m Pattnina plaCana v gotovini. V Ljubljani, dne 25. februarja 1932. Stev. 29. Letnik LXXll. (Sol. leto. 1931/32.) ■ tanovsKo poliiišRo glasilo J. IL U. — seUcife sza Dravsko banovino v Cjutolfani ■S A-8'■»> X»»*« »i DfAC fliia/fi// —-— Uredništvo In uprava! Ljubljana, FranlUksmska ulica 6/1. Rokopisov nm vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrlek. Naročnina letom rltifteCIlCl fJl I MKJ^JI U = ¿o Din xa ¡noxemsttn 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plaiajo list s ilanarino. Oglasi po cenika in dogovoru, dmvek posebt.Poit.iek.ral.11.197.Teie/onSJ11 Preganjanje učiteljstva po starih metodah... Jugoslovensko učiteljsko udruženje ne bo nikdar branilo nilkogar, ki je kriv — toda krivdo je treba vedno prej dokazati. Pa ne dokazati pri zaprtih vratih, tako da prizadeti ja ne bo izvedel, kaj se mu očita, odnosno po verodostojnih osebah. Tudi taki primeri so se že dogodili, da so verodostojne osebe iz-nesle zadeve, o katerih istinitosti so bile po* vsem prepričane in je brezdvomno, da bi jih sicer ne iznašale — in vendar se je izkazalo, da so jih informatorji povsem pristrano in neresnično poučili. V najhujših partizanskih časih, ;ko je bil učiteljski stan en sam večni popotnik, so se učiteljske premestitve inscenirale s časopisnimi noticami, da se je dobila vsaj neka podlaga za namene, ki se jih je iskalo. Povsem nevzdržen je postal položaj za učiteljstvo na deželi v preteklih partizanskih časih, ko je bilo podvrženo nezdravemu laji-šikemu vmešavanju v učiteljsko delovanje in vplivanju lajikov na učiteljska nameščanja. Stvarno delo je bilo nemogoče, ker nisi bil nikdar varen, da te ta ali oni iz zasede ne očrni in ne začne kampanje proti tebi. Uči» teljstvo je bilo tedai izročeno na milost in nemilost lokalnim lajiškim mogotcem, ki so brez zadostne vesti in objektivne presoje posegali v učiteljska nameščanja in premeščanja. V gotove kroge se je uikoreninil pravcati šport z učiteljslkimi premeščanji in v našo javnost se je ukoreninila misel, da ima pra* vico že vsak nepoklicani vmešavati se v učiteljevo delo in učiteljska premeščanja. Prejšnje čase so imeli pravico sodelovati v tem pogledu krajevni šolski odbori. Ti so bili vsaj nekomu odgovorni, pozneje so se vrne* šavali v te zadeve že ljudje, ki niso bili odgovorni nikomur in ki niso čutili odgovornosti niti pred svojo vestjo. In to je bilo nezdravo, to je bilo za uči* teljski stan nevzdržno! Zakon je predvideval stopnje kazni za uradnike in učitelje, ki se pregreše. Kot ena najvišjih kazni je premestitev. Lajiki so pa zahtevali premestitev učitelja brez vsaike predhodne službene ugotovitve krivde, povsem iz drugih kot iz stvarnih službenih razlogov. Zato je bila upravičena zahteva učiteljstva. da se odstranijo vsi lajišlki vplivi pri učiteljskih nameščanjih in premeščanjih. Razmere, ki so vladale v tem oziru nekoč, se ne smejo povrniti nikdar več! Danes je učiteljski stan strnjen in prepričani smo, da bo tudi strnjen nastopil proti vsem ne' zdravim pojavom, ki ne zadevajo samo uči-telja*poedinca, temveč ves učiteljski stan. Po 6. januarju 1929. so se razmere v tem pogledu izboljšale in učiteljstvo je upravičeno želelo in pričakovalo, da bo obvarovano pred starimi metodami Zato smo toliko bolj presenečeni nad sledečim: »Jutro« št. 32. z dne 7. II. 1932. priobčuje: »Sokol« na Rečici ob Savinji je zboroval preteklo nedeljo ob veliki udeležbi članstva. Zboru je predsedoval starosta br. Repenšek, ki je bil pri volitvah ponovno izvoljen za starosto. V odbor so še izvoljeni br. Gomir-šek, br. Tiršek za prosvetarja mesto doseda* njega prezaposlenega šolskega upravitelja br. Kotnika, ki je obljubil seveda tudi za nadalje svojo pomoč. Za mati»ikarico je bila izvoljena s. Balohova, učiteljica, ki pa je bila par dni nato premeščena v Šmartno ob Dreti, kjer bo gotovo ikmalu osnovala novo sokolsko postojanko. Za predsednika razsodišča je zbor izbral br. Kosa. Nove člane sprejema starosta, ki vodi začasno matriko.« »Jutro« št. 35. z dne 11. II. 1932. pa dodaj e poročilu sledeči komentar: Sokol na Rečici ob Savinji. Prejeli smo tale dopis: »Gospod urednik! V nedeljski številki »Jutra« z dne 7. t. m. ste priobčili dopis o občnem zboru Solkola na Rečici ob Sa* vinji. Ko sem bil v nedeljo v gornjegrajskem kraju, me je poiskal starosta rečiškega Sokola g. Repenšek in me naprosil, naj izposlu-jem pri »Jutru« ugotovilo, da imenovani dopis glede volitve prosvetarja ni bil točen. Šolski upravitelj g. Zorko Kotnik ni bil namreč ponovno izvoljen za prosvetarja ne zaradi prezaposlenosti, marveč zategadelj,' ker kot prosvetar kljub opetovanim pozivom ni hotel nositi sokolskega znaka in ker je na so* kolski proslavi kraljevega rojstnega dne 17. novembra (proslava se je vršila 13. decembra in ne novembra, kot proslava ujedinjenja in ne za kraljev rojstni dan. Op. uredn.) kot slavnostni govornik govoril tako neokusno, da je izzval glasen protest več uglednih gostov in da je morala proti njemu zategadelj nastopiti celo celjska sokolska župa. Z ozi-rom na to prosim cenjeno uredništvo, naj resnici na ljubo ugotovi, zakaj ni bil g. šolski upravitelj Kotnik izvoljen za prosvetarja Sokola na Rečici ob Savinji. Zahvaljujoč se vnaprej za to ugotovitev, se beleži z velespo* štovanjem vdani Rasto Pustoslemšek, narod, poslanec. V Ljubljani, 9. februarja 1932.« Kakor smo informirani, ni nihče pozval tov. Kotnika, da mora nositi soikolski znak. Govor, ki ga je govoril tov. Kotnik na sokolsiki akademiji, je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem ter je v originalu predložen oblasti, da se prepriča o zadevi iz govora samega. Na drugem mestu priobčujemo govor tov. Kot» nika, ki ga je imel na ustanovnem občnem zboru Sokola v Rečici, ki dovolj priča proti vsem ^podtikanjem napram njemu z gotovih strani. Sokolska župa v Celju pa je podala sledečo izjavo: IZJAVA. Podpisana Sokolska župa v Celju izjavlja, da dopis narodnega poslanca gosp. Rasto Pustoslemška v »Jutru« od dne 11. t. m., glede trditve, da je morala celo Celjska sokolska župa nastopiti proti bratu Zorku Kot= niku, šolskemu upravitelju v Rečici ob Savinji, ne odgovarja resnici. Na ustanovnem občnem zboru Sokolskega društva v Rečici ob Savinji je brat Zorko Kotnik otvoril zborovanje z lepim, nacionah Programatični govor Zorka Kotnika ob ustanovitvi Sokola v Rečici ob Savinji. V imenu društvene uprave sokolskega društva Rečica ob Savinji pozdravljam vse, ki so počastili s svojim obiskom naš prvi jav* ni nastop. Enako pozdravljam brate in sestre sosednjih bratskih društev, ki so prišli danes k nam in nam bodo s svojim sodelovanjem pomagali, da bo ta prvi javni nastop čim ve-ličastnejši. Poseben pozdrav pa veljaj zastopa niku Celjske soikolske župe. Preden pa pričnemo z javnim nastopom, naj mi bo dovoljeno, da vzkliknem najvišjemu zaščitniku in vodji naše države: Naj živi N j. Vel. kralj Aleksander — naj živi starosta S. K. J prestolonaslednik Peter! Dal Bog, da se bo razvijala naša lepa Jugoslavija pod vodstvom Karadordevičev čim lepše, da p o= stane še močnejša na zunaj in znotraj, da dočakamo dan, ko bomo v njej združeni vsi bratje — tudi oni na jugu in severu — in v to nam Bog pomozi! Zdravo! • Otvoritveni nagovor Zorka Kotnika na ustanovnem občnem zboru Sokola v Rečici ob Savinji, dne 20. septembra 1931. Ko zborujemo danes tukaj, vem, da lah* ko berem vsem bratom iz oči nekak ponos, češ, smo pa le fantje od fare, ki nekaj veljamo. Z veseljem smo stopili v to organizacijo, ker posebno mladeniške organizacije so po* trebne, potrebne danes tem bolj, ko s strahom gledamo po svetu breznačelno vrvenje velike mase, ki zija tja v en dan in kriči: Jesti in piti, veseljačiti in uživati, in ne gleda na splošne slabe gospodarske, nravne in te* lesne posledice. Posebno opažamo ta žalostni pojav pri moderni mladini, ona boleha, nima pravega veselja do življenja, valovi strasti jo mečejo sem in tja kakor razburkano morje orehovo lupino. Temu je odpomoči v organizaciji, posebno v organizaciji — če se pravilno pojmuje —v katero smo tudi mi stopili. O postanku organizacije, o njeni potrebi, ki jo je spravila na svet, se hočem danes dotalkniti čisto kratko te točke, to pa zato, ker se organizaciji dela tolikokrat ikrivica, kot bi ona nas potrebovala, ne pa mi nje. Pa človek jo potrebuje, posebno mlad človek. 