GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIX.
KAMNIK, 13. NOVEMBER 1989
Domovina praznuje
Zaradi razmer žal nič praznično. Šestinštirideset let bo minilo, odkar je 142 predstavnikov ljudstva iz vseh koncev Jugoslavije (zgodovinski resnici na ljubo, makedonski predstavniki so bili odsotni) postavilo temelje današnji državni ureditvi.
Verjetno še noben praznik po koncu vojne ni bil tako obremenjen z našimi notranjimi razmerami, kot letošnji. Če smo lani ugotavljali, da smo pri dnu, seje na žalost tudi tokrat pokazala pravilnost reka, da nikoli ni tako slabo, da bi ne moglo biti še slabše. Razmere se spreminjajo tako hitro, da bo tole razmišljanje ob izidu glasila lahko že zastarelo. Če k temu dodam še Voltairovo misel, da »nesreča prihaja na krilih in odhaja peš«, bo začetno ohlajanje kar dovolj.
Deklaracija in sklepi drugega zasedanja A VNOJ-a so kratki in razumljivi. Za razlago posebno družboslovno znanje ni potrebno. Pa vendar je velika večina prebivalcev Slovenije v letošnjem letu začutila potrebo, da ponovno, vendar bolj natančno pove, kakšno Jugoslavijo si želi. V mislih imam podpisovanje obeh listin in sprejem ustavnih dopolnil naše republike. Kam smo prišli, da se en cel, konstitutivni del Jugoslavije počuti ogroženega do te mere? In kam gremo? Če bi sodil na hitro, upoštevajoč le slabe, da ne rečem tragične in sramotne dogodke sedanjega časa, je smer še vedno povsem napačna. Za trezno presojo pa je treba upoštevati tudi tisto, kar navdaja z optimizmom. Če se v nekaterih predelih Jugoslavije krepi politika, ki me tako po obliki kot vsebini spominja na mračno obdobje predvojne Italije, pa ne morem mimo ugotovitve, da se v drugem koncu te iste države krepijo procesi, ki bodo tudi v naše domove pripeljali civilizacijske pridobitve sodobnega sveta. In ob tem lahko rečem, srečen in ponosen sem, da je to na našem koncu.
Razlike v doseženem verjetno pogojujejo tudi razlike v pogledih, kako razreševati nakopičene probleme. Zato bo potrebno še veliko strpnega dogovarjanja, predno bomo dosegli soglasje. Izhodišča za pogovor pa so lahko le sklepi A VNOJ-a, v Sporazumu o državljanskih in političnih pravicah utemeljena volja narodov in narodnosti Jugoslavije in sodobna svetovna dogajanja s tega področja. Razgrajanje in grmenje pri pogovorih ne moti. Eni bi rekli, stvar stila, jaz pa bom prodal kot sem kupil. Bolj ko kričijo, bolj kažejo svoj strah.
Smeri razvoja torej ne določajo le sramotni proces proti Vllasiju, mrtvi mladi albanski demonstranti in podobne zablode te družbe, temveč tudi »Cankarjev dom«, listini, programi dosedanjih in na novo nastajajočih političnih organizacij in podobno. Ob tem pa ne gre za to, da bi se bahali z doseženo stopnjo demokracije tistim, ki so na tej poti za nami. Tudi pri nas je še precej prisoten zatohel duh procesa proti četverici. Gre za to, da so bile tudi pri nas ob začetku te afere pozitivne sile podcenjevane. Že po tako kratkem času pa si je težko predstavljati, kdo bi si ga še upal privoščiti. Zato v sedanjih pogojih razmerje 2:6 ne zrcali pravega rezultata sil v Jugoslaviji in ne smeri, v katero lahko gre kot celota,
Ni da bi ob prazniku pozabil na dogajanja v naši občini ali da bi se jim celo zavestno hotel izogniti. Praznujemo rojstni dan naše širše domovine, zato sem menil, da je posebne pozornosti vredna predvsem njena podoba. Poleg tega bo od razpleta teh širših problemov v pretežni meri odvisna tudi naša pot.
Letošnje praznovanje Dneva republike bo v naši občini sovpadalo s praznovanjem ob 70-letnici DKD Solidarnost. Odločili smo se, da oba praznika obeležimo s skupno prireditvijo, na katero vas vse vljudno vabim.
Maks LAVRINC
Obstaja realna možnost,
da prihodnje leto
na volitvah zmagamo
S temi besedami se je začel u rodni govor predsednika RK ZSMS, Jožefa Školča, na 13. kongresu ZSMS. Številka 13. naj bi bila nesrečna, tako da smo pred kongresom vsi držali pesti, da bi se vse dobro izteklo. Med uvodnimi pozdravi Jožeta Smoleta, Milana Kučana, Branka Azeskega in drugih smo bili vsi delegati še zapeti in strogo resni, po prvih besedah Jožefa Školča pa je dvorano Avditorija v Portorožu stresla salva smeha. Res 'je, da je prvi vtis smešen, res pa je tudi, da ima ZSMS po kongresu z norim statutom in programskimi dokumenti, kot stranka, veliko možnost, da če ne na teh, na naslednjih volitvah pa res zmaga.
No, od optimističnih napovedi za prihodnost naj preidem k samemu kongresu. Kamničani smo že pred kongresom dosti razpravljali o statutu in kongresnih dokumentih in se z njimi v veliki meri strinjali. Kot glavno nalogo smo si zastavili delovanje OK ZSMS po kongresu, mnoge druge OK pa so pripravile številne amandmaje in pobude za spremembo tako statuta kot programskih dokumentov. Priložnost, da bi jih predstavili, so dobile drugi dan kongresa, ko je potekalo delo v treh komisijah:
-  politični sistem, zunanja in notranja politika
-   statut, organizacija javne službe
-  ekonomski sistem, ekonomska politika, ekologija.
Razprave so bile povsod burne, vendar so delovni predsedniki komisij: Janez Kopač, Roman Lautar in Gregor Golobic zelo dobro usmerjali delo.
Veliko je bilo različnih mnenj o imenu nove stranke: ZMŠ - Zveza mladih Slovenije, ZSS
- Zveza svobodno mislečih Slovenije. .., toda po sklepu kongresa se kratica ZSMS ne bo spremenila, le da sedaj pomeni ZA SVOBODO MISLEČEGA SVETA.
ZSMS po kongresu ostaja politična in družbena organizacija, odslej so naši člani lahko tudi mladi po srcu, ki podpišejo pristopno izjavo, vsak dan od 10. do 12. in 13. do 14. ure na OK ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2.
No, poleg dnevnih razprav so bile na kongresu tudi burne noči. V soboto zvečer je potekal bombastičen koncert Lačnega Franca; čeprav ga je imel Zoran Pre-din kar precej pod kapo, so odlično izzveneli predvsem takti Zdravljice, ko so mu navdušeno pomagali tudi vsi prisotni delega-
ti in gostje (tudi kamniški delegati: Olaf Grbec, Iztok Debevec, Demitrij Perčič, Barbara Božič smo veselo pritegnili!).
Marsikomu se je ponočevanje v nedeljo, koje potekalo zaključno plenarno zasedanje, krepko obrestovalo.
Jožef Školč nam je s črnimi podočnjaki (a ne zaradi veselega ponočevanja, temveč zaradi celo-nočnega zasedanja komisije za stališča in sklepe kongresa) predstavil amandmaje in pobude, ki jih ta komisija podpira in po zelo razgibani razpravi, ki je že mejila na burlesko (kar je splošna praksa sestankov naših političnih strank), je kongres sprejel nov statut in programske dokumente.
Na koncu se je k besedi priglasil še deleeat Zveze slovenske
kmečke mladine, ki je ugotovil, da je Portorož mrtev! Da je postrežba v hotelih (predvsem kar se tiče natakarjev) porazna in da je treba na vsak način storiti marsikaj v turistični ponudbi bisera našega Primorja. Po burnem aplavzu pa je Jožef Školč povabil vse, ki se želijo priključiti novi ZSMS - stranki, ki bo v bodoče (upamo) krojila našo politiko, da podpišejo pristopno izjavo.
Kongres je bil uspešen (vsaj po mojem mnenju), sedaj pa nas čaka delo; mislimo, da ga bomo opravili dobro - v naše zadovoljstvo in zadovoljstvo vseh tistih, ki bodo v bodoče z nami.
Torej - drugo leto volite za naše delegate in naš program!
BARBARA BOŽIČ
Čestitka in protest borcev
Iz občinskega odbora ZZB NOV Kamnik so nas obvestili, da je krajevna organizacija ZZB
NOV Kamnik poslala 3. 10. 1989 Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije sledeče pismo:
»Ob dnevu slovenske državnosti, ki ga letos prvič praznujemo, vam iskreno čestitamo. Ob tem vam v imenu kamniških borcev izražamo tudi našo hvaležnost in zahvalo za vašo neomajno podporo, ki ste jo dajali slovenskemu vodstvu za njegovo vztrajnost pri sprejemanju ustavnih dopolnil k ustavi SR Slovenije«.
Krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič je 27. 10. 1989 poslala v objavo Ljubljanskemu dnevniku naslednje pismo:
»Krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič, je na 15. seji, dne 26. oktobra 1989, sprejela naslednji protest:
Najodločneje protestiramo in obsojamo avtorje žaljive naslovnice 27. številke Mladine, ki se norčuje in napada osebnost pokojnega Josipa Broza Tita, NOB in vse kar je povezano z več kot 40-letno graditvijo domovine.
S prezirom ugotavljamo, da Mladina v 27. številki prikazuje lik pokojnega Tita kot marioneto ali klovna, ki naj bi bil brez svoje volje, orodje v tujih rokah ali cirkuški šaljivec. S tem se v teh dneh ob spominu mrtvih in brezštevilnih žrtvah obnaša popolnoma neodgovorno, nerazgledano, zaverovano samo vase in sedanji Čas.
Časopisu Mladina naj povemo, da so za pokojnim predsednikom Titom ob njegovi smrti žalovali vsi jugoslovanski narodi, tudi takratna mladina. Na njegovo slovo je prišlo 209 tujih delegacij iz 127 dežel sveta. Titovega velikega ugleda, kljub napakam, ne moremo opisati z besedami.
Časopis Mladina bi moral iz etičnih razlogov Tita drugače obravnavati, še posebno v dneh ob spominu na mrtve, kamor nas slej ko prej vodi ista usoda.«
Protestu iz Kamniške Bistrice se v celoti pridružujejo, po izjavi predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik Janeza Prezlja, tudi ostali borci kamniške občine.
STANE SIMŠIČ
Štipendija - priznanje za uspehe
Odbor za štipendiranje pri sisu za zaposlovanje je letos že četrtič podelil štipendijo dijakom in študentom, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Predsednik skupščine skupnosti za zaposlovanje, Marjan Jerman, je ob javni podelitvi štipendij nadarjenim dijakom in študentu, pa seveda tudi njihovim staršem, ki imajo mnogo zaslug pri vzgoji nadarjenih, in ki so na podelitev prišli podpisat pogodbe o prejemanju štipendije iz združenih sredstev za leto 1989/1990, dejal, daje ta štipendija le skromno priznanje za vloženo delo in dosežene rezultate, obenem pa družba na ta način spodbuja nadpovprečno nadarjene študente in se tako vključuje v načrtno vzgojo in pridobivanje strokovnjakov.
Devetintridesetim štipendistom, ki že sedaj prejemajo štipendijo za posebej nadarjene, se je v naši občini letos pridružilo še sedem bodočih strokovnjakov. Dupliška osnovna šola je predlagala dva - Oliverja Crnoja, ki sedaj hodi na SENŠRM v prvi letnik naravoslovno matematične smeri, izjemne rezultate pa je dosegel na tekmovanjih iz kemije in vesele  šole;  in  Mitjo Semeja,
prav tako v prvem letniku naravoslovne matematične na SENŠRM, izjemno uspešen je bil v računalništvu, izkazal pa se je tudi na tekmovanju iz angleščine.
Osnovna šola Frana Albrehta je predlagala tri nadarjene. Urška Drčar, dijakinja prvega letnika naravoslovno matematične smeri na SENŠRM, je dosegla izjemne uspehe na tekmovanjih v logiki, angleškem jeziku in veseli šoli. Je tudi zelo nadarjena pianistka. Tudi Darja Kobav je dijakinja prvega letnika naravoslovno matematične smeri na SENŠRM. Še posebej se je izkazala v znanju angleškega jezika. Roman Simon pa je učenec prvega letnika srednje šole za računalništvo v Ljubljani, sicer pa je bil najboljši športnik na osnovni šoli v preteklem šolskem letu, državni pionirski prvak in član rokometne ekipe Kolinska Slovan.
SENŠRM je predlagala dijaka drugega letnika naravoslovno matematične smeri Janeza Res-nika, ki je na republiškem tek-
movanju iz fizike dobil posebno priznanje.
Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo pa je predlagala Mateja Gašperiča, študenta tretjega letnika arhitekture, za študijsko uspešnost in znanje, ki
ga je pokazal na računalniku pri delu z 2 D in 3 D CAD sistemom. Tudi na srednji šoli je dobival priznanja na tekmovanjih iz matematike.
ROMANA GRČAR
Nadarjeni štipendisti so bili na podelitvi    štipendij    v    spremstvu staršev.
Ob prazniku republike vam čestitajo
občinske družbenopolitične organizacije,
občinska skupščina,
izvršni svet in
uredništvo Kamniškega občana
ŠT. 17
2
KAMNIŠKI OBČAN / 13. NOVEMBER 1989
Vsak obnovljeni kilometer cest je rezultat skupnih naporov
Kljub lemu, da v današnjih težkih gospodarskih razmerah vsepovsod škriplje, pa morda le prehitro rečemo, daje vzrok neuspehov ali da se to in ono ne da narediti zaradi vsesplošne krize. Povsod le ni tako. Dušan Jesenik nas je namreč prepričeval povsem nasprotno. Samoupravna komunalno cestna in energetska skupnost se lahko pohvali z rezultati ob vsej že omenjeni krizi. Seveda pa je treba več volje, več dela in predvsem občutka za konkretne pogovore v posameznih krajevnih skupnostih, kjer njihove usluge potrebujejo. Rezultati dobrega sodelovanja njihove skupnosti s posameznimi krajevnimi skupnostmi pa so zelo očitni.
»Spričo prednostnih naložb v občini, predvsem pošte, je bila naša skupnost le nekoliko okrnjena,v svojih denarnih prilivih. Seveda pa se da s kančkom volje in entuziazma tudi veliko narediti, predvsem v krajevnih skupnostih, kjer krajani v večini sami prispevajo za izgradnjo infrastrukture. Letos smo največ naredili na področju obnove lokalnih cest.«
— Verjetno so vam veliko pomagala tudi dodatna sredstva kamniškega gospodarstva, zbrana na osnovi 44. člena Zakona o cestah, ki govori o vzdrževanju prekomerno obremenjenih cest?
»Kamniškemu gospodarstvu seveda na tem mestu velja velika zahvala za podporo in razumevanje v težki situaciji, računam pa, da bodo do konca leta to obveznost poravnali tudi zasebni obrtniki. Torej, kot rečeno, razen ,Podgorke\ katere obnovo je sofinancirala tudi Skupnost za ceste Slovenije, za ostale ceste nismo dobili nikakršnih izvirnih virov, ki so namenjeni za rekonstrukcijo kategoriziranih cest. Vsa pripravljalna dela so do faze asfaltiranja sfinancirali krajani sami.«
S sredstvi samoprispevka - z denarjem krajanov, torej, so bile tako obnovljene naslednje
lokalne ceste ali posamezni odseki: 2 kilometra makadama na lo-kalki Smrečje-Gozd (932 milijonov dinarjev — vse navedene cene so izračunane na dan 7.11. 1989); asfaltiranje dela lokalke Komenda-Komendska dobrava (2,5 milijarde dinarjev); asfaltiranje 600 metrov lokalke Motnik -Motniška Bela (1,2 milijarde din); delno asfaltiranje lokalke Soteska-Hrib-Poreber (700 milijonov din); 1,2 kilometra makadama na lokalki Olševek-Briše (150 milijonov din); delno asfaltiranje lokalke Rožično-Sela-Znojile, en kilometer (2 milijardi din); makadamska lokalka Buč -Hruševka, delno asfalt (1,3 milijarde); makadam na lokalki v Vasenem (300 milijonov dinarjev); asfaltiranje lokalke Golice -Češnjice-Okrog - asfalt skozi naselje (2,2 milijarde din); makadamska lokalka Pšajnovica-Ga-brovica-Rakitovec (2,4 milijarde din) in kilometer makadamske lokalke Tunjice-Jank (460 milijonov din).
— Kaj pa je bilo narejenega na ostali komunalni infrastrukturi v občini?
