GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VIII. — Štev. 27
Murska Sobota, 12. julija 1956
Cena din 10.—
Delo komisije za družbeno upravljanje pri Okr. odb. SZDL
Za natančnejše proučevanje
problematike v podjetjih in ustanovah
Letos spomladi je bila pri OO SZDL ustanovljena komisija za družbeno upravljanje in to z namenom, da bi podrobneje analizirala pojave v družbeno-upravnih organih in svoje zaključke predala OO SZDL, ki bi potem nadalje sam ukrepal. Tem nalogam primerno je bila sestavljena iz devetih članov. Toda kmalu se je pokazalo, da bo njeno delo mnogo širše kot je bilo
mišljeno prej in da ne bo samo nek pomožni organ, ki bi posredoval le gotove podatke in analize, temveč bo morala s pomočjo OO SZDL skrbeti za strokovno vzgojo članov družbeno upravnih organov in zaradi tega se je komisija razširila še za sedem članov.
S problematiko posameznih področij se ukvarja sedem podkomisij, poleg teh pa so še v vsaki občini posebne občinske komisije. Prejšnji petek. 6. julija je bil en prvih sestankov komisij in predsednikov občinskih komisij. Na sestanku so razpravljali o dosedanjem delu podkomisij, poleg tega pa so sestavili program bodočega dela. V razpravi so predvsem ugotovili, da so družbeno-upravni organi vse preveč prepuščeni sami sebi, posledica tega pa je, da se večkrat v svojem delu tudi ne znajdejo. Zato se zgodi, da tak upravni odbor »zadrema« kar za nekaj mesecev, drugod pa sploh ne pride do besede. Sicer pa je takih pomanjkljivosti precej. Temu je v veliki meri vzrok premajhna strokovna sposobnost in zato so na sestanku sklenili, da bodo s predvidenimi seminarji za člane raznih upravnih in drugih družbeno-upravnih odborov pričeli takoj, čeprav so ti poletni meseci deloma neprimerni in so zaradi tega ponekod (n. pr. v M. Soboti) hoteli s predavanji pričeti šele septembra.
Ena glavnih nalog komisije pa bo še nadalje načrtno proučevanje in analiziranje družbenega upravljanja, kajti analize so osnova za
uspešno delo in zato tudi neobhodno potrebne. Tako bodo občinske komisije že do 10. avgusta analizirale povezavo občinskih odborov z organi družbenega upravljanja, doslej so že analizirali delo šolskih odborov, občne zbore kmetijskih zadrug in delavsko samoupravljanje. Glede teh analiz pa so ugotovili. da so večkrat prehitro narejene in več ali manj le statistične in da se bo potrebno v bodoče bolj temeljito poglabljati v problematiko posameznih podjetij in še bolj skrbno seznanjati z odnosi, ki vladajo med organi delavskega samoupravljanja in upravnim osebjem. Isto velja tudi za vsa ostala področja družbenega upravljanja.
Ob koncu so še sklenili, da bodo posamezne podkomisije s pomočjo občinskih komisij še natančneje proučile posamezna področja in tudi izdelale podrobnejši program svojega dela.
Š. B.
SREČANJE
VELIKEGA POMENA
Med pomembnimi gosti, ki jih to leto sprejemamo v Jugoslaviji, je tudi predsednik egiptovske republike, polkovnik Naser. V našo državo je prispel prav danes in je s tem vrnil obisk predsednika republike, maršala Tita, ki je obiskal Egipt v lanskem, oziroma letošnjem letu. Istočasno bo prišel za nekaj dni v Jugoslavijo tudi predsednik indijske vlade Nehru, ki se bo sestal s predsednikom Titom in predsednikom Naserjem. Ta trojni sestanek državnikov, ki se zavzemajo za miroljubno sožitje med narodi, bo gotovo velikega pomena.
Polkovnik Naser je človek, ki uživa največje simpatije egiptovskega ljudstva. Kot eden največjih pobornikov za neodvisnost svoje države, ima polkovnik Naser velike zasluge za to, da je odstranil tuje sile v svoji državi, ki so dolga leta tlačile njegov narod. Zato je popolnoma razumljivo. da je ljudstvo Egipta povsem na njegovi strani in da v celoti podpira politiko, ki jo vodi.
Šele letos so odšle zadnje angleške čete iz Egipta, čete, ki so »čuvale« Sueški prekop. To je bil največji praznik za Egipt. S tem je bila odstranjena zadnja ovira na poti neodvisnosti Egipta, na poti k mirni izgradnji države, dolga desetletja tlačene od domačih in tujih reakcionarjev. Kako je predsednik Naser priljubljen v svoji državi, zelo nazorno ilustrira dejstvo, da je na zadnjem referendumu, ki je bil v mesecu juniju, dobil velikansko število glasov svojih volivcev. Nesporna večina — dobil je štiri in pol milijona glasov — je najlepši dokaz, da se egiptovski narod docela strinja s politiko, ki jo Je uvedel in jo vodi predsednik Naser še zdaj.
Istočasno, ko so volili predsednika republike, so egiptovski volivci glasovali tudi za novo ustavo. Kakor za Naserja so tudi za novo ustavo našteli skoraj štiri in pol milijona glasov. Po glasovanju je ljudstvo šlo na ulice, posebno v glavnem mestu Kairu, in navdušeno manifestiralo za Gamala Abdela Naserja.
Jeseni bodo Egipčani izvolili svoj parlament, ki bo najmlajši parlament na svetu. Razvoj, ki ga v svoji državi pospešuje zlasti predsednik Naser, gre brez dvoma v napredno smer. Posebnega pomena za to smer je tudi dejstvo, da Egipt zavzema v Arabski ligi pomembno mesto, tako da je lahko njegov vpliv na ves mohamedanski svet zelo važen in v določenih primerih tudi odločilen.
Iz naše kreditne problematike:
Utrjevanje komunalnih bank
se kaže predvsem v kreditnih odnosih do gospodarskih organizacij
Prod nekaj dnevi je bilo v Kopru posvetovanje predstavnikov komunalnih bank Slovenije. Na tem posvetovanju so razpravljali predvsem o vskladitvi odnosov med komunalnimi bankami in Narodno banko, o ustanovitvi centrale komunalnih bank, ki bi urejala poslovne stike med podružnicami, ter o nekaterih problemih kreditiranja podjetij.
Dosedanji sistem kratkoročnega kreditiranja predstavlja enega izmed problemov v našem gospodarstvu. Odkar je Narodna banka uvedla večjo kontrolo nad dodelje-
vanjem kreditov, so se pojavili v praksi predvsem primeri medsebojnega kreditiranja med podjetji. To medsebojno kreditiranje je bilo pogostokrat odraz nekaterih nepravilnosti v načinu kreditiranja, pogostokrat pa se je izrodilo tudi v nezdravo skrajnost, ki je ogrožala splošni sistem kreditiranja in s tem tudi stabilizacijo trga.
Novoustanovljene komunalne banke v našem okraju so bile že v kaj kratkem času prisiljene, da so vse gospodarske organizacije pravilno vključile v mehanizem kreditiranja. Tu in tam so se še sicer pojavljale posamezne nepravil-
nosti, vendar je uspelo komunalnim bankam urediti vprašanje kreditiranja vsaj v glavnih potezah. Doslej je bil še najbolj z življenjskimi potrebami skladno rešeno vprašanje kreditiranja v trgovini. To se bo brez dvoma odražalo tudi v večji izbiri potrošnega blaga istočasno pa bo v nekaterih primerih vplivalo tudi na cene.
Pri dosedanjem poslovanju komunalnih bank je mogoče ugotoviti tudi nekatere težave, ki se nanašajo predvsem na formiranje sredstev za kreditiranje. Doslej je bilo n. pr. od sredstev hranilnih vlog namenjenih za splošna kreditna sredstva komunalne banke samo 20 odstotkov, dočim je šlo ostalo kot depozit pri Narodni banki. Po najnovejših določilih pa bo odstotek depozita znatno nižji, kar bo sprostilo dokaj doslej vezanih sredstev.
Ekspeditivnost plačilnega prometa -in težave v poslovanju
Med nekaterimi organizacijskimi vprašanji komunalnih bank je važno predvsem vprašanje ekspeditivnosti plačilnega prometa, kjer zavzema važno mesto tudi pošta.
Tako n. pr. lendavska pošta ne more odpraviti pošte za Mursko Soboto zjutraj, kar bi pospešilo urejanje brezgotovinskega prometa med posameznimi podružnicami.
istočasno pa bi bilo gospodarskim organizacijam omogočeno neovirano koriščenje priliva sredstev na tekočih računih.
S postopnim utrjevanjem komunalnih bank pa bo potrebno vključiti v poslovni okvir istih tudi nekatera večja podjetja, ki so sedaj poslovno navezana na Narodno banko. S tem se bo kreditna politika prilagajala življenjskim pogojem in gospodarski moči določenega območja, pa tudi posameznim podjetjem bo na ta način odpadlo precej stroškov in zamude časa. kajti dosedanji način dela in odnos nekaterih podjetij do Narodne banke, ki je v naših razmerah oddaljena od gospodarske organizacije tudi do 30 kilometrov, mora biti nujno samo prehodnega značaja. Potrebno bi bilo. da gospodarske organizacije same pokažejo težnjo in potrebo po vključitvi v kreditni odnos s komunalno banko, ki je večini podjetij bližja.
Dosedanje delo komunalnih bank ni koristilo samo decentralizaciji kreditnega sistema, temveč je ta. relativno nagli razvoj, koristen tudi družbenemu samoupravljanju v našem gospodarstvu. Da pa bo šel ta razvoj v pravilni smeri, je odvisno tudi od poslovanja novoustanovljenih komunalnih bank, ki se mora pokazati predvsem v prožnosti kreditiranja. kar je tudi eden izmed osnovnih namenov novih denarno-kreditnih zavodov.
-jm
Pomursko
gradbeništvo
v luči soboškega SGP »Sograd«
Gradbeništvo v našem okraju je bilo z novo gospodarsko usmerjenostjo postavljeno predvsem pred dva problema: zmanjšal se je obseg
investicij, na drugi strani pa je bilo treba upoštevati tudi nekatere načelne smernice v zvezi s povečanjem produktivnosti in zmanjševanjem materialnih stroškov. Kakšne so trenutne težave, ki pa ne izključujejo določenih uspehov, je mogoče videti pri murskosoboškem Sogradu, ki je največje gradbeno podjetje v Pomurju.
Norme so dober pokazatelj produktivnosti
Predvidene investicije v okraju so narekovale podjetju predvsem nekoliko manjši delokrog. Trenutno je zaposlenih 160 delavcev, znatno pa je bil skrčen tudi upravni aparat. Nekoliko težje je bilo s povečanjem produktivnosti dela. S temi stvarmi je imel precej posla
tako upravni odbor kot delavski svet.
Predvsem so uvideli, da je potrebno vsa dela normirati, kajti norma je dober pokazatelj produktivnosti. Seveda so nastopile tudi pri tem nekatere težave. Pri novogradnjah je mogoče normirati vsa dela, dočim pri adaptacijah samo od 60 do 70%. K dobremu poslovanju so pripomogle tudi pravočasno dostavljene tehnične dokumentacije investitorjev.