1. Človek potrebuje za dušo prijateljstva, kakor telo jedi in pijače. In ravno prijatelj» stvo je tisto, Iki vzdržuje organizacijo, je njeno bistvo, je njen obstoj. Prijateljstvo se pa sklepa v mladosti. Na prijateljstvu sloni naša skupna narodna zavest. Vsak dan opažamo, da nastane med fanti, ki so bili do sedaj tuji, prijateljstvo — bratstvo, ako se nahajajo v isti organizaciji. 2. Organizacija vzdržuje v človeku nese« bičnost, vzgaja značaj, ker zatira v njem iz-rodke egoizma (samovolje) in vzdržuje smi« sel za skupnost. Treba je vedno žrtev, da se prihaja Ik sestanku, fk predavanjem, da se pride do ljubega, do skupnosti, pa si človek, ki je rad tako svojeglaven, ukloni voljo in uči premagovati, kar mu je treba znati, če hoče na svetu med ljudmi živeti. 3. Organizacija izobrazuje. Človek se ne loči od živali v tem, da lah= ko uživa vino, pivo in žganje, ampak po izobrazbi. V mladem človeku je želja po izobrazbi, da vidi, da sliši. Znano je, da je človek, ki nikamor ne gre, najbolj radoveden, gotovo hoče vse zvedeti od drugih, ker je sam pre-len, da bi se sam poučil. To opažate pri sta* nim govorom, s katerim je navzoče kmečke fante in može navduševal za pristop k Soko= lu. Podpisana funkcijonarja sokolske župe sta bila navzoča na tem zboru in potrjujeta resnici na ljubo golo istino. Na ustanovnem občnem zboru je bil br. Zorko Kotnik izvoljen za starešino društva ter je po svojih močeh storil za društvo, kar je mogel. Ko pa je društvo izgubilo tajnika in je bilo v kraju težko dobiti, mu namestnika, je brat Zorko Kotnik odložil mesto sta= rešine ter prevzel mesto tajnika, ki ga je tudi vestno upravljal, pozneje je pa prevzel mesto prosvetarja. Celje, dne 19. februarja 1932. SOKOLSKA ŽUPA CELJE. Smertnik, s. r., starešina. Geč, s. r., tajnik. Iz avtentičnega vira je informirana sekcija, da gospod narodni poslanec R. Pustoslem* šek ni zainteresiran na stvari ter je storil le to, za kar so ga naprosili lokalni faktorji njegovega poslanskega oikr.aja, ki jih smatramo tudi kot odgovorne za celo nelepo zadevo. rih ljudeh, kateri nimajo nobenega smisla za kako organizacijo, pa če pridete z njimi v dotik, često do golega vas hočejo sleči, vse zvedeti od vas, kako je tam in tam, kakšen kruh imajo, kaj so rekli itd. Seveda radoved* nost je nekaj drugega, ko želja po izobrazbi. Življenje je pa tako, da ti plemeniti na* goni v človeku bolj in bolj otope, da se človek bolj in bolj približuje živali, a to prepreči organizacija, v ikateri je udružen, ki ga navaja tudi na potrebe duha in srca. Torej organizacije so potrebne, prepo* trebne zlasti mladeniške organizacije, ker v mladosti je sila po napredku. Mladeniči, polni moči, polni veselja, se zbirajo v SKJ, da si tam urijo telo, utrjujejo narodno zavest — oživljajo ljubezen do vsega kar je sveto, dobro in lepo. Naš narod mora biti zdrav. Delo deli človeka zdravega, gibanje v naravi ga dela veselega in telovadba preprečuje bolezni: telovadcu gleda zdravje iz oči in se kaže v vsaki njegovi kretnji. Gibčen in okreten je tudi kmečki in delavski fant telovadec. Odkod pa pride, da je tudi med izobraženci toliko fantov neokretnih, čeravno prebirajo knjige o lepem vedenju. Edini odgovor: Nikdar se niso učili imeti svoje telo v oblasti in mu ukazovati, telesa niso urili, nikdar ni* so telovadili. A telovadec se navadi z uporabo energije, ki jc pri telovadbi neobhodno potrebna, neustrašeno javno nastopiti, se ne ustraši množice in se ne zboji javnega mne= nja. Navadi se discipline, pokorščine, ubogljivosti, po Ikateri danes tako tožijo vsakovrstni predstojniki, katere propad je vzrok* da je toliko družin nesrečnih, da gredo leto za letom posestva na kant, ljudje pa v tujino. Tisto sanjarstvo, ki je sad opolzkega berila, ki povzroča prazno srce in puhlo glavo, tista mehkužnost, ki Ikaže posledice v brezdelju, nasladnosti in zapravljivosti, vse to dobi v telovadbi dobrega zdravnika, !ki>vse slabo nadomesti z lepimi čednostmi, ki so najboljše priporočilo za mladeniče: vztrajnost, pogum, veselje do dela in premagovanje samega sebe. In Sokol, ki dela za svojo orga= nizacijo z vsem srcem, s celo dušo, bo vzlju* bil to organizacijo in bo nanjo priklenjen. A opozarjati moram, da nikdar ne smemo delati le radi telovadbe, ker sicer je nevarnost, da se ta lepa organizacija s precenjevanjem telovadbe sprevrne v parado in šport. Ne za-bimo, da je telovadba le sredstvo, namen za krepitev volje, samozavesti, krepitev vere v boljšo bodočnost našega naroda. Tudi druga nevarnost je. Mnogo fantov vstopa v sok. organizacijo radi lepe uniforme. Treba pa je, da si je vsak svest tega-Ie: Rde: ča sra jca ni prijetna, ni mehka in lahka kakor od svile, rdeča je, raslkava, peče in žge. Peče in žge pa zato, ker je znak gorečnosti, ker je znak ljubezni, ker je simbol slovanskega bratstva. In samo tisti, ki ima te lastnosti, nosi brez strahu njih simbol. Kdor je pa mrzel, brez tega ognja, brez ljubezni do slov. brat= stva in edinosti, tega bo rdeča srajca ožgala, kakor ožge goreče železo mrtev vosek. Le enako gorkemu ognju ne škoduje in le goreče srce, le nepokvarjeno dušo, le veliko ljubezen do jugoslovanstva in slovanstva sploh, bo rdeča srajca pokrivala brez nevarnosti, drugače mu bo pa le v zasmeh in pogubo. Sprožiti hočem nekaj točk, ki so v tako tesni zvezi z našim dobrim ali slabim uspehom, ki so bolj ko manj znane, pa se na žalost nanje pozablja. 1. Eden prvih pogojev dobrega člana je, da je nesebičen. Postranska reč je, kako delajmo, .glavno je, da si v dno duše prepričan, da nam je potrebno delati. Vsak naj dela tako (seveda v okviru društvenih pravil), ka* kor misli, da je najboljše. Talko bomo največ dosegli; vsak naj dela iz ljubezni do or* ganizacije. Ne sme pa nas brigati to, kako eni ali drugi sodijo o našem delu. Če sem storil to, kar sem zmogel po svojih močeh, sem storil svojo dolžnost, da sem le zadovoljen sam pri sebi — te notranje zadovoljnosti mi nihče ne more vzeti. Naša organizacija naj bo zveza dela in zaupanja v končno zmago slovenstva. Sleherni član se mora zavedati, da je njegovo delo neobhodno potrebno. Veselje do dela jemljejo taki člani, ki mislijo, da velika večina članov nima nobene razsodnosti, da dela vse narobe in da so edi* no oni, ki razvidijo položaj. Taki člani so naravnost škodljivi društvu. Kdor si ne upa s pametnimi razlogi zastopati svojega mnenja in si pridobiti med člani večine, tak s svojimi čisto otročjimi šikanami tudi ničesar ne doseže, razen tega, da društveno gibanje zastaja. Žalosten pojav v društvu je često tudi ta, da nekateri člani, mesto da bi svoje zmožnosti udejstvovali, le bolj zabavljajo, a se ne oprimejo nobenega dela. Treba si je iztrgati iz srca zavist, otresti se prehude kritike in krepko prijeti za delo. Napačno je misliti, da naj sloni vse društveno delo na odbornikih, če bi to bilo, potem so pa ostali člani odveč. Vsak član se mora dalje zavedati, da ni sam in da ima dolžnosti tudi do bližnjega. Iz ljubezni do drugih mora vse storiti, kar bi jim utegnilo prijati, opustiti pa kar bi jim moglo škoditi, kar bi jih žalilo ali spravilo v nevo-ljo. Vsak tvoj korak bodi premišljen, dobro* hoten in ljubezniv. Kar medsebojno prijateljstvo - bratstvo največkrat kvari, je prevzetnost. Komur je za stvar, ta bo z veseljem ho= dil k vaiam, k sestankom, naj bo voditelj ta ali oni. Mi se ne zbiramo zato, da politiziramo in modrujemo, ampak zato, da vzbudimo vso jugoslovensko mladino, da se vname za vse lepo in pošteno, in laž in nenravnost osovraži. Gotovo pa je, da društvo le tedaj cveti, če ima v odboru take fante in može, ki uživajo zaupanje večine. Zato si pa člani sami volijo odbornike. Vsem se pa nikoli ne more ustreči, a tudi tisti, čegar želja se ni uresni* čila, bo ostal trden, bo z veseljem delal za procvit organizacije in se pokoril odredbam odbora, saj ne gre za posameznika, ampak za vso organizacijo. Ni večje ovire za delovanje v društvu, kot medsebojno nerazumevanje in preziranje. Na ljubo društvu vas prosim, varujte se tega, bodimo res združeni, potem smemo upati v dobre uspehe. Marsikdaj pade kaka žaljiva opazka — saj smo vsi ljudje, polni slabosti •— a pravi član ne bo zato vzkipel, ker se za* veda, kako škodo bi napravil društvu. Naj-prvo se sporečeta dva člana, ta potegne na svojo stran tega, oni drugega, pa imamo v društvu dva tabora. In kako potem delati? Zato pa ima vsako društvo tudi razsodišče in po pravilih se mora vsak član, ki je prizadet, tej razsodbi pokoriti. 