»V Suhadolah smo odpravili zelo star problem poplavljanja tega naselja. Naredili smo meteorno kanalizacijo - seveda so tudi tu veliko denarja in dela prispevali krajani sami.«
Ob prestavitvi struge Pšate se je namreč pojavil problem odvodnjavanja meteornih vod v Suhadolah. Sedanja meteorna kanalizacija bo preprečila prejšnje poplave ob večjih nalivih. Po dobljeni ponudbi bi dela pri postavitvi 300 metrov meteornega kanala velja 3,2 milijarde dinarjev (cena na dan 30. 10. 1989). Zaradi pomanjkanja sredstevpa so krajani v sodelovanju s Komunalnim podjetjem raje opravili sami; vsa zemeljska pa tudi gradbena dela. Pri polaganju cevi so pomagali pri Komunalnem podjetju, enako pri prevozih in dobavi betona. Sredstva so združevali krajani Most, Sklad stavbnih zemljišč in Komunalno cestna in energetska   skupnost    Kamnik.
S takim načinom izgradnje pa so stroški na dan 30. 10. znašali le
1.3  milijarde dinarjev - kar je skoraj dve milijardi manj od načrtovanega.
Iz sredstev za kolektivno skupno rabo pa je bilo v mestu - za Planinko - končno narejeno tudi težko pričakovano centralno parkirišče v Kamniku. Stanovanjska skupnost pa je zagotovila premostitvena sredstva, ki so bila namenjena za asfaltiranje tega parkirišča. Celotna vrednost je bila
2.4 milijarde dinarjev. Ob tem je bilo obnovljeno tudi samostansko obzidje - iz denarja za revitalizacijo in prispevka Frančiš-čanskega samostana.
- Kaj je trenutno še v izgradnji?
»Iz stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti in stanovanjske zadruge se natekajo dokaj visoka sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture v Novem trgu - B-3. V skladu s planom pa se bo na tem območju še letos začela gradnja rezervoarja za oskrbo z vodo v visokoležečih stanovanjih. Ta je le dopolnilni del centralnega kamniškega vodnega rezervoarja na Iverju in bo v konicah oz. v času največje porabe vode oskrboval ali omogočal normalni pretok vode tudi v visokoležečih hišah. Predračunska vrednost tega rezervoarja je 7,8 milijarde dinarjev, denar pa bodo združevali v SIKCES, Komunalnem podjetju s sredstvi razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe, Območni vodni skupnosti Ljubljanica-Sa-va, Stanovanjski skupnosti in Stanovanjski zadrugi Kamnik.«
ROMANA GRČAR
reiA
Kamnik, Ljubljanska 6
Kabelska TV osvaja Kamnik
Kabelska televizija se naglo širi tudi v Kamniku. V krajevnih skupnostih Vrh-polje, Mekinje in Center lahko krajani že nekaj časa spremljajo šest satelitskih in šest domačih ter pet radijskih programov. Pred kratkim so se jim pridružili še v KS Pero-vo, na kabelsko televizijo pa se pripravljajo tudi v KS Za-price in v Podgorje.
V Zapričah so konec lanskega   leta   izvedli   anketo
v 800 gospodinjstvih in ker se jih je 500 odločilo za kabelsko televizijo, so se lotili dela, ki pa seveda ni potekalo čisto gladko. Material so kupili že marca, izvedbeni projekt pa je bil narejen v avgustu. Krajani so morali za razširjeno okno v svet plačati seveda sami - približno 500 nemških mark v dinarski protivrednosti. Obenem s kabli za televizijo so položili tudi telefonske kable. Dela se počasi pribli-
žujejo koncu in menijo, da bodo prvi krajani lahko spremljali programe kabelske televizije že konec leta, drugi pa v začetku januarja.
Kabelsko televizijo bodo kmalu imeli tudi v Podgorju, kjer so akcijo prav tako sami plačali. Programe bodo lahko spremljali v kakih 130 domovih, in če jim vreme ne bo preveč nagajalo, naj bi dela končali do konca decembra. M. R.
Tudi Menina je že podjetje
Konec minulega meseca so delavci Menine na referendumu sprejeli nov statut, po katerem je tudi Menina odslej podjetje. Tako so se prilagodili tudi novi zakonodaji. Za Menino to sicer ne bo pomenilo bistvenih organizacijskih in vsebinskih sprememb; pristojnosti, pa tudi odgovornosti direktorja, so sedaj večje, in prav zato nekateri menijo, da se jim krni samoupravno odločanje. Pa ni tako, zatrjuje direktor Peter Sitar. Delavci bodo še naprej soodločali o svojem dohodku.
Bistveno pri vsem pa je, da bodo pravi samoupravljalci lahko šele takrat, ko bodo tudi dejansko solastniki premoženja v podjetju in ko bodo s tem premoženjem oziroma deležem, lahko tudi v obliki delnice, nosili tako za dobro kot tudi za slabo poslovanje. V Menini sicer že razmišljajo o neki obliki delnic ali obveznic, vendar bodo zaradi določenih nejasnosti o tem začeli resneje razpravljati kasneje.
Trenutno se ukvarjajo bolj z raznovrstnimi prilagoditvami novi zakonodaji, tako kot ostale firme. Nov obračunski sistem je med drugimi spremembami najbolj kruto posegel v poslovanje. Obračunski sistem namreč dopušča širok manipulativni prostor delovnim organizacijam, da po svoje prikažejo rezultate poslovanja, in iz rdečih številk, na primer, na ta način z nekaj računovodske spretnosti nastane dobiček. Tako lahko še posebej uspešno manipulirajo firme, ki poslujejo s tujimi viri premoženja. Tistim podjetjem, med njimi pa je po besedah direktorja Petra Sitarja tudi Menina, ki so si na podlagi dobrega gospodarjenja uspele zgraditi lastne vire, ki imajo torej svoje premoženje, pa nov obračunski sistem ne gre tako na roko. Hiperinflacija izniči prednosti dobrega gospodarja in vso logiko postavlja na glavo.
Kljub vsemu pa Menina še vedno ne gleda le na sedanje te-
žave, ampak še vedno vlaga v proizvodnjo. Tako so letos naredili zelo velik korak v tehnološkem izpopolnjevanju; kupili so namreč računalniško vodeno krojilno linijo, ki bistveno vpliva na izkoristek surovine, po besedah direktorja pa se jim bo obrestovala v sedmih letih. Ob tem pa so morali precej vložiti tudi v izdelavo strehe dvokapnice nad obratom, saj so do sedaj imeli poslopje pokrito z neracionalno, ravno streho.
Menina še vedno veliko svojih izdelkov izvozi. Poleg Belgije, kamor izvoz trenutno stagnira zaradi močne konkurence ostalih zahodnoevropskih proizvajalcev pogrebne opreme, izvažajo še v Avstrijo in po novem tudi v Zahodno Nemčijo, za kar so se odločili zaradi izpada prodaje na jugoslovanskem trgu. Delno se je ta namreč ustavila tudi zaradi izgradnje nove organizacije za pogrebno opremo v nerazvitem območju SR Srbije. Kljub temu, da Menina, ki je kakovostno seveda precej nad ostalimi, (še osemnajst jih je v Jugoslaviji) pokriva okrog 43 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb po tovrstni opremi, v nekaterih območjih očitno še vedno vidijo smisel v odpiranju tovrstnih podjetij.
Kot smo že omenili, Menina veliko vlaga v izboljšanje kakovosti svojih izdelkov. Dobri proizvodi so namreč lahko dohodkovno bolj uspešni kot pa, če bi še vedno dvigovali le fizični obseg proizvodnje. Ta pa se po vseh statistikah Menini permanentno znižuje. Pa ne le na račun boljše kakovosti, tudi zaradi manjšega števila zaposlenih. Od prejšnjih 220 imajo trenutno le še 205, delavcev, zmanjševanje gre le na račun upokojitev.
Povejmo še, da inflacija tudi pri njih vpliva na prodajo. Roki plačila so se uradno s petnajst skrajšali na osem dni, kar pa red-kokateri kupec še zmore in se mora večkrat tudi Menina sama
prilagajati kupcu - njihov največji kupec so seveda komunalna podjetja, za katere pa vemo, kako so rentabilna. Še vedno delajo le krste - leseni program, torej kot sami temu rečejo, tekstilni program že enajsto leto delajo v sodelovanju s Svilanitom, armirane plastične ročaje pa dela za njih Kemijska industrija Kamnik. Partnerje, če se le da, poudarja direktor, Menina vedno poišče v naši občini.
In za konec povejmo še to, da si na račun svoje dosedanje uspešnosti Menina že dalj časa želi, da bi jim republiški komite za delo, ki te pristojnosti edini ima, dovolil skrajšati delavnik, tako da bi se tudi pri njih na ta način »rešili« delovnih sobot. To bi bilo racionalno tudi v občinskem merilu, saj že sedaj skoraj polovica zaposlenih v občini ob sobotah ostaja doma - Titan in Stol (približno 3000 zaposlenih) sta namreč poskusni organizaciji, ki jih je republiški komite ža delo vzel (ob ostalih v republiki) za preizkus koristnosti te skrajšave. Po mnenju Menininega direktorja bi že davno morali imeti rezultate te analize in na podlagi teh ugotovljeno, koliko se to splača in koliko ne. Čeprav vsi vemo, moramo formalno čakati na odločilno besedo republiškega komiteja za delo. Čas bi že bil, da se v republiki odločijo. Samo to, delamo tako mi, je grenko pripomnil Peter Sitar.
ROMANA GRČAR
Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Kamnik organizira razstavo pasemskih živali, ki bo 29. in 30. novembra od 8. do 16. ure v avli SENŠRM Kamnik, Novi trg. Obenem bo tudi razstava mačk.
Garsonjero, centralno ogrevano, v Kamniku najamem. Tel. (067) 22-246.
Še enkrat o srečanju delavske solidarnosti
V prejšnji, 16. številki Kamniškega občana (23. oktober), je v prispevku na 2. strani z naslovom 22. srečanje delavske solidarnosti v tiskarni nehote izpadel podpis pod fotografijo s sprejema delegacij pri predsedniku skupščine Kotor Ljubu Mačiću. V besedilu pa je tiskarski škrat delovno organizacijo Jugooceanija, ki so jo obiskali udeleženci srečanja, preimenoval v Jugoslavijo. V opravičilo objavljamo še eno fotografijo, na kateri je večina od 37 udeležencev delavske karavane iz Kamnika na otočku Gospa od Škrpjela v Kotorskem zalivu.
Ustanavljanje zasebnih podjetij
Modna muha ali resničen preporod gospodarstva?
Tudi v naši občini je završalo. Po sprostitvi zakonodaje o ustanavljanju podjetij v zasebni lasti so živilske trgovinice, butike, pa tudi razne svetovalne firme začele rasti kot gobe po dežju. Po podatkih kamniške Službe družbenega knjigovodstva pa je bilo tistih pravih podjetij do 25. oktobra prijavljenih kar enajst - od tega jih je deset ustanoviteljev naših državljanov, eno pa je mešano, slovensko-nemško podjetje.
Podatki so v današnjem kriznem obdobju, ko smo že neštetokrat v mnogih programskih dokumentih zapisali, da moramo prestrukturirati gospodarstvo, ustanavljati nova podjetja in več poudarka dati zasebni pobudi, dokaj spodbudni. Pa vendar so nekateri še vedno v dvomih, da to morda le ni začetek preporoda gospodarstva, ampak zgolj navi-
dezna oživitev, ki bo zamrla brž, ko se bodo, kot že neštetokrat, spremenili predpisi? O tem sem se pogovarjala s Silvom Učakar-jem, pravnikom, ki se v zadnjem obdobju še posebej posveča omenjeni problematiki. Sam sicer pravi, da je bolj praktik kot teoretik in da tako kot našemu sistemu v celoti še posebno njegovemu pravnemu delu še dosti manjka, da se bo približal evropski ravni. Sicer pa je po njegovem mnenju danes ob znanju in izkušnjah pomembno tudi, da imaš podjetniško žilico, smisel za poslovnost in, kot se temu reče, »nos, ki te vleče v pravo smer.«
— Ali gre torej ob vse številčnejšem ustanavljanju zasebnih podjetij tudi za vsebinske spremembe, ki so pozitivne in to ni le podjetniška mrzlica ali modna muha?
»Modna muha je za tistega, ki
ustanovi podjetje, pri tem pa opusti svojo obrt, če jo je pred tem seveda že imel. Vsak obrtnik, ki veliko posluje z družbenim sektorjem in pri tem v proizvodnji uporablja drag repromate-rial, za katerega plačuje prometni davek, bo našel računico v ustanovitvi podjetja, obrt pa bo obdržal, saj bo po novem namreč lahko »poslovno sodeloval« z lastnim podjetjem, kakorkoli se to že čudno sliši. Na ta način torej ne gre za modno muho, temveč za povsem nov, vsebinski pristop in izenačitev z dosedanjim družbenim sektorjem.«
- Verjetno ne bo odveč, če bralcem razložite, kaj pomeni poslovno sodelovati z lastnim podjetjem?
»Podjetnik je oproščen prometnega davka, podobno kot obrtna zadruga, preko katere posluje  večina   obrtnikov.   Če   je
ustanovitelj podjetja obrtnik kot fizična oseba, ki nabavlja repro-material brez davka, potem je smiselno, da poslovno sodeluje z lastnim podjetjem in ne z obrtno zadrugo kot kooperant. Najmanj kar je, se mu ob tem skrajšujejo plačilni roki, odpade provizija, ki jo mora sedaj plačevati obrtni zadrugi in še kaj.«
-   Obrtniki so vse do sedaj večkrat poudarjali, da so v primerjavi z družbenim podjetjem v podrejenem položaju. Kaj pa zasebno podjetje, ali je izenačeno z družbenim?
»Po današnji zakonodaji ni nikakršne razlike med različnimi tipi podjetij pri pogodbenih in plačilnih razmerjih. Z drugimi besedami: zasebno podjetje lahko posluje pri nabavi materiala z naročilnicami in brez prometnega davka, prav tako je tudi opravičeno do plačil za opravljeno storitev ali prodani proizvod, in to v enakem roku kot družbeno podjetje.«
—   Po vašem mnenju se torej splača ustanoviti zasebno podjetje? Koliko kapitala pa za to potrebujemo?
»Večino novoustanovljenih podjetij se je organiziralo (vsaj do sedaj, v kratkem obdobju te
prakse) kot družba z omejeno odgovornostjo. Edino tveganje ustanovitelja oziroma družabnika je, da za nekaj dni .pogreši' dve stari milijardi, kolikor potrebuje za ustanovitev firme, in samo s tem premoženjem družba z omejeno odgovornostjo odgovarja proti drugim. (V Avstriji oziroma Nemčiji se tak tip podjetja imenuje G. M. B. H.)
Torej, tveganja praktično ni, saj dve stari milijardi lahko ustanovitelj porabi kot obratni kapital takoj po opravljeni registraciji. Verjetno pa se bo dvajset milijonov po novem letu kmalu spremenilo v kaj več, to je treba pričakovati, še posebej zaradi hiper-inflacije, ki nam tudi v bodoče še grozi.«
- Kam pa se naši občani, ki imajo morda voljo delati ,na svoje' oziroma, ki bi radi ustanovili podjetje, še lahko obrnejo? Kje lahko dobijo nasvet, kakšni so postopki za ustanovitev podjetja?
»Bodoči podjetnik lahko dobi pomoč pri SUPER IDEJI, ki ima sedež v Podgorju 3/c in je med drugim namenjena tudi za tovrstno svetovanje (consulting). Podjetniku, ki je v svoji stroki še začetnik, lahko veliko pomeni tudi   pomoč  pri  sklepanju  po-
godb, kooperacij, vodenju računovodstva, finančnem inženiringu in podobno. Sicer pa je SUPER IDEJA mešana, slovensko-nemška družba. V svoji dejavnosti ima poleg že omenjenega še svojevrstno dejavnost - uvoz proizvodnih strojev in opreme brez vsake carine in brez vsakih prometnih davkov «
- In za koga pod omenjenimi pogoji potem lahko uvaža?
Za vsako družbeno ali zasebno podjetje ali vsakega zasebnega obrtnika. Pogoj je le, da so to proizvodni stroji, to pa so na primer vsi kovinsko-obdelovalni, stroji za brizganje plastike, lesnopredelovalni stroji in podobni.«
Sliši in bere se morda neverjetno. Vendar pa pri nas le še ni vse izgubljeno. Predvsem iznajdljivi podjetniki lahko tudi v tej, skorajda že potopljeni Jugoslaviji, poslujejo z motivacijo - ta pa je v zadnjem obdobju bistvenega pomena za kakršenkoli razvoj — seveda motivacija ni le moralna, glavno vlogo igra dobiček. In danes nam to ni več potrebno skrivati. Jugoslavijo lahko rešijo namreč le motivirani, bogati ljudje. Z enakostjo v revščini se ne pride daleč.