Pri organizaciji je treba omeniti te stvari: Leta 1954 pa tudi lani, so porabili okrog 9 milijonov dinarjev za nove stroje. Od tega je bilo 5 milijonov iz lastnih sredstev. Letos so poskušali tudi mešanje malte z mešalcem za beton. Poskus se je obnesel in račun je pokazal, da se
(Nadaljevanje na 2. strani)
ODSLEJ VEČ BLAGA NA KREDIT
Odslej bo mogoče dobiti potrošniški kredit tudi za motocikle, šivalne in pisalne stroje, lovske puške. hladilnike, sesalce za prah, pralne stroje, umetniške slike in kipe. gradbeni, sanitarni, vodovodni in elektroinstalaterski material.
Na triletno odplačilno dobo bo mogoče najeti kredit za nakup pohištva in glasbil, ako bo kredit presegal višino šestmesečnih prejemkov prosilca. Za pohištvo in glasbila bo mogoče dobiti tudi dveletni in enoletni kredit, če bo zahtevana vsota med dvomesečnimi in šestme-
sečnimi prejemki, oziroma, če ne bo presegala dvomesečnih prejemkov.
Na dve leti in pol bodo odobravali kredite za nakup radioaparatov, motociklov, koles, lovskih pušk. šivalnih in pisalnih strojev, električnih in navadnih hladilnikov in štedilnikov, sesalcev prahu, strojev za pranje in še nekaterih predmetov za potrebe gospodinjstva.
Kredite za nabavo tkanin in obutve in drugega industrijskega blaga bodo še nadalje dajali za leto dni.
Končno: vsaj zadnji dnevi so zares poletni. Vroče sonce opravlja svoje tudi na poljih. Lito dozoreva. Prej zelene ploščadi so vedno bolj rumene. Pa bodo naši žanjci spet nabrusili kose in srpe in se podali o rumeno morje, pa bo spet veselje na njihovih obrazih, če bo klasje težko
(Foto Kološa)
O težko pričakovani erupciji nafte v vrtini F-6 na Filovskem bregu smo že poročali v našem listu. Zdaj pa še na sliki poglejte, kako močno je bruhnila naša »prijateljica« na plan iz pomurskih zemeljskih nedrij.
Prispevek k razpravi o gozdarski službi v Pomurju
Več družbene odgovornosti -
pa bo odklenkalo mnogim napakam posameznikov
Racionalno izkoriščanje in smotrna obnova gozdov — oboje je tesno povezano z razvojem našega gospodarstva — še posebno v Pomurju, kjer nimamo zadosti gozdov, pa še mnogi od tistih, ki jih imamo, so čezmerno iztrebljeni in potrebni temeljite obnove.
Dejstvo je tudi. da v naši pokrajini posekamo letno več lesa kot na nam ga priraste, največ iz potrebe, nekaj pa tudi zaradi tega. ker gozdarska služba še povsem ne zajema in obvlada sečnje lesa. So pa tudi primeri, da posamezniki malomarno opravljajo svoje dolžnosti in se pri tem večkrat odmaknejo od naših zakonskih predpisov.
Brez dobre evidence
ni čistih računov
Okrajna uprava za gozdarstvo ni imela prave evidence nad posekanim lesom v posameznih sečnih sezonah. Lansko leto pa so začeli evidenco uvajati in bodo v kratkem z njo na tekočem za sečni sezoni 1954/55 in 1955/56. Za pretekla leta pa evidence ni bilo mogoče urediti zaradi popolnoma pomanjkljive gozdarske službe.
Prav pomanjkljiva evidenca pa je bila večkrat vzrok za to, da so dobivali posamezni lastniki gozdov dovoljenja za posek večjih količin lesa.
Pri reševanju prošenj za izdajo sečnih dovoljenj se je zgodilo, da gozdna uprava v nekaj primerih ni upoštevala mnenju logarjev, ki so tako ali drugače odklonili izdajo dovoljenja zaradi čezmernega izkoriščanja prosilčevega gozda v preteklih letih. Res je, da so morali večkrat odstoputi pri izdajanju dovoljenj od pravilnega sorazmerja (posek = letni prirastek), zlasti še v primerih, ko so prosilci potrebovali les za gradnjo hiš ali gospodarskih poslopij, pa tudi za kritje drugih gospodarskih potreb, istočasno pa ni moči zanikati, da pri izdajanju dovoljenj ni bilo nekaterih propustov, ki se jim bo potrebno izogniti v prihodnosti.
Tako se je pripetilo, da so na Okrajni upravi za gozdarstvo najprej upoštevali logarjevo mnenje, pozneje pa, ko se je stranka pritožila, so go spregledali in povsem ugodili njeni prošnji. Neka stranka je poslala prošnjo za posek 5 kub. metrov lesa, s čimer se logar ni strinjal, pri reševanju pritožbe pa so ji dovolili posek 20 kub. metrov lesa. V sečni sezoni 1955/56 so dvakrat izdali dovoljenje za posek lesa v gozdu urbarjalne skupnosti v Vučji gomili. V tem primeru je logar vedel, da je bilo izdano dvoje sečnih dovoljenj, od katerih je bilo eno preklicano, pa je kljub temu izdal nalog za posek. Tako je bilo posekanega 70 kub. metrov lesa namesto pol manj.
Z DOKAJŠNJIMI PROPUSTI . . .
Neka revirna gozdna uprava je izdala zasebniku sečni nalog za les, ki je bil posekan in prodan že pred enim mesecem. Po vseh okolnostih sodeč, ni mogla stranka dokazati pri obračunu, odkod izvira prodani les, zato se je obrnila na revirno gozdno upravo, ki ji je hote ali nehote pomagala iz zadrege in ji izdala dokument zn legalno prodajo lesa.
Pri nekem logarju je bilo ugotovljeno, da je odkazoval drevesa, ne da bi se poprej prepričal, ali je imel lastnik dovoljenje za posek lesa. Dogaja se, da logarji odkazujejo več lesa, kot je določeno v dovoljenju. Za samovoljno ali čez dovoljeno mero posekan les v gozdovih so izdajali posamezni logarji tudi zapise (konsignacije), kakor da gre za les, ki je bil posekan izven gozdov in za katerega ni bilo potrebno plačati gozdne takse. Površno opravljanje dolžnosti posameznih logarjev je omogočilo nekaterim lastnikom gozdov, da so sekali les brez dovoljenja. Zasebnik L. K. je v sečni sezoni 1954/55 in 1955/56 nakupil in posekal v svojem gozdu okrog 77 kub. metrov lesa, ki ga je tudi prodal.
...JE BIL PRIKRAJŠAN TUDI GOZDNI SKLAD
S takimi propusti je bil močno oškodovan gozdni sklad. Lani tudi na Okrajni upravi za gozdarstvo niso bili povsem na čistem v zvezi s tem skladom, predvsem zaradi tega. ker so gozdarsko službo začeli na novo organizirati šele ob koncu leta 1954. in ker niso imeli pri roki dovolj sposobnega knjigovodskega kadra. Letos so že precej na boljšem: nad izdanimi odločbami o odmeri prispevka že imajo vpeljano točno evidenco, v zaostanku pa so še pri knjiženju za letošnje leto. Zagotavljajo, da bo tudi ta objektivna pomanjkljivost kmalu mimo njih.
Posledice pomanjkljive evidence so še sedaj očitne; ni ravno malo primerov, da so posamezniki dolgovali takso za več let nazaj, nihče pa jim ni zaračunal predpisanih obresti, ki so sicer v navadi za zamudnike — plačevalce določenih obveznosti. Na Okrajni upravi za gozdarstvo pa trdijo, da bi bilo za zaračunavanje obresti vsaj 10.000 dolžnikom potrebnih še nekaj uslužbencev.
Neki logar je označil na konsignaciji, da je bil les posekan v katastrski občini V. vrednostnega razreda in je lastnik temu ustrezno plačal tudi takso, čeprav je bil les resnično posekan v katastrski občini, ki je spadala v II. vrednostni razred, s čimer je oškodoval gozdni sklad za 2.500 din pri kub. metru.
Zasebniki se v prošnjah za sečna dovoljenja sklicujejo predvsem na to, da potrebujejo les za domačo uporabo, čeprav bi se v mnogih primerih dalo dokazati, da ga tudi prodajajo. Logarji prevzemajo tak
les, izdajajo za njega konsignacije za domačo uporabo in ga zaznamujejo z rdečim žigom. Tako plačajo lastniki samo 25. odst. predpisane takse, čeprav bi morali v nekaterih primerih položiti ves prispevek za gozdni sklad. So bili primeri, da so posamezni logarji za to vedeli ali pa izvedeli pozneje, vendar pa takih dejanj niso prijavili.
Okrajna uprava za gozdarstvo izdaja spremnice za prevoz lesa. vendar pa pri tem ni bilo vedno zadostnega nadzorstva — v pogledu sečnega dovoljenja, plačanja takse, namenski uporabi in izvoru lesa itd. Spričo tega se kaj lahko zgodi, da prekup-
čevalci legalno prevažajo nakupljeni les in se učinkovito izogibljejo kontroli Ljudske milice.
Učinkovito nadzorstvo nad sekanjem in prevažanjem lesa ni lahek posel in ga je nemogoče izpeljati samo od zgoraj (Okrajna uprava za gozdarstvo) brez ustrezne podpore od spodaj — t. j. od logarjev, gozdarjev in drugih organov. Prav na logarjih je precejšen del tega bremena, vendar pa, kakor smo že lahko zgoraj razbrali, so mu posamezniki kaj slabo dorasli, saj celo sami zapadajo dokajšnjim napakam in odklonom v svoji odgovorni službi.
Družbeno upravljanje tudi v gozdarsko službo
Propusti posameznikov v gozdarski službi, nedovoljeno trgovanje z lesom in čezmerno izkoriščanje naših gozdov z vsemi posledicami vred — to je nekakšen trikotnik, v katerem se sučejo naša razglabljanja. Morda bo kdo porekel, da vidimo samo senčno stran. Pa še zdaleč ni tako; trdimo lahko, da je ta služba tudi v Pomurju opravila mnogo koristnega v prid gozdarstva in da ji nimamo kaj očitati kot organizacijski zgradbi za uresničevanje določenih smotrov, kakor tudi ne organizacijskim prijemom, ki jih uresničuje Okrajna uprava za gozdarstvo. Je pa seveda drugo, če s prstom javne kritike pokažemo na tiste posameznike, ki so s svojim početjem — pa naj bo storjeno iz malomarnosti ali hote z materialnimi koristmi v ozadju — škodovali njenemu ugledu in prestižu, a kar je še važnejše: našemu gospodarstvu. ki je bilo. kakor smo videli, večkrat oškodovano.
Med logarji in gozdarji pa bo treba ločiti dobro od slabega; z vzgojnimi in v končnem stadiju (kjer lepa beseda ne zaleže več) tudi kaznovalnimi ukrepi je potrebno vplivati na tiste posameznike, kateri se za svoje delo ne čutijo odgovorne pred družbo, ki jim je v okviru zakonskih predpisov določila pristojnosti in dolžnosti, da bodo to odgovornost veliko bolj čutili. Kako naj sicer še uživajo zaupanje ljudske oblasti in naših državljanov? Vse bolj aktualno pa je v gozdarski službi tudi družbe-
no upravljanje, ki bi ga bilo potrebno zaenkrat uveljaviti vsaj pri okrajni ustanovi. Družbeno-upravni odbor naj bi pomagal operativnemu vodstvu pri urejanju vseh vprašanj. ki se nanašajo na izkoriščanje in obnovo gozdov in odločal tudi o uporabljanju sredstev iz gozdnega sklada.