2. Podlaga razvitja vsake organizacije je red, disciplina. K sejam, telovadbi, predava* njem prihajaj zato vedno ob pravem času. Ne zamujaj in ne opuščaj vaj! Brez mene bodo že naredili. Ni res! Pomisli, kak nered povzročiš z zamudo! Drugi čakajo in potem odhajajo z zamudo in zakasneli nejevoljni domov in drugič se tudi ti poslužijo take razvade. V društvu mora biti nadalje parlament tarno, demokratično življenje. Nasprotniki moramo biti takim pojavom v društvu, kjer se komandira. Fantje se morajo zavedati, da nimajo samo ušes, ampak tudi usta. A če na-glašam, da imajo pravico govoriti pri vsem, kar se zgodi in se ima zgoditi v društvu, prav tako naglašam tudi dolžnosti, katere se mo= rajo izpolnjevati, ako hoče organizacija obstojati. Načelnika se mora ubogati, naj velja, kar hoče. Duh discipline je potreben za vse naše javno življenje. Ko govorim o našem razmerju do dela, je neizogibno, da se bom dotaknili tudi vprašanja o našem razmerju do vere in cerkve, saj se s tema dvema činiteljema srečavamo dan na dan v življenju. In tu je potrebna popolna jasnost. Po zakonu SKJ ima vsak državljan, in to brez razlike vere, pravico biti član te organizacije. Torej se ni bati, da bi se kratila članom v tem oziru kaka pravica. Za me je samo eno jasno — sveto: vera, domovina in narodnost. V tem oziru ne priznam nobenih kompromisov in bi si ne dal kratiti pravic, ki mi pripadajo, Ne smejo nas motiti ne plemenske, ne verske razlike. Kadar gre za dobrobit države — naše lepe domovine, moramo gledati, da vsi brez razlike stopimo na branik in de» Iam6 na to, da bo naša lepa domovina procvi-tala in se razvijala ter dočakala dan, ko bomo vsi eno — bratje pod streho hiše ene, katere gospodarji bodo potomci dinastije slavnega Kara-dordeviča. V tem smislu, bratje, pozdravljeni z geslom: Otvoritveni in programatični govor Zorka Kotnika, predsednika sreskega drutšva JUU za Gornji grad, na ustanovnem občnem zboru Sokola na Rečici ob Savinji. Stran 2. „Učiteljski Tovariš", dne 25 februarja 1932. Štev. 29 Šolska vprašanja na drugem zasedanju banovinskega sveta, (Nadaljevanje.) DEBATA ZA ŠOLSTVO IN NARODNO PROSVETO. G. k. r u 1 e j je pripomnil, da se mu zdi veriga izobrazovanja naše mladine nesmotre* na. Tako manjka med srednjo šolo in ljudsko šolo vzgojni zavod, ki bi usposobil mladino za praktične poklice. Meščanska šola res vrši svojo nalogo, toda njeni absolventi po nava* di ne pridobe praktične izobrazbe, ki bi jih usposobila za obrt. Meščanska šola naj bi se iznebila tudi svojega odvratnega imena in naj bi se prekrstila v višjo obrtno šolo. Višji razredi ljudske šole pa naj bi bili nekaka nižja obrtna šola. S to reformo bi se vzgojil primeren naraščaj za našo obrt, ki je podlaga naše industrije. Na vprašanje g. Zupančiča, ali ne bi bilo mogoče odvzeti občinam bremena za stanarino in kurivo za učiteljstvo, je banov po* močnik dr. P i r k m a j e r pojasnil, da dela to vprašanje banski upravi znatne skrbi. Ker imamo pri nas šibke občine, te ne morejo gladko zadostiti tozadevnim odredbam zakona. Banska uprava je dobila od občin mnogo pritožb glede teh bremen in je izdelala pred* loge ter jih poslala ministrstvu za spremembo teh odredb. Ustanovili naj bi se posebni banovinski fondi, iz katerih bi dobivale podporo občine, ki ne morejo izplačevati učitelj-stvu stanarin, ¡kakor določa zakon, zaradi svoje šibke davčne moči. Za spremembo načina plačevanja učitelj* stva in stanarin za učiteljstvo so se zavzeli tudi gg. Gajšek, Litrop in dr. Bratkovič. Dr. Bratkovič je predlagal tudi, naj bi banska uprava podpirala akcijo za nedeljeni pouk na srednjih šolah, dočim je g. Župančič predla* gal, naj bi se ob zimskih mesecih začel pouk na ljudskih šolah na deželi zaradi prikladno-sti šele ob 9. uri. Dr. Senčar je prosil bansko upravo, naj bi zavzela načelno stališče glede na vesti, da se bo proračun ministrstva za prosveto še izdatneje reduciral, v tem smislu, da naše razmere ne dopuščajo nobenih demontaž srednješolstva. G. ban je k temu pripomnil, da se ne ve, v koliko bi posredovanje banske uprave glede tega bilo uspešno, njegovo mnenje pa je, da naše srednje in meščanske šole ustvarjajo v resnici intelektualen proletarijat in da bodo zaradi tega reforme teh panog šol* stva potrebne. Razmere so take, da država pač ne more dati vsem absolventom takih šol takoj kruha. Gosp. Jereb je glede podpore za Sokola predlagal, naj se ta vsota zviša, ker je bilo ustanovljenih mnogo društev, zlasti pa kmečkih sokolskih čet, ki so brez sredstev in ka* terim je treba pomagati. Naposled je še prosil bansko upravo, naj pomaga pri prizadevanju Konjičanov za ustanovitev meščanske šole v Konjicah. Gosp. Šolar predlaga, naj banska uprava ukrene potrebno, da občinam ne bo treba kupovati drv za učitelje, ker to učiteljem samo škoduje na ugledu. G. Babnik prosi bansko uprave, naj de* luje na to, da se zakon glede naturalnih sta* novanj spremeni. G. Zadravec naglasi potrebo, da bi bilo treba prilagoditi meščanske šole čimbolj okolici, tako, da bi naj bile v trgih in malih mestih predvsem prilagodene šole kmečkim in obrtnim potrebam, v večjih mestih pa trgovskim. G. Pfeifer meni, da bi morale meščanske šole posvetiti več pozornosti kmečkim strokam. G. Jereb je mnenja, da bi bilo treba demontirati predvsem privatne šole. G. Zadravec prosi bansko upravo, naj gleda na to, da bo pri obrtnih nadaljevalnih šolah nastavljeno zadostno število moških učiteljev, da si ne bo treba sposojati moških učiteljskih moči iz drugih šol. Ženske niso primerne za te šole. G. dr. Senčar prosi, naj se banska uprava v primeru redukcije srednjih šol odločno za* vzame za ptujsko gimnazijo in meščansko šolo; g. Bajuk pa predlaga, naj se ukrene potrebno, da bi bila v vsakem šolskem vrtu tu* di drevesnica. G. podban dr. Pirkmajer odgovarja na pripombe govornikov. Že sedanji predpisi glede prilagoditve šol. krajevnim razmeram urejajo šole tako, kakor so izrazili svoje želje nekateiri govorniki. Glede šolskih vrtov je banska uprava ukrenila vse potrebno, da se nadzirajo in izpopolnjujejo. Dajatve drv in skrb za naturalna stanovanj učiteljstvu so določene po zakonu. Banovina za sedaj ne more prevzeti teh vsot v svoj proračun, ako pa bi se pokazala finančna možnost, bi to gotovo napravila. G. Babnik prosi, naj bi se pri rešitvi redukcijskega vprašanja upoštevale vse kra* jevne razmere, ne samo število učencev. G. Šolar predlaga, naj bi banska uprava omogo* čila šolam, ki stoje ob električnih napeljavah, električno razsvetljavo. G. ban pojasni, da izvaja banska uprava elektrifikacijo banovine po načrtu. Prispevek za elektrifikacijo je za enkrat zamišljen za ožja elektrifikacijska dela, vendar pa se bodo izdatki za razsvetljavo šol lahko krili iz drugih postavk. G. Pfeifer opozarja na visoke pristojbine, ki jih morajo plačevati zlasti sokolska društva za svoje prosvetne prireditve; kazalo bi prilagoditi te pristojbine krajevnim potrebam. G. Krulej priporoča, naj bi učiteljstvo posvetilo posebno pozornost perutninarstvu in kuncereji. Gg. Jereb, dr. Lipold in Pfeifer priporočajo, naj se postavka za Sokolstvo zviša na 1 milijon. G. Lovšin poudarja veliko kultur* no ulogo gledališč in prosi, naj bi se postavke zanje ne znižale. Ban dr. Marušič vidi v predlogih glede Sokolstva lepo stremljenje. Sokolstvo ima res tako plemenite cilje pred sabo, da zasluži vso podporo. Postavke 500.000 Din, ki jc predvidena v proračunu, je namenjena predvsem sokolskim župam, sokolska društva pa so na* vezana na lastna sredstva in lastno delo. To si je Sokolstvo samo pridržalo iz važnih društvenih in pedagoških razlogov. Pač pa je banska uprava pozvala občinske zastope, naj se pri sestavljanju občinskih proračunov ozirajo na svoja sokolska društva. Vrh tega pa ima banska uprava za sokolska društva z lastnimi telovadnicami, v katerih se vežbajo učenci naših šol, še posebne kredite. Podban dr. Pirkmajer navaja, da so vese-lične pristojbine že diferencirane po krajih (plesne takse n. pr. znašajo za mesta 300 Din, za trge 200 Din, za druge kraje 100 Din), dr* žavne in banovinske takse pa so itak odstotne. Razprava o postavkah prosvetnega proračuna. Nato se je začela podrobna