ROMANA GRČAR
KAMNIŠKI OBČAN /13. NOVEMBER 1989
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Odgovor na članek: Kako hitreje do vozniškega izpita
Avtošola pri AMD Kamnik se je pričela nekje okrog leta 1950. Prvi avto, ki ga je AMD dobilo za poučevanje praktične vožnje, je bil poltovorni ford, vožnja oz. izpiti pa so bili razporejeni v tri kategorije. Takrat je bilo letno iS do 20 kandidatov, povprečje učnih ur pa okrog 15, seveda ob bistveno manjšem prometu in zahtevah kot danes.
Do pred dveh let je šolanje voznikov potekalo normalno kot v vseh avtošolah; takrat pa se je število kandidatov, ki so želeli opravljati vozniški izpit, bistveno povečalo, pogoji in prostori pa so ostali skoraj nespremenjeni. Posledica vsega tega pa je daljša čakalna doba. Poleg teh so se pojavile tudi kadrovske težave z odhodom nekaterih inštruktorjev oz. pridobivanjem novih, dobrih in strokovno podkovanih inštruktorjev. AMD Kamnik je na šolanje za inštruktorje poslalo 18 kandidatov, vendar pa vsi šolanja niso uspešno končali. Nekdo pač ni primeren za tako delo, nekaj jih je odšlo drugam, tako so trenutno v AMD Kamnik redno zaposleni 3 inštruktorji ter 8 honorarno, kar pa je pri tako velikem številu kandidatov občutno premalo. Društvo razpolaga zli novimi avtomobili, kar je sicer na potrebe dovolj, premalo pa je, kot smo že poudarili, inštruktorjev. Z novim letom bo AMD Kamnik zaposlilo še enega rednega inštruktorja, išče tudi še honorarne, kar bo gotovo zmanjšalo čakalno dobo, saj je tudi društvo samo zainteresirano za čim krajšo čakalno dobo, kar pa je mimogrede povedano problem vseh avtošol v Sloveniji, ne le kamniške.
Daje število ur v povprečju 30,
je izjemno, saj to povprečje kvari nekaj kandidatov, kot v letošnjem letu, koje imel en kandidat preko 300 ur, nekaj je bilo kandidatov z nekaj manj urami, zato je posledica tega tako visoko povprečje. Avtošola pri AMD Kamnik pri takem navalu kandidatov, kot je zadnje dve leti, ne more niti po kadrovski zasedbi ugoditi vsem zainteresiranim, da bi kar najhitreje opravili vozniški izpit. Zato nima nič proti, če bi v Kamniku odprli še kakšno avtošolo, ki bi vsaj delno razbremenila društvo in tako občanom omogočila, da bi hitreje in strokovnejc prišli do vozniškega izpita, saj AMD Kamnik nikoli ni želelo in ni predstavljalo monopol na tem področju, kot mu očitajo. Vsi vemo tudi to, da problem dolge čakalne dobe ni le problem AMD Kamnik, temveč vseh avtošol, posebno v ljubljanski in kranjski regiji. Ceno za praktični in teoretični del izpita določa AMZS, zato je neupravičen tudi očitek, da so ure vožnje predrage, vsaj v tej meri, da naj bi bilo za to krivo društvo samo.
Po vseh do sedaj navedenih dejstvih, avtošola pri AMD Kamnik ni skorumpirana dejavnost, kot so navedli na seji IS SO Kamnik (objava v Kamniškem občanu dne 09. 10. 1989), saj se po svojih močeh trudi, da bi vsi, ki želijo opravljati vozniški izpit v občini Kamnik, kar najhitreje prišli do njega. V AMD Kamnik upajo, da se bo uspeh pokazal kmalu, saj bodo praktični in teoretični del izpita si. 11. 1989 opravljali v Kamniku.
Če pa si kdo želi ogledati delo vanje društva, je dobrodošel in naj potem presodi!
MAJA
Odgovor na odprto pismo predsedniku skupščine
- KAMNIŠKI OBČAN, 24. julija, in na pismo z dne 29. avgusta 89
Posebej v zadnjem času z veliko zaskrbljenostjo gledamo na vsako spremembo in na vsak poseg v okolje.
Razlog za to so marsikateri nena-črtni, študijsko neobdelani in nestrokovni posegi, ki so se dogajali v preteklosti in se nam danes že maščujejo na večih področjih. Skrb je tem bolj upravičena, ker so tovrstne napake nepopravljive in škode ni mogoče materialno vrednotiti.
Z glavnim ciljem, da preprečimo nenačrtnost in takšne posledice, se je TITAN lotil študije, ki objektivno in zelo kritično prikazuje sedanje stanje, posebno nevarnost in možnost stanja, če pri nadaljnjem razvoju ne bo upošteval potencialnih nevarnosti, ki jih je pri vsakokratnem načrtovanju treba prikazati, za vsako ceno pa preprečiti.
Iz odprtega pisma predsedniku skupščine občine Kamnik in pisma, zdnc29. 8. 1989, je mogoče razbrati, da je pisec proučeval zazidalni načrt na eni strani s skrbjo za okolje, na drugi pa po problematiki tehnologije in razvoja kot takega. Poleg tega pa je mogoče ugotoviti precejšnjo mero kljubovanja.
Obžalujemo, da se pisec ni predhodno posvetoval s strokovnjaki Titana in avtorji študije ter iskal potrebnih dodatnih informacij. V tem primeru bi bilo odprto pismo bistveno drugačno, ali pa do njega sploh ne bi prišlo. Tov. Novak je namreč nekatere navedbe v projektih, ki se nanašajo na okolje, napačno razumel, nekatere pa prezrl.
V splošnem pa je glavni nesporazum v generalno napačnem razumevanju celotne študije.
Posebej moramo poudariti gla vni dve dejstvi:
a)  zazidalni načrt ni investicijski elaborat, ki bi naj vseboval vse tiste podatke, kar navaja tov. Novak. Pred Titanom ni neka glomazna investicija, da bi zaradi nje vodili predmetne postopke.
b)  predmetni zazidalni načrt in študija predstavljajo maksimalno možno koriščenje območja B 7 za industrijske namene, pri tem pa predvidevamo 2.500zaposlenih ljudi tudi maksimalno število zaposlenih na tem področju.
Podatek v zvezku II, stran 67, da
bo leta 2010 2.500 zaposlenih je namreč napačen, letnica 2010 odpade.
K zazidalnemu načrtu so bile vključene vse institucije ter pristojne gospodarske organizacije, ki jih za tak postopek predpisujejo predpisi in zakon, torej tudi Železniško gospodarstvo Ljubljana. Soglasja, in pod kakšnimi pogoji soglasja veljajo, so v zvezku I.
Smatramo za potrebno dati še nekaj konkretnih odgovorov na postavljena vprašanja oz. dileme.
Pod tč. a) in b) podajamo namen takšne študije. Iz tega sledi, da ima zazidalni nart dolgoročni pomen. Kako dolga bo doba realizacije, danes ne more napovedati nihče; brez dvoma pa bo odvisna od gospodarskega gibanja in ne nazadnje od bodočega tehničnega napredka.
Posebej moramo poudariti, da je zazidalni načrt usklajen z družbenim načrtom občine Kamnik.
Tudi v sami študiji je prikazano, da bo prizadet del obdelovalne zemlje, vendar ne v takšnih površinah, kot to navaja pisec pisma. Upoštevati moramo, da je del te zemlje, ki je že Titanova last in je predviden za pozidavo, danes res obdelan, saj ga začasno, brezplačno koristno uporabljajo vrtičkarji - tak primer je tudi v okolici Ljubljane.
Priznamo, da je pri projektiranju bila brisana Podlimbarska pot in pri tem ni narisane ter predvidene nove komunikacije, kar je treba dopolniti.
Brez dvoma je problem treh stanovanjskih hiš, ki so v projektu dolgoročno predvidene za rušenje. Titan tega problema ni prezrl, zato je vse prizadete, kol tudi ostale lastnike zemljišč klica na razgovor. Ta razgovor je bil tudi realiziran. Z vsemi prizadetimi želimo reševati te probleme razumo in sporazumno. V kolikor bi prizadeti lastniki hiš bili sporazumni, je Titan že rezerviral nove parcele na zazidalnem področju B 8.
Prepovedujem odlaganje smeti in odpadkov na Lokah, prav tako pa tudi prepovedujem vožnjo po pešpoti do te zasute jame. Štrajhar Francka, Poreber 3.
Kot rečeno, tako je bilo načrtovano v skladu z družbenim načrtom občine Kamnik. Pri tem je treba priznati, da varianta rušenja hiš tudi za TITAN ni poceni.
Kot povsod, je tudi v tem primeru mogoče odstopiti od neke generalne linije, posebej še, ker lastniki prizadetih hiš želijo ostati na tem področju.
KAJ RAZUMEMO POD NAPAČNIM RAZUMEVANJEM IZDELANE ŠTUDIJE?
Kot podloga načrtovalcem-pro-jektantom, so bile izdelane posebne strokovne podloge, kijih je izdelala Nataša Bučar, dip. inž. krajin.
V teh podlogah je zelo kritično prikazano obstoječe stanje in napisana so ostra opozorila, kakšne posledice lahko nastanejo in se jih projektanti morajo izogniti, oz. preprečiti, dočim je tov. Novak to razumel, da kot posledica realizacije zazidalnega načrta to dejansko bo.
Na strani 8b, zvezek I, piše: S širitvijo tovarne se onesnaževanje okolja lahko poveča, lahko pa
današnje slabo stanje  tudi saniramo.
Povedati je treba, da nekateri problemi, ki so za časa izdelave študije še obstojali, so danes že sanirani (dim iz kupolnih peči, galvanski mulj itd).
Omeniti moramo tudi, da je SEPO-študfja v postopku izdelave.
Kot dokaz, da nam v Titanu okolje ni deveta briga, je tudi 4. odstavek, stran 12, v poglavju 1. 3, zvezek II, kjer piše:
Enako mora biti posvečena polna skrb pri snovanju nove proizvodnje. Pri tem je treba stroške za ohranitev okolja vkalkulirati v proizvode oz. od takšne proizvodnje odstopiti, če onesnaževanje ni mogoče zanesljivo preprečiti s tehničnimi sredstvi, ogroža pa zaposlene in okolico.
Dovoljujemo si trditi, da je s predmetno študijo opravljeno veliko koristno delo, ki lahko pri nadaljnjem razvoju vpliva na načrtni, (ne stihijski) razvoj s čimmanjšim negativnim vplivom na okolico, treba pa ga je pravilno čitati in brez zlonamernosti razumeti.
Direktor DO TITAN LEMIČ Zvonimir, dipl. inž.
Odgovor na odprto pismo krajanov Bakovnika
objavljeno v Kamniškem občanu št. 13 z dne 24. julija 1989
Spoštovani, kakor me je vaše odprto pismo ob javni razgrnitvi zazidalnega načrta B-7 Titan razveselilo, saj si svojega dela ne znam predstavljati brez vašega sodelovanja, so me vaša vprašanje spravila v zadrego. Sam nisem bogvc kakšen poznavalec prostorske zakonodaje, še manj pa tehnologije, da bi lahko odgovoril na vas"a konkretno zastavljena vprašanja. Zato sem za pomoč zaprosil Komite za urejanje prostora in varstvo okolja in tovarno Titan. To in pa dopusti so naredili svoje, zato z odgovorom nekoliko kasnim.
K svojemu uvodu bi dodal še naslednje. Odkar delam kot delegat, zlasti pa odkar opravljam sedanje delo, ugotavljam, da občani premalo poznamo postopke pri razpolaganju s prostorom, zato je navadno najbolj vroče šele takrat, ko nas odločitev osebno prizadene. V skladu z zakonodajo pa se uporaba prostora načrtuje dolgoročno, srednjeročno in s konkretnimi izvedbenimi akti. V obravnavanem primeru je mogoče ugotoviti, da se pristojni upravni organ Komite za urejanje prostora in varstvo okolja v celoti drži določil zakonodaje, ki pa mimogrede rečeno ni brezbrižna do okolja. Z odgovori na pripombe, ki so bile posredovane v postopku javne razgrnitve in prek javnih občil, bo ali pa je že bila javnost v celoti obveščena.
Zato si iz že navedenega razloga prizadevam tudi sam.
Takole laično pa se mi zlasti ob pripombah glede domnevno prevelikega zaposlovanja v bodočem razvoju Titana zastavljajo vprašanja, ki jih zadnja gospodarska gibanja tudi v naši občini vse bolj porivajo v ospredje. Kje se bodo zaposlili naši otroci? Število zaposlenih v gospodarstvu pada, rudnik gre v redno likvidacijo, kar nekaterih podjetij usoda je negotova, število nezaposlenih v občini raste, tehnološki višek v kmetijski proizvodnji tudi pripomore k neracionalni proizvodnji, razvoj turizma po mehki varianti ne predvideva prav veliko naložb v nova delovna mesta in podobno bi še dolgo lahko našteval. Ali lahko mi, ki smo zaposleni in ne poznamo pravih eksistenčnih težav, prepovemo vsak nadaljnji razvoj? Drobno gospodarstvo kot rešitev? Ne, mislim da ne, saj lahko obstoji le ob močnih partnerjih - podjetjih.
Prestrukturiranje gospodarstva ? Kakšno, ko pa vendar vemo, da tudi najbolj razvito ne more brez industrije. Kakorkoli se zde odgovori na takšna in podobna vprašanja za kavarniško mizo enostavni, so v življenju, zlasti v razmerah, v kakršnih živimo zadnje čase, precej trd oreh. Zato sem prepričan, da bomo vse različne interese, ki si velikokrat popolnoma nasprotujejo, lahko rešili le s strpnim dialogom, in seveda skupno.
MAKS LAVRINC
Pomoč še prihaja
Zbiranje  in  razdeljevanje  pomoči  za  prizadete  ob  neurjih v severnovzhodni Sloveniji v juliju in avgustu 1989 se nadaljuje.
Na republiškem posvetu predsednikov in sekretarjev Rdečega križa Slovenije, 26. 9. 1989, smo prejeli sporočilo iz občin, ki jih je prizadelo neurje, da še potrebujejo gradbeni material, ozimnice in denarna sredstva. Na prizadetih območjih je blizu 600 otrok družin, ki so prejele solidarnostno pomoč. Predstavniki OO RK iz občin, ki prejemajo pomoč za odpravo posledic neurja, so prenesli vsem darovalcem in organizacijam Rdečega križa Slovenije hvaležnost za neprecenljivo vrednoto, pomoč ljudem za odpravo posledic neurja - naravne nezgode. Šestnajstega oktobra smo prejeli sporočilo Skupščine RKS, da se akcija zbiranja in delitve pomoči še nadaljuje, da v občinah potrebujejo še gradbeni material, pomoč pri ozimnicah, stavbno pohištvo. Do sedaj še niso sporočili o vključitvi v zbiranje pomoči za prizadete ob neurjih iz krajevnih organizacij RK: Komenda, Križ, Podgorje, Nevlje, Sela, Špitalič.
Vsem sodelujočim v solidarnostni akciji, ki še traja , še enkrat posredujemo izraze občutkov topline vseh prejemnikov solidarnostne pomoči ob neurjih v SRS.
Rdeči križ Slovenije Občinska organizacija Kamnik
Slikarstvo in poezija Aladina Lanca
V RAZSTAVIŠČU Veronika razstavlja od 27. oktobra do 15. novembra kamniški akvarelist in literat, aka-
Prodam 27,5 kv. m. zidnih hrastovih oblog 250x11 cm. Tel. 831-268.
Inštruktorji tirna AS poučujejo matematiko, fiziko, kemijo in elektrotehniko za vse šole. Informacije na tel. 831-597, 831-182.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662.
Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Barbara. Tel. 832-024 od 17. do 18. ure.
Betonski mešalec in TV co-lor prodam. Novak, Vrhpolje 96, Kamnik.
V dopoldansko varstvo sprejmem dva otroka. Urh Ančka, Jakopičeva 27, Duplica.
Enosobno družbeno stanovanje v Ljubljani zamenjam za podobno v Kamniku. Informacije na tel. 263-303.
demski kipar Aladin Lanc. Ob otvoritvi razstave je bila tudi predstavitev njegove nove pesniške zbirke Cvetovi košenin, ki jo je izdala in založila Kulturna skupnost Kamnik.
Aladin Lanc, ki je sicer diplomiral kiparstvo na Beograjski likovni akademiji, je vse svoje likovne potenciale posvetil skoraj izključno akvarelnemu slikarstvu. Lančevi akvareli so odsli-kava trenutkov, prav tako kot njegova pezija: ubesedenje bežnih hipov, polni svetlobe, drugič v zamolklih teminah, nam odkrivajo čudovit svet avtorjevega podoživljanje neokrnjene narave in cvetličnih tihožitij. Prelivajoče barve, ki jih dopušča le akvarelna tehnika, pojejo kot njegova poezija: o radosti življenja in doživetja narave, drugič zopet o minljivosti bivanja ali trpkosti spoznanj. Lanc je-tokrat poleg »čistih« akvarelov razstavil tudi slike, kjer poleg vodenih barv uporablja na istem listu še voščenke in pastele ter s tem dobiva svojske efekte, strukture in rastre.
