teh zatvornic v 2 mesecih dokončalo. Najbolji čas za zidanje so pač meseci junij, julij in avgust, ker je v tem času voda najmanj napeta in bi zato tudi slučajno nastale srednje vode zamogle neškodljivo odteči skozi Ljubljanico.
Železni deli se bodo v kratkem času lahko montirali (pripravili), tako da se bodo zatvornice v imenovanih treh mesecih zamogle dokončati.
6)  S tem delom vred mora se začeti popravljati dolenjski most in tudi dovršiti. Kakor sem uže poprej omenil, treba mu bode obloke in srednji steber podreti io strugo ponižati; to se bode pa moralo delati le polagoma, da se spodnja tla ne pretresejo in ne zrahljajo. Zato bode treba pilote le v taki globočini odrezati, da se bode novo dno struge zamoglo na-nje postaviti.
Ko se bodo mostu opore popravile, mora se takoj vložiti železna konstrukcija in most oddati v porabo.
7)  Kakor hitro bode to dokončano, naj se vlože železni bruni v zatvornice, provizorični nasip pa, ki je vodo zapiral, naj se podere, kolikor to dovoli višina vode. V zapornice vloženi železni bruni bodo vodo v Ljubljanici zagradili in jo tako prisilili, da bode tekla skozi ljubljansko mesto tudi ob času najplitvejše vode. Ko bi pridrle više vode, mora se s ponižanjem struge v kanalu nekaj časa ponehati, da bi se tudi kanal lahko porabil za odpeljavo najviše vode.
8)  Trebilna dela v kanalu se ločijo na 2 vrsti, in sicer razločujem:
a)  Pravo znižanje dna struge, ki bi se izvršilo z iz-kopanjein prsti in prodovja ia na nekaterih mestih z izstreljanjera kamenja;
b)  zidanje taloudnih tlakov, in konečno
c)  postavljanje taloudnih zidov, ki bi bili v varstvo sedanjemu obrežnemu zidovju.
Kar leži knnala pred zatvornicami, moralo se ga bode potrebiti pod vodo z vodotrebnikora (Bagger), od zatvoruice naprej pa se bode lahko delalo na suhem. To je dobiček, ki se bode dosegel samo z izkopanjem kunete v zadnjem koncu Ljubljanice in s pomočjo za-tvornic.
Kanal pred zatvornicami se bode smel še le tedaj ponižati z vodotrebnikom, ko bode spodnji konec struge popolnem poglobočen.
Predoo se pa bode začelo dalje izkopavati, mora se na dnu struge narediti mala kuneta, po kateri se bode odtekala izpodtalna in ona voda, ki bode prilezla skozi sklade železnih brunov pri zatvornici; ta odvodni jarek se bode sproti globokeje izkopaval, kakor bode celo napredovalo.
(Dalje prihodnjič-.)
147
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poroeilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl   Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
Iztrebljenje Gruberjevega kanala.
(Dalje.)
O taloudnem zidovji, ki naj se postavi za varstvo sedanjega obrežnega zidovja, samo toliko omenim, da se mora zidati le sukcesivno v manjših oddelkih in sicer od Dolenjskega mosta naprej, kakor voda teče; drugače bi znala kaka višja voda temelj odkriti in spodkopati, zidovje pa podreti.
Vsa deia na Gruberjevem kanalu zamorejo se dokončati v kacih 2 letih.
Pri tej priliki moram še dati potrebne namigljeje, kakim zahtevam naj vstrezajo zatvornice glede uravnave
višin vođe v Ljubljanici in kako naj se z zatvornicami ravna.
Kakor sem uže poprej omenil, bodo štirje vloženi bruni vodo v Gruberjevem kanalu tako popolnoma zajezili, da bode vsa najplitvejša voda tekla po (takrat že ponižani) Ljubljanici. Med tistim časom pa, ko ne bode še dokončano znižanje struge Ljubljanice, tedaj posebno med delom, ko mora najplitvejša voda pri državnem Ljubljanskem vodomeru stati na kvoti 285,442, da pride v mesto, — med tem časom pa bi vsa najplitvejša voda všla skozi zatvornice, ako bodo vloženi samo 4 bruni.
To se pak na vsak način ne sme zgoditi in zato bode nastala potreba, vložiti 7 brunov v vsako zatvor-nico, da se bode potem najplitvejša voda odtekala po Ljubljanici.
Pod zatvornicami se pa bode med tem časom jelo delati in zato naj bi tudi srednje vode kolikor mogoče šle po Ljubljanici dalje; vsled tega bode zopet potreba, več brunov vložiti, 'da ne bode voda pridrla v Gruberjev kanal.
V dotičnem proračunu so postavljeni stroški za 10 brunov za vsako odprtje v zatvornicah; ako bodo ti bruni vloženi, se bodo zatvornice lahko zaprle do 47 nad dnom, to je, tako visoko, kot sega v podolžnem profilu narisana znižana najviša voda. Ta višina vode se pa vjema z znižanjem najviše vode za blizo 1*46 metra pri državnem ljubljanskem vodomeru; zato se zamore do te višine srednje vode brez ovire naprej delati v Gruberjevem kanalu.
Iztrebljenje Ljubljanice,
Kakor sem uže poprej omenil, je po mojem mnenji najbolje, če se ponižanje Ljubljanice začasno opusti, kar se jako priporoča iz gospodarstvenega, kakor tudi iz denarnega stališča.