Večja družbena kontrola bo prav gotovo pripomogla k odstranjevanju navedenih in podobnih pomanjkljivosti, vzpodbuda k temu, to pa je osrednji namen tega sestavka.	-bk-
Praznovanje Dneva borcev v Pomurju
Kresovi, zborovanja, akademije, srečanja borcev
Letos so jugoslovanski narodi prvič praznovali Dan borca in vstaje, naš novi praznik. V vseh večjih in manjših krajih so bile svečane akademije, velika zborovanja, na katerih so govorili politični voditelji in borci, v mnogih mestih in vaseh so okrasili spominske plošče in grobove, odkrili nove spomenike, a pripadniki JLA, člani Zveze borcev in Združenja rezervnih oficirjev so uprizorili napade za osvoboditev raznih zgodovinskih krajev.
Tudi Pomurje je bilo v teh dneh v svečanem vzdušju. V M. Soboti je bilo na predvečer veliko zborovanje. O prazniku vstaje je govoril spomeničar Rudi Rapl-Savo. Potem je moški zbor zapel nekaj- partizanskih, a borci so na odru zakurili kres, se zbrali okrog njega s pesmijo Ob tabornem ognju, kasneje pa so še uprizorili partizanski skeč. Nastopili so še solisti (Darinka Skalarjeva s pesmijo Na oknu glej in harmonikar Marjan Štiberc) ter godba na pihala. Borbeno vzdušje pa so še razplamtele rakete in streljanje.
Drugi kraji so slavili na podoben način. V Lendavi so na hribi zakurili kres, ki ga je bilo videti daleč naokrog, uprizorili napad za osvoboditev mesta in pripravili svečano akademijo. V ljutomerski, radgonski in videmski občini so patrulje obiskale partizanske grobove in družine. Posebno, prisrčna pa so bila srečanja z otroci padlih borcev in žrtev fašizma. Stari partizani so jim pripovedovali o borbi in trpljenju naših ljudi, o zmagi, za katero so padli tudi njihovi starši, občinski odbori pa so jim priredili manjše pogostitve.
4. julija so se člani ZB zbrali v Ljutomeru v prijateljskem dvoboju med levim in desnim bregom Mure. V streljanju in kegljanju so bili boljši z desnega, a v šahu in odbojki z levega. Po končanem tekmovanju so odšli v Železne dveri, kjer so se dodobra sprostili in tudi medsebojno seznanili.
Tudi v mnogih naših vaseh so kurili kresove in ob njih pozno v noč obujali spomine na borbo.
šb
Šoferji so praznovali
V nedeljo so poklicni šoferji iz M. Sobote in okolice proslavili svoj Dan. Slavnost je pripravilo Združenje poklicnih šoferjev in avtomehanikov LRS. podružnica v M. Soboti. V povorki po ulicah mesta je sodelovalo 37 različnih vozil. Na zborovanju je sodelovala godba Svobode. Z odprtega kamiona, ki je služil za tribuno, so govorili zvezni poslanec Vanek Šiftar, tajnik republiškega sindikata prometnih delavcev tov. Zupan in šef uprave za ceste pri OLO tov. Blanštajner. O pomenu Dneva poklicnih šoferjev in o njihovem združenju je govoril še predsednik podružnice v M. Soboti tov. Škraba n.
Tega dne so proslavili svoj praznik tudi šoferji Gornje Radgone, ki so člani podružnice Ljutomer. Obe podružnici v Pomurju se nameravata združiti in tako strniti svoje delovanje. To se bo zgodilo do konca tega leta. Potem bo verjetno oživelo delovanje šoferjev v Lendavi,
ki so že imeli svoj klub. V M. Soboti je ustanovljena podružnica Združenja poklicnih šoferjev in avtomehanikov že 1952. leta in šteje dandanes 81 članov.	-ši
Zborovanje
predvojaškega centra
V Murski Soboti so v zadnji tretjini junija imeli mladinci predvojaške vzgoje svoje zborovanje. Po praktičnih vajah z orožjem in teoretičnem delu so še imeli razna predavanja o naši zunanji in notranji politiki, o razvoju mladinskega gibanja, sodobnem kmetijstvu, delovanju sedanje soboške občine, delavskih odnosih in pravicah vajencev ter o prvi pomoči. Poleg tega pa je za njih soboški mladinski komite pripravil anketo o njihovem mišljenju o nepravilnostih, ki se dogajajo pri nas in o zboljšanju življenjskih razmer.	L. M.
NORME
so dober pokazatelj produktivnosti
(Nadaljevanje s L strani) je s takim načinom dela povečala produktivnost dela za 50 %, stroški za malto pa so se zmanjšali za 30 %. Na cene gradenj je vplivalo tudi poseganje po nekaterih cenenih izdelkih gradbene industrije. Tu imajo seveda glavno besedo projektanti, v glavnem pa gre za finančno zmogljivost investitorja, ki zahteva dobro in ceneno gradnjo. Vse te prilike je bilo mogoče izvajati samo pri sorazmerno dobri kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Sedaj je v podjetju od vseh zaposlenih 9.6 % visokokvalificiranih, 34,8 % kvalificiranih, 19,2 % polkvalificiranih in 36,4 % nekvalificiranih delavcev.
Kljub zmanjšanju obsega investicij gradbena dejavnost predvsem v privatnem sektorju ni nič manjša. Privatni obrtniki — čeprav imajo
določeno, da smejo zaposliti samo 5 delavcev — so Še vedno poslužujejo stare prakse, da izposojajo firmo, delavce pa organizira investitor sam. Tu odpade plačevanje prispevka za socialno zavarovanje, prav tako niso potrebni operativni stroški, kar seveda vpliva na ceno gradbenih storitev. Seveda je treba omeniti vprašanje kakovosti takih del, na to pa investitorji pogosokrat vse premalo računajo.
Drugi tak problem so licitacije. Že sama uredba o licitacijah je pomanjkljiva v tem ker govori, da da investitor vsa gradbena dela tistemu podjetju, ki stavi najugodnejše pogoje, ne določa pa natančneje v čem obstoje te ugodnaosti. V praksi se dogaja tako. Na licitaciji nekatera gradbena podjetja namerno izpustijo posamezne postavke in tako lahko ponudijo najboljše pogoje.
Toda med izvajanjem del se ta pomankljivost pokaže v tem, da so resnični stroški gradnje mnogo večji kot so jih kredvidevali ob licitaciji. Res je. da postavljajo taka podjetja svoj obstoj na indeks, toda ob vsem tem onemogočajo pravilno poslovanje tistih podjetij, ki vsa gradbena dela pravilno ovrednotijo. Iz tega izvira večina likvidacij gradbenih podjetij, vpliva pa to tudi na položaj investitorja, ki s predvidenimi sredstvi ne more dograditi nekega objekta.
Letos imajo v načrtu še
Kakor računajo pri Sogradu, bodo lotos pričeli graditi nov stanovanjski blok pri kinodvorani v M. Soboti, hlev za 50 glav živine pri Vetserumu, razen tega še prostore za laboratorije. Obnovili bodo tudi šolo v Petrovci h in pričeli graditi v radgonski opekarni nove peči in sušilnice. Pri Nafti v Lendavi bodo dogradili nekatere objekte v degazolinaži in uredili industrijski vodovod. Vsa ta dela v Lendavi so preračunana na okrog 27.5 milijonov dinarjev.
Vsa ta dela in nekatere tekoče gradnje v Murski Soboti ter Murskem Središču odpiraju Sogradu kljub določenim težavam ugodno perspektivo, ki bo vplivala tudi na realizacijo letnega proizvodnega načrta, ki so ga v prvi polovici leta dosegli tako po vrednosti gradenj kakor po predvidenem dobičku.
-jm
O čudežnem pismu, ki je prispelo iz Amerike ali:
Včasih je dolga pot do spoznanja ...
(Zgodbe o čudežih so že tako stare in izrabljene, da se nuši delovni ljudje ob njih le še pomilovalno nasmehnejo. No, da ne bi morda komu storili krivice, je treba resnici na ljubo povedati, da se še tu in tam najdejo posamezni ljudje, ki zaradi svoje zaostalosti ali pa verske nestrpnosti »verujejo« v Čudežne dogme, kur dokazuje tudi opisani primer iz okolice Lendave. Včasih je res dolgu pot do spoznanja!)
Zgodilo se je pred kratkim, ko je neka kmečka žena dobila pismo o cenenem ovoju, napisano s peresom nevajeno roko sorodnice, živeče v daljnji Ameriki. Na prvi pogled je to vsakdanja stvar, kajti Prekmurci pogosto prejemajo pisma od svojih sorodnikov iz tujine, kamor jih je že pred desetletji zanesla pot za kruhom. zadnje čase pa posameznike tudi želja po avanturizmu. Skratka: navadna pisma! Toda. prosim vas. to pismo, ki ga je dobila ta kmečka žena. je bilo nekaj posebnega, bilo je pravo »sveto pismo«, kakor je v njem zatrjevala sorodnica. Njegovo jedro je bilo pravzaprav v devetih črkah, velikih začetnicah LFKKHL-KNK, ki so v pismu zaplesale pred očmi versko nestrpne žene. Kot v polsnu je brala od vrstice do vrstice, da imajo te »svete« črke čudežno moč. Kdor jih nosi pri sebi. temu se ni treba bati morilcev, ne tatov, ne bolezni in ne krogle, kajti pri sebi ima svete črke, ki ga »varujejo« vsega hudega.
»Vem, da boste dvomili v te moje besede...« nadaljuje v pismu, vendar verujte, da je to resnica. To pismo je bilo poslano z neba na zemljo in je bilo najdeno na oltarju blažene device Marije leta 1894. Tam je letalo okrog oltarja in ko so se ga hoteli dotakniti, se je izognilo vsakemu živemu bitju do leta 1910,
ko se je posrečilo nekemu pravemu verniku čistega srca in duše, te svete besede prepisati. Da imajo te črke in besede v resnici čudežno moč, se lahko vsakdo prepriča. Naj napiše na papir navedenih devet črk. obesi listek na vrat psu in videli boste, da se ga ne bo prijela nobena krogla . . .«
Nekako tako se je glasilo pismo, ki ga je v želji, da »pomaga« domačim, napisala sorodnica čez lužo. Za ljudi z zdravim razumom bi bilo dovolj, da bi pismo vrgli v peč in bi se sproščena nasmehnili ob tej neumnosti.
No, srečna dobitnica pisma je v svoji pretirani verski vnemi mislila drugače. »Če to piše sorodnica in to celo iz daljnje Amerike, bo gotovo res!« si je prepričljivo dejala, spravila pisanje, novico pa posredovala sosedom.