Ob gledanju Lančcvih slik in branju njegove poezije lahko ugotovimo, da je   kljub   dolgoletnemu   razdajanju v pedagoškem poklicu, živel in živi tudi bogato ustvarjalno življenje, katerega zreli plodovi so še enkrat potrjeni na pričujoči predstavitvi. Življenjska modrost slikarja-pesnika se strne v misel v njegovi pesmi Na previsu večera, iz zbirke Cvetovi košenin: »Poznaš razsipni čas trgatve -osip žuljavih rok na previsu večera? Veš dvojno spremljavo bregov -strugo, s popotnim odsevom palete, ki odnaša neutešene sle hrepenenja ?« DUŠAN LIPOVEC
Za hitrejši in usklajen razvoj pašnih skupnosti
Za bolj gospodarno izkoriščanje kmetijskih zemljišč na območju skupnih pašnikov je nujno potrebno uskladiti interese uporabnikov pašnikov in vseh drugih dejavnikov, ki so zainteresirani za uporabo velikoplaninskega prostora (gozdarstvo, lovstvo, rekreacija, turizem). V ospredju vseh mora biti interes za varstvo in ohranjanje čistega naravnega okolja, kar je osnovni pogoj za uspešen razvoj vseh dejavnosti.
To je bila ena izmed vodilnih misli pogovora, ki ga je nedavno organiziral družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik in ki so se ga udeležili tudi pravobranilci iz nekaterih drugih slovenskih občin, kjer so še ohranili skupne pašnike. Pogovora se je udeležila tudi republiška družbena pravobranilka samoupravljanja mag. Anica Popovič s sodelavci ter predstavniki občinske kmetijske inšpekcije, kmetijske zemljiške skupnosti in pašne skupnosti Velika planina.
Namen pogovora na Veliki planini je bil izmenjati izkušnje družbenih pravobranilcev samoupravljanja na področju pravnega urejanja problematike pašnih skupnosti z vidika učinkovitega gospodarjenja in soodločanja pašnih   upravičencev  in  drugih
dejavnikov na tem področju.
V nadaljevanju na kratko pov zemamo nekatere ugotovitve s posveta, ki je bil združen tudi z ogledom planšarskih naselij in pašnikov na Veliki, Mali in Goj-Ški planini.
Podlaga za uspešno delovanje pašnih skupnosti so z zakonom o združevanju kmetov in zakonom o kmetijskih zemljiščih sklenjene pogodbe o ustanovitvi skupnosti in z odločbami določen obseg skupnih pašnikov in območja, iz katerih izhajajo pašni
upravičenci. V kamniški občini je v teku postopek za izdajo takih odločb. Zato bi bilo potrebno v okviru kmetijske zemljiške skupnosti in kmetijske zadruge okrepiti napore za ustrezno dopolnitev vlog za izdajo odločb.
Glede na predvidene spremembe zakona o gozdovih in upoštevajoč 128. člen zakona o kmetijskih zemljiščih je potrebno upoštevati predloge, da se posamezni manjši gozdovi znotraj pašnikov vključijo v skupne paš-
Del udeležencev posveta v planšarskem naselju na Veliki planini. Foto: F. S.
nike in da z njimi gospodarijo pašne skupnosti v korist urejanja planšarskih koč, ograj in drugih potreb v zvezi z izkoriščanjem pašnikov.
V  zvezi z vprašanjem, ali so lahko člani pašne skupnosti in upravičenci bivše agrarne skupnosti ne glede na to ali še redijo živino ali ne, je treba upoštevati zakon o kmetijskih zemljiščih (127. člen), ki daje pravico pašnega interesenta vsakemu kmetu, ki redi živino in mu je skupna paša potrebna kot dopolnitev krmne osnove.
Ker so v pašne skupnosti vključeni pretežno kmetje, ki nimajo lastnosti združenih kmetov po zakonu o združevanju kmetov, bo potrebno preučiti predlog za spremembo 56. člena zakona o združevanju kmetov, ki sedaj ne dopušča dodeljevanje kmetijskih zemljišč v uporabo skupnostim, ki je ne sestavljajo združeni kmetje.
V   zvezi s financiranjem programov urejanja skupnih pašnikov bi bilo potrebno zagotoviti, da bi se sredstva od vplačil za spremembo namembnosti zemljišč (počitniške hišice, smučarski objekti) dejansko namenjala za urejanje in širitev pašnih površin.
F. S.
Prispevke so zbrali še:	
Krajevna organizacija RK Kamnik	510.000
Občinski sindikalni svet Kamnik	4,000.000
Krajevna organizacija RK Duplica	14,378.200
Krajevna organizacija RK Moste	34,400.000
Nakazila občanov	200.000
	53,488.200
Poročilo št. 3 (objava v Kamniški občan št. 14)	120,455.800
skupaj do 31. 10.89	173,944.000
3
4
KAMNIŠKI OBČAN /13. NOVEMBER 1989
Ob 70-letnici DKD Solidarnost
IzZUIM
Letos je vstopilo delavsko kulturno društvo »Solidarnost* v enainsedemdeseto leto delovanja. Ob praznovanju 70-letnice društva je prav, da se z nekaj besedami spomnimo zgodovine tega društva pred in po drugi svetovni vojni, čeprav je društvo doslej svojo zgodovino opisalo v treh priložnostnih brošurah ob 40., 55. in 60. obletnici delovanja, pihalni orkester DKD »Solidarnost« ob 90-letnici mestnega godbenega društva, Gorenjski muzej Kranj pa v svoji ediciji »Delavska kulturna društva na Gorenjskem do leta 1941«.
Zametki DKD »Solidarnost« segajo že v leto 1911, ko je v Kamniku oživljala podružnica Vzajemnosti, katere delovanje pa je bilo pred sprejemom pravil prepovedano. O dejanskem pri-Četku delovanja »Solidarnosti«, potrjenem s sprejetjem pravil o delovanju društva, lahko govorimo od leta 1919 dalje, ko so v Kamniku ustanovili delavski pevski zbor »Solidarnost« in delavsko knjižnico. Med člani so bili večinoma delavci iz kamniškega Titana. Društvo je bilo med prvimi delavskimi društvi na Slovenskem in je vključevalo knjižnico, čitalnico, pevski, dramski in glasbeni odsek. Delavsko društvo je bilo že od začetka zelo levičarsko usmerjeno, zato ni čudno, da so bili med prvimi člani prav komunisti. Zasluge za ustanovitev društva imata med drugimi France Košič, železniški uslužbenec iz Kamnika in Jakob Zabrezovnik. Delavsko društvo je postalo po prepovedi komunistične stranke še pomembnejše za delavsko gibanje, saj so bile legalne prireditve in nastopi priložnost za stike in srečanja pripadnikov delavskega gibanja. Skupaj z zagorjanskim društvom »Vesna« so leta 1923 organizirali praznovanje 1. maja v Kamniški Bistrici. Društvo je sodelovalo s skoraj vsemi delavskimi društvi na Gorenjskem in v Zasavju ter leta 1939 ob dvajsetletnici organiziralo po celjskem zletu Svobod leta 1935 največjo delavsko kulturno manifestacijo pred drugo svetovno vojno. Takrat je bil slavnosti govornik dr. Bratko Kreft. Svoj slavnostni govor je namenil tudi ob 60-letnici Solidarnosti. Poleg kulturnega dela je društvo posvečalo precejšnjo pozornost dviganju in utrjevanju politične zavesti članov, o čemer pričajo spomini na sestanke, katerih so se udeleževali Vida Tomšič, Franc Lesko-šek in Tomo Brejc, sestanke pa vodila člana Solidarnosti Anton Šturm in Roman Potočnik. ZSni-mivo je, da je imela delavska knjižnica leta 1939 že okoli 1500 knjig in nad tisoč obiskovalcev. Čeprav kamniško mestno godbe-no društvo takrat še ni bilo (in tudi dolga leta po osvoboditvi) vključeno v Solidarnost, pa je ta-
ko pevski zbor Solidarnost, kot godbo leta 1936 vodil Franc Vid-mar-Ciber, ki so ga kot talca ustrelili Nemci leta 1941. Tudi po vojni je Viktor Mihelčič vodil obe dejavnosti. Še veliko bi lahko napisali o predvojni zgodovini delovanja Solidarnosti in o ljudeh, ki so brez materialnih in prostorskih možnosti ob političnih prepovedih kovali zgodovino DKD »Solidarnost«. V času narodnoosvobodilnega boja se je večina Solidarcev vključila v boj proti okupatorju in domačim izdajalcem. V tem boju jih je precej izgubilo tudi svoja dragocena življenja, med njimi Jakob Mo-lek-Mohor, prvi žrtvi na Kamniškem Anton Miklavčič in Dominik Mlakar.
Vojna je zapustila društvo zdesetkano. Vendar Solidarci ne bi
• Zgodovine Solidarnosti ne moremo pisati le iz zapiskov od-borovih sej in društvenih dogodkov v ožjem smislu, ampak jo lahko pišemo le kot sestavni del velikega slovenskega in jugoslovanskega revolucionarnega gibanja, kije z vse večjo silo povezovalo vse napredno med seboj. Vida Tomšič 1979 ob 60-letnici Solidarnosti.
bili Solidarci, če se ne bi pobrali na noge. Pesem ter knjiga sta jih bodrili. Planika, Bratstvo, Mladinski zbor, Enotnost, Ljudska knjižnica, dramska sekcija in Solidarnost se je ponovno postavila na noge. Solidarnost je prenehala s svojim delom le med drugo svetovno vojno, sicer pa je vedno deloval vsaj eden od njenih členov: pevci, dramatiki, solisti in po letu 1976 tudi pihalni orkester kot sekcija društva »Solidarnost«.
Z večjimi in manjšimi oscilacijami so uspešno delovale sekcije Solidarnosti, tako pevski zbor, dramska sekcija in šahovska sekcija, ki pa sta zaradi prostorskih težav prenehali delovati v šestdesetih letih. Pevci so pod vodstvom Metličana in od 1946. leta Kamničana uspešno predstavljali pevski zbor tako na Kamniškem kot širom Slovenije in poželi tudi nekaj uspehov na pevskih tekmovanjih. Dramatiki so se dokazali s Hasanaginico, Hlapci, Ko bi padli oživeli, in še z mnogimi drugimi deli na kamniških in sosednjih odrih. Šahisti so želi uspehe tudi na šahovskih deskah širom Slovenije, knjižnica je postala takrat samostojna ustanova. Materialne, prostorske in deloma tudi subjektivne zavore so okoli leta 1969 grozile, da bo Solidarnost ponovno morala čakati na svojo pomlad.
Res da se je »Vesna« pokazala, vendarle v Solidarnosti brez dramatikov in šahistov. Pet let smo čakali, da se je ustanovil tudi ženski zbor in leta 1976 se je v Solidarnost vključila tudi nek-
Ob pesmi pozabiš na leta
Moški pevski zbor DKD »Solidarnost« si je ob 70-letnici ustanovitve delavskega pevskega društva z istim imenom zadal nalogo, da bo jubilej praznoval predvsem delovno. V ta namen je organiziral nekaj skupnih pevskih srečanj, med katerimi je potrebno omeniti predvsem skupni koncert z MePZ Titan, od koder so izhajali tudi delavci, ustanovitelji Solidarnosti, in gostovanje v Vrbi na Koroškem, kjer so imeli skupni koncert z moškim pevskim zborom St. Edvden. Ob tej priliki so zapeli tudi slovensko pesem v cerkvi pri Gospe sveti, pri Knežjem kamnu in ob Osoj-skem jezeru. Dirigent Gootfried Ogris jim je razkazal prelepo Koroško, župan Vrbe pa v pozdravnem nagovoru izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju obeh zborov. Pevci so sodelovali tudi na letošnji reviji gorenjskih zborov v Kranju, kjer so bili s strani strokovnih ocenjevalcev, med njimi tudi prof. Janeza Boleta in Matevža Fabianija, ugodno ocenjeni. Poleg tega, da so kot že vrsto let sodelovali na taboru pevskih zborov v Šentvidu  pri
Stični in malem taboru v Grižah, so sodelvali tudi ob 1. maju v Kamniški Bistrici, na občinskem prazniku in še bi lahko naštevali. Za svoje delo so ob 70-letnici prejeli državno odlikovanje. Prispevek ob 70-letnici še ni zaključen. Nekaj načrtov do konca leta pod vodstvom zborovod-kinje Ivice Ropaš še imajo, čeprav se konec leta bliža v veliko naglico. Tudi 70 let pod vodstvom zbora: Vidmarja - Cibra. Viktorja Mihelčiča, Staneta Hab-eta, Goljana Ribareviča, Milana Trčka in sedaj uspešnih osem let Ivice Ropaš, zelo hitro mineva. Tudi Polde, ki letos praznuje svojo 70-letnico in še vedno basi-ra, ne more verjeti, da pesem človeka pomladi. Tudi Lado, ki jih šteje štiri leta več, pravi, da bomo še prepevali. Pesem pa res ne pozna ne meja
ne let-              JANEZ MALEŠ
danja mestna in delavska, sicer pa vedno, vsekamniška (vsaj po zahtevah) godba. Ženski zbor prihodnje leto praznuje 15-letni-co uspešnega delovanja doma in izven meja občine.
Društvo je v svojem delovanju v zadnjih petnajstih letih navezalo prenekatere stike s sosednjimi društvi v občini, okolici, Sloveniji, zamejstvu in s pobratenimi občinami. S pomočju Kulturne skupnosti občine Kamnik so godbeniki končno le dobili svoje prostore, ki se bistveno razlikujejo od bivše »Weissove« dvorane in ob pomoči združenega dela lahko dostojno »prezentirajo KAMNIŠKO godbo«. Kamnik brez »svoje« godbe praktično ne more na proslavah, slavjih in priložnostnih prireditvah, prav tako pa tudi zelo težko brez pevcev Solidarnosti (da ne upoštevamo pogrebnih svečanosti).
Ob praznovanju 70-letnice društva je potrebno omeniti, da
sta pihalna godba in moški pevski zbor v letošnjem letu prejela državni odlikovanji. Društvo se je že v začetku leta odločilo, da bo obletnico praznovalo delovno, zato je organiziralo v okviru delovanja sekcij srečanja - nastope z društvi v občini, okolici in zamejstvu. Zaradi stabilizacije in aktualnih trendov v delovanju družbenih dejavnosti se je odločilo, da ne bo izdalo publikacije, pač pa bo na zaključni prireditvi praznovanja 70-letnice društva, kibovpetek,24.11. 1989 ob 20. uri, prvič v svoji zgodovini podelilo priznanja svojim zaslužnim članom, brez katerih ne bi praznovali 70-letnice delovanja društva. Poleg njih, pa tudi vsem tistim, ki so društvu skozi vsa leta stali ob strani.
Pričujoči zapis je le kamenček v mozaiku zgodovine Solidarnosti, dejavnost njenih delov pa priča o celoti društva.
JANEZ MALEŠ
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Petek, 17. novembra 89 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik »JE RIBNĆAN URBAN TUD' V KAMNIKU POZNAN« RIBNIŠKI OKTET in
MOŠKI ZBOR »LIRA« na skupnem koncertu v Kamniku Petek, 24. novembra 89 ob 19. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OB 70-letnici DKD SOLIDARNOST KAMNIK
s koncertom ženskega in moškega pevskega zbora ter pihalnega orkestra Sreda, 22. novembra '89 ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL ČLANOV LIKOVNEGA DRUŠTVA KAMNIK Razstava bo odprta do srede, 6. decembra vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, sobota in nedelja le dopoldne. Nedelja, 26. novembra 1989 ob 15. uri dvorana Kulturnega doma Komenda KONCERT    OB    10-LETNICI    MOŠKEGA    PEVSKEGA ZBORA KD JANEZ ČEBULJ KOMENDA. Sreda, 6.decembra '89 ob 17. uri Dvorana Veronika, Kamnik MIKLAVŽEVA LUTKOVNA PREDSTAVA Za majhne in velike otroke, take, ki še niso vsega prerasli. Petek, 8. decembra '89 ob 19. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik BUČNI OBHOD
BURKALIŠČA SESTER KRANJSKIH (Plesnega studia ZKO Kranj) z naslovom
VSE, KAR STE ŽE VEDELI O SEBI, PA STE POZABILI
-Poizkus, da se spoprimemo s problemi,                            t
ki mučijo sodobnega človeka in prikličemo nazaj otroka, ki je skrit globoko v nas.« Vstopnice za vse prireditve so vam na voljo V TEDNU PRIREDITEV na sedežu ZKO Kamnik, Japljeva 2 (kavarna Veronika)
od 8.-14.30 (sreda do 15.30), tel. 831-612, in uro pred pričetkom prireditev pri blagajni DOMA.