Sledeča premišljevanja so me namreč privedla do tega sklepa:
1,   Vsled ponižanja Gruberjevega kanala samega se bode najviša voda v Ljubljanici toliko znižala, da bode kmetovalcem na močvirji — ki bodo med tem način svojega gospodarstva uravnati morali po spremenjenih razmerah — jako težko zadostiti vsem tirjatvam, ki se bodo stavile do njih.
2.   Ako se daljše ponižanje Ljubljanice odloži, potrebovali se bodo denarni pripomočki le po malem, in sicer na tak način , da bodo gospodarji svoje doneske uže plačevali iz zvikšanih dohodkov svoje zemlje.
2. Med tem bode deželno glavno mesto Ljubljana dobilo potreben čas, ne le pretresovati vprašanja glede postavljenja obrežnega podzidja, potem glede spremembe sedanje sisteme kanaliziranja, temuč tudi v istini dovršiti te stavbe, ki so tako potrebne razcvitanju mesta in krepkemu razvitku njegovih koristi.
Pred vsem pa nastane vprašanje, kako globoko se bode najviša voda upadla, ako se dela v Gruberjevem kanalu in v zadnjem koncu Ljubljanice izvršijo po tem projektu, s ponižanjem Ljubljanice, kar je teče skozi Ljubljano, pa se začasno še počaka?
Ako se stvar tako uravna in se množina vode ceni na 378 kub. metrov, kažejo nam dotični računi, da se bode sedanja najviša voda znižala za 1'70 m., ako se račun naredi po najmanjših profilih pretoka, namreč za profil štev. 56 v Ljubljanici in za profil štev. 33 v Gruberjevem kanalu; pri teh profilih bode tedaj najviša voda znižana za 17*0 m., kar pa bode pri državnem ljubljanskem vodomeru izdalo menda le blizo 1*65 m.
148
To bi bilo pa za največi đel močvirja uže izdaten dobiček, ki bi dajal prebivalcem močvirja dovolj spodbude, vspešno se poprijeti obdelovanja.
Nihče ne more dvomiti, da se ne bode vsaj 8 do 10 let potrebovalo, predno bode šota izkopana na onih krajih, ki se bodo izsušili s tem ponižanjem najviše vode; ravno to je pa tisti čas, v katerem bi se lahko prenehalo z deli pri onem kosu Ljubljanice, kar jo teče skozi mesto.
(Dalje prihodnjič.)
155
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru  za obdelovanje močvirja predložil Ivan pL Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
Iztrehljenje Ljiihljanice. (Dalje.)
Tudi se ne sme prezreti, da bode treba šotni svet še ve(^- let obdelovati; ko bi se tedaj popolnoma izsušil, škodovalo bi se s tem le kmetijstvu in tudi iz teh vzrokov se priporoča, polagoma in ne hitro postopati.
Mislim, da je to mnenje pravo, in vsled tega mi le še ostaje, da izpregovorim o potrebnih delih v Ljubljanici.
Tu se mora ponižanje dovršiti v dveh ločenih oddelkih, kakor se je to zgodilo pri zadnjem iztrebljenji; in sicer se mora trebiti od izliva mlinskega potoka Gradaščice navzgor proti Malemu grabnu, in navzdol do izliva Gruberjevega kanala.
To ločitev tirjajo naravne razmere, ker je potrebno, da se bode zamogla voda mlinskega potoka Gradaščice odpeljati po Gruberjevem kanalu in drugič, da se bode zamogla Ljubljanica v primernih časih poplakniti.
V ta namen je treba pod izlivom mlinskega potoka zatvornice zidati, ki bodo vodo zapirale in tej nalogi vstrezale. — Priloženi projekt kaže, kako naj se napravijo te zatvornice; pri tem pa si dovoljujem omeniti, da je konstrukcija tega objekta enaka oni, ki jo je gosp. C. kr. stavbeni svetovalec Hausner izumil in porabil pri zadnjem iztrebljenji.
Ta zapiralna zatvornica mora se postaviti v profilu štev. 36. Dno glavnega praga naj se ji dene na kvoto 285,30, t. j. na tisto višino, v kateri sedanje najplitvejoe vode teko. Ko bode poglobočenje Gruberjevega kanala že dovršeno, bode potem znižana najvišja voda segala blizo do kvote 287,35, stala bode tedaj še vedno okoli 1*58 metra pod sedanjo najvišjo vodo, ako bodo vzporne in zapiralne zatvornice odprte.