Po vasi so ljudje kmalu šušljali o čudežnem svetem pismu iz Amerike, pismu, ki vernike »obvaruje« vsega zla. samo da ga nosijo pri sebi in da vanj verujejo. Govorice so prišle na ušesa tudi dvem, trem vaškim »mulcem«, ki so sklenili, da bodo praktično preizkusili, koliko resnice je v pismu. Ta priložnost se jim je kmalu ponudila. Nekemu psičku, ki so ga staknili za vasjo, so privezali na vrat listek, popisan z devetimi »svetimi« črkami in vanj
streljali iz vojaške puške. Preplašeni psiček, našemljen z nerodnim »svetim« ovratnikom, je ob strelu malce zabevskal in zacvilil, drugače pa se mu ni nič hudega zgodilo; po nerodnosti slabih strelcev, seveda! Naj bo že tako ali tako, psiček s »svetim« ovratnikom je ostal cel in to je bilo za vaške klepetulje in verske nestrpneže dovolj, da so razglasili čudež. Ljudje so se čez noč »oborožili« z listki, verujoč, da jim bodo prinesli srečo. Bili so tudi taki. ki so neke noči pobrali šila in kopita ter se odpravili čez mejo, »zlatim gradovom« nasproti. Nekateri od njih so res »srečno« ušli čez, tam pa jih je na veliko presenečenje sreča pustila na cedilu. Pamet pa jih očividno še ni srečala, kajti nekateri od njih so pisarili ali to vsaj hoteli storiti svojim sorodnikom s pismi takle vsebine: K. L. piše svojemu dekletu, naj pobegne čez mejo z listkom in svetimi črkami, kar jo bo varovalo kakor njega. Če pa bi se med potjo slučamo listek obrnil, tedaj naj gre nemudoma domov, kajti nadaljnja pot bi se za njo končala nesrečno. V. K. pa je o svoji verski fanatičnosti svoji sosedi napisala naslednje vrstice: »Nas je samo »Fantinova knjiga« (omenjeno pismo je odlomek iz te knjige) vodila na to pot. Če bo vsak veren katoličan to storil, tedaj jih ne bodo mogli pobiti.«
Pred kratkim so se vrnili domov, osramočeni, ker so izdali domovino in ozdravljeni od čudežev. Res: dolga je bila pot, preden so spoznali resnico . . .	-st-
Najmlajši Rakičanci na odru
Otroški vrtec v Rakičanu že vrsto let uspešno vzgaja vaške otroke. V petek. 6. julija popoldne je imel vrtec v dvorani kmetijske šole nekak zaključek šolskega leta, ki bo na dejansko šele koncem julija. Na obširnem sporedu je bilo nad 20 točk. kjer so se mali cicibani dobro uveljavili s prisrčnimi deklamacijami, petjem, rajalnimi in kratkimi dramatskimi nastopi. Učinkovite so bile tudi lepo izdelane maske — glave raznih živali kot lisice, zajčka in druge.
V prostorih otroškega vrtca je bila okusno urejena razstava, kjer je poleg raznih učil bilo nanizanih vrsto mičnih izdelkov malih ročic, napravljenih iz gline, papirja ter raznega drugega materiala.
Prireditev in razstavo je z veliko ljubeznijo pripravila voditeljica vrtca tov. Musterjeva, pomagala ji je na tov. Norčičeva. Z nastopom malih in z razstavo so bili številni gledalci, starejši in mlajši prav zadovoljni.
Lep je svet okrog Bodonec, kjer prebivajo gostoljubni ljudje
POMURSKI VESTNIK. 12. julija 1956
2
Poslovili so se od šolskih klopi ...
Lepo je bilo slovo od šole v Turnišču
Tako so rekli učenci, ko so se pred dnevi zbrali na zaključni šolski proslavi v dvorani Prosvetnega doma skupaj s starši, ki so v minulem šolskem letu precej pripomogli k izboljšanju učnega uspeha. Od 351 učencev jih je končalo razred 286. Najboljši pa so bili nagrajeni in so se morali staršem in sotovarišem predstaviti na odru.
Prav prisrčno pa se je poslovilo 66 učencev, ki so končali svojo šolsko obveznost. Težko so se ločili od šole in s cvetjem obložene mize so ganile tudi njihove razrednike. V takem vzdušju je bilo še poslednje slovo na šolski proslavi.
Nagovorom je sledil kulturni program. Staršem se je predstavil pionirski pevski zbor. Otroci iz vseh razredov pa so nastopili z deklamacijami. poleg tega so še uprizorili krajše prizorčke. Po proslavi pa so si otroci in starši ogledali šolsko razstavo, ki je bila sicer skromna, a je dokaj dobro prikazala prizadevanje učencev.
Uspela priredite cicibanov
Pred kratkim je še vsak dan prihajalo v lendavska otroška vrtca okrog 180 otrok. Kljub pomanjkanju vzgojiteljev pa so šolsko leto z uspehom zaključili, kar je najlepše pokazala zaključna prireditev. Program je bil skrbno pripravljen, gledalce pa so najbolj navdušili z igro »Rdeča kapica« in baletnim plesom, ki so ga morale mlade baletke celo ponoviti. Naslednjega dne so se spet zbrali v vrtcu na majhno »gostijo«.
Lendavski cicibani so letos sodelovali tudi na natečaju otroških risb, ki ga je razpisalo Društvo likovnih umetnikov AP Vojvodine. Za poslane risbe je prejel vrtec pismeno pohvalo, posebej pa je bila pohvaljena 5-letna Evica Furst.
-jo
V lendavskih šolah
zadovoljiv učni uspeh
V	lendavskih šolah je bilo ob zaključku šolskega leta 840 učencev. od teh 51 v vajenski šoli, 435 v nižji gimnaziji in 354 v osnovni šoli.
Učni uspehi ob zaključku šol. leta so zadovoljivi in v primerjavi s prejšnjim letom boljši. K temu je precej pripomogel dober šolski obisk, povsod pa je opaziti tudi delo šolskih odborov. Težav še ne manjka. Učilnice so še vedno pretesne, kar občutijo zlasti v nižji gimnaziji, pa tudi predavatelji še manjkajo.
V vajenski šoli je izdelalo 80,5 %. Najboljši je bil drugi razred, saj ga je končalo 94% vajencev.
V	nižji gimnaziji imajo 13 oddelkov in od teh 6 madžarskih. Brez nezadostnih ocen je bilo 298 dijakov ali 67,4%. Prav posebno se je izkazal slovenski četrti razred, ki so ga uspešno končali vsi dijaki. Najslabši je bil manjšinski razred, saj je izdelalo le 42,5%. Srednja šolska
ocena je 2,8. Neocenjena sta bila le dva dijaka.
Osnovna šola ima 8 slovenskih in 2 manjšinska oddelka v Dolgi vasi. Izdelalo je 86,7% učencev.
Vse šole so po končanem pouku priredile krajše in daljše izlete.
-jo
Šolske svečanosti v radgonski občini
Pretekli torek so bile v vseh šolah radgonske občine šolske svečanosti, združene s kulturnimi prireditvami in razdeljevanjem spričeval. Poleg tega so šolski odbori pohvalili in s knjigami nagradili najboljše dijake in učence. Skoraj v vseh šolah so tudi priredili razstave risb in ročnih del. Posebno pozornost je vzbudila razstava radgonske vajenske šole.
V četrtek. 28. junija je predsednik radgonske občine tov. Branko Zadravec sprejel 16 najbolj delavnih učiteljev in jih pohvalil za njihovo požrtvovalno šolsko in izvenšolsko delo. a 34 najboljšim dijakom in učencem je podelil lepe knjižne nagrade.	Ki
Iz rogaševskega kota
Večer pred Dnevom borcev so po vsej rogaševski dolini zagoreli kresovi, okoli se je zbralo več mladih in starih vaščanov. V Rogaševcih je zbrani množici spregovoril šol. upravitelj tov. Kodrič. Obnovili pa so vse grobove padlih ruskih vojakov, ki jih je v Rogaševcih približno sto. Njim nameravajo postaviti tudi spominsko ploščo.
*
Na sektorskih gasilskih vajah so se najbolje odrezali gasilci iz Sotine, ki prednjačijo že par let. Imajo tudi najbolj izvežbano dekliško skupino, katero zelo uspešno vodi mlada podčastnica tov. Čurmanova.
*
Občinska gasilska zveza bo v nedeljo, 15. julija priredila velik nastop. Med seboj se bo pomerilo šest najboljših društev za naslov sektorskega prvaka, ki bo potem tekmoval v okrajnem merilu. Ob spremljavi godbe na pihala iz M. Sobote bodo nastopili tudi mladi gasilci in gasilke s prostimi vajami, s katerimi se nameravajo postaviti na II. gasilskem festivalu v Mariboru.
*
V Gerlincih so na sektorskih vajah zasedli prvo mesto gasilci iz Korovec. Za večletno uspešno delovanje v požarno-varnostni službi so bili na kraju prireditve odlikovani štirje najboljši gerlinski gasilci z medaljo in diplomo.
Čez 1.100 strelcev
v pokrajini
Pred petimi leti se je v Pomurju začelo krepiti strelstvo, ki dotlej v teh krajih ni imelo svoje »domovinske pravice«. V letih doslej je strelstvo že mnogo napredovalo. Trenutno je v 20 strelskih družinah. ki so letos priredile družinska tekmovanja. 1188 članov. Od teh je 248 mladincev, 210 članov, 69 pionirjev. Na okrajnem strelskem tekmovanju je sodelovalo 18 družin. Najboljši so bili strelci iz družine »Tromejnik« iz M. Sobote in iz Križevec pri Ljutomeru, ki so zasedli prvo mesto, in »Borec«, tudi iz M. Sobote.
Strelski družini iz Križevec in Ljutomera imata redne treninge na urejenih streliščih, v M. Soboti pa tega sploh ni. ker nimajo strelišča za vojaško puško, pa tudi ne za zračno. Strelišče za zračno puško nameravajo v M. Soboti zgraditi v mestnem parku, toda težave so z mestno občino, ki okleva z odločitvijo. Denar in načrti za gradnjo tega strelišča so že pripravljeni. Vojaško, strelsko in lovsko strelišče bi radi zgradili v bližini Markiševec, o čemer pa morajo odločiti za to primerne komisije.
Nekatere večje strelske družine so že zastonj dobile po pet vojaških pušk. Zračne puške pa morajo družine same kupovati. Vsaka stane 6000 din. Tu je upoštevan znaten regres, ki je strelskim družinam v veliko olajšavo.	-ši
Koroško pismo radgonskih pionirjev
Dragi tovariš urednik!
Pišemo Vam iz Sekire — manjšega kraja ob Vrbskem jezeru. Smo pionirji radgonske gimnazije — bolje: člani pionirskega pevskega zbora. Semkaj smo prišli, da bi uživali ob lepotah slovenske Koroške čez mejo. Radgončanov nas je sedemdeset, vseh skupaj pa dve sto petdeset. med njimi tudi nekaj tovarišev iz Prekmurja.
Če bi ne bilo toliko dežja in dni brez sonca, bi nam bilo prav lepo. Tako pa moramo večkrat tičati v zaprtih prostorih, ki so pač malce pretesni za toliko otrok.
Po večerji nam je dolg čas — oglaša sc tudi domotožje — pa si zapojemo in takrat se zgrne okrog nas pisana množica vrstnikov, ki nam vneto ploskajo in še terjajo . . .
Takrat se pač napihujemo, saj smo tudi prvi pionirski pevski zbor, ki je prišel na Koroško. Peli smo tudi v neki koroški vasi kar zunaj in marsikateri slovenski kmet nas je zavzeto poslušal. Če bo šlo vse po sreči, bomo imeli drugi teden tri koncerte, enega v Celovcu, pa celovški radio nas bo verjetno posnel.
Zelo smo hvaležni naši domovini, da lahko uživamo ob lepotah slovenske Koroške.	Zahvaljujemo
se zlasti zveznemu poslancu tov. Ivanu Kreftu, ki je storil vse za nas, pa tudi vsem v Radgoni, ki so nam kakorkoli pomagali, da smo lahko odrinili na pot.
Pozdravljamo naše starše, znance in Pomurski vestnik!
Radgonski pionirji
. . . in iz Logarske doline
Taborimo v Logarski dolini, pri gostišču »Sestre Logar«. Postavljenih imamo 12 šotorov. V taboru nas je 32 tabornikov družine »Belih rudarjev« iz Lendave. Življenje je precej pestro. Vstajamo ob 6. uri, nato telovadimo, se umivamo in pospravljamo šotore. Po zajtrku se pripravljamo za izpite. Po kosilu imamo popoldanski  molk. zvečer pa kurimo taborni ogenj. Ko
je potrebno, pomagamo domačinom spravljati seno in tako vsaj delno poravnamo najemnino za taborni prostor.