VABLJENI!
Pesmi Elke Podbevšek
Redno ali honorarno zaposlitev dobi šivilja za izdelovanje oblačil iz tekstila in usnja. Tel. 721-041.
V sodelovanju s kulturno skupnostjo občine Kamnik in občinskim odborom ZZB NOV je izšla zanimiva zbirka pesmi Dišeči kruh, avtorice ELKE PODBEVŠEK, v nakladi 1000 izvodov.
Elka Podbevšek je Kamniča-nom znana kot družbena delavka, učiteljica in kulturna delavka. Deloma pa jo poznamo tudi po njenih pesmih, ki smo jih imeli priliko slišati ob raznih priložnostih. Zbirka njenih najboljših del pa je bila širši kulturni javnosti sedaj predstavljena prvič.
Naša pesnica je rojena 1922. leta v Vel. Jelniku pri Blagovici. Pisati je pričela v času NOB, prvi začetki pa segajo tja v šolska leta. Med vojno je aktivno sodelovala v osvobodilnem gibanju in je del
zbirke iz tega obdobja, ostalo pa iz povojnega časa. Avtorica pravi, da je zbirka dopolnitev učiteljskega poklica in je namenjena šolski mladini. Zbirka je izraz občutkov njenega notranjega življenja in osebnega doživljanja.
Zbirka pesmi Dišeči kruh je razdeljena na poglavja:
-   dišeči kruh
-   Zlatopoljski motivi
-  sonce je temne oblake pregnalo
-   senčna njiva
-   dobra beseda je kruh. Poleg  pesmi  piše   Elka  tudi
prozna dela, ki jih bo prav tako zbrala in jih poskusila objaviti, če bo za to primerna prilika.
Kot upokojenka ne miruje, rada se zakoplje v svet razmišljanja in najboljše misli tudi zapiše. Kot učiteljica na šoli Fr. Albrehta ima lepe spomine na čas aktivnega dela, zato se tega vedno rada spominja, predvsem sodelovanja z mladino. Prav to je razlog, da je zbirko pesmi posvetila mladini, ki naj v vsebini objavljenih pesmi najde oporo za duhovni in siceršnji razvoj. Avtorica se je odrekla honorarju.
Kamnik je s to zbirko postal bogatejši in predstavitev pomeni za kraj vsekakor izjemen kulturni
Novi prostori in programi
Takle je pogled iz ene od dijaških sob na novonastajajoči prizidek Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Foto R. Grčar
Gradnja prizidka in obnova obstoječih objektov Zavoda za usposabljanje invalidne mladine poteka po načrtih. Izvajalec gradbenih del SGP Grosuplje je 1300 kvadratnih metrov novih prostorov začel graditi v začetku avgusta in če jim bo šlo še vnaprej vreme tako na roko, kot radi rečemo, bodo prizidek zgradili do 5. januarja. Otroci bi se tako selili v času zimskih počitnic, zatem pa bi zastavili z obnovo obstoječih objektov, ki bi jih dokončali lahko že v začetku avgusta.
Pri gradnji prizidka sodelujeta tudi dve kamniški delovni organizaciji. Zarja bo napeljala vse zahtevne instalacije, Stol pa bo poskrbel za celotno notranjo opremo. Denar za prvo etapo je v celoti zagotovila republiška izobraževalna skupnost, dela so na dan 1. 8. ocenjena na 18,2 milijarde dinarjev, medtem koje celotna vrednost naložbe 41,7 milijarde dinarjev, kar naj bi prav tako pokrila Republiška izobraževalna skupnost, seveda le v primeru, če bodo dela potekala po planih oziroma če bodo izvajalci upoštevali vnaprej določene roke.
Kljub visokim normativom pri gradnji tovrstnih objektov so se po besedah direktorja Zavoda Davorina Dominkuša morali prilagoditi razpoložljivim finančnim sredstvom. Tako bodo okna lesena in ne aluminijasta, kakršna so bolj vzdržljiva, namesto parketa bodo tlaki iz PVC materialov, odpovedati pa so se morali tudi enemu dvigalu; tako bo v prizidku za tretje dvigalo le vse pripravljeno, v primeru, da bi ga kasneje še hoteli graditi.
V kamniškem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine pa ne obnavljajo le objektov, ampak redno skrbijo tudi za vsebinsko
dogodek. Glede na čas, v katerem živimo predstavlja zbirka prav gotovo tudi posebno osvežitev in klic k razumevanju med ljudmi.
Organizatorjem, ki so podprli izdajo zbranih pesmi Elke Podbevšek, gre posebna zahvala za njihovo pripravljenost pri uresničevanju avtoričinih želja.
Zbirka pesmi je izšla v lični brošuri - knjižici, lepo pa jo je ilustriral Peter Pečevnik.
STANE SIMŠIČ
LITERARNI VEČER
Ob 100-letnici rojstva pesnika Frana Albrehta (1889 -1989) vas 17. novembra 1989 ob 18. uri vabimo v razstavišče Veronika na literarni večer. Popestrili ga bodo učenci dramskega krožka Osnovne šole Frana Albrehta in učenci Glasbene šole Kamnik. VABLJENI!
Krajevna skupnost Duplica v popoldanskem času honorarno zaposli VIŠJO KNJIŽNIČARKO za delo v krajevni knjižnici v prostorih Kulturnega doma Duplica, Jakopičeva 11, Kamnik.
prenovo. Tako so. letos prvič uvedli štiriletni izobraževalni program za srednjo administrativno šolo, pri osnovnošolskem programu pa so vpeljali nekaj dopolnilnih programov. Posebno pozornost posvečajo predvsem izpopolnjevanju v računalniških spretnostih, imajo posebno učilnico za računalniški program, kjer se njihovi gojenci - osnovnošolci in srednješolci, seznanijo z osnovami računalništva, saj je računalnik ob vsem pri nekaterih gojencih postal že osnovni komunikacijski pripomoček. Direktor je ob tem omenil, da ima Zavod za poučevanje tega predmeta še vedno največ problemov s kadri, ki so pri njih angažirani v večini za določen čas ali po pogodbi.
Letos avgusta so prvič pripravili za svoje gojence šolo v naravi. Dva tedna so bili v Bohinju; pri preskrbi s prehrano jim je velikodušno pomagala Kočna Kamnik. Pred kratkim je v Zavodu RTV Ljubljana posnela polurno oddajo o življenju invalidnih ljudi, v njej pa sta sodelovala dva njihova gojenca. V Zavodii poudarjajo, da si take prestavitve o njihovem življenju in delu še želijo, saj je o njih v našem medijskem prostoru še vse premalo slišati.
Pred kratkim so imeli v kamniškem zavodu na obisku tudi dve strokovnjakinji iz Kanade. Zavod namreč že nekaj let sodeluje z Rotary Clubom in redno sodeluje z dvema centroma za rehabilitacijo v Ontariu. Tako je bil letos pomladi na delovnem posvetovanju priznan strokovnjak - ortoped dr. Edward Blair, ki dela na razvoju rehabilitacijskih projektov. V teh dneh pa sta si kamniški Zavod, Vipavski dom za invalidne otroke in Univerzitetni klinčni center ogledali kanadski terapevtka in logopedi-nja. Ker gre za trajnejše povezovanje Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov in kanadskega Rotary kluba, za izmenjavo izkušenj, učenja njihovega načina dela, so tudi naši strokovnjaki že obiskali njihov klub. Fiziotera-pevtka Cirila Burja iz ZUIM-a in logopedinja Manica Lovrenčič iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, sta neposredno sodelovali pri delu Centra v Kanadi in si ogledali tudi druge programe.
Glede predloga znanega »zbiralca denarja za bolne otroke« Ivana Krambergerja, ki je pred kratkim tudi v Kamniku nabiral denar za pomoč jeseniškim otrokom oziroma za izgradnjo bolnišnice na Jesenicah, in ob tem napovedal, daje pripravljen pripraviti podobno zbiralno akcijo tudi za kamniški Zavod za invalidno mladino, je direktor Davorin Dominkuš dejal, da bi bil zelo zadovoljen, če bi se na kakršenkoli način že dobil kak dodaten dinar za nakup prepotrebnih vozičkov, računalnikov in ostalih pripomočkov, ki so invalidnim otrokom nujni pri vsakdanjem življenju. Tudi v Zavodu so že poizkušali dobiti nekakšnega sponzorja, in prav v teh dneh se dogovarjajo za sodelovanje s tovarno zdravil »Krka« Novo mesto.
ROMANA GRČAR
KAMNIŠKI OBČAN / 13. NOVEMBER 1989
5
Z našo Lipo v Novi Gorici
Pokrita tržnica raste
Pokrita tržnica v Kamniku
Kamnik bo v bližnji prihodnosti dobil del zaprtega tržnega prostora. Na mestu, kjer je stal včasih stari gasilski dom, hitro raste nova stavba, ki bo ob dosedanji tržnici v mnogočem posodobila ponudbo blaga in poslovanje. Nekoliko prahu, ki se je dvignil z odstranitvijo starega objekta, so uspeli umiriti, kot so nam povedali v Graditelju. Dipl. ing. grad. Bogdan Jamšek nam je povedal, da Graditelj projektira in izvaja res investicijski in izvajalski inženiring. S tem objektom bo pokritih okrog 100 m2 površine z določeno namembnostjo. Razpored tržice-pokrite-ga dela, naj bi bil takle:
1.   v pokritem delu bo prostora za 6 prodajnih mest, nekaterih s stalno nemembnostjo,
2.   poseben prostor bo namenjen prodaji mesa in mesnih izdelkov. Pogodba je že podpisana z Merkatorjem, TOZD Skofja Loka,
3.   prostori za ribarnico naj bi bili namenjeni prodaji vseh vrst rib. Poslovnega partnerja še iščejo, če pa to ne bo uspelo, bodo delno preprojektirali prostore za podobne prodajne namene,
4. restavracija za prodajo mlečnih izdelkov.
Vrednost vseh gradbenih del je po cenah iz junija okrog 4 milijarde dinarjev. Zbrana sredstva bodočih najemnikov tržnice v celoti pokrivajo vrednost investicije in se bodo amortizirala s 30-letno najemnino.
Gradnja tržnice naj bi bila končana v pol leta po pridobitvi gradbenega dovoljenja (avgust 1989). Dosedanja gradbena dela so opravili po terminskem planu, celo rahlo so v prednosti in če bo vreme ugodno, se nadejajo objekt zgraditi nekoliko pred rokom.
Gradnja pokrite tržnice v Kamniku bo prispevala tudi k urejanju mestnega prostora na tem delu v skladu z urbanističnim načrtom. Predvidene so gradnje še nekaterih objektov, s čimer bo predel med tržnico, Maistrovo ulico in reko Kamniško Bistrico dokončno urejen.
Po zaključku del na izgradnji
zaprtega dela tržnice, bo objekt
v celoti prenesen na Komunalno
podjetje, v skladu z dogovorom.
STANE SIMŠIČ
Pilov dan v Novi Gorici nas je s svojim zanimivim programom prevzel: podelitev priznanj najboljšim šolskim in zasebnim glasilom zadnjih dveh let, klepet v animatorski, novinarski in računalniški delavnici, pa Big Ben... Hvala prirediteljem.
V petek, 29. septembra, smo odrinili v Novo Gorico tovarišica Kraljeva - mentorica Prvega klasja, glasila učencev OŠ Ko-menda-Moste, in članici uredniškega odbora Anja Štefančič in jaz. Uredništvo Pila nas je povabilo na srečanje mladih novinarjev Slovenije. V svoje naročje nas je sprejel Iskra-Delta center, kjer so nas že čakali znani obrazi urednikov Pila. Predsednica ocenjevalne komisije, dr. Manca Košir, nam je povedala, da so prejeli manj šolskih glasil, pa več zasebnih.
Nova
prodajalna Meso Kamnik
Meso Kamnik bo v torek, 14. novembra, odprlo na Usnjarski 1 v prostorih klavnice svojo prvo in edino trgovino. V njej bodo prodajali svinjske polovice in tudi goveje meso v večjih kosih (četrtine, stegna) ter svoje številne, znane izdelke. Tudi ti bodo na voljo le v večjih količinah - salame denimo le cele. Na voljo bo tudi pasja hrana, po kateri je veliko povpraševanje, pa tudi vse potrebno za izdelavo krvavic. Vsi izdelki in meso bodo naprodaj po cenah, ki bodo ugodnejše, trgovina pa bo odprta od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah pa ob 8. do 12. ure.
R. M.
Srečanje je bilo še toliko bolj pomembno, saj je bilo poleg Naj-če iz OŠ XV. divizije v Grmu, Tega in onega iz OŠ Ivana Kavči-ča-Efenke iz Celja, Zmajčkov di-rendajčkov iz OS II. grupe odredov v Fužinah, Pisane želve iz Prve OŠ v Celju, Razgledov Saša Krumpeka, Mekinjske lastovice Maruše Murko, Katjinega, Tininega in Majinega časopisa iz OŠ Miran Jarc v Ljubljani, Happy Andreje, Nežke in Petra iz Domžal. Rainlow iz OŠ Alojz Kebe v Šentvidu pohvaljeno in nagrajeno tudi Prvo klasje s posebno številko LIPA. Zelo smo veseli, da je izbrano med najboljša glasila zadnjih dveh let, saj smo vanj vložili ogromno dela in časa.
Dolgo smo zbirali gradivo o lipi in ga razvrstili v enote: lipa kot simbol - življenjsko drevo, lipa v umetnosti - likovni, glasbeni in besedni, lipa v naravi, lipa, lipovec, lipe v naših vaseh, uporabnost, varstvo, lipa kot lastno ime, zemljepisno, osebno, predmetno in smeh pod lipo. Nagrada, novinarski kasetofon, nam bo pomagala pri različnih sporočilnih zvrsteh, posebno pri anketi in intervjuju.
Po podelitvi priznanj in nagrad smo se s Pilovimi gosti pogovarjali v treh delavnicah. V animatorski smo se zabavali s Stenom Vilarjem, ki nam je predstavil svoje delo. Njegov poklic je igranje z otroki od treh do sto let. Naučil je tovarišice, kako naj sprašujejo in učencem zabičal, naj pogumno pridejo pred tablo. V novinarski delavnici pa smo z dr. Manco Košir razpravljali, kakšno naj bi bilo dobro glasilo. Ugotovili smo, da mnogim glasilom manjkajo predvsem fotografije; da so premalo kritična, zanimiva, smešna, zabavna. Ker pisalne stroje vse bolj nadomeščajo računalniki, so nam v računalniški delavnici razložili njihovo de-
Črna kronika
Je moje stanovanje res moje?
Vsaka luknjica, ki jo nekdo najde v zakonu, se kaj hitro poveča v veliko luknjo, ko zanjo zvejo še drugi potencialni kršitelji. In o eni takih lukenj bomo spregovorili v tem prispevku.
Gre za nezakonita vseljevanja v tuja stanovanja, kar jasno kaže na vse večjo stanovanjsko stisko, v kateri se znajdejo ali pa so vanjo pahnjeni nekateri občani s svojimi družinami. Rešitev to seveda ni, je pa zgovoren dokaz hitrosti, s katero meljejo naši sodni mlini. V zelo neprijetnem položaju se lahko znajde družina, ki čez vikend odide od doma in se po vrnitvi domov znajde pred zaklenjenimi vrati svojega stanovanja. Ko ugotovi, da je zasedeno s tujimi ljudmi, je navadno že prepozno. Miličniki namreč lahko ukrepajo le do 24 ur po nasilni vselitvi, v vseh ostalih primerih pa si je potrebno izbrati pravno pot, ki je seveda mnogo daljša, čeprav sodišče stanovanjskim zadevam daje prednost. Najprej je na vrsti zaslišanje nasilno vseljene osebe in prva obravnava (po približno 14 dneh), medtem ko je do sodbe in pravnomočnosti le-te, še nekaj korakov (približno 2(1 dni). Kje naj se teh trideset ali štirideset dni zadržuje na cesto »vržena« družina, v sodnih aktih seveda ne piše. Laično smo se lotili te teme zaradi štirih primerov nezakonitih vselitev, ki so se v naši občini pojavili v mesecu oktobru. Trajko N. se je vselil v trenutno izpraznjeno stanovanje Ilije M., še trije drugi brezdomci pa so zasedli dvoje stanovanj v Klavčičevi ulici in eno v ulici Matije Blejca. K sreči so lastniki ali sosedje prej kot v 24 urah poklicali miličnike, tako da so ti lahko ukrepali v skladu s pooblastili. Pojavlja pa se vprašanje, kaj bi bilo v nasprotnem primeru? Bi se Ilija ali kdorkoli drug odločil za podobno dejanje in zasedel neko drugo, trenutno izpraznjeno stanovanje? Upajmo da ne, sicer kmalu ne bomo več upali hoditi od doma!!!