Da bode mogoče te zatvornice zidati, treba bode pred njimi narediti čez Ljubljanico nasip, čegar vrh bi naj dosegal kvoto 288,30. Ako bode gradivo za zidanje pripravljeno na mestu in ako se bode porabil zidanju ugodni čas mesecev junija, julija in avgusta, v katerem
TV
156
je vođa navadno srednje visoka, zamorejo se zatvornice        1,  Dela, U se tičejo fonda za  obdelovanje močvirja.
dokončati v dveh mesecih                       ^                                  T^^ka dela so v prvi vrsti one  spremembe,  ki  so
^ Ko bodo zapiralne  zatvormce  dovršene,  mora  se    potrebne vsled poprave ali odprave napačnih   naredeb
pocezni nasip podreti in iztrebljenje Ljubljanice se potem    ^a zajezovanje vode.   Za te odškodnine  sem  skrbel s
pod zapiralnico koj lahko prične; se ve da se mora pri-    primerno svoto v proračunih
četi delati od spodej proti navzgor                                            Dalje menim, da mora 'vse iztrebljenje pod   vodo,
Pri tem delu se morajo porabiti  vse   one  naredbe    kar ga je treba Ižici in ki znaša 176.000  kub. metrov,
previdnosti,^ katere  smo  že  kot  potrebne  omenih  pri    y g^rb biti fondu za obdelovanje močvirja; kajti ta po-
poglobočenji Gruberjevega kana^^^^                                      tok je   nekak glavni   recipijent Želimljice,  Strojanove
V  tej dajini m potreba težavnejsih objektov, razun    ^ode in Skofeljice, konečno cele vrste izsuševalnih jar-zavarovanja dna struge pri Frančiškanskem mostu. Za    kov, tako da bi bilo težko najti pravično konkurenco varstvo tega mosta predlagam, da se naredite dve pilo-    ^a doneske, ki bi prišle na posestnike.
tirani stezi počez čez Ljubljanico m da se med nje po-           To trebljenje pod vodo bi se pač najceneje izvršilo,
loži 0-6 metra debela ploča iz betona.   Tudi za to delo    ko bi  fond  za  obdelovanje   močvirja   napravil   si mal
se mora izvoliti najbolj   ugodni  čas za zidanje,  ko so    parni vodotrebnik (Dampfbagger) za plitvo   vodo. ki bi
večje vode redke, da ne pride do spodkopanja temeljev    ^e potem porabil za to sukcesivno ponižanje Ižice, kakor
Frančiškanskega mosta.    .                                                  tudi pri  trebljenji.   ki  bode  potrebno  v Ljubljanici in
Kakor sem uže poprej omenil,   zamore se med po-    Gruberjevem kanalu
globočenjem tudi   obrežno  podzidje in  druga  morebiti           Tudi one stroške, ki   so potrebni za  zapor  doline
potrebna dela v Lljubljanici  z najmanjšimi  stroški do-    jgke in dolin stranskih vod Gradaščice,  mora  prevzeti
vrsiti; zato bi Ljubljanskemu  mestu  ne   bilo  v korist,    f^nd za obdelovanje močvirja,
ko bi te priložnosti ne porabili.                                                 Dobiček, ki ga bode imel cel okraj od teh zaporov
Ko bode poglobočenje dovršeno, moral se bode tudi    dolin, je splošen, in se ne more razdeliti med posamezne
konečni objekt na mlinskem potoku Gradaščice narediti,     kraje; zato se priporoča ta način kot najbolj primeren.
V  ta namen bo treba vodo Ljubljanice odpeljati po Gru-           Na enak način in iz ravno tistih obzirov naj bi fond berjevem kanalu, kar se bode zgodilo z odstranjenjem    za obdelovanje močvirja prevzel reguliranje Malega vloženih brunov; vrh tega se bode moral mlinski potok    grabna, Švice in Cornovega kanala; kajti Mali graben Gradaščice zapreti z zatvornicami, ki se morajo popraviti    bode v prihodnje večino vode Gradaščice odvaževal in pri jezu vKozarjah, in vodo omenjenega potoka je treba    tako jemal nekaj bremena mlinskemu potoku^Gradaščice; speljati v Mali graben.                                                        tudi se bode vsled reguliranja tega jarka in Švice zmanj-
Za čas teh del se mora dati, kar se razume samo     šalo nakopičenje prodovja in konečno je Cornov kanal
ob sebi,  primerna  odškodnina  lastnikom   treh   vodnih     objekt, ki jemlje vodo vsemu levemu bregu Ljubljanice
stavb,  ki takrat ne bodo dajale nikakoršnega zaslužka,    in ki veže posamezne odtoke.
Kar se stavbenih del tiče, zamore   se   oddati pod-Dela pri stranskih pritokih,                           jetnikom samo reguliranje Švice, Malega grabna in naprava  zaporov dolin, — dela, katerega  bode treba koj Iztrebljenje Gruberjevega kanala bode ~ kakor sem     dokončati;   za Ižico   pa je najbolje,   če se upravnim uže poprej omenil —  najvišjo vodo Ljubljanice znižalo    potom z natanjčno  inženirsko kontrolo   toliko   iztrebi, pri državnem Ljubljanskem vodomeru za blizo 1*65 metra,     kolikor se bode smelo prepustiti; s tem delom se mora Ako naj kmetovalcem to ponižanje koristi, tedaj se mo-    koj pričeti, kakor hitro bodo stavbe v Gruberjevem karajo polagoma poglobočiti v razmeri z izkopanjem   šote    nalu dovršene.
vsi glavni odtoki,  ki   se  izlivajo   v močvirje, in ravno           Ponižanje Cornovega kanala   pa mora  napredovati
tako tudi vsi stranski jarki, ki drže va-nje.                       z iztrebljenjem njegovih odtokov, to je v taki meri, kot
V  kaki meri da se to mora zgoditi, kažejo dotični    bode dovršeno trebljenje Zornice, Bevškega in Loškega podolžni profili.                                                                   ter Goriškega kanala ,  Lukovšice, Drobentinke   in  ko-
Pri tem pa je treba  natanjko  prevdariti,  na  kak    nečno Radne, način se morajo ta dela izvršiti, da  se bodejo, sukce-
sivnemu izkopanju šote primerno, jarki poniževali v     n d^u^ ^^ katera naj hi se ustanovila posebna društva. ravno potrebni in pravi meri.