razprava o proračunskih postavkah prosvetnega oddelka. Gluhonemnica v Ljubljani izkazuje izdatkov 463.220 Din, dohodkov 21.200 Din, banovinske dotacije 442.020 Din; deško vzgajališče v Ponovičah izdatkov 562.000 Din, dohodkov 142.000 Din, banovinske dotacije 420.000 Din; zavod za stepo deco v Kočevju pa izdatkov 360.250 Din, dohodkov 20.250 Din in bano* vinske dotacije 340.000 Din. Debate o teh postavkah ni bilo. Postavka za pomožne šole znaša 145.000 dinarjev. Potreba je zaradi novega osnovno* šolskega zakona, ki predpisuje vzporednice za defektno' deco. Na teritoriju Dravske bano* vine je kakih 1000 defektnih otrok. Poleg podpor za zidanje in prezidavanje novih šol (2 milijona), predvideva banovinski proračun še 1 milijon Din za ustanovitev posebnega gradbenega fonda. Podban dr. Pirk* majer pojasni, da letos ne bo mogoče dogra* diti več kakor enega do treh šolskih objek* tov, da pa se bodo te podpore morale porabiti za anuitetno službo raznih občin za v zadnjih letih zgrajene šole. Banska uprava pa želi ustanoviti trajen fond, iz katerega naj bi se podeljevale podpore siromašnim občinam za gradnjo in popravilo šol. Dr. Sajovic opozarja na kočevske Slovence, med katere naj bi češče prišli predavatelji in jih utrjevali v narodni zavednosti. Banovina naj bi to akcijo podpirala. Pri razpravi o podpori za Sokola je g. ban predlagal, da bi se vnesla nova postavka v znesku 50.000 Din za Ikmečke sokolske čete, ki so podpore najbolj potrebne. Predlog so člani banovinskega sveta sprejeli z živahnim odobravanjem, nakar je bila dopoldanska seja zaključena. Banov pomočnik dr. Pirkmajer je pojasnil, kako je z nagradami za veroučitelje. G. dr. Goričan je opozoril, da mora biti vsako delo plačano in se mora vprašanje nagrad za veroučitelje nekako urediti, da njihovo nakazovanje ne bo odvisno od dobre volje občinskih svetov. Inšpektor dr. Kotnik je nato poročal o uspehih na meščanskih šolah v letu 1930./31. in s tem odgovoril na vprašanja in iznešene predloge. V Dravski banovini je bilo v četrtem razredu na vseh meščanskih šolah v 1. 1930./31. 891 učencev. Ti so deloma nadaljevali študi* je, deloma stopili v službo. Samo 1 absolvent je nadaljeval študije na srednji šoli. V trgovske šole in akademije je šlo 39 moških in 166 ženskih absolventov. Na učiteljišča je šlo 41 moških in 121 ženskih, na srednjo tehnično šolo 66 moških in 15 ženskih, na druge šole pa 34 moških in 49 ženskih absolventov. Študije je torej nadaljevalo 532 absolventov meščanskih šol, in sicer na šolah s praktičnim smotrom. Za poduradnike v pisarne je šlo 7 moških in 22 ženskih absolventov, v trgovino 19 moških in 43 ženskih absolventov, v obrt 54 moških in 30 ženskih absolventov, v razne poklice in domačije 30 moških in 31 ženskih absolventov. V službo je šlo torej 359 absol* ventov, torej nad polovico vseh absolventov, kar je dokaz, da meščanske šole že zdaj ustrezajo namenu, kakor ga je določil novi meščanskošolski zakon. Podpore v prosvetne svrhe. K postavki za vzdrževanje srednješolskih zgradb (800.380 Din) je banov pomočnik g. dr. Pirkmajer pojasnil, da so izdatki potrebni glede na novi zakon, da morajo banovine skrbeti za materijalne potrebe srednjih šol. Največje breme sta kurjava in vzdrževanje poslopij. Potrebni pa so tudi drugi, v prora* čunu predvideni izdatki za srednje šole. Za neobvezne predmete na srednjih in meščan-- skih šolah n. pr. ni kritja v državnem proračunu, študijski fond za znanstveno izpopolnjevanje in za vseučiliške ekskurzije (100.000 dinarjev) je zamišljen kot fond, iz katerega bo uprava dajala brezobrestna posojila v ta namen. Podpore in štipendije (290.000 Din) se bodo izplačevale od 200 do 600 Din mesečno. Podpor za dijaške kuhinje, domove in zavode (60.000 Din) bodo deležni siromašni dijaki. Potrebne so podpore muzejskim in zgodovin* skim društvom (240.000 Din); iz pozicije za odkup umetnin (100.000 Din) bo banska upra* va nakupila dragocene ali zgodovinske predmete in jih izročila muzejem in galerijam. Za varstvo zgodovinskih predmetov in starin je določenih samo 50.000 Din, ker je v ta namen znesek predviden tudi v državnem pro- računu. Neokrnjene naj ostanejo tudi postav* ke za gledališča (500.000 Din), ker so že tako minimalne. Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani je nekaka naša aka* demija, kjer je koncentrirana slovenska znanstvena produkcija in je za njo določena podpora 40.000 Din. Prispevke za glasbene šole in za povzdigo glasbene kulture (80.000 dinarjev) bodo dobili glasbeni zavodi, ki vzdržujejo šole. Vsota 200.000 Din za zgradbe, popravila in opremo cerkvenih in župnijskih poslopij je določena za poslopja, ki so zgodovinske vrednosti. Za ureditev vojaških pokopališč je določenih 40.000 Din, za izpopolnitev banske knjižnice pa 20.000 Din. G. Golouh opozarja na pedagoški krožek v Mariboru. G. Ciril Pire priporoča dijaško kuhinjo in glasbeno šolo v Kranju, gg. Gori* čar in dr. Goričan pa Muzejsko društvo v Celju in prof. Brodarja, ki z velikimi žrtva* mi raziskuje prazgodovinske izkopanine v Olševi. Dr. Senčar priporoča Muzejsko društvo in glasbeno šolo v Ptuju. Na vprašanje g. Babnika, kako je zamišljena podpora ljubljanskemu gledališču za podpiranje podeželskih odrov, pojasni dr. Pirkmajer, da je cilj te postavke, da podpre ljubljansko gledališče in mu obenem jialoži obvezno^, da daje podeželskim odrom del svoje garderobe, tekstov in drugega inventarja zastonj na razpolago. Dr. Bratkovič opozarja na zgodovinske in umetniške dragocenosti v gradu Puhen* steinu, g. ban mu odgovarja, da ima to stvar v evidenci. Na vprašanje dr. Senčarja pojasni g. ban, da je podpora za gostovanja v znesku 50.000 Din določena za ljubljansko in maribor* sko gledališče. H koncu razprave o proračunu prosvetnega oddelka je g. Lavtižar opozoril na zanemarjene vojaške grobove v okolici Kranjske gore in Boh. Bistrice, g. Bajuk pa na pozabljene grobove treh žrtev narodne zavednosti, ki so bile ustreljene med vojno pri Boh. Bistrici. Priznanje učiteljstvu. Glede na razna vprašanja na dopoldan* ski seji je pojasnil šef odseka za osnovno šolstvo g. Rape, da se po meščanskih šolah kmetijski pouk že vrši dve uri na teden. Na izjavo, naj bi učiteljstvo ostalo v službenem kraju tudi v prostem času, je g. Rape pojasnil, kako težavno je delo učitelja in mu zaradi tega ni zavidati oddiha, ki si ga privošči o prostem času izven svojega službenega kra* ja. Strogo se pa itak pazi, da učiteljstvo ob raznih prireditvah v svojem službenem kraju prisostvuje tem prireditvam. G. Rape se je ob tej priliki zahvalil vsem članom banovin* skega sveta, ki so se pri razpravi toplo zavzeli za naše učiteljstvo in pokazali, da znajo ceniti njegovo naporno in odgovorno delo. V imenu učiteljstva se je zahvalil vsem, ki so z dobro besedo dali učiteljstvu o priliki zasedanja banovinskega sveta priznanje in novo pobudo. S tem je bila razprava o proračunu prosvetnega odseka zaključena. STROKOVNO ŠOLSTVO. Iz poročila načelnika g. dr. Marna na seji banovinskega sveta posnemamo: Strokovnemu šolstvu je banska uprava posvečala največjo pažnjo, zavedajoč se, da se morajo v banovini čim bolj dvigniti industrija, trgovina in obrt, ker se preživlja samo s kmetijstvom komaj polovica prebivalstva. Strokovne šole so sicer po večini državne, vendar pa jih mora banovina z izdatnimi zneski podpirati, zlasti v pogledu praktične* ga pouka. Kjer ni dovolj državnih učiteljev, se nastavljajo tudi učitelji na banovinski ra* čun; celo tehniška srednja šola ima take uči* telje. Pletarska šola v Ptuju ima tri banovinske nastavljence in se v resnici lepo razvija. Tudi na tekstilni šoli v Kranju je banska uprava morala nastaviti pomožnega učitelja in mnogo prispevati za ureditev delavnic. Na novo je pričela ta mesec delovati šola za glasbila, ker hoče banska uprava, da postane izdelovanje glasbil domača obrt. Tekom, lanskega leta se je na novo ustanovil pletarski tečaj v Sodražici, ki bo, kakor oni v Lužarjih, postal stalna pletarska šola. Obrtno* in trgovsko-nadaljevalnim šolam se posveča posebna skrb, ker se skrbi za izobrazbo kvalificiranih učiteljev za te šole, daje izdatne podpore in jih skrbno nadzoruje. Za industrijo in trgovino skrbi banska uprava v tem pogledu, da daje štipendije marljivim dijakom, da posečajo v inozemstvu višje strokovne šole ali pa da si