V Solčavi, ki je 5 km oddaljena od našega tabora, so na počitnicah otroci iz lendavske občine. Že pred dnevi smo se sprijateljili. V nogometu smo jih premagali s 4:1, boljši smo bili tudi v odbojki. V bližini tabora je tudi karavla JLA. Z vojaki se dobro razumemo. Posodili so nam tudi kompas. Pomeriti pa se mislimo v odbojki.
Taborni prostor je v zelo lepi okolici. Imamo krasen pogled na bližnjo Ojstrico, Raduho in na Okrešelj. Blizu tabora je Savinja. Ogledali smo si tudi njen slap Rinko.
Ob zaključku pisma pošiljamo sodelavcem lista in našim staršem prav lepe pozdrave.
A. Camplin
Rezultat vzgojnega dela
Vedno manj prometnih nesreč
Prometni odsek Tajništva za notranje zadeve v M. Soboti se močno trudi, da bi bilo v našem okraju vedno manj prometnih nesreč.
V vseh krajih, kjer že imajo kinodvorane, so predvajali filme, ki zelo nazorno prikazujejo prometno problematiko. Teh predstav je bilo 19 in jih je obiskalo 3160 šolskih otrok z 81 učitelji in 1118 članov
SZDL. sindikalnih podružnic, Ljudske tehnike, avtomoto društev in pripadnikov JLA.
Poleg normalnih filmov so predvajali tudi ozke filme in z njimi priredili 29 predstav, na katerih je bilo navzočih 1145 šolskih otrok s 26 učitelji.
Imeli so tudi predavanja o prometnih predpisih in raznih nepravilnostih, ki povzročajo večje ali manjše prometne nesreče. Vsega pa niso krivi šoferji, kot mislijo nekateri nepoučeni ljudje, marveč celo večkrat pešci, kolesarji, vozniki vprežnih vozil in otroci.
Predavanj za člane mladinske organizacije je bilo 19 s 1736 poslušalci, 107 šo-
ferjev je imelo dvoje predavanj, tudi 520 članov SZDL in 40 gasilcev je po dvakrat poslušalo prometna predavanja, eno predavanje pa je bilo zn 52 članov avtomoto društva. Vseh udeležencev na 21 predavanjih je bilo 2488.
Letos v prvem polletju je bilo 11 prometnih nesreč, od teh 8 manjših, ki so jih večinoma zakrivili pešci ali pa vozniki vprežnih vozil. Poškodbe so bile lahkega značaja in tudi okvare na vozilih so bile majhne. Pri treh težkih prometnih nesrečah je ena oseba izgubila življenje, tri so pa dobile težke telesne poškodbe. Materialna škoda na motornih vozilih pa tudi v teh primerih ni bila velika.
V	dveh primerih je prišlo do nesreče zaradi vinjenosti šoferja, kar se zdi na prvi hip, da je zelo malo. Če pa upoštevamo, da je bilo samo 11 nesreč, je to več kol ena petina ali 18 % vseh nesreč; zato bo treba proti vinjenim šoferjem postopati še strožje.
V	tem razdobju minulega leta je bilo sicer nekaj manjših prometnih nesreč, bile so pa težjega značaja in povzročili so jih vinjeni šoferji ali pa mladoletniki.
Da je letos manj takih nesreč, dokazuje, da napori ljudske oblasti, ki je organizirala predavanja in filmske predstave, le niso bili zaman.
F. H.
Skupina
zdravstvenih
delavcev je
obiskala
podeželje, da bi
pomagala
prebivalstvu
Prvi uradni dan soboškega sodišča v G. Petrovcih
Da ne bi ljudje iz severnega kota Goričke morali hoditi za vsako stvar v M. Soboto, bo imelo Okrajno sodišče v M. Soboti vsako prvo soboto v mesecu uradni dan v G. Petrovcih, kar so ljudje z zadovoljstvom sprejeli, saj se je v poletnih mesecih težko odtrgati od dela, v zimskih pa -je spet neprijetno potovati zaradi mraza. Tako pa bodo odslej razne pogodbe in druge stvari urejali kar doma. Prvi tak dan so že imeli in sicer zadnjo soboto, 7. julija.	šb
Poročilo gimnazije v Murski Soboti
Čeprav na videz drobna in nepomembna knjižica, za katero bi se komu zdelo, da je ni treba niti omeniti, vendarle vsebuje na svojih skoraj 150-tih straneh mnogo zanimivega materiala. V njej niso samo suhi statistični pregledi, uspehi in številke. V tej drobni brošurici, ki je tudi lepo ilustrirana, najde pozoren bralec marsikaj zanimivega, material, ki razkriva življenje in delovanje murskosoboške gimnazije od njene ustanovitve 1919. leta (čeprav nepopolne), preko težkih časov okupacije pa vse do današnjih dni,
Med članke, ki govore predvsem o tem, je treba šteti prispevek sedanjega ravnatelja gimnazije Ernesta Kučana »Ob desetletnici osvoboditve«, v katerem je v kratkih besedah povedana precej burna zgodovina soboške gimnazije. Četudi so na naslednjih straneh objavljeni samo suhi podatki o dijakih soboške gimnazije, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo, je v teh skopih podatkih toliko življenja, toliko tragike in obenem heroizma, da bi se iz njih lahko napisala literatura. Tem podatkom je priključen spominski govor prof. Janka Liške, ki ga je imel ob odkritju spominske plošče na soboški gimnaziji 17. oktobra 1955.
Nekaj spominov na soboška dijaška leta sta prispevala tudi Franc Šebjanič in dr. P. Strmšek. Tem slede nekateri šolski podatki, ki sodijo v zavodno statistiko.
V drugem delu je prispeval daljši sestavek Štefan Sedonja, ki piše o delu mladinske organizacije v zadnjih desetih letih. Sestavek je z ozirom na pestrost dela in razvoja mladinske organizacije zanimiv. Podobno piše tudi Helena Senica o delu pionirske organizacije, Dragiča Kac o taborniški organizaciji, Evgen
Titan o telesni vzgoji in športu, Irena Čebašek o prirodoslovnem krožku, Štefan Merklin o šahovski sekciji itd.
Poročilo zaključujejo še razni podatki in statistike, ki so zanimivi zlasti za bivše dijake te gimnazije. V posebnem sestavku se Bruno Hartman spominja učiteljišča v Murski Soboti.
To je glavna vsebina Poročila. Razumljivo je, da ima največjo
vrednost posebno za tiste, ki so s soboško gimnazijo imeli kakršen koli opravek, pa bodisi, da so bili njeni dijaki ali pa njeni profesorji ali pa celo oboje. Po svoje pa, kakor je že zgoraj omenjeno, odkriva pestro življenje, ki ga je gimnazija živela v vseh letih svojega obstoja, pa čeprav je to življenje skrito samo za suhoparnimi številkami ali kronističnimi navedbami.
Poročilo nima kakšne posebne opreme, vendar je opremljeno s številnimi fotografijami, ki lepo ponazorujejo tekst. Brošuro je natisnila Pomurska tiskarna v Murski Soboti solidno, čeprav, seveda, neizogibnih tiskarskih škratov ne manjka.
F. Š.
(OPOMBA: Poročilo gimnazije je mogoče dobiti pri ravnateljstvu soboške gimnazije za ceno 150 din, na kar opozarja ravnateljstvo zlasti bivše pa tudi sedanje dijake; lahko pa ga dobi vsakdo tudi v knjigarni Dobra knjiga, ceno 200 din.)
Smrt zaradi alkohola
Šestletno Danico Golob, hčerko železničarja iz Mačkovec, je trebušček močno bolel. Njena mama ji je dala Šilce žganja v dobri veri, da bo žganje pregnalo bolečine. Nato je odšla v trgovino, steklenico z žganjem pa pustila na mizi. Ko je ostala mala
Danica sama, je segla po steklenici in popila še toliko žganja, da se je z njim zastrupila. Odpeljali so jo v soboško bolnišnico, a je bilo že prepozno. Kmalu po prevozu je umrla zaradi alkoholnega zastrupljenja.
Kulturno - prosvetno življenje v Murskem Središču se je razmahnilo
Nosilec kulturno-prosvetne aktivnosti v občini je delavsko kulturnoprosvetno društvo »Karlo Mrazović«. Društvo je bilo osnovano 1950. leta. Baza društva je bil pevski zbor. ki je bil ustanovljen 1948. leta pri podjetju Medjimurski rudniki. Od tedaj je preteklo pet let. Danes aktivno dela v društvu okoli 100 članov, od katerih jih je 60 v pevskem zboru, ostali pa se udejstvujejo v dramski sekciji in v pihalni godbi.
V prejšnjem letu je imelo društvo okoli 30 nastopov, nekaj v samem Murskem Središču, nekaj pa v drugih krajih Medjimurja. Posebno lep in nepričakovan uspeh je doseglo društvo na festivalu kulturno-prosvetnih društev rudarskih in metalurgičnih kolektivov Hrvatske, na katerem je mešani pevski zbor
osvojil prvo mesto, godba na pihala pa drugo mesto. Dramska sekcija je dobila za komedijo »Mrtvi ne plačajo davka« pohvalo. Zatem je mešani pevski zbor nastopil kot predstavnik Hrvatske na festivalu kulturno-prosvetnih društev rudarskih in metalurgičnih kolektivov Jugoslavije, kjer je prav tako osvojil prvo mesto.
Po. vseh teh uspehih, za katere so prejeli številne nagrade, priznanja, diplome, en srebrni in en kristalni pokal, člani društva niso zaspali na lovorikah, temveč so nadaljevali z aktivnim delom. Sedaj se vse tri sekcije društva pripravljajo za nastop na II. festivalu kulturno-prosvetnih društev rudarskih in metalurgičnih kolektivov Jugoslavije. Dramska sekcija, ki jo vodi ing. Miroslav Liker, študira eno komedijo in eno dramo. Pri zadnji se odlikuje zlasti Adrija Celec. Godbo na pihala vodi tov. Vrtaić, dirigent pa je tov. Zajec. Pevski zbor pa dirigira
že od osnovanja zbora tov. Ivan Tota. V razgovoru z nekaterimi člani upravnega odbora sem zvedel, da skrbi društvo tudi za politično-ideološko delo in da se v tem smislu organizirajo predavanja ter politične informacije.
Vlado Sovar
Štirioglata jajca
Jajca so važen del naše prehrane, zato so tudi zelo iskana in zaželena. Za trgovce je prav gotovo neprijetna njihova krhka lupina. Kljub še tako skrbnemu pakiranju in trasportu se jih zmerom veliko potare. Da bi se izognili tem nevšečnostim, so jih vlagali v slamo, papir, umetno volno itd. S tem so odpadek samo znižali, medtem ko bodo z izumom profesorja Lawrencea Durraha te neprijetnosti popolnoma odstranili. Njegova iznajdba je sila preprosta. Jajce je najprej ubil in_prelil njegovo vsebino v štirioglato škatlico iz plastične snovi, ki ima enako prostornino kot jajčna lupina. To plastično posodo potem nepredušno zalepijo. Jajce v sintetični masi je tako odpornejše proti udarcem, razen tega pa se tudi ne pokvari tako hitro.