Ker se po mojem mnenji ne more ponižanje koj           Vsa druga dela zamorejo dokončati posamezna dru-dokončati z ozirom na gospodarstvene pogoje močvir-    štva, ki bi se ustanovila za vsak kanal iz direktno deškega sveta, zato se dela tudi ne smejo oddati posa-    ležnih posestnikov in ki bi delovala — kar se razume meznim podjetnikom, temuč po tem, kakeršna je stvar,    samo ob sebi — z nadzorništvom in kontrolo glavnega morajo jih                                                                           odbora za obdelovanje močvirja.
1)  deloma izvršiti posestniki, katere to zadeva (§§. 19,           Ker bode treba dokaj zemlje premakniti, tedaj ni 20 in 33 deželnega zakona 23. avg. 1877), po se-    težko spoznati, da pri sedanjem slabem obljudenji mo-stavl podružnih odborov;                                           čvirja ni lahko mogoče,  zvaliti ta  dela  na  posestnike,
2)  deloma jih mora odbor'za obdelovanje močvirja    temuč da se mora dovoliti z ozirom na korist deželne upravnim potom preskrbeti, kakor bode ravno po-    kulture izdatna podpora.
treba nanesla;   fondu za obdelovanje močvirja  bi           V koliki meri naj bi se dala ta podpora,   bodi  si
pripadle samo one stavbene naredbe,  ki se tičejo    od države ali dežele ali od obeh skupaj, tega ne morem
celega močvirja ali vsaj   velicega dela njegovega,    določiti, kajti tu upliva toliko faktorjev,  da mi jih  ni
ali pri katerih so stroški  tako  veliki,  da jih do-    moč pregledati.
tični posestniki nikakor zmagati ne morejo.                     Pri nekaterih kanalih bode na pr. vsakoletno po-
Pri posameznih  stranskih   pritokih   potrebna  dela    nižanje dna popolnoma zadostovalo, da se bode  enako-
hočem sedaj splošno nekoliko opisati in zraven pridjati,    merno, kakor se bode šota izkopavala, tudi dosegla po-
V  kak razred bi po mojem mnenji spadala; pri tem se    trebna globočina kanala. Gotovo je, da naj bi se to delo, mi je primerno zdelo, v prvi vrsti našteti ona dela, ki    kakor izkopanje šote, kontroliralo in vselej naprej do-se tičejo fonda za obdelovanje močvirja.                            ločilo, kako daleč sme segati. Ta dela pa zamorejo vsaj
157
nekoliko posestniki sami prevzeti in ravno te meje, med katerimi je to mogoče, odtegnejo se popolnoma moji sodbi.
Pri druzih kanalih pa redko prebivalstvo teh del ne more opraviti in zato bi bila tu podpora na pravem mestu.
Zračunil sem tedaj množino prsti, oziroma šote, ki se mora izkopati, in tudi dotične stroške; a kak del poslednjih naj bi se odkazal fondu za obdelovanje močvirja v podporo, to naj sodijo drugi bolj kompetentni faktorji.
Služba kulturnega inženirja.
Popis nalog, ki pripadajo odboru za obdelovanje močvirja, kaže, da jih nismo v stanu korektno doseči brez pomoči tehničnega organa. Kajti ne samo skrb za dobro ohranjenje stavb pri obeh glavnih recipijentih in stranskih pritokih tirja izvedenega in zanesljivega inženirja, temuč treba ga je tudi, da čuva izkopanje šote in vreduje prihodnje stranske jarke. Vrh tega pač tudi ne bode mogoče brez pomoči tehničnih organov določiti posameznega konkurentnega ozemlja pri stranskih pritokih.
Zato predlagam, da se za to službo nastavi pripraven inženir, ki ima potrebno znanje in potrebno skušnjo, da bode zamogel pri vseh tehničnih vprašanjih pomagati odboru za obdelovanje močvirja. Ta inženir naj bi se nastavil, če je le mogoče, uže v začetku del, ker bi se mu samo s tem priložnost ponudila, natanjko poznati vse objekte in tedaj vspešno jih čuvati.
(Dalje prihodnjič.)
163
Tehnično poročilo
k   projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl, Podhagskj, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.)
Prihodnji način gospodarstva.
Kakor sem uže omenil, bode vsled znižanja Gruberjevega kanala upadla najviša voda pri državnem vodomeru blizo za 1*65 m., vsled poznejšega iztrebljenja Ljubljanice pa bode znašalo to znižanje 2*50 in pozneje 2*0 metra, ko bode najviša voda, kakor je pričakovati, veča postala.
Zato stojimo tukaj pred nekakim prestankom, katerega dolgost je odvisna od podpore, ki jo bode dobilo podjetje od države.
A ne glede na to, da se med tem časom en del močvirske zemlje ne bode izsušil, da se mu ne bode mogla šota izkopati, čeravno bode pozneje vžival vso dobroto izsušenja, ostane vendar še nekaj sveta, kateremu se spodnja zemlja sploh ne da odkriti.