praktično izpopolnjujejo svoje znanje. Strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja je skušala banska uprava dvigniti tudi s po* delitvijo primernih podpor za posečanje domačih in inozemskih strokovnih šol in za prirejanje poučnih ekskurzij. K PRORAČUNSKI DEBATI. G. Zadravec obžaluje, da je proračun oddelka za trgovino in obrt znatno znižan, pozdravlja pa postavko 80.000 Din za stro* kovno izpopolnitev učiteljstva obrtno-nada-ljevalnih šol. Ta postavka naj se v prihodnjem proračunu še zviša. Banovina naj določi večji znesek za nižjo obrtno šolo, 'ki jo je država obljubila Mariboru. Priporoča usta* novitev vajeniškega doma v Mariboru in sploh čim večjo skrb za obrtniški naraščaj. Navaja nato še podrobno razne predloge glede pospeševanja obrti, zlasti domače. Končno opozarja na predpise novega obrtnega zakona glede obveznih obrtniških organizacij; banska uprava naj temu vprašanju posveti stvarno pažnjo. G. Litrop pravi, da je proračun trgovsko-obrtnega oddelka zelo pičel, saj ima od tujskega prometa in domače obrti tudi kmečki stan velike koristi. Kmečki naraščaj gre večinoma v obrt, zato pomagamo tudi kmetu, ako pod* premo obrt. Mnogi kmečki posestniki so po* leg tega tudi obrtniki. Predlaga, naj se povišajo postavke za pospeševanje strokovnega šolstva in domače industrije, ki rabi zlasti v Prekmurju znatnejše podpore. G. dr. Sajovic opozarja na potrebo srednješolskih in visokošolskih strokovnjakov za našo industrijo. Oblasti pa morajo tudi poskrbeti, da bodo ti absolventi res nastavljeni in da ne bodo najboljših mest v naši indu* striji zavzemali tujci. V podrobni debati o posameznih postavkah so gg. člani banovinskega sveta izražali razne konkretne želje, med drugimi g. Rudolf Golouh željo po kreditu za organizacijo poklicnih posvetovalnic, ki so tudi pri nas nujno potrebne. Treba jc končati dosedanjo navado, da prepuščamo izbiro poklicev golemu slučaju. Podban g. dr. Pirkmajer potrjuje izredno važnost tega vprašanja. Za enkrat pa bi se najlažje rešilo s privatno inicijativo, a s podporo banovine in občin. Ban g. dr. Marušič pristaja na to, da se v to svrho vstavi v proračun 10.000 Din. Podban g. dr. Pirkmajer pojasnjuje konč* no postavko za šolo in glasbila in poudarja veliko važnost take šole, ki bi pri nas ute* meljila novo obrtno panogo. Sploine vesti. Naše stanovsko glasilo. Pri zadnjem posvetovanju predstavnikov učiteljskih društev se je sprožilo vprašanje, komu in v katere svrhe naj služi stanovsko glasilo »Učiteljski Tovariš« in kdo ima v njem pravico priobčevati članke in notice. Mislim, da naj služi Učiteljski Tovariš« v prvi vrsti stanovsko-političnim namenom. V njem naj izraža članstvo svoje težnje in poroča o delu organizacije za dobrobit stanu in šole. Da mora biti »Učiteljski Tovariš« tudi vzgojni faktor predvsem na polju stanovske morale, je jasno. »Učiteljski Tovariš« mora biti tudi informativen list o delu sreskih društev, odsekov sekcije in centrale JUU. Poleg stanovske organizacije JUU ima učiteljstvo še mnogo drugih društev, ki niso pod okriljem stanovske organizacije. So to predvsem socialne ustanove učiteljstva, ki so bile ustanovljene z namenom, da pomagajo učiteljstvu v primerih, ko stanovska organizacija ne more. V drugi vrsti pa imamo tudi društva, ki skrbe za kulturno in pedagoško izobrazbo učiteljstva. To so zopet ustanove, ki izobražujejo učiteljstvo potom tiska in knjige. Vprašanje nastane, ali so tem društvom na razpolago predali »Učiteljskega Tovariša«. Ozkosrčnež bi rešil to vprašanje popolnoma »juridično«: »Socialna in pedagoška društva niso deli naše stanovske organizaci* je, čegar list je »Učiteljski Tovariš«, zato ne spadajo ta poročila in objave v list.« Kdor pa upošteva zgorajšnje načelo, da so socialna in pedagoška društva tudi učiteljske ustano* ve, ki služijo v prvi vrsti ali celo izključno le učiteljstvu in ve, da mora biti »Učiteljski Tovariš« tudi informativen list, v katerem naj se zrcali učiteljevo delo ne samo v stanov* sko-političnem, temveč tudi na socialnem in vzgojnem polju, ta ve, da mora biti v njem mesto tudi za taka poročila. Koliko prostora se da tem društvom na razpolago, pa je zadeva uredništva. Gotovo je, da imajo prednost stanovski članki in poročila pred drugimi poročili ali celo pred objavami. Uverjen pa sem, da nobeno društvo ne bo zahtevalo nemogočih objav, ki bi ali nasprotovale intencijam organizacije ali pa, da bi se morala priobčevati vabila za seje in slično. —r. — Praktični izpiti za učiteljice na držav, ženski učiteljski šoli v Mariboru se začnejo v aprilskem roku z dnem 10. aprila 1932. Tega dne naj se javijo kandidatke od 11.—12. ure v ravnatelj evi pisarni zavoda. Pismeni izpiti se prično dne 11. aprila 1932. ob 8. uri. — Pravilno opremljene prošnje za pripust k iz* pitu morajo priti po navadni poti komisiji v roke najkesneje do dne 2. aprila 1932. NOVI ZVEZKI 3A OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v ci* rilici. (Rjav ovitek.) 4. Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pi= salnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvezs kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podroben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svojemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Koncert UPZ dne 7. marca. Ka* kor že javljeno, se vrši koncert UPZ dne 7. marca v veliki dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Na ikoncertu se bo izvajal izbran program srbske narodne in umetne pesmi pod vodstvom dirigenta Srečka kumarja. Na kon* cert so povabljeni tudi vsi še živeči komponisti, katerih dela so na tem konccrtu izva* jajo. Ker je tovrstna prireditev prva v Ljubljani in jo izvaja naš odlični stanovski zbor, je dolžnost vsega učiteljstva. njih prijateljev in znancev, da ga posetijo v čim večjem številu. S tem bodo uverili UPZ, da je na pravi poti, mu dali nove pobude za nadaljnje delo in dokazali svoje spoštovanje in upoštevanje do del bratskih delavcev na glasbeno kultur* nem polju. Vstopnice so v predprodaji v Matični (knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Vsakdo jih pa lahko rezervira z dopisnico pri odboru UPZ. Tovarišice in tovariši, podprite UPZ z agitacijo in posetom v njegovem kulturnem stremljenju. Njegov uspeh je naš uspeh! — Treznostni kongres se je vršil v Ljub* ljani v nedeljo 22. februarja pod predsedstvom g. Janeza Kalana. 1'redavanja so se vršila ves dan in je bilo vprašanje treznosti pretresano z vidika vseh stanov. Ker je pa razširjenje ideje treznosti odvisno v prvi vr* sti od učiteljstva, so bila posvečena nekatera predavanja zgolj učiteljstvu. Tovarišica Marica Koželjeva je obravnavala temo: »Osnovna šola vzgajaj trezne ljudi«. V svojem predavanju je podala temeljito sliko nalog, ki jih ima šola v protialkoholnem gibanju. — Poudarjala je, da je treba v šolskih čitankah več protialkoholnih sestavkov, ali pj protial* koholne čitanke v osnovne šole! Predlaga redne sestanke šolske dece, ki naj obravnava* jo protialkoholno gibanje. Vsaka šola naj vodi statistiko o napredovanju abstinence. Veselice, kjer se toči alkohol, naj bodo mladini že v naprej prepovedane. Predlaga materin* ske sestanke v šoli, ki naj bi med starši širili jasne pojme o škodljivosti alkohola zlasti za mladino. — Nadalje je predaval tudi tovariš Rudolf Horvat ml. Naslov njegovega predavanja je bil: »Učiteljstvo in alkoholno praznoverje«. S citatom iz Masaryka je označil alkoholizem za praznoverje, ki ga mora šola vztrajno pobijati. Učiteljstvo ima velike na* loge. V zaostalih krajih so še matere, ki dajejo dojenčkom in otrokom opojne pijače kot uspavalno sredstvo. Posebno skrb pa je treba posvetiti mladostnikom, ki so najbolj izloženi alkoholni nevarnosti. Predlaga, da se ustanovi pri JUU protialkoholni odsek, ki naj vodi akcijo. Učitelj, ki se v interesu na* roda odpove alkoholu in postane vzgled treznosti. je pravi nacionalist in kulturni delavec. — Popoldne je predaval tudi direktor H. Czeloth iz Berlina o treznostni vzgoji mladi* ne. — Na kongresu so bile izrečene laskave besede o učiteljstvu, ki dela za treznost med mladino in narodom in želeti je, da bi naši tovariši protialkoholni delavci našli po tem kongresu v naših vrstah mnogo zvestih sodelavcev. — Vložitev prijav za draginjske doklade drž. upokojencev. Dravska finančna direkcija razglaša: Ker premnogi drž. upokojenci, upokojenke ter vdove in sirote po upokojencih, ki prejemajo pokojnine od te fin. direkcije, doslej še niso predložili predpisanih vnovič* nih prijav za draginjske doklade, se s tem vsi ponovno opozarjajo, da morajo najkes-neje do 1. marca 1932. vložiti te prijave. — Predpisane obrazce je založilo »Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani« in se dobe pri društvu po 1 Din komad. Dobe.se pa tudi pri tobačnih zalogah in vsaj v eni trafiki povsod, kjer so sedeži okrajnih sodišč. V Ljubljani jih prodaja trafika Pogačnik na Dunajski cesti 14, v Celju se dobe v trafiki Perovšek Alme na Kralja Petra ce* sti, v Mariboru pa v trafiki Svetek Pavle v Gosposki ulici. — Vsi upokojenci, ki prijav še niso vložili, se opozarjajo, da se jim izplačevanje draginjskih doklad po predpisih uredb o drag. dokladah ustavi, če do 1. marca t. 1. ne predlože prijav odseku za računovod* stvo dravske finančne direkcije v Ljubljani, osebno ali po pošti. S prijavami je predložiti tudi vse potrebne dokazilne listine, kakor je to na hrbtu prijavnega obrazca navedeno. Predložiti pa je treba samo tiste listine, katere niso bile v prošli jeseni že predložene, vsi pa morajo priložiti potrdilo pristojne davčne uprave o premoženjskem stanju in davčnem predpisu. Ufiteliski pravnik. § Odgovor tov. I, G. v G. Ker ste bili postavljeni v II./2. skupino z ukazom z dne 6. decembra 1927., se smatra, da ste od istega dne v VII. skupini, t. j. nad 3 leta (§ 49.), zato lahko vložite takoj prošnjo za VI. skupino. 2. periodski povišek Vam pripada šele s 1. jan. 1934., t. j. po šestih letih, ki jih prebijete v VIL skupini. Naša gospodarska organizacija. Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic je imela v nedeljo 14. februarja v prosto* rih Jugoslovenskega učit. udruženja svoj prvi redni občni zbor. Udeležba je bila kakor pri vseh naših gospodarskih ustanovah zelo majhna. Poročila funkcionarjev pa so pokazala, da je bilo delo društvenega odbora intenzivno in uspešno. Ob koncu prvega upravnega leta znaša število zavarovancev 191. Če vpo* števamo težke čase, v katerih živimo, je to precejšnje število. Samopomoč za otroxe pa zaznamuje tudi v gmotnem pogledu lep napredek. Ob ustanovitvi je bilo društvo brez vsakega premoženja. Podlago za uspešno de* lo je ustvarila Učiteljska Samopomoč, ki mu je darovala ob ustanovitvi 30.0UU Din. Ostali društveni dohodki tekom leta so znašali 18 tisoč 547"05 Din, tako da je imelo društvo na dan občnega zbora 44.681'toO Din premoženja. Smrtnega slučaja v vsem letu ni bilo nobenega. Občni zbor je spremenil nekatere člene pravil. V društvo se po novih določilih spre* jeinajo vsi otroci, posinovljenci in varovanci učiteljev, učiteljic in profesorjev iz vse države in sicer v starosti od dovršenega tretjega do desetega leta. Le še v tekočem uprav* nem letu je na osnovi posebnega čiena v prehodnih določbah možno tudi zavarovanje otrok od dovršenega 10. do 18. starostnega leta. Z letom 1933./34. nastopi normalna doba, t. j. sprejem otroK od dopolnjenega 3. do 10. leta starosti. Na osnovi sklepa občnega zbora se bo poslovanje Samopomoči za otroke izpreme* nilo v temelju. Društveni odbor je dobil od obč. zbora nalogo, naj pripravi tekom leta vse potrebno za reorganizacijo Samopomoči za otroke v smislu Učiteljske Samopomoči. V letu 1933./34. bo znašala torej posmrtnina oz. odpravnina tolikokrat po x Din, kolikor bo štelo društvo članov. Društvo bo zato moglo izplačevati članom vsote, ki bodo resnic* no nekaj pomenile. Občni zbor ie zvišal odpravnino v tekočem upravnem letu na 1000 Din. V društveni odbor so izvoljeni: za načel* nika Pavel Lavrič, in odborniki: Ribičič Ro* za, Polak Marija, Ambrožič Josip in Kumelj Metod, vsi v Ljubljani. Namestniki: Pleničar Josip, Hude Drago in Reichman Josip. Pregledov alci računov: Gostič Florjan, Sežun Andro in Supančič Drago. Izpremembo pravil objavimo v naslednji številki »Učiteljskega Tovariša«. —g »Učiteljski dom« v Ljubljani«. Učiteljska zbora deške in dekliške osnovne šole v Trbovljah 2 sta poklonila mesto venca na grob blagopokojnega brata njihovega tovariša g. Antona Kuharja Din 230"— za »Uči* teljski dom« v Ljubljani. Tov. Jos. Mercina, strokovni učitelj v Ljubljani, Din 120"—, ki jih je prejel za vzorce svojih šolskih, klopi. Iskrena hvala! Spominjajte se ob vsaki priliki svojega doma! — Jos. Kobal, blagajnik. —g Neobhodno potrebno je, da ima vsaka šola majhno domačo lekarno. Zbirko najpotrebnejših zdravil za prvo pomoč naročiš lahko potom UGP. — Istotako naročaj vse šolske potrebščine, dalje potrebščine za de* kliška in deška ročna dela, radio - aparate, elektrotehnične potrebščine in sploh vse, kar potrebuješ v šoli in doma, le potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru in Ljubljani. Pomni vedno: Če potom U. G. P. kaj naročim, opeko k domu priložim. Poselite KONCERT UPZ dne 7. marca v Unionu —g Orografski in hidrografski ročni šolski zemljevid Jugoslavije je izdal ob priliki ponatisa znanega Baš - Dimnikovega ročnega zemljevida naše države »Učiteljski dom« v Mariboru. Potreba po takem nemem zemljevidu se je pokazala zlasti na naših meščan* skih in srednjih šolah, ker se ž njim resnično znanje lažje utrjuje in kontrolira. — V tem zemljevidu so tudi značke za kraje, seveda brez imen, kar precej olajša orijentacijo. Ta, kakor tudi vsi drugi ročni zemljevidi (opozarjamo pri tej priliki zlasti na novi politični roč. zemljevid Evrope!) je dobiti pri »Učiteljskemu domu« v Mariboru, kakor tudi v vseh večjih knjigarnah. —g Članom Učit. Samopomoči. Zadružna uprava je razposlala v teh dneh vsem svojim članom nova zadružna pravila. Ker so se v zadnjem času vršila razna velika dela (pre* hod iz društva v zadrugo, prenos iz blagajniških knjig na kartoteko, nastava 2550 evidenčnih listov, prepis 2550 članskih izkaznic itd.) poleg rednega poslovanja v zadrugi, je prav lahko mogoče, da se je tu ali tam pri pisanju članskih izkaznic vrinila kaka po* mota. Zato uprava vljudno prosi, da vsak član pogleda in kontrolira pravilnost podatkov v članski izkaznici. Vse pogreške naznanite za* družni upravi, obenem pa vrnite izkaznico semkaj, da se popravi. — Umrli so sledeči člani: Julijana Valenta, Ljubljana; Emilija Gerkman, Ljubljana in Ivan Magerl, Jesenice. Članski prispevek s poštnino znaša 16 Din za samske in 31 Din za zakonsPse pare. K temu znesku se prišteje še 3 Din za vsak izvod zadružnih pravil. Skupni znesek je razviden iz napisa na robu položnice. Uprava vljudno prosi, da nakažete označene zneske takoj po prejemu položnic. Zamudniki napravljajo zadrugi veliko posla in stroškov. — Učit. Samopomoč ima 2545 članov. Posmrtnina znaša 12.725 Din. — Za sprejem v zadrugo se ogla* site pri Učit. Samopomoči v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1. Učiteljski pevski zbor JUU. —peV. Pevski tečaj za ljubljanske in okoliške člane se vrši v soboto 27. t. m. v Glas* beni Matici od pol 20. do 21. ure. Pevski tečaj za ves zbor pa 4., 5. in 6. marca. Pričetek 4. marca ob 9. uri v Glasbeni Matici. Koncert se vrši nepreklicno 7. marca ob 20. uri v veliki dvorani Uniona. MIROSLAVA LEITGEB <11111 IIlil IIIIIIII 11111 IIIIIA JURČIČEV TRG ŠTEV. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predUsk. Šolski radio. —r Program za XVI. teden. V torek 1. marca bo predaval g. Kapus Vladimir: Ko* risti in škode divjačine. I.—III. V petek 4. marca bo predaval g. Marjan Tratar: Kako so telovadili nekdaj in kako telovadimo sedaj. I.—III. Obe predavanji pričneta ob 11. uri 30 minut. Stanovska organizacija JUlf iz društev: Vabila: = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG zboruje v soboto, dne 5. marca v deški meščanski šoli v Mariboru in sicer ob 10. uri. Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu tudi praktičen nastop tov. Lavrenčiča iz telovadbe z osnovnošolskimi učenci in nato predavanje. Ker se nastop vrši ob 10. uri, prosim tudi od član* stva točnosti. — Predsednik. pon čila + JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborvalo dne 6. februarja t. 1. v Celju. — Navzočih 176, t. j. 88%. 1. Predsednik tov. Gosak naglaša uvodo* ma, da imajo naša zborovanja trojno nalogo: gojiti iskreno tovarištvo, skrbeti za stanov* ske dobrine in delovati za napredek šole. Pozdravi nove člane, sporoči, da je v imenu društva čestital tov. Gnusu k njegovi 70-letnici. Izreče sožalje tov. Zdravku Kovaču. Spomni se tudi pred kratkim umrlega pedagoga in šol. reformatorja dr. Kerschen-steinerja. 