Zadnja vest
Močan potres v Grčiji
Močan potres je v torek. 10. julija zajel območje med Kykladi, Dodekanezi in Kreto v Grčiji ter terjal velike človeške in gmotne žrtve. Po najnovejših poročilih je izgubilo življenje petdeset ljudi, število ranjenih pa je še mnogo večje.
Najbolj prizadet je vulkanski otok Santorin, kjer je po izjavah pilotov uničenih najmanj 90 odst. vseh zgradb. Vulkan je po osemnajstih letih znova pričel delovati. Opazili so tudi novo vulkansko žrelo. Prebivalci otoka zaradi strahu žive na prostem, ker pričakujejo novih potresnih sunkov. Veliki valovi so zaradi podmorskih sunkov preplavili obalo in povzročili nova razdejanja.
Mogočni valovi so preplavili tudi del obale in mesto na otoku Kalimbos. Podobno se je zgodilo z otokom Heraklionom, kjer je posebno materialna škoda zelo velika.
Grške oblasti so prizadetim takoj nudile pomoč in poslale z letali in pomorskimi enotami živila, obleke in sanitarni material.
Apače — gospodarsko in kulturno središče doline, ki se imenuje po njem in se razprostira ob Muri
POMURSKI VESTNIK, 12. julija 1956
3
Ob razstavi v Apačah:
Malo več upoštevanja finančnih zmožnosti potrošnika
V prejšnjem tednu je bila v osnovni šoli v Apačah lepa razstava. Podjetji, žaga in mizarstvo ter mlin, sta pokazali s to razstavo desetletnico obstoja in dela. Splošna ocena je pokazala, da sta kolektiva obeli podjetij vložila v razstavo precej truda, kar je privabilo že prvi dan okrog 800 obiskovalcev.
Mizarsko podjetje je razstavljalo 3 kuhinjske opreme, 1 furnirano spalnico, 1 spalnico iz mehkega lesa, 1 kombinirano sobo in 1 samsko sobo. Mlinsko podjetje pa je prikazalo na razstavi celotni potek čiščenja in mletja žitaric. Privlačna je bila tudi velika vreča, v kateri je bilo 840 kilogramov moke. Ob tej vreči so se obiskovalci razstave kaj radi ustavljali.
Celotni vtis razstave je vzbudil v opazovalcu, videz, da je podjetje zmožno popolne tehnične izdelave, vendar bi bilo želeti, da bi pri svojih izdelkih upoštevalo fi-
nančne zmožnosti potrošnikov z ozirom na sodoben način izdelave pohištva. S tem je mišljen skoraj nujen prehod na serijsko izdelavo pohištva, ki bi bilo po eni strani bolj ekonomično, po drugi pa bolj funkcionalno. Prvi korak k temu je storilo podjetje z razstavljeno sodobno kuhinjo, pri kateri pa se zdi. da je bilo s strani podjetja vloženega vseeno premalo truda.
Razstava je bila z ozirom na finančne možnosti in razstavni okvir tudi estetsko dokaj dobro urejena, tako je seznanila prebivalstvo Apaške kotline tudi s sodobnim načinom razstavljanja.
Brez dvoma pomeni ta razstava velik dogodek ne samo za kolektiva obeh razstavljajočih podjetij, ki sta ob pričetku razstave svečano proslavila proslavila desetletnico obstoja in dela, temveč tudi za dobršen del radgonske občine. -jm
Močan pojav polžev
v črenšovskem okolišu
Letos skoraj stalno dežuje; polži se pojavljajo na vrtninah in koruzi in se v vlažnih legah razmnožujejo. Posebno radi jedo fižol, solato, koruzo, grah in kupusnice. Lotijo se tudi plevela, vendar manj. Rastlinam objedajo listje ponoči in tudi podnevi med deževanjem, ob lepih dnevih pa tičijo v skrivališčih.
V črenšovskem okolišu je mnogo polžev v vlažnih legah. Pridelovalce vrtnin in koruze opozarjamo, da naj budno opazujejo pojav in razmnoževanje tega škodljivca, kajti vedeti je treba, da nič manj ne opustoši rastlin kot toča, ki jih temeljito oklesti.
Proti polžu se borimo z modro galico, ki je za njega hud strup. Napadene rastline poškropimo zjutraj s 3 odst. razstopino modre galice. Na ar porabimo 5 do 6 litrov raztopine ali pa potrosimo modro galico po njivi (90 gramov na ar). Uspešno ga uničujemo (udi z mešanico, ki jo napravimo iz 20-ih delov kajnita (surova kalijeva sol) in 1 dela modre galice. Mešanico trosimo zvečer ali zjutraj — 3 in pol kg na ar.
Ignac Ritlop
Iz naših krajev
LENDAVA
Ob zaključku šolskega leta so pripravili dijaki nižje gimnazije v Lendavi lično razstavo ročnih izdelkov in šolskih risb. V prostorih nižje gimnazije so razstavljali tudi učenci vajenske šole. Razstavljene izdelke je ocenila posebna komisija.
V	teh dneh bodo zaključili zborovanja mladincev predvojaške vzgoje v lendavski občini. Med tremi centri predvojaške vzgoje so se dobro odrezali mladinci iz Turnišča, ki so se zborovanja udeležili polnoštevilno. Med najboljšimi je bil mladinec Alojz Lebar iz Turnišča.
Pred nekaj tedni se je mudil na polju kmetovalec Andrej Balažek. Ni se mogel pravočasno umakniti nevihti, zato je strela udarila v vpreženega konja in ga ubila.
V	prejšnjem tednu je umrl v Lendavi dolgoletni in požrtvovalni član gasilskega društva tov. Andrej Sehaffhausser. Gasilci v Lendavi so z njim izgubili dolgoletnega člana, ki je kot tehnični vodja društva mnogo prispeval k razvoju gasilstva. Ob arobu so se poslovili od tov. Schaffhausserja  številni gasilci in ostali prebivalci Lendave in okolice.
MURSKO SREDIŠČE
V	središki občini so pred kratkim ustanovili več krajevnih odborov RK. V Peklenici se je vpisalo v organizacijo Rdečega križa okrog 45 članov
Ob priliki zaključka šolskega leta so v vseh krajih občine prirejali svečanosti, ki so se jih udeleževali razen učencev tudi starši. Najboljši učenci in dijaki so dobili lepe knjižne nagrade.
DROBIŽ Z MURŠČAKA IN OKOLICE
Na osnovni šoli v Murščaku so ob koncu šolskega leta zabeležili dokaj dober uspeh učencev. Razen šolskega dela je bilo uspešno tudi delo v posameznih krožkih, med katerimi prednjači šahovski krožek.
Že nekaj let deluje na Murščaku pionirska knjižnica, ki ima precej knjig, ki so primerne tudi za odrasle bralce.
Na Rožičkem vrhu so dogradili zadružni dom, ki bo odslej lahko
služil vaščanom kot pomembna pridobitev.
Vinogradi v okolici Murščaka — pa tudi drugod — letos ne bodo obrodili, kot smo pričakovali. Kljub temu pa so vinogradniki vse nasade že večkrat poškropili in jih tako zavarovali pred peronosporo.
V okolici Murščaka se je pojavil letos tudi koloradski hrošč. Prebivalci se zavedajo, kakšno škodo lahko povzroči hrošč na krompiriščih, zato ga pridno uničujejo.
ODRANCI
Za konec šolskega leta so pionirji odranske šole pripravili razstavo
ročnih izdelkov. Razstava je bila v nedeljo, 24. junija in ljudje so. si jo ogledali v velikem številu.
Istega dne so popoldne proslavili zaključek šolskega leta. Tovariši učitelji so poročali o šolskem uspehu, ki je še kar dober, saj je od 304 učencev izdelalo 83 %, slabši pa je bil obisk in to zaradi nekaterih učencev, ki neradi hodijo v šolo.
Med šolskim letom so organizirali vrtec, ki ga je obiskovalo približno 40 otrok. Lepo so uspeli tudi pri pionirskem tekmovanju, za kar so dobili spominsko diplomo. Le
starši bi morali pokazati še večje zanimanje za šolo in bolj množično prihajati na roditeljske sestanke.
A. L.
STRELA ZAŽGALA UTO V petek, 29. junija je udarila strela v uto gospodarja Ivana Kocipra iz Odranec. Na uti je bila posušena rdeča detelja, ki se je hitro vnela. Na pomoč so prihiteli odranski gasilci in omejili požar. Poleg tega je strela še poškodovala električno napeljavo. Pri gašenju so pridno pomagali tudi vaščani.
A. L.
Veržej — kraj ob Muri, ki si je že pred mnogimi leti pridobil trške pravice; sicer pa ima tudi dokaj burno zgodovino, zlasti še izza časa vdorov Krucev in Turkov. Kraj je znan tudi po vzornih živinorejcih
Pozdrav sezoncev iz Bačke
Kmalu bodo minili trije meseci, odkar smo odšli na sezonsko delo v Bačko, na Državno posestvo v Kumendinu. Od doma smo odhajali precej negotovi, ker je bilo to posestvo zelo kritizirano, toda sedaj so razmere popolnoma drugačne. Godi se nam dobro, zaslužimo pa mesečno deset do dvanajst tisoč dinarjev, čeprav nam nagaja vreme. Tudi stanovanje imamo lepo urejeno. hrana pa je dobra in poceni.
Sedaj nas čaka najvažnejše poljsko delo: žetev, ki lepo kaže in obeta bogato letino.
Našo delovno grupo vodi mladi brigadir Perš. Z njim se dobro razumemo, prav tako tudi z upravo.
Mislimo, da se bomo v jeseni vrnili k našim družinam z lepimi zaslužki. Zelo bi nas pa veselilo, če bi nas kdo obiskal.
Vse ljudi v Pomurju pozdravljamo sezonci z Ekonomije Sirig.
Ne kolji ohromelih svinj !
V reportažo »Obisk v soboškem Veterinarskem zavodu« — II. del, ki je bila objavljena v zadnji številki Pomurskega vestniku, sta se vrnili dve neljubi pomoti, ki se nanašata no strokovno mnenje vet. Uroša Baša. V drugem odstavku pod podnaslovom »Zakol in gasilska pripravljenost« ohromelosti svinj, pravilno glasiti »Ne kolji obolele svinje« (prej: Zakolji obolelo svinjo)!) in v prvem odstavku pod naslovom »Obrat za 360 stopinj« pa, da bolezen prenašamo samo z zaklanimi svinjami, ne pa, kot je navedeno, s preseljevanjem obolelih svinj iz hleva v hlev in njihovim dotikom z zdravo okolico.
 Dodatek objavljam po želji vet. Baša, ki mi jo posredoval snov za reportažo.
S. K.
POPRAVEK
V predzadnji številki Pomurskega vestnika sta bila na kmečki (četrti) strani objavljena članka »V Selu in Fokovcih — ena zadruga« in »Mar ni to velika malomarnost«, v katera pa se je pri popravljanju vrinila neljuba pomota. Prvi članek se namreč nanaša na zadružni občni zbor v Selu, drugi pa na kraj Fokovci.
Uredništvo
Glas iz obmejnega Kobilja
V severovzhodnem delu Pomurja, tik ob madžarski meji. leži vas Kobilje. Ker smo oddaljeni od večjih krajev, prodre v javnost le redkokdaj kaka novica iz naše vasi. Zaradi tega pa še ne moremo trditi, da v našem kraju ni življenja.