Zato razločujemo dvojni svet, namreč:
a)  zemljišča, na katerih se bode lahko na sedanji način dalje gospodarilo, ko bode spodnja zemlja odkrita;
b)  zemljišča, katerim se šota ne sme popolnem odstraniti, ne v imenovanem prestanku in tudi ne potem, ko bode vse ponižanje dovršeno; drugače bi prišle stare razmere nazaj, namreč povodenj bi vselej zopet nastopila.
Da se šota ne bode v taki meri izkopavala, mora biti skrb si. odbora za obdelovanje močvirja, oziroma prihodnjega inženirja, kojemu bi se to nadzorovanje izročilo ; tako izkopanje se mora tudi braniti z vsemi zakonitimi sredstvi.
Sedaj pa nastane vprašanje, kako naj se vprihodnje gospodari na svetu, katerega bode še pokrivala šota, da bodo tudi njegovi posestniki vživali blagoslov nameravanega izboljšanja?
Kakor je znano, mora se pred vsem skrbeti, da se šota ne bode popolnem posušila, da bode toraj podlaga njena vedno še nekoliko mokrote imela, kolikor je je neobhodno treba za rast cvetlic. Zato sem tudi stranskim odvodnim jarkom, kakor kažejo podolžni profili, odmeril le take globočine, da leži njih dno k večemu 1'5 pod prihodnjo kulturno zemljo, ki se bode vsled tega zamogla vedno še obdelovati. — Ta s šoto pokriti svet moral se bode pač porabiti in obdelovati kot travniki.
Drugemu, in sicer ne malemu delu zemljišča se tudi ne bode mogla šota popolnem izkopati, a spodnja zemlja se lahko doseže, če se narede ne abnormalno globoki jarki. Tukaj je pač na mestu, da priporočamo Rimbau-ovo metodo.
Konečno leži spodnja zemlja nekaterih zemljišč tako visoko, da je le še malo nižja, kot prihodnja najvišja voda. Pri tacem svetu naj bi se sicer dovolilo, da se šota izkoplje,  a zraven bi se moralo skrbeti, da se ti
kosovi zavarovajo pred povođnijo z dovolj širokimi nasipi, kateri imajo vdelane potrebne zatvornice. V ta namen naj bi se ustanovila društva, ki bi smela dovršiti nasipe in druga dela le po enoterem načrtu in z nadzorovanjem in kontrolo odbora za obdelovanje močvirja. Jasno pa je, da bi se taki nasipi smeli dovoliti in napraviti le na podlagi natančnih načrtov, v katerih bi se morala z mnogoštevilnim in natančnim vrtanjem izmeriti posebna globočina spodnje zemlje; tudi bi se moralo po potrebi skrbeti za ohranitev teh nasipov.
Kranjska kmetijska družba pa bode imela tu jako hvaležno nalogo, da bode namreč spodbiidovala novo začeto gospodarstvo na močvirji ia pomagala posestnikom 8 svetom in podukom.
Ozemlje, ki se hode z vodo namakalo.
Sedaj mi še ostaje, da po danem programu najdem ono ozemlje, ki bi se zamoglo vprihodnje na slučaj namakati z vodo posamesnih stranskih pritokov.
Ker je bil preiskavanju odmenjen le kratek čas, zato to prihodnje namakanje nima zanesljive podlage, namreč natančnega znanja množine najmanjših vod, ki so nam na razpolaganje ob času, ko je svet treba napajati, namreč meseca maja, junija, julija in avgusta. Množina vode, ki jo imamo na razpolaganje, zamore se namreč določiti še le po večletnem opazovanji in sicer z ozirom na tista leta, v katerih pale najmanj mokrote izpod neba. Čeravno pa nimamo zanesljivih rezultatov, podaje pa nam vendar ta spis potrebne pripomočke, da zamoremo vsaj reči, na katero stran naj se v prihodnje poizveduje, daje nam tudi potrebne migljeje, kako bi se najbolje varovale koristi posestnikov močvirja.
Menim, da je najbolje, obdržati pri pretresovanji te stvari zaradi preglednosti oni red, v katerem sem poprej popisaval poglobočenje posameznih stranskih pritokov.
J.   Ljubija.
Od tega potoka bi se zamogla porabiti le Kotnikove parketne fabrike voda, ki daje ob času najplitvejše vode 176 litrov in ki stoji na kvoti 291,49; poprej bi se pa morala pravica do vode kupiti za namakanje.
Površje te vode pa leži tako globoko, da ni mogoče vode speljati na višino rodovitne zemlje, če se tudi porabi neznatni pad Vsooo? ^ato se ta voda ne more rabiti za namakanje.
IL   Bistrica.
Pri tem potoku je možno samo ono spodnjo vodo, ki teče po strugi št. 2 pod mehaničnim K. Galle-tovim mlinom na kvoti 290,30, porabiti za namakanje prihodnje spodnje zemlje, na kateri šota ne bo več ležala; pravice do vode ne bo treba v ta namen odkupiti.
