'Gospodarsite stvari. Vsak delavec naj misli na svoje delo. V ,,Slov. Narodu" štev, 43 ia 44 sem čital popia: nNaša kmetijska šola". Vse se mi je prav dobro dopadlo. Takih učivaic bi si morali po več krajih sami narediti, da brž vzdigaemo vbogo slov. ljudstvo aa višo aarodBO stopajo izobražflosti in blagoataaa. Deležaiki ali akcijoaarji meada aebi pri takem podvzetju se alabe čutili — aaj sčasoma ae, ako že prva leta zavoljo izvanredaih stroakov. — Takih priložaosti je žalibože maogo ae poaudbo. Zakaj dacije vedao raatejo, Ba dohodke pa se ae gleda, kako ia odkod jib potegovati, ker se večkrat primeri, da ae roba pod ceao prodati mora, če se kteri oderub prikaže, Baj se le sUbo potrebai denar dobi; prave barantije pa ai. Saj se le večidel iz dragih dežel razae robe uvaža. K teaiu še aavadao aaši Ijudje premalo aaiijo vsakovrstae robe tako pridelovati, da bi jiai čez ostajala ia za prodaj pripravaa bila: Bog botel, da se aami borao preživiti zamorejo. — Pri tako žalostai prikazai, naj bi toraj dragi rodoljubi se po več krajih pogovorili, pravila zložili, po kterib bi se tu pa tara posestva po akcijah pokapila, zvedea ia pravičea oskrbaik postavil, ib iz dotičaih krajev mladeBČi od 14. do 18. leta stari za31eta brezplačao itd. delaasko podučevali v vaib predalib ali panogah amBega knietovalstva. S tem si odgojimo bistri, iskreiii aarod eloveBski, ki nam bo v eaat ia alavo, ter 8e nikoli podjarmiti dal Be bo, ker stoji Da laataih nogah. Take učivaice kmetijske bi ae aaj naredile blizo Radgoae, Ljutomera, Ormuža, Ptaja, st. LeBarta t alov. Gor. itd. Kder se razaa roba pridelaaa lože in bitreje poproda; sposobai ailadiai pa se priložaost poaudi, da se v svoji okolici, v domačem kraju umaega kmetovaaja nauči. Posestva nakupiti Bi težavao, ker jib je v vaakem kraju na izbero. Zakaj več je alabib gospodarjev, kakor anmih in skrbflih; nekteri pridejo ailama Ba boben, Bekteri pa sami radi. — Tako so nieai zaane kmetije, ki bi ae za 3 do 4000 for. pokupile, ib merijo 30 do 40 oral razaega zemljišča: viaogradov, gozdov, travaikov, njiv itd. ki bi ae po tem lahko zložila, kder so razkosaaa. Mislim, kjer je 60 do 100 oral razBega zemljišča, oadi bi se taka kaietijska učivnica že vpeljati zatnogla. — Pa pred seai povedal, uaj vaak delavec iniali na svoje delo. DelaBsko se tega le po preniišljevaaju ia v takih kmetijakih učivBicah Bauči ia privadi, kakoišae so ravao omenjene, in se priporočajo naj bi se napravile po več krajib. Ker pa še takih učivnic ni, ia Bog ve, kdaj se bodo vresničile, bom toraj ob kratkem poskusil že zaaae reči ali opravila ponoviti, kako gre o njih misliti, ter se nadjam, če ai aaši delavci le te kratke opombe zapamtijo, ia se po ajih vadijo, bo saj začetek storjea. Vsako delo, še tako majhflo ia malo pomealjivo, ima evoj vzrok, zakaj ali za čeaa voljo ee mora opraviti; zakaj tako, pa ne drugače: Celo luteraa dr. HufelaBd pravi: Zdravaik brez vere je grozovitBež, grozaa zver CUagebeaer). Vero mora vsak človek imeti, sicer je brez temelja. Berač prosi, ia misli: iaače Bi daru ne dobi. Ti Boga moliš; spomni se: tudi ti ai berač pred Njim ia ne veš, kaj ti bo prihodaja ura dobrega ali slabega doaesla — in ker veš, da ves blagoslov od zgoraj z aebes, od Boga prihaja, kterega ves svet v strah djati ne more: — zato, ko pametaa stvar, Boga moli. Jest greš, ko si lačea, piješ, ko si žejea. Ako pa več ješ ia več piješ, kakor ti je treba, nisi aa avoje delo mislil; toraj aespametao, grešao delal. Tako je tudi z drugimi neredaostmi. Hlapec, ki se je z gospodarjem pogodil, čedi koaja, ga kraii in napaja v hleva; misli: Ako bi koaj prost bil, bi se Be ogrdil, Be oprašnatil. Tudi živeža ia pijače bi si zdaj ta, zdaj tam dovolj poiskal, kakor ae to o zveriai ve. — Ker je tedaj človek koaju prostost vzel, je tadi aveta dolžaost, da človek koaju prijazao vstreže, ki mu delati pomaga. — Najeta dekla po pogodbi saaži kravo, ji polaga tečae krme ia jo aapaja v blevu ali aa vodo goni, da ae sprehodi; aaj miali: tadi meai Be bi dobro djalo, če bi me hado imeli, slab ifl pičel živež dajali, ia bi morala vedao v izbi sedeti, ležati ali stati. — Za to pa krava vse da, kar ima. — Človek je kravi prostost vzel, jo med 4 steae zaprl; jegova dolžaost je, ji tudi doatojno atreči. Ako bi bila krava prosta, bi si sama živeža iskala, čvrsta ia zdrava čatila, čist zrak imela, se ae ogajasila; tele bi jo sesalo, dokler bi hotelo ia krava mleka imela. (Dalje pribodfljič.) Trganje trsoveg-a listja. Nabajajo se maogiljudje, ki trsu, ko začae grozdje mebko prihajati, aiarljivo liatje odtrgajejo misleči, da po tem solace zrelost grozdja bolj pospeša. Neki škusea viaorejec oporaiaja gospodarje, aaj tega ae bi dopuščali, ker s tira se grozdju samo kvar dela, ker ae po tem aaglo speče ia ae dalje razvijaaje aokov vstavi.