Že leta 1948. smo zgradili zadružni dom, ki je bil med prvimi v takratnem lendavskem okraju. V zadružni dom se je vselila kmetijska zadruga. V vasi imamo nekaj množičnih organizacij, ki pridno delajo. Tako je vaški odbor SZDL sklical pred kratkim množični sestanek, ki so se ga udeležili vaščani v polnem številu. Razpravljali so predvsem o obisku maršala Tita v Sovjetski zvezi.
Najbolj nestrpno pa pričakujejo Kobiljčani 15. julij, ko bo zasvetila v vasi elektrika. Že pred tremi leti so pričeli. Zgradili so transformator in uredili hišne napeljave. Delo je bilo otežkočeno zaradi premajhnega sodelovanja nekaterih vaščanov, težave pa nam je delalo tudi to. da nas niso mogli priključiti k daljnovodu Murska Sobota — Lendava, temveč smo morali čakati na novi daljnovod Vučja gomila — Kobilje. Pri gradnji tega daljnovoda smo imeli težave tudi s tem. da prebivalci Čikečke vasi niso imeli razumevanja za pomoč pri gradnji. Pomoč so odklonili tudi prebivalci
Motvarjevec, ki so priključeni na ta daljnovod.
Kljub vsem težavam smo dosegli smoter: zasvetila bo elektrika in prav zaradi tega je 15. julij zelo pomemben dan za prebivalce Kobilja.
V Cankovi so imeli predavanje
o športu in higijeni
Društvo »Partizan« je v petek, 29. junija priredilo za svoje člane predavanje »O športu in higieni pri športu«. Predavatelj dr. Igor Marinček je telovadce opozoril. da mora vsak športnik svoje telo vsestransko krepiti in da se zato ne sme omejiti samo na eno športno panogo, kar se zelo pogosto dogaja v naših vaseh. Za pravega športnika tudi ni dobro, če kadi ali pa uživa alkoholne pijače, ker nikotin in alkohol slabita telo.
Po končanem predavanju je predsednik društva tov. Orešnik poročal o delu pa občnem zboru. Pohvalil je mladinsko in pionirsko vrsto, ki sta nastopili na raznih tekmovanjih in zletih, ostro pa kritiziral članstvo, še posebej pa nekatere posameznike. ki so s svojim vedenjem onemogočili nastop njihove vrste. Te člane so tudi izključili iz društva z utemeljitvijo, da so s svojim nešportnim delom pokazali, da ne spadajo med športnike.
J. C.
KROMPIRJEVA PLESEN
Plesen je najbolj razširjena bolezen na krompirju. V Evropo so jo prinesli iz Amerike v letih 1830—1840, verjetno s krompirjem. Že leta 1844. se je ta bolezen razširila po vsej Evropi — posebno v državah, kjer sodijo krompir.
Povzročitelj bolezni je glivico, ki napadu vse krompirjeve dele. o posebno še list in gomolje. Navadno se prvi znaki bolezni pojavljajo na vrhovih ali robovih listja, kjer opazimo rjave pege. Te pege se postopoma širijo po listju in sčasoma je ves list uničen. Ob deževnem vremenu ali zjutraj oh rosi opazimo na spodnji strani peg belo plesen. Na robovih oziroma na vrhovih lista se bolezen pojavlja najprej zato, ker se no teh delih dalj časa zadržujejo vodne kapljice. Tako ima glivica dovolj časa. da okuži list.
Glivica napada tudi gomolje, predvsem tiste, ki so plitvo posajani. Okužen gomolj spoznamo po tem, da je na okuženem mestu spremenil barvo in se je koža nekoliko zgrbančila (usedla). Če razrežemo gomolj, vidimo pod kožico rjavo barvo. Okužen gomolj redno napadajo razne bakterije. ki povzročajo gnitje. Po načinu okužbe nas krompirjeva plesen (Phytophiora infestans) spominja na peronosporo vinske trte. Za razvoj peronospore je potrebna menjujoča se velika vlaga in toplota, prav tako pa tudi zn krompirjevo plesen.
Glivica najbolj napada krompir ob cvetenju; redno najprej spodnje liste ali liste, ki so zaklonjeni (v notranjosti grmičku). Tukaj se zadržuje vlaga dalj časa. Če nekoliko dni prevladuje vlažno vreme, se glivica naglo širi, tako da v nekaj dneh okuži ves krompirjev nasad. Pri močni okužbi list porjavi, počrni, splesnivi in na polju vidimo gola stebelca. Ves nasad diši po plesni in pridelek je skrajno slab.
Bolezen preprečimo tako, da nasade škropimo s 1 do 1,5 % bakreno brozgo; prvič, brž ko se bolezen v  juliju prične pojavljati, drugič pa 8 do 14 dni pozneje. Redno zadostuje, če dvakrat škropimo; če pa je leto deževno, škropimo tudi večkrat.
Krompirjeve sorte niso enako občutljive proti plesni. Zgodnje sorte so bolj podvržene bolezni, a pozne manj. Zato bo treba vzgojiti sorte, ki bodo odporne proti tej bolezni in najbolj nevarni nadlegi krompirjevih nasadov.
Ing. Lado Jerše
VEŠČICA
V nedeljo, 8. julija so imeli gasilci v Veščici sektorske vaje. Največ spretnosti so pokazali gasilci iz Polane, a tudi ostale ekipe iz Veščice, Kupšinec, Borejec in Črnelavec niso bile slabe, le včasih bi morale biti bolj gibčne. Pohvalno pa je, da ima društvo v Veščici tudi pionirsko vrsto, ki se je kar dobro izkazala. Prav bi bilo. da bi tudi v ostalih vaseh tega sektorja ustanovili pionirske oddelke.
Po prireditvi so imeli zabavo, katere dobiček so namenili za izgradnjo gasilskega doma.
Ič
S koso nad svaka
Vendel Petkovič iz Kamovec in njegov svak sta se prepirala in je končno prišlo do pretepa: svak je Petroviču s koso prerezal trebuh proti prsnemu košu v dolžili 33 centimetrov, tako so izstopila čreva. Manjšo rano pa je dobil tudi na želodci in na pljučih. Težko ranjenega so prepeljali v soboško bolnišnico. Njegovo, sprva brezupno stanje se počasi popravlja in bo, če ne bo komplikacij, ostal pri življenji.
Nesreča na mlatilnici
Imre Horvat, upokojeni mehanik iz M. Sobote, je v okolici Lendave pomagal pri mlačvi. Po nesreči pa je padel v žrelo mlatilnice in so mu zobje na valjih raztrgali obe nogi in trebuh. Prepeljali so ga takoj v čakovsko bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel hudim ranam.
Pogovor med nami
Vsak dan smo skupaj in poznamo se dobro. Imamo vse lastnosti: dobre in slabe. Ocenjujemo jih po svoje, rešetamo, mešetarimo. obstreljujemo in maličimo, dokler ne dozori naš sklep po lastnem preudarku ali po volji drugih. Pravim »naš« in vem, da mi bo kdo to zameril, zardel in vzkliknil: »Pa ne moj!« Pri tem bo energično mahnil z roko, češ. zanima me tvoj pogovor. Jaz sem jaz in poznam sebe. Drugi me ne pozna, ne vidi mojih misli, ne pozna moje volje, kajti sem lojalen in spoštujem demokratično načelo: voljo večine. Tvoj pogovor me ne prizadene. — Prav, dragi prijatelj, ne vznemirjaj se po nepotrebnem, saj tudi jaz spoštujem načelo svobodne misli, sem z ljudmi z vsakdanjimi življenjskimi težavami: med njimi delam, se veselim, in jokam, čutim mraz in vročino in o vsem tem govorim kot ti, spoštovani nevidni sobesednik.
JE DRUŽBA VESELA . . .
. . . povedala vse, bi lahko nadaljeval. Star pregovor pravi, da je v vinu modrost. Pred kratkim pa mi je zelo ugleden vaščan zaupal, da ta pregovor ne velja za »cenjeno šmarnico. Verjamem mu. Taksa na hibridno trto mu ne dela preglavic, kajti povedni mi je, da si tudi na Kmetijskem gospodarstvu v Lendavi belijo glave o tem. kako bi najlaže »speljali šmarnico na led« in vpeljali trto-cepljenko, ki je primerna zn naše kraje. In takih je precej. Pa vendar . . . Poglejmo, poslušajmo in ocenjujmo!
Bil sem v veseli družbi in pili smo dobro kapljico. Pa je nanesel pogovor na takso, sproščeno, kot se spodobi za vedro družbo. Govorili smo vsi in o vsem. »Saprabolt,« je grmel tovariš na drugem koncu mize, »že ob mojem rojstvu je bila v naši kleti šmarnica. Družina je bila srečna in zadovoljna, če so bili zmeraj polni
sodi. Kajti naša šmarnica je dobra, zlatorumena in ne zelena kot sosedova. Pili so jo že vsi okrajni in občinski funkcionarji in nobeden ni trdil, da je kapljica slaba. Zdaj pa . . .« Nevarno se je zamujal in pokazal s prstom na mene, prepričan, da sem tudi jaz vsaj delno, če že ne v glavnem kriv, da je na njegovo šmarnico, ki je tako dobra in zlatorumena, predpisana taksa. »Zdaj pa.« je nadaljeval, »meni nič, tebi nič, taksa! . . .« Nedvoumno je bolščal v sosede, krepko zarobantil in nadaljeval: »Kar naenkrat nam razkraja možgane, vsebuje metilni alkohol in vrag vedi kaj še! Kaj ga prej ni vsebovala, n?« je zategnil čez omizje. Odgovora ni čakal in je sam nadaljeval: »Vozovi, kotli, konji, mlatilnice itd. Potem pa pride še taksa na okna. vrata, kolesa, samce in samice, jarke in mize — vse mogoče takse!«
Dal je za pijačo in omizje je kimalo.
Drugi dan sta bili dve vasi že poučeni o novih taksah, ki pridejo v kratkem in argument je bil verodostojen: če se govori, pa pride . . . Da, da! Takšni smo, pa ne vsi!
TAKO PA NE GRE
Pred ljudmi ne ostane nič skritega, posebno ne takrat, kadar so pred nami koristi skupnosti, soodločanje in moralna kvaliteta ljudi, ki so po naših vaseh v vrhovih raznih družbenih institucij, ki naj razvijajo in utrjujejo socialistično demokracijo, pravilno usmerjajo in razdeljujejo dobrine iz skladov, ki so last vseh vaščanov. O, ti nesrečni gospodarski kriminal! Koliko ljudi te že preklinja in sovraži. Pa vendar . . . Ljudje v Gaberju trdijo, da je izdatek za razne dnevnice v precejšnjih zneskih, ki so jih sprejemali člani odbora bivše agrarne skupnosti, bil neupravičen, da je 2400 din za južino gozdarju, kadar je zaznamoval drevesa za posek v gozdu te skupnosti, po
nepotrebnem izdan denar, da ni rednega nadzorstvo nad resničnim posekom in številko na papirjih, da ni prav, če so posekali dva lepa hloda za pod v vaški kapelici, pobrali najemnino zn pašnino na občinskih cestah in poteh ter dobljeni znesek zamolčali pred krajevnim odborom in volivci. In še bi lahko našteval . . . Da, da! Takšni smo, pa upajmo, da ne povsod!