Množina vode Bistrice, ki odteče v 1 sekundi, se je preračunila, in znaša:
a)  pri Galle-tovi žagi.......161 litrov
b)  pri Verbičevem mlinu......1240    „
c)  pri mehaničnem Galletovem mlinu    .    1293    „
tedaj bi se lahko  porabilo za namakanje
vode skupaj..........2694 litrov
ali če se pad ne odkupi, samo (ad 3) .    .   1293    „
S tem bi se zamoglo namakati kacih 1293 hektarjev zemlje in lahko se narede priprave za namakanje tega zemljišča,  in sicer na desnem bregu Bistrice,  ko
se bode šota izkopala.
*
164
IIL   Borovniščica,
Kakor sem uže poprej omenil, mora se žaga „V logu", ki je last družbe, odkupiti in stavba podreti. Iz spodnje vode zgornje, oziroma prve družbine žage, se zamore vsa najmanjša množina vode, ki se je zmerila na 70 litrov v sekundi, porabiti za namakanje; njen pad je namreč 1 : 2000 in tedaj bi se lahko uže pri hektom. 23 voda napeljala čez obdelani svet in malih 70 hektarjev namakala,
IV,   Izica.
Voda tega potoka bi se lahko pod grofa Auersperga mlinom prijela z zajezilno pripravo, in sicer brez škode za ravno imenovani mlin, ter bi se s pomočjo dveh stranskih strug speljala na rodovitni svet, morebiti pri hektom. 24. Ker bi se lahko razpolagalo najmanj čez 405 litrov vode, napajalo bi se ž njo tudi 405 hektarjev sveta.
F.   Tujnica,
Tu naj bi se pad mlina „Pri Kalinu" in Simonovega mlina odkupil in potem bi se imelo najmanj 75 litrov vode v sekundi na razpolago. Voda bi se morala koj pod „Beiszerjevim" mlinom prijeti, ob desnem rebru speljati in od tu naprej za namakanje porabiti.
VI.  Studenec.
Vsled lokalnih razmer se ta potok  ne more  za sedaj drugače porabiti, kot za izsuševanje.
(Dalje prihodnjič.)
171
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru  za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl, Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) VIL  Švica,
Po ozemlji izpodnebne moče je zračunjeno, da odteče po tem potoku 134 litrov vode v 1 sekundi. Če jo hočemo porabiti za namakanje, mora se struga pod Dolinarjevim mlinom, morebiti pri hektom. 7, zajeziti in potem bi voda s padom 1 : 1000 uže pri hektom. 16 polje dosegla. Poraba vode pa tirja, da se odškodujejo spodaj stoječi trije mlini.
VIIL   Gradasčica.
Po ozemlji izpodnebne moče je zračunjeno, da teče memo mlina „Pri peklu^' 288 litrov vode v 1 sekundi naprej. Ta voda bi se zamogla porabiti za namakanje, če se odkupi od sledečih 4 stavb pravica do vode. Potem naj bi se voda kje pri mostu ob hektom. 5 vlovila in speljala na polja pri hektom. 15. Bi se li to spla-čevalo ali ne,  o tem za sedaj ni moja naloga govoriti.
IX.  Mali graben.
Ta ima samo nalogo, da odvaža najvišo vodo Gra-daščice.
X.  GUnšica.
Ta potok daje pri najmanjši višini tam, kjer teče pri Utiku čez pot, kacih 13 litrov vode, ki se lahko tukaj vlove in porabijo za namakanje spodej ležečih, z novim jarkom izsušenih travnikov. Ako se to zgodi, mora se poprej Kolezijski mlin za to izgubo vode od-škodovati.
XI,  Podpecki kanal,
,0 poletnih mesecih je vode, ki je na razpolaganje za Bamakanje, tako malo, da se mora, kakor sem poizvedel, na pr. pri Jak. Petričevem mlinu voda 12 ur zapreti, ako se hoče pol ure mleti. Tu se toraj ne more govoriti o pripravah za namakanje.
172
XIL   Sv. Lovrenca kanal je sedaj le izsuševalni jarek.
XIIL Dolgi graben.    XIV. Sv. Ivana kanal.    XV. To^
miseljski kanal.
Po teh jarkih teko sedaj oni studenci v Ljubljanico, ki izvirajo ob cesti pri znožji Krima. Sedaj se pa ne more še reči, da bodo ti studenci po znižanji najviše vode še tako izdatni, da bi se splačala naprava jarkov za namakanje; še le po dokončanem izsušenji in izko-panji šote naj bi se delale potrebne studije.
XVL  Curnov kanal.
Ta kanal je poleti popolnem suh, ker se voda njegova poizgubi v nasipinah Iške; zato ni nikakor sposoben za namakanje, in sicer toliko manj, ker koj v njegovem začetku spodnja zemlja zelo globoko leži; voda, ki bi se morebiti iz Iške pod Igom naravnost dalje napeljala, zgubila bi se v globokem močvirji.
XVIL  Zidarjev kanal.
Tudi tukaj bi se moral odkupiti pad mlinskega potoka in napraviti kacih 1400 m. dolg, vododržen jarek čez oni kraj, kjer leži spodnja zemlja pregloboko; zato tudi pri tem kanalu odsvetujem, da bi se porabil za namakanje.
XVIIL  Farjevec.   XIX. Lozca,
Oba jarka sta izsuševalna kanala in odvažvata iz-podtalne vode, ki pridejo iz Iške.