Prometne nezgode - 54
Že kar nekaj mesecev je minilo, odkar je Črna kronika zadnjič gostovala na straneh našega časopisa, zato ker brž preidimo na področje prometa. Glede na to, da število prometnih nezgod že nekaj mesecev narašča ali stagnira, nikakor pa ne pada, ne bo odveč nekaj opozoril, ki vam bodo v teh jesensko - zimskih dneh olajšala vožnjo in jo napravila bolj varno. Prepričan sem, da bo K0% kamniških voznikov prezrlo te nasvete, pa vseeno, pišem jih za ostalih 20%.
1. Pripnite si varnostni pas takoj ko sedete v vozilo. Gibanje telesa bo pri
trku in možnem prevračanju vozila močno omejeno, možnost poškodbe pa bistveno manjša (op. avtor iz de-davnih lastnih izkušenj jamči za verodostojnost podatka).
2.  Poženite motor in prižgite zasenčene luči, ki bodo v vsakem vremenu izdajale vaš položaj na cestišču, ne bodo pa vplivale na praznjenje akumulatorja, tako da se strošek vožnje zaradi tega ukrepa ne bo prav nič povečal.
3.  Pazite na razmere na vozišču in jim prilagodite hitrost ter varnostno razdaljo. Će boste upoštevali še to, da poln kozarček in avtomobilski volan ne sodita skupaj, boste skoraj zagotovo prištcdili denar, ki bi ga sicer izdali v trgovini z rezervnimi deli, pri mehaniku, avtokleparju in avtoličarju. To je pa tudi nekaj.
2. 10. so gradili peskovnik za otroke na regionalni cesti med Brnikom in Mostami. Valentin G. iz Ljubljane je namreč s svojim tovornjakom tako nerodno zapeljal na že omenjeno cesto, da jo je zaprl »svojemu stanovskemu prijatelju,« kateremu ni ostalo drugega, kot da se umakne skrajno desno. Do obcestnega jarka, v katerega je zdrsnil priklopnik, je še šlo, naprej pa ne, saj se je prevrnil nazaj na cesto in obstal, s kolesi navzgor. Poškodovanih ni bilo, ovadili so enega, 16 kubičnih metrov mivke pa odstranili, še preden so »cestni peskovnik« odkrili otroci.
7. 10. - Most čez Nevljico, pred naseljem Soteska, je že več kot mesec dni potencialna nevarnost za prometne nezgode. Prenova mostu namreč poteka s polževo hitrostjo, kar pa odgovornih verjetno ne gane preveč. Najprej je bila vozna desna, danes (7. novembra) je leva polovica mostu, vozila pa se izmenjujejo po njej v skladu s signalizacijo ali pa tudi ne. Od časa do časa namreč kdo spregleda, da je vozišče že zasedeno in takrat pač poči, na mostu se zasliši »jok in škripanje z zobmi,« potem pa počasi potihne. Čeprav je primerjava absurdna, mi delavcem, ki jih vidimo na mostu, ne bi zaupali v popravilo mostu, ki ga je v San Franciscu poškodoval potres, saj je glede na njegovo velikost težko verjetno, da bi ga do naslednjega potresa spet usposobili za promet. Pa kaj bi se razburjali - delo počaka, delovna doba teče, plača je pa tako vse prej kot posledica delovne vneme.
23.10. - Telefonski klic je pripeljal miličnike v Mekinje, kjer se je na lokalni cesti proti Vrhpoljam pripetila prometna nezgoda, ki jo je povzročil Milan S. V blagem, a nepreglednem
levem ovinku je namreč izgubil oblast nad vozilom, ki je pobegnilo z vozišča v betonsko ograjo. Naleta ni zdržala, saj jo je kombijevo podvozje porušilo v dolžini osmih metrov, pa tudi okrasno grmičje in drevesa so končali pod kolesi hitrega vozila. Oškodovanim lastnikom svetujemo, naj poskusijo z železobetonsko ograjo. V prihodnji nesreči je ne bo padlo več kot štiri metre, kar pa je že napredek.
P. S. Dreves pa tam raje ne sadite več!
Kazniva dejanja - 28
Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine živil, oblačil in materiala, da pridemo do številke 28, pa dodamo še nekaj manjših vlomov in ukradenih koles. Kar nekaj teh dejanj je povzročila vse bolj prazna denarnica, saj so miličniki prijeli nekaj občanov, ki se do sedaj z lumparijami niso ukvarjali.
9.10. - Vinjen varnostnik v tovarni Titan in tatinsko razpoložen varnostnik v živilski industriji dokazujeta, da smo vsi le ljudje iz mesa in krvi, ki od časa do časa pademo v skušnjave. Nekateri jim podležejo, drugi pač ne. Franc D. se ni mogel upreti misli, da bo imel doma na mizi pečenko iz »zastonj kupljenega« mesa, zato je iz proizvodnje »stisnil« 35 kg mesa in ga izročil sinu, naj ga brž odnese domov. Meso se ni imelo časa usmrdeti, saj je vmes posegel kontrolor, vrnil meso, storilca pa prijavil.
22. 10. - Marija S. iz Domžal je
prijavila, da ji je nek občan poškodoval njen osebni avtomobil. Miličniki so se odpeljali do gostilne na Črnivcu, kjer so našli užaloščeno lastnico in njeno »pohojeno bolheo.« Kasneje so ugotovili, da je Jože P. iz Mozirja v trenutnem preblisku skočil na pokrov prtljažnika in naprej na steho, kjer je poskakoval, obut v coklje. Ni pa znano, če je izpuščal neartikulirane glasove, niti to, če je sestopil s strehe šele potem, ko so mu obljubili šop banan.
26.10. so z dolgimi nosovi in praznimi denarnicami prišla domov dekleta, ki so imela pred tem odbojkarski trening v telovadnici pri starem zdravstvenem domu. Lump, ki je bolj dovzeten za denar, kot za dekliške čare, jim je namreč izpraznil denarnice, ki so skupaj z oblačili samevale v nezaklenjeni garderobi. Prvič, zadnjič in nikoli več, kajne dekleta? Javni red in mir - 28
Prav zanimivo, kako se je število pretepov po oštarijah zmanjšalo v zadnjih dveh letih, prav tako, kot število okajenih razgrajačev, ki so v večernih urah rogovilili po Kamniku.
15.10. - Zelo sovražno se je v preteklem mesecu obnašal Marinko D. Enega od hujših sovražnikov je videl doma, v svoji prijateljici, s katero živi, saj ji je večkrat zagrozil, da jo bo ubil. Miličnikom, ga je uspelo pomiriti prvič, drugič, pa tudi tretjič, medtem ko
lovanje. Poigrali smo se na njih; bilo je enkratno, čudovito doživetje.
Ogledali smo si še nagrajena glasila v kulturnem domu. Ker so bila pripeta, nisem mogla oceniti vsebine in si ogledati slikovnega gradiva. Zunaj je igral Big Ben, nas pa je čakala dolga pot domov.
Z Anjo sva si zaželeli, da bi se mladi novinarji večkrat srečali in se posvetovali, da bi naša šolska glasila postala še boljša. Bili sva veseli, da je naše delo obrodilo sadove, da se nismo trudili zaman.
Barbara Škrep, Anja Štefančič OŠ Komenda-Moste
Ptice okoli naših domov
V počastitev Dneva republike bomo organizirali razstavo, ki bo trajala od 29. novembra pa do 2. decembra 1989 v prostorih osnovne šole Toma Brejca. Zadnja dneva razstave bo mogoče videti tudi ptice, ki bodo sodelovale na republiškem tekmovanju v Murski Soboti. Naj se vam ne zdi škoda časa za ogled naše razstave, kjer boste videli veliko zanimivih vrst ptic, od križancev pa do papig in raznih eksotičnih ptic.
Franc Boje
Zamenjam enosobno družbeno stanovanje na Zikovi ulici za večje. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Prodam otroško kolo BMX. Benkovič Damjan, Novi trg 37, Kamnik.
Žensko za dvakrat tedensko pomoč pri pospravljanju iščem. Žnidar, Komenda, Kranjska pot 5, tel. 841-328.
se je četrtič potožil on, češ da mu je družinca Helena ponoči sunila 700 DEM, 5.000.000 din in prijavnico o začasnem bivališču... Kdo je kdo, bo naprej ugotavljal sodnik.
16.10. - Anton M. je prijavil Bojana G., ki je tega dne povsem sam pretepel dve osebi. Miličniki so prijavo preverili in potrdili. Bojan je res ročno obdelal dva fanta, čeprav mu to dejanje ne služi ravno v čast. Pretepena fantina namreč oba skupaj štejeta let le za dobro polnoletnost.
18.10. - Nekateri občani menda že mislijo, da počasi drvimo iz socialistične v komunistično družbo, saj naš denar vedno bolj izgublja svojo vrednost (morda jo je v teh parih dneh, ki minejo do izzida časopisa tudi že izgubil, toda to še ne pomeni, da smo v komunizmu), vendar ga v trgovinah in gostilnah še vedno priznavajo kot edino uradno plačilno sredstvo, s katerim se poplača določena usluga ali zapitek. Marjan F. iz Domžal tega menda ni vedel, saj jo je »pobrisal« iz Planinke, ne da bi plačal naročeno. Natakar jo je seveda ucvrl za njim in izterjal dolg iz Marjanove denarnice, ki pa napake še ni priznal, ampak je natakarja prijavil, ker je plačal njegov zapitek iz njegove denarnice. Razno
4.10. - Da so tudi med otroci milijarderji, in to nespametni milijarderji, dokazuje naslednji primer. Obupana mati je sporočila, da je njen Samo K. na igrišču OŠ Toma Brejca izgubil denarnico z Evro-kartico in staro milijardo denarja. Seveda so se takoj pojavile govorice in ugibanja, kdo je denarnico našel, mi pa se sprašujemo, kaj je Samo želel kupiti na igrišču?
Se isti dan sta na milico prišli dve dami, ki sta se pravkar vrnili z izleta
Radio »Glas« tudi v našo vas!
Če se do sedaj RADIO GLAS LJUBLJANE v vašem kraju ni slišal, se bo od zdaj prav gotovo, zagotavljajo prizadevni ustvarjalci tega, sedaj že povsod znanega (če ne drugače, pa po dobri glasbi) lokalnega radia. Ta sedaj zaradi širitve frekvenc prerašča v regijskega, saj ga po namestitvi novega oddajnika ne bo slišala le Ljubljana z okolico, ampak skoraj'pol Slovenije, med drugim tudi naša občina. Tako vam ob tej priložnosti sporočajo:
Na trinajsti rojstni dan, 8. novembra, bistveno povečujemo območje, kjer nam lahko prisluhnete.
Še nikoli nismo bili višje. Na Krimu smo postavili nov, močnejši oddajnik, ki pošilja naš program mnogo dlje kot doslej. Že znanima frekvencama 102,4 in 105,1 MHz smo dodali tretjo: valovi našega radioa se slišijo tudi na 100,2 MHz. Poslej smo mnogo glasnejši. Zanimivi in aktualni pa smo že tako ves čas. Trinajst let.
Slišala nas bo celotna ljubljanska regija, Gorenjska, Zasavje, večina Dolenjske, Notranjske. Oddajamo vsak delovnik od 6. do 20., v soboto od 8. do 19. v nedeljo in ob praznikih pa od 12. do 19. ure.
Mi dodajmo le to, da poleg dobre glasbe v njihovih informativnih blokih lahko slišite tudi vesti iz kamniške občine, saj je novinarka vašega časopisa že nekaj časa tudi njihov redni dopisnik. R. G.
po pravljični »Indiji Koromandiji,« kjer se cedita med in pa mleko tudi obubužanim Jugoslovanom. Njima se očitno ni, saj so jima ukradli denarnici. Ta obljubljena dežela je seveda Čehoslovaška, katero smo si Slovenci v zadnjih mesecih skoraj prilastili. Da se Čehi pred nami - osvajalci, branijo tudi na tak način, je povsem razumljivo, saj so znani primeri iz njihovih trgovin, ko slovenski kupec pokaže prenatrpano polico s čevlji in pravi: »Vse to je moje.« ali pa na meji, ko carinik včasih zbere voljo, če seveda ni podkupljen (po ljudskem izročilu) in prebrska nekaj kovčkov ter v enem odkrije 38 salam. Prav gotovo slovenskega osvajalca (beri - roparja) v ta nakup ni prisilila lakota, češkega državljana pa je v tatvino morda pognala prav ta! Amen!
7.10. - Čeprav v Kamniku zelo razvit avtocross ni znan zaradi nezgod, se od časa do časa le pojavi kakšna poškodbica. Zdravniki so v roke dobili Toneta M., ki je bil udarjen po čelu in opraskan po rokah. Nemudoma so ga odpeljali na slikanje glave v Ljubljano in vso zadevo prijavili miličnikom. Ti so film odvrteli do konca in ugotovili, da je bil Tone vinjen, da se ni poškodoval na tekmovalni, ampak na blatni stezi, da vozila, ki sploh ni bilo prirejeno za avtocross ni vozil, ampak potiskal sem ter tja in delno naprej, da je bilo to vozilo kolo z motorjem in da Tone sploh ni tekmovalec v tem atraktivnem športu, ampak gledalec, ki je pod težo alkoholnih kapljic omahnil v obcestni jarek in se potolkel. MATIC ROMŠAK
Razmere v cestnem prometu
Število prometnih nezgod, prometnih prekrškov oz. nediscipline v cestnem prometu v najširšem smislu, se iz dneva v dan stopnjuje in prinaša nova razmišljanja, v pretežni meri pa prinaša nove težave in hude posledice za družbo kot celoto.
Vsi se prav dobro zavedamo, da sodi cestni promet med najpomembnejše gospodarske dejavnosti, istočasno pa je postal sredstvo vsakdanjega življenja ljudi pri opravljanju njihovega dela in pri rekreaciji. Ker je javni promet tudi nevarna dejavnost, je udeležba v prometu urejena s številnimi pravili, ki zagotavljajo, da le-ta poteka normalno in varno.
Zaradi nespoštovanja pravil vedenja in ravnanja vseh in raznovrstnih neposrednih in posrednih udeležencev v prometu, pogosto prihaja do prometnih nezgod, v katerih veliko ljudi izgubi svoje življenje, zadobi telesne poškodbe, nastaja tudi velika premoženjska škoda.
Z ozirom na različne prometne dejavnike, ki vplivajo na našo
prometno varnost v tem trenutku (način življenja ljudi, ki se spreminja iz dneva v dan; gospodarski ukrepi; klimatski pogoji; kaznovalna in prometna politika), stanje kot tako ustreza vsem objektivnim razmeram.
Vendar pa, dragi udeleženci v prometu, ker s takšnim stanjem v prometu ne moremo biti zadovoljni in ker cest in ostalih dejavnikov, ki sodijo k objektivnim pogojem, čez noč ni mogoče urediti zaradi naših gospodarskih težav, želim, da s samozavestnim obnašanjem, z vsakovrstnimi vloženimi napori in sredstvi prispevate k izboljšanju prometno varnostnih razmer na našem območju.
Pozivam predvsem:
1. vsakodnevne udeležence v prometu (v ožjem ali neposrednem pomenu in širšem, posrednem pomenu). Vozniki vozil vseh vrst, pešci in vsi ostali, poskrbite za varen potek prometa.
2.upravljalce cest; preglejte vse cestne površine in druge naprave, odpravite vse pomanjkljivosti, ki niso vezane na prevelike stroške, ter na ta način prispevajte, da bo promet v vseh okoliščinah potekal varno.
PREDSEDNIK SPV Ivan PRISTOVNIK
6
KAMNIŠKI OBČAN / 13. NOVEMBER 1989
OB PRAZNIKU REPUBLIKE VAM ČESTITAJO
izdeluje: - frotir brisače
- frotir plašče
- modne kravate
- rute
SOZD SLOVENIJA PAPIR RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK
ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n sub. o.
POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovhik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo.
»TRIVAL« KAMNIK
Priporočamo naše elektroizolacijske materiale, antene in gumbe.
Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
ABC POMURKA
DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1
MERCATOR
ETA Živilska industrija Kamnik, p. o.
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
ZAkMA
Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
-  inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve
Priporočamo naše storitve in proizvode:
- elektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronsko signalnovarstvene naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
KJA
Kamnik, Ljubljanska 6
Proizvodnja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35yprodaja, svetuje in šiva tekstilije tudi za posameznike.
Kmetijska zadruga Emona Domžale
ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
ičestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem.