2. Po poročilu o izrednem posvetovanju društvenih predsednikov preide na dopise, katerih vsebina se vzame na znanje. 3. Blagajnik tov. Jarh opozori na zaostalo članarino in prosi, da naj vsaka šola določi poverjenika, ki bo skupno pošiljal članarino. Tov. upravitelji naj mu javijo vsako spre* membo članstva na šoli. 4. Izvolijo se odbori za okrajne učiteljske knjižnice in sicer za mesto Celje, sodna okraja Celje in Vransko. 5. Tov. Dolinar je referiral o lanskih po* izkusnih razredih. Uvodoma je razpravljal o splošnih načelih v novi šoli, ki naj veljajo za naše razmere, nato pa je poročal o izkustvih v svojem razredu. Nato sta poročala o vtisih pri hospitaoijah tovariša Jarh in Križman. V debato so posegli tovariši (ice) Kavčič, Zu* pančič, Hajnšek in Gosak. Sol. nadzornik tov. Pestevšek je zaključil razpravljanje o novi šoli s tem, da je podčrtal bistvo in glavne zahteve nove smeri. Zaključki poročil in debate so bili: Poleg poizkusnih razredov naj se usta* nove poizkusne šole. Učiteljstvo naj se po* tom tečajev, ekskurzij, hospitacij in študija vpoglobi v bistvo nove šole. Samodelavnost in zajedniško življenje je pogoj vsakega poizkusnega razreda. Poleg tega, da mora biti učitelj d$ber psiholog, močna osebnost in iskren prijatelj mladine, zahteva moderni pouk največje priprave in mora ves čas posvetiti le šolskemu delu. Tov. Vrečer nas je v zanimivem (s slikami izpopolnjenem) predavanju peljal v Pariz, nas vodil po kolonijalni razstavi ter nam prikazal blagostanje in kulturni razvoj posa* nieznih kolonij. Prihodnje zborovanje bo 2. aprila. Gosak I., predsednik; Pogačnik, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo dne 6. februarja 1932. v Rog. Slatini. Navzočih je bilo 41 tovarišev od 74 t. j. 55%. 1. Predsednik tov. Vertk Miloš otvori zborovanje in pozdravi navzoče članstvo, prav posebno še predavatelja šol. svetnika prof. g. Jožeta Krošla. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja se pre* čita in odobri. Ker je dosedanji tajnik tov. Jože Rupnik sprejet v nižji tečaj višje peda* goške šole v Beogradu, se mu za vestno in požrtvovalno delo zahvali predsednik, želeč mu obilo uspeha. Tajniške posle je prevzel tov. Rataj Oskar. 3. Prečitajo se došli dopisi. 4. Predsednik poroča o seji upravnega odbora in širšega sosveta. Vsak član je po .pravilih dolžan, da se udeležuje zborovanja, zato bo treba imeti v evidenci: a) Članstvo, ki redno prihaja k zborovanju. b) Članstvo, ki neredno obiskuje zborovanja. c) One, ki niso včlanjeni v društvu, pa bo treba imenski navesti. Pooblasti se tov. Predan, da kot predsednik nadzornega odbora skuša dognati, zakaj nekateri člani sploh ne prihajajo na zborovanja in poroča o tem pri prihodnjem zborovanju. 5. Šolski svetnik g. Krošl poda v krasno zasnovanem in izčrpnem predavanju, zakaj je treba ustanavljati kmetske in gospodinjske nadaljevalne tečaje, na kaj je treba biti pozoren, pripravljen na eventuelni odpor kmetskega ljudstva, ki ni dovzetno za novo* tarije in vidi v vsem le slabo stran, skratka, nezaupljiv je. V kmetu je treba vzbuditi ljubezen do dela na lastni grudi in mu ukoreni-niti njegov ponos. Dokazati se mu mora, da je kmetski stan enakovreden drugim stano* vom, dvigniti gospodarsko zaostale na nivo, ki mu pripada. Predavanje je bilo sprejeto zelo simpa* tično in z iskrenim odobravanjem. 6. Prihodnje zborovanje bo 9. aprila v Rogaški Slatini. Veroš Miloš, predsednik; Rataj Oskar, tajniik. + JUU, SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 6. februarja 1932. v Gornjem gradu. Udeležba 64%. Od zadnjega zborovanja je ugrabila kruta smrt tov. Poberaja Jožeta. Tov. predsednik mu je govoril občuteno posmrtnico. Bil je odkrit, zvest tovariš. Slava njegovemu spominu. Mesto venca daruje vsak član po 5 Din za »Učiteljski dom« v Mariboru. Za lutkovni tečaj se ne priglasi nobeden. Od Učiteljskega pevskega društva izdana »Levstikova pesmarica« po 10 Din se toplo priporoča. Tov. Kotnik nam je v res izbranem referatu podal opis svojega ekskurzijskega obiska vzornih kmetij in gospodarstev v Avstriji. Hvala mu! Glede stanovskega tiska se na predlog tov. Tratnika izvolijo tov. Senica Anton, Rai-ner Milko in Kotnik Zorko, ki bodo stopili s svojimi prispevki v krog dopisnikov naših stanovskih listov. Prihodnje zborovanje bo v aprilu na Re* čici ob Savinji, kjer je poizkusni razred, da bomo hospitirali. Kotnik Zorko, predsednik; Černe Iva, tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO KOČEVJE je zborovalo v soboto 6. februarja t. 1. v kočevski osnovni šoli ob navzočnosti 84 čla* nov, kar je 69'42% včlanjenih. Po otvoritvi zborovanja je predaval odvetnik g. dr. Henrik Tuma »Misli Tolstoja o vzgoji«. Predavatelj nas je povedel v dobo razdvojenosti za časa Tolstoja in nam prikazal pisatelja kot vzgojitelja kmetske mladi* ne v znameniti šoli v Jasni Poljani. Po načelih francoske revolucije je tudi Tolstoj uveljavil v svoji šoli enakost, bratstvo in svobodo. Zvest tem načelom je skušal odstraniti pri vzgoji vse nedostatke in ves balast, ki bi ovirali uspehe in razvoj njegovih učencev. — V predavanje je vnesel nekaj primerov iz svoječasnega učiteljskega službovanja. Članstvo je s pozornostjo zasledovalo izvajanja ter izrazilo g. predavatelju priznanje in zahvalo. Po končanem referatu je g. dr. Tuma na prošnjo sr. šol. ref. tov. Betrianija dodal še nekaj misli in namen njegove knjige »Pomen in razvoj alpinizma«. Tov. Ločniškar je govoril o mladinskem tisku. Vzpodbujal je članstvo, da posveča več brige mladinskemu čtivu, da širi publikacije Mladinske Matice in da iznese na zboro* vanjih tozadevne želje in predloge. Sprejeti so bili sledeči predlogi: Kadar pridete v Ljubljano z mislijo, da si nabavite dober aparat za šolski radio ali tudi zase, ne pozabite obiskati našega prodajnega oddelka. Pri nas dobite največjo izbiro aparatov na baterije, na izmenični in istosmerni tok vseh napetosti. Nizke cene in ugodni plačilni pogoji! TELEFON 31-90 LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5 Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! 1. Mladinska Matica naj posveča v »Na* šem rodu« več pozornosti modernim pravljicam. 2. Želimo, da bi izšli dve knjigi rednih publikacij Mladinske Matice žc o Božiču, ker naš kmečki otrok ima čas le v zimskih me* secih in učiteljstvo zamore potem kontroli* rati ali otroci čitajo knjige. Ostali dve knjigi naj bi izšli o Veliki noči. 3. Ilustracije v »N.ašem rodu« naj se prilagodijo otroški duši. Sr. šol. ref. tov. Betriani je opozoril učiteljstvo na Bogunovičev članek v »Prosveti« »Jugoslovenska šola, učitelj in Sokolstvo«. Predlaga, da odbor razmišlja in organizira tečaje v smislu zgornje poslanice. Tov. predsednik je poročal o izrednem posvetovanju predsednikov sreskih učiteljskih društev JUU. — Bil je še nadalje govor o izpopolnityi katastra o izvenšolskem delu, o višji narodni šoli ter o društveni blagajni. Zborovalci so sprejeli še sledeče predloge, katere naj skuša sekcija uveljaviti pri naši oblasti: 1. Šolstvo potrebuje v prvi vrsti mirnega razvoja. Nikaka sprememba oseb ali učnih načrtov naj se ne izvrši več med šolskim letom, kajti učiteljstvu je neke vrste stalnost, materialna gotovost in najširša svoboda v vsem javnem udejstvovanju najtrdnejša opo* ra pri njegovem težkem duševnem delu. •2. Sekcija naj poskrbi, da dobimo v do= glednem času nove čitanke in naj sporazumno z oblastjo sestavi tozadevni odbor. Kmet Herman, predsednik; Čokova, tajnica. ■■■■»■mraBBaram 2ffi2 Nove —k Urbanus: »Knjiga o lepem vedenju«. Tretja, zelo pomnožena in izpopolnjena iz= daja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. Strani 388. Cena Din 50.— vez. Din 64.