XX.  Želhnljica.
Ta potok se lahko porabi za namakanje, in sicer spodnja voda obeh mlinov brez odkupa vodnega pada, ako se potok pod mlinom „Pod Smoligajem^^ odpelje naprej. Pri najmanjšem pritoku se sme računiti na kacih 87 litrov vode. Kanal za namakanje bi dosegel njive nekako pri hektom. 44, toraj bi moral blizo 900 metrov dolg biti.
XXI  Strojanova voda.
Ker spodnja zemlja pregloboko leži, se ta potok ne more porabiti za namakanje.
XXII.   Skofeljica.
»
Na razpolago nam stoji sicer 132 litrov vode, ki teko memo Ančičevega mlina, vendar bi se ta precejšnja svota vode težko porabiti dala za namakaaje, ker leži svet, kakor kaže podolžni profil, v prvi tretjini previsoko , v drugi pa je spodnja zemlja preniziia in bi se moral kopati vododržen, tedaj jako drag kanal, kar bi pač ne stalo v pravi razmeri z dobičkom, ki ga hočemo doseči.
XXIIL   Priproščica.
Ta kanal daje v poletenskih mesecih pri mlinu v Orlah tako malo vode, da jo je treba počasi loviti, ako se hoče tu in tam mleti; zato ni porabiti za namakanje.
XXIV. Zgornji Golevec.   XXV.  Spodnji Golevec,
Ta dva kanala nimata nepretrganega pritoka vode in sta samo izsuševalna jarka.
XXVL   Cornov kanal.
Kakor sem uže poprej omenil naj se ta kanal porabi posebno za nabiranje in odpeljavo globoko stoječih Izpodtalnih vod; tedaj nikakor ni za namakanje.
XXVU. Zornica.
Poleti teče po njej vsako sekundo samo kacih 6'^2 litrov vode, ki se zamore porabiti pod tržaško državno cesto.
XXVIIL  Bevški kanal.   XXIX. Loški kanal.
Oba sta samo globoko ležeča izsuševalna jarka, ki odvažvata izpodtalne vode.
XXX.   Dragomirški kanal.
Ker se koj pod tržaško cesto spodnja zemlja poniža , zato se voda dragomirškega kanala ne more porabiti.
XXXL Goriški kanal.   XXXIL   Lukovski kanal.
Oba sta samo odvodna jarka Cornovega kanala in zato se smeta porabiti le za izsušenje.
XXXIIL  Drobentinka ima poleti le zelo malo vode.
XXXir.  Radna.
Po tem studencu se odteka poleti kacih 18 litrov vode, ki bi se lahko prav dobro porabili za namakanje zemljišča, ki leži med tržaško državno cesto in južno železnico.
Temu popisovanju ozemlja, ki se bode namakalo, pridanem še nekaj podatkov o množini izpodnebne moče na opazovalni postaji ljubljanski.
Kakor kažejo podatki, koje so sestavili veščaki 1. 1880., znaša:
a)  poprečna množina izpodnebne moče
ali deževine (enega) leta    ....     1438  mm,
b)  največa  množina  vsakoletne izpodnebne moče (leta 1855)      ....     2183    „
c)  najmanjša množina vsakoletne izpodnebne moče (leta 1865)      ....       817    „
d)  mesečna izpodnebna moča poprek   .       120   „
e)  njena največa množina (1855)     .   .       182    „
f)  njena najmanjša množina (1865)     .        68    „
g)  poprečna množina izpodnebne moče
meseca aprila........        ^T   r,
h) in mesecev maja, junija, julija, avgusta    ...........       127   „
i) slednjič meseca septembra . . . 138 „ Ta sestava nam kaže, da za sedaj ljubljansko močvirje nima nikakoršnega pomanjkanja mokrote, in da naj bi se z namakanjem še le tedaj začelo, ko bode za to nastala potreba vsled spremembe razmer na zemljišči ali vsled predrugačenja klimatičnih razmer.
Ta čas spoznati in potem tudi čuvati, da se med tem ne bodo razmere padov vode pri jezovih spremenile in namakanju škodovale, ali ga celo zabranile, to bode na vsak način hvaležna naloga odbora za obdelovanje močvirja.
(Konec prihodnjič.)
182
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Konec.) Konečni posnetek.
Meaiin, da sem v tem svojem popisu dano mi nalogo dovoljno rešil iii vsa ona stališča jasno dokazal, ki so merodajna za presojevanje naše naloge.
Najprej sem govoril o obširnosti tehničnih priprav in poizved, potem sem utemeljil stavbe, ki sem jih predlagal,  razvil sem njihov stavbeni program in sedaj
183
mi le še ostaje,  da  z ozirom na preračunjene stroške tu opomnim, na  kak  način in v kakih svotah se bodo ti porabljali, ako se sprejmejo moji predlogi. Po prejšnjem popisovanji naj bi se v
I. dobi zidanja
pričela sledeča dela:
a)  Naprava kunete od izliva Gruberjevega   kanala  v   Ljubljanico   do
Fužin s stroški.......292.000 gold.