Živilska industrija FRUCTAL
TOZD ALKO LJUBLJANA
Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI
ALPETOUR
TOZD »TRANSTURIŠT«
DE Kamnik, Tomšičeva 6
nudi transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu.
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IZDELKOV
Bkba IZLAKE.**
TOZD .SVIT. KAMNIK n.sol.o.
Proizvodnja stavbno-tehnične dekorativne in laboratorijske keramike
Industrijsko podjetje ALPREM
Kamnik 61240 Usnjarska cesta 9
FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR
Komenda, Sadarjeva 3 Izdeluje:
-  ključavnice in tečaje za elektro omarice:
-  ključavnice posebnih izvedb
-  ključavnice za steklarstvo,
-  ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil
-  orodja za plastiko in liv pod pritiskom.
trgovsko podjetje
k®£na...,.
kamnik
SGP GRADBINEC - KRANJ
TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik
sijij fjnimieu
*< - Dimnim
Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode:
- izvajanje vseh vrst visokih gradenj
- gradnja hidrogradbenih objektov
- gradnja prometnih objektov
- proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska
-  proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov
- projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov.
STOL    industrija pohištva kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in iivarna n. sol. o. Kamnik
proizvaja:- fitinge - črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline)
- vlitke iz temper litine
- navadne in cilindrične ključavnice
-  navadne in cilindrične obešanke
- smučarske vezi Tyrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetene izdelke.
Utok, tovarna usnja Kamnik
Priporočamo naše kvalitetne izdelke
MENINA
Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca Kamnik
Blagovnica Kamnik
Kidričeva 35/a
"""let. 061'831-326*~
metalka
OBENEM PRIPOROČA SVOJE IZDELKE:
-  LEPILA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJO;
-  BRUSNE IN POLIRNE PASTE;
- ČISTILA IN AVTOKOZMETIKO; -TOKOČO PLASTIKO;
llvium Kpmblft*«'
ŽITO
i |  u  b  I  | ■ n  *
Zibelka slovenske lesne industrije
OBRAT »VESNA« v Kamniku
priporoča svoje kvalitetne izdelke.
I |J Lončarsko podjetja Komenda
Občanom priporočamo nakup naših izdelkov
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - 0E DUPLICA
Priporočamo se za nakup!
Kemijska Industrija K4MNIK *«**
Kemijska industrija Kamnik izdeluje:
- amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
-  prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico
- črni smodnik
-  prižigala za miniranje
- signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
-  aluminijske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave ih vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane.
KAMNIŠKI OBČAN / 13. NOVEMBER 1989
7
PIZZERIJA »ORIGANO« Žale 19/a, Kamnik
Spoštovani gostje, v korak s časom!
Priznajmo, da nas je inflacija pohodila. Pozabili smo čase, ko smo hodili ob nedeljah na kosilo, ker nam žep ne prenese visokih cen. Pomagajmo si v našem hitrem tempu življenja. Pizzerija Origano vam gre naproti. Vsako nedeljo vam bo pripravila kosilo za samo 150.000 din od 11. ure dalje. Ostale dni, razen ponedeljka, ko bo pizzerija zaprta pa vam od 14. do 22. ure nudi kmečko pojedino, klobaso s hrenom, kalamare, ocvrti sir, palačinke, sadne kupe, pizze in še kaj! Veseli bomo vašega obiska.
VABLJENI!
Ob prazniku republike se pridružujemo čestitkam z najlepšimi željami.
Kemijska industrija »Kamnik«, 61240 Kamnik, Fužine 9
razpisuje po sklepu DS z dne 29. 9. 1989
KLUB ŠUTNA
Igor Marošek, Parmova 19, Kamnik
tel. 831-644
Glasba, hladni prigrizki, kakovostna in vrhunska vina ter ostale kvalitetne pijače.
Odprto od 20. do 1. ure zjutraj, v nedeljo od 17. do 22.
ure; torek in sreda zaprto. Možnost rezervacij za
zaključene družbe.
Ob prazniku republike vsem občanom iskreno
čestitamo.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
DOMŽALE
Vse varčevalce Hranilno kreditne službe obveščamo, da smo s 1. 11. 1989 spremenili pogoje varčevanja. Od tega dne obrestujemo avista hranilne vloge v višini 75% stopnje revalorizacije (to je 75% od R). Od sedaj naprej bomo vpisovali obresti vsake tri mesece, obresti od 1. 1. 1989 do 31. 10. 1989 bomo vpisovali po 15. 11. 1989 na vseh blagajnah v naših enotah, to je v enoti v Kamniku za varčevalce kamniškega območja.
Hranilno kreditna služba Domžale
OBVESTILO
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da bomo zaradi letnega obračuna opravili od 1. do 15. decembra 1989 odčitavanje vodovodnih vodomerov. Občane prosimo, da omogočijo delavcem dostop do vodomerov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
Umrl je
ADOLF ČEBULJ
iz Podgorja
nekdanji urednik
Kamniškega občana
Spominjali se bomo njegove prizadevnosti in ustvarjalnosti
Uredništvo Kamniškega občana
OBVESTILO
Počitniški dom ZZB NOV v Banjolah nas je obvestil, da bo letos odprt celo leto. Zato vabimo borce NOV in druge občane, ki želijo del zimskih počitnic preživeti ob sinjem Jadranskem morju, da izkoristijo ponujeno priliko. Prijavite se lahko v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, Titov trg 1, II. nadstropje, soba št. 37. Cena dnevnega pensiona v mesecu novembru znaša:
din                                    din
D II         člani ZZB NOV 337.500
D I, III    člani ZZB NOV 315.000
nečlani 450.000 nečlani 420.000
Pri vpisu je treba plačati akontacijo v višini 1,000.000
din.
Za praznik, 29. november, so pripravili paket, in sicer
od 28. 11. 89 (večerja) do 3. 12. 1989 (kosilo). Cena je
2,000.000 din.
Otroci do 10. leta - 70% cene.
Ob prijavi je treba vplačati 50% zneska - takoj.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK
Zdravstveni dom Domžale TOZD »ZV Kamnik«
organizira cepljenje proti gripi. V primeru, da bo v delovnih organizacijah prijavljenih za cepljenje manj kot 70% zaposlenih, cepljenje ne bo v DO, pač pa se posamezniki lahko cepijo v splošnih ambulantah TOZD »ZV Kamnik«. Cepljenje v ZD že poteka.
CENA CEPLJENJA                                             296.200 din
Delovne organizacije naj številčne prijave za cepljenje pošljejo na naslov: ZD Kamnik, higiensko-epidemiolo-ška služba, do vključno 20. 11. 1989.
Mati, ali veš, o, mati? V tebi sta življenji dve bili. Si prvega živela sama ti, drugega s teboj pa mi, tudi še, ko te več ni.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po
dolgi in hudi bolezni, v 61. letu,
zapustila naša draga žena, mati, stara
mama, sestra in teta
PEPCA DOBOVŠEK
iz Podstudenca 2 v Čmi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, njenim nekdanjim sodelavcem iz DO Rudnik kaolina in kalcita, TOZD Kaolin Črna, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, nam izrekli sožalje, ji podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za lepo opravljen obred, rudarjem za sodelovanje na pogrebni svečanosti, govorniku za ganljive besede slovesa, dr. Mirku Brumnu in sestrama Ireni in Mariji iz ZD Kamnik za skrbno zdravniško pomoč, pevskemu zboru Črna, Društvu upokojencev Kamnik in Društvu slepih in slabovidnih Kamnik.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Mira, zet Marjan, vnuk Aleš, vnukinja Sabina, sestre in brat z družinami
______Podstudenec, Kamnik, Mengež, Ljubljana, oktober 1989
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je zapustil
naš dragi mož, oče, stari ata
in brat
LUDVIK SPRUK
iz Gozda 22
Iz srca se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom za nesebično pomoč, sodelavcem Svilanita, Rudnika Kaolina Črna in Osnovni šoli Stranje, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do preranega groba in podarili cvetje. Hvala pevcem »Svobode« iz Črne za lepo zapete žalostinke, Gasilskemu društvu Gozd in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože, hčerki Krna in Marija z družino, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Gozd, oktober 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atka, brata, dedka in strica
ADOLFA ČEBULJA
iz Podgorja 98
! se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz DO Kočna Kamnik in Chemo Ljubljana za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala patronažni sestri Vandi, pevcem, Solidarnosti za zapete žalostinke, GRS Kamnik, tovarišu Tomšiču za lep govor, dr. Juteršku za spodbudne besede in gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Podgorje, oktober 1989
TITAN
\S/                      komnik
tel -(061)631811. telex: yu 31163 D.O 61. toteoram  titan kamnik
Titan Kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna,
Kamnik, Kovinarska 28
razpisuje
javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev
zahvala    •
Ob prerani smrti naše ljubljene
NEŽKE ERŽEN
rojene ŠURK z Medvedove 5/a v Kamniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem iz DO Svi-lanit, prijateljem, znancem, dobrim sosedom z Medvedove 5/a, Andrejkinim sošolkam in sošolcem ter prof. Vovkovi iz Družboslovne šole Vide Jane-žič iz Ljubljane za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo DO Svilanit za denarno pomoč, gasilcem iz Svilanita, govorniku, tovarišu Bogomilu Wiegeletu, za sočutne besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
Kamnik, oktober 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
MARTINA BRNOTA
iz Mekinj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
V Kamniku, oktober 1989
ZAHVALA
V 81. letu starosti smo se
21. 10. 1989 tiho, v družinskem
krogu, poslovili od drage mame,
stare mame, prababice, sestre, tete
in svakinje
TEREZIJE HOMAR
rojene ŽITKO iz Tomšičeve 17 v Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sostanovalcem Doma upokojencev Kamnik za vso pomoč, izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Doma upokojencev Kamnik za požrtvovalno nego in pomoč v zadnjih mesecih njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem in govorniku za tople besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Mirko in hčerka Miša z družinama, brata, sestre z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, Vrhnika, Žiri, Borovnica, oktober 1989
Javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
zap. št.   naziv OS                           stanje   izklicna cena
1. osebni avto lada karavan          nevozen    m1,500.000
2. osebni avto zastava 101            nevozen       1,500.000
3. kombi IMV 1600 BR                   nevozen       1,000.000
4. tovorni avto TAM 4500              nevozen       3,000.000
5. traktor UNIVERZAL                    nevozen       5,000.000
6. tovorni avto TAM 550                nevozen       7,000.000
7.-29. elektromotorji moči od 1,1                         200.000
kW  -  22  kW napetosti od 220                                 do
V - 380 V, obratov 965 - 2950                          5,000.000
Javna licitacija bo v torek, 21. 11. 1989, ob 11. uri v sejni
sobi DO Titan.
Ogled osnovnih sredstev je možen v ponedeljek, 20. 11.
1989, med 10. in 12. uro in v torek, 21. 11. 89 pred
licitacijo.
Licitira se ustno, po sistemu OGLEDANO-KUPLJENO,
kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec plača prometni davek od končne cene!
Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 20%
od izklicne cene na blagajni DO Titan.
	inv. št.	izkl. cena
1. excenter stiskalnica 20 t	344	20,000.000
2. excenter stiskalnica 4t	4774	5,000.000
3. stroj za valjanje navojev	2606	5,000.000
4. škarje za pločevino 1 x1000 mm	540	6,000.000
5. excenter stiskalnica 100 t ILR z rezervnimi deli	4658	100,000.000
6. pomivalno   korito   AL   dvojno 152x72x85 cm	A0267	800.000
7. toplovodna kopel el. grelci 4,2 kW     (za     pogrevanje     hrane, 120x90x85 cm)	A0555	1,600.000
8
KAMNIŠKI OBČAN /13. NOVEMBER 1989
Pogled na pokrilo balinišče
Daljša balinarska sezona
V naši občini se balinarski šport izredno hitro širi. Ta športna dejavnost vključuje veliko športnikov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, ki v popoldanskem času ter ob sobotah in nedeljah intenzivno sodelujejo na baliniščih. V zadnjem času je bilo zgrajenih več novih balinišč, nekatera pa so bila posodobljena.
Športno društvo Virtus iz Duplice je dvostezno balinišče pred kratkim tudi pokrilo in zaradi tega bo sezona balinanja lahko precej daljša.
Številne ekipe merijo moči med seboj, nekatere so uvrščene v regijsko tekmovanje.
V okviru občine je organizirana občinska trim liga. Za leto 1989 so bali-narji dosegli naslednja mesta:
1. KS Duplica, 2. Stol, 3. Društvo upokojencev Kamnik I., 4. Utok Kamnik, 5. Društvo upokojencev III., 6. Titan Kamnik, 7. Svilanit Kamnik, 8. Društvo upokojencev Kamnik II.
V sindikalnih športnih igrah v balinanju pa so se ekipe razvrstile takole: 1. Stol Kamnik, 2. Društvo upokojencev I., 3. Utok Kamnik, 4. Društvo upokojencev III., 5. Titan Kamnik, 6. Svilanit Kamnik.
STANE SIMŠIČ
Sejem rabljene smučarske opreme
S pripravami na novo smučarsko sezono je oživila tudi sekcija vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, ki deluje v okviru smučarskega kluba Kamnik.
Poleg strokovnega dela, sekcija vsako leto organizira jeseni smučarsko gimnastiko, ki se letos odvija vsak torek v telovadnici šolskega centra v Novem trgu, in pa SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME, na katerega vas želimo še posebej opozoriti.
Sejem bo tudi letos v avli OŠ Frana Albrehta, pričel pa se bo v petek, 17. novembra, ob 17. uri, ko bomo tudi sprejemali opremo v komisijsko prodajo. V soboto, 18. novembra, bo sejem odprt od 9. do 19. ure zvečer, v nedeljo, 19. novembra, se bo sejem končal ob 15. uri; do takrat pa bo potrebno tudi dvigniti denar od pro-
dane opreme, in neprodano opremo. Pri prodaji in nakupu bodo svetovali strokovnjaki sekcije, možno bo prodajati in kupovati smuči, okovje, smučarske čevlje, palice, pa tudi rabljena smučarska oblačila. Poleg tega bo na sejmu organiziran tudi ski servis in projekcija smučarskih filmov.
Do sedaj so bili taki in podobni smučarski sejmi vedno priložnost, za nabavo in prodajo opreme po relativno ugodnih cenah, poleg tega pa je bila tudi velika izbira, tako povprečne opreme, kot tudi vrhunske smučarske opreme, solidno pa se je dalo opremiti tudi otroke.
Vabljeni ste vsi, ki vas zanima smučanje in smučarska oprema. Prepričani smo, da se bo kaj našlo tudi za vas, tako v vaše kot tudi naše zadovoljstvo.
v                - do -
Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik, Kovinarska 4, Kamnik
Na osnovi sklepa delavskega sveta o odpisu objavljamo
javno licitacijo
za prodajo
- dostavnega avtomobila IMV furgon 1900, letnik 1983,
inv. št. 5940, v voznem stanju, z izklicno ceno 70,000.000
din
Licitacija bo v sredo, 22. novembra 1989, ob 13.00 uri v gasilnem domu Svilanit. Interesenti so pred licitacijo dolžni plačati varščino v višini 10% izklicne cene. Licitacija bo po sistemu videno-kupljeno, predhodni ogled vozila pa je možen v ponedeljek, 20. 11. 1989, od 12. do 14. ure in eno uro pred licitacijo. Kupec je dolžan plačati kupnino v 8 dneh po licitaciji in prevzeti vozilo. Prometni davek plača kupec.
Gradnja teniških igrišč v Komendi
Športna dejavnost v Komendi je že nekaj let živahna, čeprav o kvalitetnih športnih rezultatih bolj malo obveščamo javnost. V tem članku želimo prikazati krajanom Komende ter ostalim športne dosežke in predvsem dejavnost v množičnosti ter gradnjo športnih objektov.
