Tržaške vesti. JUSTIN ARHAR. I — Dne 20. pret. m. je umrl v Trstu tovariš Justin Arhar, učitelj na c. kr. pripravnici za srednje šole, star korriaj 33 let. Pokojnik je bil vrl naroden delavec in za slovenstvo v Trstu velezaslužen mož. Bil je tudi ustanovnik in odbornik »Trgovskoobrtne zadruge". Pogreb tega prerano umrlega učitelja naše mladine in vztrajnega delavca na našetn prosvetnem in narodnogospodarskem polju se je vršil ob veliki udeležbi iz vseh slojev našega slovenskega tržaškega in okoličanskega občinstva. Posebno častno pa je bilo zastopano učiteljstvo, na čelu mu deželni šolski nadzornik Matejčič in okrajni šolski nadzornik Nekerman. Nemške državne ljudske in meščanske šole so bile zastopane po ravnateljih Brunnlechnerju in Endlerju, zavod, na katerem je poučeval pokojnik, po šolski deci z voditeljem Pretnerjem na čelu, potem učiteljstvo vseh treh šol CMD, učiteljstvo skorajda vseh okoličanskih šol, slovenska Trgovska šola itd. Med drugimi šolniki naj omenimo tudi profesorja nadporočnika Bučarja. Moško podružnico CMD, pri kateri je pokojnik dolgo časa sodeloval kar narmarljiveje, je zastopal njen predsednik dr. Abram, nTrgovskoobrtno zadrugo" pa načelništvo, odborništvo in vse uradništvo. In potem je v izprevodu, ki se je pomikal po Stadionovi ulici k cerkvi sv. Antona, šla dolga vrsta drugega občinstva. Po obredu v cerkvi se je izprevod razšel, dočim so sorodniki in več pokojnikovih ožjih tovarišcv in prijateljev spremili truplo na pokopališče pri sv. Ani. — Tako je torej zagrnila hladua zemlja truplo moža, ki bi bil s svojimi izrednimi zmožnostmi in svojim odločnim, krepkim, prostodušnim značajem lahko podal našemu slovenskemu narodu v Trstu še marsikaj dobrega, koristnega, marsikaj trajno veljavnega. Toda drugače je moralo priti, in vsi tisti, ki so ga poznali, posebno pa lam, kjer je pokojnik deloval kot priznan strokovnjak na svojem mestu, čutijo danes, da je nastala za njim vrzel, ki je ne bo izpopolniti tako lahko. Ali da! On je dobojeval svojega življenja boj, mi smo pa še sredi v njem. Blagor njemu: umiril in upokojil se je njegov duh! Čestit spotnin njemu in njegovemu delu med nami! — Njegovi rodovini naše iskreno sožalje! —t— Šolska prireditev na Katinar! v prid vdovam in sirotam padlih vojakov je uspela v vsestransko zadovoljnost. Čisti dobiček prireditve K 444 je izročen v roke g. cesarskega komisarja na mestnem magistratu. Podpisani se tetn potom najlepše zahvaljuje v svojem in v itnenu vsega učiteljskega zbora katinarske šole vsetn onim osebam, ki so na katerikoli način pripomogle do tako nepričakovanega uspeha. Posebna zahvala bodi izražena listu ,,Edinost", ki drage volje priobčuje tozadevne notice, gospe Antoniji Padovanovi za brezplačno prepustitev zgornjih prostorov, cenj. družini Spetič za klavir, g. župniku Stržinarju za zastave, cenj. družini Pečar-Guštinovi in ce&j. družinam finance za izpospjene stolice, cenj. družinam: Padovan, Mili. Čok-Županov, Pečar-Guštin in Tomadin za les, vztrajnim diletantom, gospicam Angeli Pečarjevi, Ma riji in Karmeli Padovanovi in g. Tončku Čok-Županovemu in g. Ščekovi za spremljevanje na klavirju. Najlepša zahvala g. poročniku Haagerju za dovoljeni prevoz, g. zapovedniku Torcelu za izdatno pomoč, neumornemu in požrtvovalnemu komandantu s ključa, g. Bogotniru Dobniku, za ves njegov trud in pomoč, g. Mariji vd. Čok-Pušarjevi za pecivo, g. asislentu Pečarju za cvetice in ponovna zahvala vsem onim, ki so preplačali vstopnino ali so, ker zadržani, poslali svoj dar. — V imenu plemenitega namena, ki se je zanj vršila prircditev, vsem skupaj: Srčna hvala! — Clril Valentič, šolski vodja. —t— Emil Adamlč, naš sloveuski gias- benik in učitelj na Ciril-Metodovih šolah v Trstu, piše nEdinosti" iz ujetništva na Ruskem; Sprejmite srčne pozdrave. Izročite jih tudi Marici in Emici Štoka, članicama pcvskega društva »Danica" na Kontovelju, Borisu Uršiču, Danilu Peganu in gospe Arharjevi. Obenem srčna hvala jitn, ki so se me spomnili v težkem plesiu Čas mi | neva, a za nas, ki smo tu, ni nikake izpre- I membe. Kdaj? Kdo razreši to? Nikakili | vesti ni iz Trsta, Kako jc, kako bo? Upajmo pač, da bo dobro in prav, kakor želimo, Pišite mi, pišite, pišite! Vaš E Adamič. Trojeki Art. Lager, Taškent, Turkestan, Ruska Azija, 28. 12. 1915 (8. 1. 1916. —t— Razplsana je dljaška ustanova dr. Angelo Vivante za šolsko feto 1915'16 v znesku 304 K, ki se podeli ubožnemu dijaku brez ozira na narodnost, rojenemu in doma v Trstu, ki se posveti tehničnim ali medicinskim študijarn. Prošnje do 15. maja na mestni magistrat.