b)  vse stavbe v Gruberjevem kanalu     412.000    „
Skupaj"""!     704.000 gold. Ko bodo dovršena ta dela, ki se zamorejo razdeliti na 2 do 3 leta, naj se
c)  narede vsa dela, ki so predlagana pri stranskih pritokih in ki pripadejo konkurenčnemu fondu ; morebiti najbolje v tej vrsti:
1.  Reguliranje Malega grabna s stroški     46.500  gold.
2.  Reguliranje Ižice s stroški     .    .    .    197.000    ,^
3.  Jez čez dolino Iške s stroški     .    .      24.000    ;;
4.  Odkup škodljivih padov mlinskih potokov in poprave jezov s stroški   .      16.000    „
o. Reguliranje Borovniščice s stroški .     32.300    „
6.  Jezovi  čez doline in zadnji prepad
v Gradaščici^s stroški.....     39.400    ;,
7.  Reguliranje Švice s stroški    .    .    .       5.300    „
8.  Reguliranje Cornovega kanala s stroški      ...........      17.000    „
Skupaj    .   377.500   ;;
Dela od 1—7 se lahko razdele na več let, kakor bodo ravno nanesli pripomočki, ki bodo na razpolago; dela pri Cornovem kanalu pa se morajo ravnati po tem, kakor bode napredovalo poglobočenje tistih vodotočev, ki so s tem kanalom v zvezi.
Za
11. dobo zidanja
ostaja še tedaj:
d)  Reguliranje Ljubljanice od Malega grabna naprej do  izliva  Gruberjevega kanala s
stroški..........      432.000 gold.
e)  slučajna dopolnitev,   oziroma po-
vikšanje zaporov  dolin  s stroški        35.000    „
tedaj skupaj    .      467.300 gold. Ako se prištejejo k tem delom, ki bodo po sumaričnem proračunu .   .   .    1,548.000   „ veljala, tudi stroški stavb ob stranskih pritokih, ki so zračunjeni s    .    .   .    .       155.200    ,;
tedaj znašajo vsi stroški za predlagano izboljševanje.........1,703.200 gold.
Razume se samo ob sebi, da v tej svoti ne stoje ona dela, ki jih morajo podružna društva, občine ali posamezni posestniki v izsušenje zemljišča, ležečega v njihovih mejah, izvršiti v teku nekaj let, deloma, da se popolnem znižajo izpodtalne vode, kakor to tirjajo dotični projekti, deloma da se zajeze vode v stranskih jarkih, Rer bi se sicer šota popolnem izsušila.
Dobiček, ki bi ga imelo močvirje od teh predlaganih del, je zelo velik.
Ako se Ljubljanici najviša voda zniža, tedaj bode nevarnost povodnji popolnem odstranjena za celo močvirje in potem se sploh zamore naseliti na-nj več ljudstva, ki ne bode samo oponašalo se, temuč tudi pospeševalo razvoj celega okraja.
Ko se ne bode šota več žgala, bode v zdravstvenem obziru mnogo pridobilo ljubljansko močvirje, še več pa glavno mesto Ljubljana.
Po dovršenem znižanji najviše vode se bode tudi zamogla šota izkopati blizo % sedanjega mahovja ia poslednje se bode spremenilo v rodovitna polja; potem bode treba le zadnjo tretjino obdelovati kot močvirje, ki pa bode pri umnem obdelovanji tudi dajalo dovolj velik vžitek, kajti povodenj ga ne bode nikdar več preplavila.
Sedaj je pač še nemogoče, to korist s številkami zračuniti; vendar hočem poskusiti ceniti, koliko bode svet več vreden, ko bode izboljševanje dokončano, in upam, da bodem resnico precej natanko zadel.
V ta namen vzamem, da je močvirje okroglih 15.700 hektarjev veliko, ter ga razdelim aproksimativno (približno) v sledeče vrste:
a)  1500 hektarjev sveta, katerih sedaj povodenj sicer ne pokrije, ki so pa vendar na nekaterih krajih zamlakuženi; ta svet bode v prihodnje več vreden deloma vsled izsušeuja, deloma vsled skupnega razvoja kmetijskih razmer na močvirji;
b)  4500 hektarjev rodovitne zemlje, katere povodenj poplavi, a se bodo vsled znižanja najviše vode lahko izsušili;
c)  3000 hektarjev močvirja, ki so poplavljeni in zamlakuženi in ki se vkljub znižanju najviše vode v prihodnje vendar le kot mahovje obdelovati morejo;
d)  7200 hektarjev močvirja, katere sicer povodenj pokriva,  a šota se jim zamore odstraniti s tem,
da se izkoplje ali požge; potem se bode prišlo do spodnje zemlje.
Jaz cenim, da bodo te 4 vrste zemljišč toliko več vredne:
ad a) hektar po  43 gl. (joh po   25 gl.) =      37.500 gl. ad b)     „       „ 121  „      ,,    ;;    70  „    =    544.500 „ ad C)     „       „   70  ,      „    „   40 ^   =    175.000 „ ad d)     „       „ 295  „      „   „ 170  „   = 2,124.000 ^
tedaj poskoči cena za 2,881.000 gl. Razume se samo ob sebi, da bode ta veča vrednost nastala še le čez več desetletij, ko bode najviša voda se upadla, ko bodo vsi kulturni jarki zvrševali svoj posel in bode spodnja zemlja spremenjena v rodovitno polje, ko bode vrh tega pridno, delavno in razumno prebivalstvo prav uporabljalo one koristi, ki mu jih bode izboljševanje dajalo.