Polemika, ki je v zadnjem času prisotna v raznih informacijah, da se gradijo teniška igrišča na Mlaki iz sredstev samoprispevka KS Komenda, je netočna in prav zaradi teh napačnih informacij se izniči zelo prizadevno delo članov Teniškega kluba Komenda, ki vlagajo ogromno prostega časa in lastnih sredstev v ta objekt. Krajane Komende želimo obvestiti, da je iz sredstev krajevnega samoprispevka, ki smo ga namensko sprejeli tudi za delovanje vseh društev in DPO v Komendi, bil v letu 1989 plačan le del gramoza, kar znese 2,3 stare milijarde dinarjev. Vsa ostala sredstva, ki so bila in so še potrebna za gradnjo štirih
teniških igrišč, se črpajo iz sredstev članarine članov Teniškega kluba, sredstev pomoči raznih delovnih organizacij, sredstev športnega društva Komenda ter prispevka STKS občine Kamnik. Torej so informacije, da se gradijo teniška igrišča iz namenskih sredstev KS Komenda, zbranih za gradnjo šole v Komendi, netočne in zlonamerne. Tudi za prizidek garderob pri ŠD je krajevna skupnost v letu 1988, kose je ta objekt gradil, prispevala le 320 starih milijonov dinarjev, vsa ostala sredstva pa so bila zbrana s prostovoljnim delom predvsem nogometašev Komende, sredstev ŠD in STKS občine Kamnik. Športniki in športni delavci Komende pa bi bili najbolj veseli, da bi se gradnja šole v Komendi končno le pričela, saj so krajani za to tudi glasovali in plačujejo samoprispevek. Kot prednostna naložba v šolske objekte pa je to zapisano v občinskem, kot tudi v planu izobraževalne skupnosti občine Kamnik
Konec sezone v avtokrosu
Končala se je tekmovalna sezona v avtocrosu, za katero je bilo značilno, tako kot prejšnja leta, slabo vreme, ki je preprečilo tekmovalcem, da bi na težki tunjiški progi pokazali še več svojih sposobnosti, kot so jih sicer. Vsa letošnja tekmovanja so potekala na razmočenih ilovnatih tleh, ki so bila zelo težka preizkušnja tudi za nekatere najboljše evropske dirkače v tem atraktivnem športu.
Tako kot že nekajkrat letos je prav na dan tekmovanja za naslove najboljših v Sloveniji pričelo deževati in večdnevni trud pripravljalcev proge se je zdel zaman. Tekmovalci so se kot udeleženci Camel Trophvja v skoraj nemogočih pogojih borili za naslove prvakov v diviziji II. in III. Vsi, ki so se podali na to razmočeno ilovnato progo v megli in dežju, zaslužijo spoštovanje zaradi naporov, ki so jih prenašali v boju za čimboljša mesta. Zares pravi športniki!
Rezultati: Divizija II.
1.   Srečo Koželj - Kompas Hertz
2.   Rado Smrkolj - Kamnik
3.  Niko Špenko - Kamnik
4.   Miran Terčič - Slovenija - avto
5.   Dušan Papež - Kamnik Divizija III.
1.   Anton Grum - Slovenija - avto
2.   Srečo Vrhovec - Kamnik
3.   Andrej Grašič - Domžale
4.   Ferdinand Vode - Mengeš
5.   Tomaž Burja - Kamnik
Organizatorju tekmovanj, sekciji za avtocros pri AMD Kamnik, je uspelo povabiti na demonstracijsko tekmovanje, 8. oktobra, številne dobre tuje tekmovalce.
Johnnv Hakvvoort iz Nizozemske je letošnji evropski prvak, Luigi Susan iz Italije je lanskoletni evropski prvak, Sandor Nagy je 7-kratni Madžarski prvak, Sandor Radak prav tako sodi med največje mojstre tega športa na Madžarskem, prav tako njegov sin Atila, ki je madžarski mladinski prvak.
Nastopili so tudi stari znanci tunji-ške proge - Peter Szabo iz Madžarske, Jean Kankelj iz Belgije - sicer naš rojak, ter že kar »domači« Mario Michelini iz Avstrije. Škoda, da so svoj prihod odpovedali tekmovalci iz ČSSR, ki je v tem športu velesila, čeprav so bili prijavljeni vrhunski mojstri, kot so Bartoš, Hošek in Kerha, vsi že zmagovalci posameznih dirk za evropsko prvenstvo.
Ob tem je treba dodati, da ima
veliko zaslug za tako kvalitetno tujo udeležbo na tej dirki prav gotovo naš tekmovalec Drago Vrhovnik, ki je več let »snubil« te mojstre, da se spoznajo z edino tovrstno progo v Jugoslaviji. Vsi po vrsti so bili zadovoljni z bivanjem v Sloveniji ter s prisrčnim srečanjem z domačimi tekmovalci in organizatorji dirke v soboto zvečer v športu pri gostilni za Tunco. Poudarili so, da se zagotovo še vrnejo, če ne prej pa takrat, ko bomo organizirali dirko, ki bo štela za evropsko prvenstvo.
Rezultati demonstracijske dirke - 8. oktobra
1.   Luigi Susan (It)
2.   Sandor Radak (Mad)
3.   Snador Nagy (Mad)
4.   Johnnv Hakvvoort (Niz)
5.  Jean Kankelj (Bel)
6.   Ferdinand Vode (Jug)
Ob zaključku tekmovalne sezone bi se rad v imenu sekcije za avtocros zahvalil vsem posameznikom in delovnim organizacijam posebej pa še DO Gradiš Ljubljana TOZD SPO, ki je s svojo mehanizacijo prav gotovo odločilno prispevala, da je šel razvoj tega športa tako hitro naprej do točke ko se zdi, da ne more več zastati.
Zasluge za kakovosten napredek pripadajo tudi tekmovalcem, ki so letos poleg tekmovanj v Tunjicah nastopili v demonstracijskih vožnjah širom po Sloveniji in Hrvaški in s tem opravili neprecenljivo poslanstvo pri nadaljnji popularizaciji avtocrosa tudi v drugih krajih Jugoslavije.
Posebna zahvala za toliko uspešno izvedenih tekmovanj v Tunjicah pa pripada krajanom ter njihovim organizacijam v KS Tunjice, od koder smo črpali veliko kadrov, ki so potrebni za varno in uspešno izvedbo takšnih tekmovanj.
Dosežena kakovostna raven tekmovanja, ki je bilo 8. oktobra, organizatorje teh prireditev sili in obenem obvezuje, da si zastavijo še višje cilje, ki bodo s takim zagnanim in strokovnim pristopom do dirk prav gotovo tudi dosegljivi, kajti izziv je velik.
Zelo redko se dogaja, da organizatorjem katerihkoli dirk v Jugoslaviji uspe pripeljati na tekmovanje kar dva takšna asa, kot sta v avtocrosu Hakvvoort in Susan.
Pogledi v Evropo 92 so prisotni in aktualni tudi v sekciji za avtocros. Vsi si želimo tudi pravih mednarodnih tekmovanj s še številčnejšo udeležbo tujih dirkačev ter čedalje uspešnejše poseganje po boljših uvrstitvah tudi naših tekmovalcev.                 ZOBI
v tem srednjeročnem obdobju - takoj po končani gradnji v Nevljah. Kdaj bo pričetek gradnje šolskih objektov v Komendi, pa je poleg vseh drugih stvari predvsem stvar aktivnosti izvoljenih predstavnikov KS Komende v teh organih, ki o gradnji odločajo. S tem želimo krajane Komende seznaniti, da ne posegamo po nikakršnih namenskih sredstvih iz krajevnega samoprispevka, razen dela tistega 0,7%, ki je namenjen za delovanje društev in DPO v Komendi. Predstavniki KS Komenda pa nam ta sredstva tudi ne bi dodelili, ker to ni v skladu s planom KS.
Na področju množičnosti športne dejavnosti je v Komendi dosežen glede na število prebivalcev nekakšen maksimum. V ŠD je včlanjenih preko 400 članov, ki delujejo kar v 8 klubih. O športnih rezultatih bomo obvestili javnost v eni naslednjih številk Kamniškega občana. Vse, ki pa želijo aktivno, tako organizacijsko kot športno delovati v našem skupnem društvu, vabimo, da se nam pridružijo.
I. O. Š. D. KOMENDA
Vaja poklicnih gasilcev
Marsikdo se je v torej, 10. oktobra, vprašal: »Joj, le kje gori?« Mogoče je tudi kakšna klepetava soseda pohitela k vam in vprašala: »Joj, le kje gori?« Ne, ne, ne! sploh ni nikjer gorelo. Bila je samo vaja, ki so jo poklicni gasilci kamniškega območja izvedli na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku.
Ob 11. uri se je po Kamniku razlegal požarni alarm. Skoraj vsi učenci so pod vodstvom učitelja zapustili šolsko stavbo, le nekaj jih je ostalo v najvišjem nadstropju. Prihiteli so gasilci. Prva enota se je s posebnim dvigalom povzpela v tretje nadstropje in napela tobogan. Nato so po njem reševali učence. Druga enota je gasila z druge strani. Vaja je bila zanimiva in poučna. Misliva, da bi morali šolarji in tudi druge občane bolje poučiti, kako ravnati ob naravnih katastrofah.
Peter Pančur
Bojana Klemene
nov. krožek OŠ
F. Albrehta
Planinski kotiček
NOGOMET NA KOROŠICI
Letos mineva 10 let, odkar je bila na Korošici prva tekma v nogometu med kranjskimi in štajerskimi alpinisti. To tekmovanje, ki ima predvsem družabni značaj, se je nato nadaljevalo vse do danes, čeprav Štajercev zadnjih nekaj let ni bilo na spregled. Tako je postal »nogomet na najvišji ravni« (1800 m nad morjem) predvsem domena Kamničanov. Enako je bilo tudi letos. Štajercev ni bilo kljub vabilom in čudovitemu vremenu. Tako se je v soboto, 21. oktobra točno opoldne, začela tekma samo med domačima moštvoma: starimi in mladimi. Zmagali so mladi - na mladih pač svet stoji.
PLEZALNA ŠOLA
Letošnja plezalna oziroma alpinistična šola je že nekaj časa v polnem zamahu. Vodi jo kar načelnik alpinističnega odseka Rado Nadvešnik. Vanjo se je vpisalo 13 kandidatov, ki več ali manj redno obiskujejo predavanja oziroma vaje v plezalnem vrtcu.
Ker so se tečajniki že p«eicej-naučili, je bilo dogovorjeno na sestanku AO, da to svoje znanje tudi preizkusijo v pravi steni. Zato so se domenili, da gredo 21. in 22. oktobra na Korošico plezat v Vršiče. Tečajniki so prišli in tudi dva pripravnika, od vseh alpinistov AO Kamnik, ki bi jih morali voditi v plezalnih smereh, pa samo eden. To se vsem ostalim res ne more šteti ne v čast in ne v dobro. Tako sta lahko samo dva tečajnika, DAMJAN KOČAR in JANEZ POGAČAR, naredila svoje prve vzpone v okviru šole: Mimo votline, varianto PA, Črno ja-
mo. Neznano, Rekrutsko in Prelož-nikov.
ZIMSKE SOBE V Kamniških Alpah so že zaprte vse visokogorske planinske koče. Tako kot vsako leto, so jih tudi letos zaprli v oktobru. Glede na lepo vreme bi bile lahko sicer odprte še ob koncih tedna, vendar za to ni pravega posluha. Za obiskovalce v tem in zimskem času so ostale odprte le zimske sobe, ki omogočajo zasilno prenočevanje.
Na Korošici je soba s pogradi in nekaj odejami brez možnosti ogrevanja, ker ni ne drv, ne peči. Dokler ne bo zapadel sneg, je v koritu pod kočo dovolj pitne vode.
Na Kamniškem sedlu je letos manj prostora za prenočevanje, ker je vlaga uničila nekaj pogradov. Tudi z ogrevanjem je bolj slabo, ker ni drv. Vode tudi ni, zato naj si pijačo prinese vsak s seboj. Tudi na Kokrškem sedlu ni bistvene razlike od lani, le to, da je letos zelo na tesnem z drvmi. Na sa-niem sedlu tudi ni vode, če pa je kdo zelo hudo žejen: gre pa lahko pit kakih 15 minut daleč k studenčku nad Pasjo glavo.
Zato priporočamo vsem, ki nameravajo prenočevati v teh zimskih sobah, da vzamejo s seboj spalne vreče. Če pa hočejo jesti tudi kaj toplega ali piti vroč čaj, naj imajo s seboj kuhalnik, na katerem si bodo to sami pripravili. Prosimo jih, pa prav lepo, da naj sobe pospravijo za seboj, odnesejo smeti v dolino in dobro zaprejo vsa okna in vrata, da ne bo veter nanosil noter snega.
BOJČ
Komunalno podjetje Kamnik
obvešča občane, da bo odvoz smeti zaradi praznika, 29. nov. spremenjen, in sicer:
-  namesto v sredo, 29. nov., bomo smeti in odpadke odvažali v petek, 1. dcecembra 1989
—  namesto v četrtek, 30. novembra, pa bomo smeti odvažali v soboto, 2. decembra 1989.
Gostilna »PLANINKA« Kamnik
Vas vabi vsak petek zvečer na VEČER EVERGRENOV STAROGRADSKIH PESMI... Priporoča domače koline in specialitete italijanske kuhinje, vina Kovača vas...
Ivana Skamen:
Dober dan, naši
Nadaljevanje
Imenitne štirikolesnike (nemalokrat so nas spravljali v zadrego, ko smo zaman iskale kljuko za odpiranje vrat in oken, a kaj ko vožnje z najnovejšimi modeli avtomobilov nismo vajene) smo zapustile v bližini turistične znamenitosti CN TOWER, najvišjega TV stolpa na svetu. Velikan meri kar 553 metrov v višino, na 363 metrih pa je razgledna ploščad z okroglo zaprto restavracijo. Točno v 38 sekundah smo premagale pot z dvigalom do razgledne ploščadi. Pogled z nje nas je navdušil. Ogromno mesto tudi s te višine ni izgubilo na razsežnosti, pogled na Ontarijsko jezero je veličasten, otok na njem pa
predstavlja domačinom pravi paradiž ob prostih dnevih. V globini se je razkazovala najnovejša športna hala, katere »kapa« se odpira in zapira, izum novega časa, na katerega so Kanadčani zelo ponosni. Pravijo, da bi iz betona, iz katerega je športna hala narejena, lahko napravili pločnik od Toronta do Montreala.
Za kratek čas smo pokukale tudi v torontski hram glasbe ROY THOMSON HALL in prisluhnile orgelskemu koncertu v prekrasni dvorani z ložami. Tisto prvo dopoldne smo »prekrižarile« Toronto po dolgem in počez in bilo je kaj videti!
Čeprav smo se z nekako zadržanostjo odpravile na obisk kon-
zulata v Torontu, je ta v trenutku splahnela ob ljubeznivosti konzula Mihajla Dika in njegovih sodelavcev. Prijazno so nam ponudili pomoč in skrb za varno vožnjo s kolesi po Kanadi. Odzvale smo se povabilu na poslovno-poslovil-ni party, na katerem smo požele pohvalo za pogumen kolesarski podvig v Kanadi. »Uradni Jugoslaviji« v Torontu smo ob slovesu izročile odmače pozdrave in prva spominska zastavica je ostala prav tu!
Čisto od blizu smo si ogledale tudi mogočen nakupovalni center - THE EATON CENTRE - v katerem prodaja in nudi usluge več kot tristo trgovin in servisov. Pravi arhitektonski čudež ponuja, za dolarje seveda, vse kar človek potrebuje in ne potrebuje. Eno samo popoldne je seveda premalo časa za »temeljito raziskavo tržišča«, a vendarle dovolj, da smo si napasle oči in dušo; z vzdihljaji smo načele tudi
prve dolarske rezerve. Sredi centra je prekrasen botanični venec cvetja, dreves in slapov in le težko smo se poslovile od teh zanimivosti in lepot, praktičnih in nepraktičnih stvari, ki si jih je človek izmislil.
Naslednje jutro nas je zaspan-ke prehitel naš mehanik, ki je telegrafsko hitro sestavil naše specialke in so v debelih dveh urah že stale na svojih »nogah«. To dopoldne smo si ogledale kraj, v katerem smo bivale - Mississaugo; moderna slovenska cerkev se ponaša z večnamensko dvorano, v kateri niso redke različne mladinske prireditve, simpatični mladi duhovnik Tomaž pa nas je prepričal, da tudi cerkev stopa v korak s časom in že zdavnaj ni več samo hram za molitev. Dom starostnikov bi bil lahko vzor marsikateri naši »ubožnici«, imenovani Dom starejših občanov; v njem preživlja jesen življenja okoli 60 sta-
rostnikov, zanje pa skrbi 16 delavcev. Dom je prava razstava pripomočkov, s katerimi premagujejo tegobe starosti in bolezni. Imajo tudi cvetličnjake, v katerih si sami gojijo rože, restavracijo, frizerski salon, telovadnico in družabni prostor, ki mora biti zaradi domače krušne peči še posebno topel tam okoli božiča.
Ta dan smo bile gostje kapitana Johna Letnika, lastnika restavracije na ladji v torontski luki. Z odprtimi usti smo zijale v čudovite restavracije za različne priložnosti in družbe, ena lepša od drugih. Za bogato pogrnjeno mizo z morskimi specialitetami smo prisluhnile njegovi življenjski poti, ki ga je, še ne polnoletnega, popeljala iz revne domače hiše. S košem na rami se je odpravil v svet; revnejši od berača je po zapletih le pripotoval v Kanado, kjer je začel kot pomivalec posode.
Nadaljevanje prihodnjič
l||j Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF
-  Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač.
-   Izhaja   dvakrat   mesečno
- Naslov uredništva:-Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311
-  tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.