— (v celo platno). Lepo vedenje je igralo v človeški družbi že od nekdaj jako važno vlogo. Za nas Slovence je to vprašanje še prav posebno važno, saj izhajamo po veliki večini izpod kme= tiških krovov in iz delavskih rodbin, kjer nismo imeli prilike prisvojiti si že od mladih nog vseh tistih oblik občevanja in kretanja, ki jih kulturna družba brezpogojno zahteva. Opozarjamo n. pr. na poglavje o pozdravljanju, kjer pisatelj lepo utemelji naše domače slovenske pozdrave, poglavje o vedenju pri mizi, oddelek, ki govori o obiskih in sprejemih, ker ga vsi in skoro vsak dan potrebujemo. Urbanusova knjiga je najboljše in naj= popolnejše delo, ki smo jih imeli doslej pri nas, zato bodo gotovo segle po njej vse naše šole, pa tudi učitelji. Nove dragocene knjige za vsakogar. Knaurs Konversations-Lexikon. A—Z. Popolnoma novo izdanje 1932., tiskano na cvetnobelem papirju, ima 35.000 besed značnic, 2600 ilustracij, 70 enobarvnih in 40 pisanih tabel in zemljepisnih kart, 18 pre= glednic, 115 statističnih zglednih slik med tekstom, 90 diagramov. Abecedni seznam 20 tisoč zemljepisnih imen. Izčrpno geopolit. čti-vo za samo Din 45"—. Knaurs Gesundheits=Lexikon. Priročna knjiga zdravilstva, higijene, telesne kulture in nege lepote. —- Izdajatelj: Dr. med. Josef Loebel. Vsebina: Rast in delovanje telesa. — Hi-gijena v zakonu. — Zdravstvene metode. — Psihoanaliza. — Nega dojenčka. — Prva po» moč ob nezgodah. — Športne obolelosti. — In še mnogo drugega. V platno vezana knjiga ima 536 strani, fin, bel papir, 5150 besed značnic, 650 spisov in člankov ter stane samo Din 45'—. Knaurs Welt-Atlas. 40 barvastih glavnih in malih kart. 90 statističnih in specialnih kart, diagrami in številne razpredelnice. V platno vezana knjiga stane samo 45"— dinarjev. — Izdajatelj dr. Johannes Riedel. ZIMSKI SPORT IN ALPINISTIKA. Das Eissportbuch. Spisal dr. Fric Reuel. II. izdaja obsega 256 strani s 384 slikami na umetniškem pa; pirju. Cena broš. Din 120"—, vez. Din 150"—. Med drugim je v knjigi tudi popisano hitrostno drsanje, curling (keglanje na ledu) itd. Neue Möglichkeiten im Skilauf. Knjiga je namenjena povzdigi vozne tehnike. Spisal dr. Fric Reuel. 7. novo predelana in razširjena izdaj a z 240 slikami na umetniškem papirju, broš. Din 90"—, vez. Din 112"50. S pomočjo nove vozne tehnike je dana večja sigurnost in udobnost pri smučanju. Zweckgymnastik des Skiläufers. Schwab. Schnellaufbund je v zvezi s Heinrikom Gruterjem izdal II. izdajo, ki ima 46 praktičnih primerov v slikah. Knjiga, tiskana na umetniškem papirju, stane broš. Din 52-50, vez. Din 6?50. Die Skischule. Knjiga, ki jo je spisal Jos. Dahingen, bo vsem prijateljem smušikega športa izvrsten kažipot. 9. izdaja ima 140 slik na umetniškem papirju. Cena broš. Din 60'—, vez. Din 75'—. Razkošna oprema — krasne zimske slike! Schneelauf, Sprunglauf, Langlauf. Spisal C. 1. Luther. 22. izdaja s slikami in opombami, vsebuje tudi 42 učnih slik. Trije- učni zvezki v kartonu stanejo Din 40'50. Troje učnih navodil v leporelu od znanega tekmovalca v smuškem teku! Vse navedene knjige se dobe v KNJIGARNI »UČITELJSKE TISKARNE« v Ljubljani, Letošnje knjige »Kmetijske Matice«. — — Kmetijska Matica si je nadela nalogo, izdajati v prvi vrsti kmetijsko strokovne in sploh gospodarske knjige. S tem izpolnjuje Kmetijska Matica občutno vrzel v naši gospodarski "literaturi, kar je za vsestranski na= predek našega kmetskega ljudstva še prav posebno poudarjati. Letos so izšle sledeče štiri knjige: 1. Miloš Štibier: »Zadružništvo«. Sicer močno razviti zadružni pokret med Slovenci je že dolgo pogrešal knjigo, ki bi mu sistematično nudila temeljne osnove zadružništva. Zlasti se je to pomanjkanje občutilo pri šir= jenju zadružne ideje, pri vzgoji mladih za--drugarjev. Avtor, priznani zadružni strokov* njak, je storil s tem svojim delom slovenske* mu zadružništvu veliko uslugo, za kar mu bo zadružni pokret v naši banovini brez dvoma hvaležen. 2. Josip Mozetizh: »Neposredni davki«. To za naše gospodarske kroge izredno važno delo je razdeljeno na 5 delov. V splošnem delu razpravlja o značaju in namenu dav= kov, o davčni zakonodaji, finančni upravi in važnejših davčnotehničnih izrazih. V drugem delu podaja pregled neposrednih davkov, nato pa -razpravlja ločeno o posameznih davčnih vrstah (zemljarina, zgradarina, pridobni* na, rentnina, družbeni davek, vojnica, davek za neoženjene osebe, prometni davek, davčna prostost oseb z devetimi ali več otroki). Tretji del obsega priredbeno postopanje (ka= ko se davki odmerjajo, kako se proti odmeri pritožimo, kdaj davki zastarajo). Četrti del govori o pobiranju in prisilnem izterjavanju davkov ter peti del o davčnih kaznih in davčnokazenskem postopanju. — Delo bo dobrodošlo ne samo posameznim davkoplačevalcem, temveč tudi javnim korporacijam, občinam, šolam itd. 3. André Theuriet: »Kri Finoelov«. Povest, v kateri nam francoski pisatelj, član francoske akademije, prav mojstrsko opisuje življenje mladega dekleta, potomke starega kmetskega rodu Finoelov, ki je preživela zgodnjo mladost v gosposkih krogih, a se mora vsled smrti svojih roditeljev spet vr* niti na kmete, Najprej je tu zadovoljna, kajti stara kmetska kri polje po njenih žilah, toda prepozno je, ne more več postati kmetica. Srečanje z gosposkim lovcem postane za= njo usodno, želja po občevanju s človekom iz meščanskih krogov in njena strastna narava Finoelov jo ugonobita. 4. Veliki koledar Kmetijske Matice za leto 1932. Kakor običajno, vsebuje tudi letošnji koledar celo vrsto poučnih razprav in člankov, predvsem gospodarske in socialne vsebine. Članarina (za vse 4 knjige) znaša 20.— dinarjev, poštnina posebej. »Zadružništva« je izšel letos i. del, prihodnje leto izide II. del, zato naj se novi člani priglasijo do 20. februarja t. 1. in plačajo za vse knjige 20 Din, ter tudi članarino za prihodnje leto na naslov: »Kmetijska Matica« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Po skle&u lista. Vabilo na DRUGI IZREDNI OBČNI ZBOR Učiteljske Samopomoči v Ljubljani. reg. zadruge z om. z., ki se bo vršil dne 6. marca 1932 ob 10. uri na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani (Cojzova cesta) ' s sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Računski zaključek za 1 1931. 3. Sprememba zadružnih pravil. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Opomba: Ker je bil za 21. februar 1932 sklicani izredni občni zbor nesklepčen, bo ta izredni občni zbor po § 34 sklepčen pri vsakem števcu zastopanih glasov. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialn« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjlS znesek Din 5*— FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljan», Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno. Gospe učiteljice ! — Nudim Vam moderne damske obleke Damsko krojaštvo Elysée" pod ugodnimi plačilnimi pogoji Ljubljana - Novi trs št. 5 Cenjenemu učiteljstvu, ki prihaja po opravkih v Maribor, najvljudneje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega manuffakturnega blaga ki ga nudim S popustom v svoji, s 1. marcem t. 1. znatno poveč trgovini KAREL JANlll - MARIBOR MANUFAKTURNA TRGOVINA---ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 11 -------—— ici I ugoonG Bmnske geloše . . >SV I 70 Din 1 MoBke galoie . . . 75 Din Damski «nežni Čevlji 100 Din I Molki snežni čevlji . j i 110 Din J i € l ira minio Istri tu ft * Uitelni ifla ) Za naš .»Dinar «t kupite naše domače proizvode! - v :••».•".«•..----..... prašek za pecivo «poraba z. VMk reč**. 2«»0©!lD NtM«MH f« ¡JOCflO« Sekin fasffitn sladtor urdo gospotisja AOtHfi- *#f»H¡o tfadJ«» daj« W*nt KldtMUm J^JJICHU (Dije- ton «an« • akut V«bK). t«xja i»»ttk. o*Jon>*>« 1 5 dObrib rameiiilo (jajčni wKtancrtek) to Me»,, Mm. KS5S . «ot. „PeW WMlta. WM. >».*e < wja K m« """tÛÏÏÎ.f"""ï1""0"'" ' WT3>W «ttlM j W. M- fy p.eb.^.oiu j ...: ■ - - " i Mandeljeve rezine. Stepi 10 dkg surrvega masla, dodaj 3 rumenjake, 20 dkg sladkorja in 1 zav. >ADRIA« VANILIN-SLADKORJA, kar mešaj 11 ure. Nato prilij '/»1 mrzlega mleka, dodaj 10 dkg moke, nekoliko naribane ci-tronine lupine; sedaj umešaj narahlo sneg 3 beljakov, nakar dodaj ie 15 dkg moke pomešane z 1 zavitkom .ADRIA« praška. Ko vse ponovno in narahlo premešaš, stresi na omaščeno pekačo, razravnaj prst na debelo, potresi z drobno sekljanimi mandelji, ter speci v srednje vroči pečici. Pečene zreži v poljubne rezine. i" ■■■■■■■■■■■■■■mmm¿ Avgust Agnola LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti. 110 tVT Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev BAJDEJ£SIP Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru Cene konkurenčne I Za hteva jte ceniki Zaloga vseh šolskih zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk In podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir. .... .;v>