PLAT ZVONA
Prileten, toda strokovno sposoben učitelj je. Odgovorno je njegovo delo in zahtevno. Pred kratkim smo bili zapleteni v dokaj zanimiv pogovor o zadružništvu, o perspektivi socialističnega razvoja na vasi. Pravim: bili, ker sta bila navzoča poleg naju še dva tovariša — preprosta in poštena vaščana. Začudili so me njegovi nazori. Napačna da je naša pot, preveč konkretna, da vodi k uničenju malega kmeta, k odvzemu zemlje (?!) in skupnim kotlom, k odvzemu zasebne lastnine itd. Res lepa bodočnost, kaj? Ne vem, če je to človek, ki še trudi, da bi pravilno razumel našo specifično pot v socializem, ki se uči samostojno plavati v burnih valovih sedanje stvarnosti. Mogoče in upajmo, da bo s somišljeniki vred enkrat le nekaj več vedel. Za sedaj pa je njegova ocena še slaba. Preveč okoreli so njegovi pogledi na našo stvarnost, preveč smešni in mučni za njega samega, da bi govorili v prid njegovim učiteljskim kvalitetam.
Da, da! Takšni smo, pa ne vsi!.
DOMOVINA JE SAMO ENA
... in kamor koli pridete — domovina bo z vami,« je ob neki slovesnosti poudaril tov. Velnur, predsednik soboške občine. Prekmurci, pošteni delovni ljudje, vedo to preveč dobro. Malo je družin na tej strani Mure. iz katerih ne bi vsaj en član okusil
mačehovske roke tujine. Prekmurce še najdete tudi dandanes razmetane po vseh kontinentih Zemlje, nekaterim pa je tujina že drugi dom. Toda v njihovih srcih lebdijo prašni kolniki, rakite ob Črncu, Ledavi in Muri, gorički sadovnjaki in zidanice po filovskih in lendavskih hribih. Prihajajo na klic domovine, vsako leto več jih pride, a skromne in snažne prekmurske hiše jih sprejemajo ljubeče in prisrčno, vesele spričo zvestobe svojih sinov in hčera, kajti zaslužili so ljubezen. Žuljave roke svojcev se stiskajo ob vrisku srca in s solzami v očeh . . . Lepi in nepozabni so ti trenutki. Marsikateri jih je čakal desetletja in sedaj je srečen.
Toda mnogo jih je, ki so ostali v tujini za večno in jih domovina zaman čaka. Njihove kosti trohnijo po kanadskih gozdovih in ameriških prerijah, v neštetih industrijskih in rudarskih naseljih kapitalističnih držav in dominionov, vsepovsod, kamor jih je zanesla neizprosna borba za kruh, za družino — zn življenje. Tuja ruša pokriva zmučena telesa in doma zaman čakajo ljubeči svojci — kajti ne vrnejo se nikoli: požrla jih je tnjina. Zaman vabljivo šumijo jagnjedi ob cestah in vrtovih, zaman mati ljubeče zre v daljavo, zaman čaka žena . . . Tujina je neizprosna in neusmiljena. Redko kdaj se spominjamo soseda ali znanca, ki je preminul tam daleč v Argentini, Franciji in drugih tujih krajih. Kadar pa pride na obisk v domovino znanec, ki je imel srečno roko in se je znašel v tujem okolju, dobil zaposlitev in dolga leta varčno dajal na stran prihranke, kako ga poveličujemo! Takrat je govora o njem vsepovsod in z vsemi registri hvalimo srečne tuje kraje. Neumorni misleci o dobrotah kapitalističnega sveta kričeče razlagajo — nepoučeni pa verjamejo. In vrstijo se pobegi čez mejo — v tujino . . .	Ivan Kramar
POMURSKI VESTNIK. 12. julija 1956
4
SOBOŠKA KRONIKA
Rojstva in smrti od 30. junija do 7. julija 1956.
Rodile so: Kristina PErlec iz M. Črnc, dečka; Marija Čahuk iz M. Sobote, deklico; Terezija Kopun iz Noršinec, deklico; Terezija Srbeč iz Cankove, dečka; Šarika Beznec, učiteljica iz Puconec, deklico; Apolonija Cer iz M. Sobote, deklico; Marija Horvat iz Radenc, dečko; Lojzka Jeran iz M. Sobote. deklico; Amalija Kuhar s Suhega vrha, deklico; Helena Norčič iz M. Sobote, deklico; Marija Kardoš iz M. Sobote, deklico. Rodile so v soboški porodnišnici.
Doma so rodile: Kristina Jančar iz Bakovec, deklico; Marija Fister iz Kroga, deklico in Marta Hercan iz Bakovec, dečka.
Umrla sta: Danica Golob iz Mačkovec, stara 6 let in Marija Nagy, upokojenka iz M. Sobote, stara 57 let.
NESREČE IN NEZGODE
Krave so se splašile, ko je 26-letni Vladimir Banko iz Bakovec peljal z njimi gnoj na njivo. Hotel jih je ustaviti in je
skočil pred nje, a so ga podrle in z vozom vred šle čez njega. Poleg manjših poškodb ima nalomljeno hrbtenico.
Sračje gnezdo je speljalo 12-letnega Franca Kozarja iz Segovec tako visoko na drevo, da je padel 14 metrov globoko na tla in si izbil zobe v gornji čeljusti, poškodoval koleno in zlomil levo nogo pod kolenom.
Žile si je prerezala 76-letna Ana Breskoč iz Domanjševec iz obupa, ker že leta in leta hudo trpi zaradi reumatizma. m a.
Vsi se zdravijo v soboški bolnišnici.
Pozdrav iz JLA
lz zelene Šumadije pošilja prisrčne pozdrave domačini, sorodnikom in sosedom, učiteljicam in učencem osnovne šole v Kuzmi. teti Emi in njeni družini, znancem in prijateljem vojak
Franc Šiftar,
VP 4542/35, Kragujevac
„Inventura“
v Črnelavcih
Na vratih črnelavske zadružne prodajalne še visi in bo visel še najbrž do konca meseca listek z napisom »Inventura«. Sicer to slučajnega potnika ne bi začudilo, saj smo v času polletnih obračunov, toda domačini že predolgo čutijo, kaj pomeni ta »inventura«, ko morajo za vsako najmanjšo stvar v M. Soboto. Tega pa je kriv upravni odbor, ki ni poskrbel za novega poslovodjo, ko je dosedanja poslovodkinja za en mesec prekinila delovno razmerje. Kako dolgo bo še trajala ta »inventura«, pa bomo videli.
L. M.
„Stare ljudi je treba spoštovati“
Pod tem naslovom smo objavili v eni izmed zadnjih številk našega lista članek, ki govori o tem, da je treba stare ljudi spoštovati. Toda tega se marsikje ne zavedajo. Tak primer je tudi z C. v M. Soboti. Ne glede na to, kaj je ona in kaj je bila, je odnos, ki ga imajo nekateri uslužbenci »Hotela pod platanami« do te stare ženske skrajno nemogoč in nečloveški.
Stara ženska je podvržena šikanam, ki jih je treba javno kritizirati. Tako jo neprestano zmerjajo s »prokleto babo« in podobnimi psovkami. Prav tako nima miru v tisti sobici na dvorišču, ki je bolj podobna brlogu kot pa človeškemu stanovanju. Zgodi se, da ji privežejo mrtvo podgano na kljuko, da ji mečejo kamenje v okno, umazano vodo polivajo po dvorišču tako, da ji priteče v stanovanje; pred vrata ji postavljajo lestve ali sode, tako da ženska ne more ven. Če protestira proti takemu ravnanju, ji govore, da bo boljše takrat, »ko bo imela svojo hišo na pokopališču«, in pdb. Potem ji v ključavnico namestijo žico, tako da dalje časa ne more iz sobe in ji tuji ljudje odprejo. In kaj bi bilo, če bi jo medtem časom zadela kap ali kaj podobnega?
Še dolgo bi lahko naštevali, kaj delajo s to staro gospo uslužbenci »Hotela pod platanami«. Ponavljamo: kakorkoli je že s to staro žensko, v nobenem primeru pa je ne bi smeli tako šikanirati in ji na tako podel in nesramen način greniti zadnje dni življenja.	-r.
ŠPORTNE VESTI
Več tisoč gledalcev na konjskih dirkah v Ljutomeru
»Fistra« Ludvika Slaviča iz Grab -republiški prvak
Ob navzočnosti več tisoč gledalcev so bile v nedeljo popoldne v Ljutomeru velike poletne konjske dirke, ki jih je priredil domači Klub za konjski šport. Med častnimi gosti sta bila tudi pokrovitelj dirk general Jaka Avšič, predsednik Zveze za konjski šport Slovenije in zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Organizacija prireditve je bila prav dobra.
V prvi dirki »Pionir« (enovprežna vožnja za 2-letne kasaške konje) je zmagala »Punčka« Alojza Jureša iz Ljutomera (kilometr. čas 1.46.6), v drugi dirki »Občinski ljudski odbor Ljutomer« (enovprežna heat vožnja za 4 do 12-letne kasaške konje) »Ria« Mirka Hanžekoviča iz Veržeja (1.29.4), v tretji dirki — poskusni jugoslovanski kasaški derby Okrajna zadružna zveza M. Sobota (enovprežna vožnja za 4-letne kasaške konje iz FLRJ) »Plik« Ivana Jamnika iz Hrastja (1.32.9). v četrti dirki »Občinski ljudski odbor Ljutomer« — drugi heat »Ria« Mirka Hanžekoviča iz Veržeja (1,31.2), v peti dirki »Republika Slovenija« (enovprežna vožnja za 3-letne kasaške konje, ki so ožrebljeni in stalno v Sloveniji) »Fistra« Ludvika Slaviča iz Grab (1,42), v šesti dirki Okrajni ljudski odbor M. Sobota« (enovprežna vožnja za 3 do 12-letne kasaške konie) »Cikica« Jožeta Hercega iz Voseka (1.39. 5), v osmi dirki »Republiška žrebčarna Pragersko« (ravna galopska dirka za člane in članice klubov, JLA in LM)
»Belgijanac« Grete Jeremič iz Ptuja (1.15). v deveti dirki »Republiška žrebčarna Turnišče« (enovprežna vožnja za 3 do 12-letne kasaške konje, ki so ta dan dirkali, a niso zmagali) »Roska« Petra Kretova iz Turnišča (1.44). v deveti dirki »Jugoslovanska ljudska Armada« (preponska galopska dirka za konje
last klubov, JLA in LM) »Ašo« Stefana Vajsa iz Ptuja (1,24,3) in v enajsti dirki »Naše članice« (dvovprežna amaterska dirka za 3-letne in starejše kasaške konje) »Frajlica I« — Fistra« Ludvika Slaviča iz Grab (4,17.5).
Najboljši kilometrski čas dneva je dosegla »Proja« Joška Slaviča iz Stare nove vasi (1,28,5). Znani rejec kasaških konj Ludvik Slavič iz Grab pa je skupaj s svojo »Fistro«, zmagovalko v dirki za prvenstvo Slovenije, prejel lovorjev venec iz rok pokrovitelja prireditve tov. Jake Avšiča.
Nogometni sodnik in piščalka
26. junija v Ptuju. Nogometna tekma za pokal maršala Tita med domačo Dravo in gostujočo Soboto.
Regularni čas ni prinesel odločitve. Igra je bila po čudnem naključju (zaradi napake enega igralca) prekinjena v podaljšku drugega polčasa. Krivcev je več: glavni sodnik Vaupotič, stranska sodnika in naposled tudi igralci.
Nesposoben sodnik. Groba igra in pretep med igralci. Kri je zavrela. Gledalci so grozili sodniku, da mu bodo posvetili, če ... Vedenje je dobivalo vedno bolj »športno« obeležje, sodnik pa ni posredovala marveč je rajši klepetal z igralci.
Nalijmo v kupico še bolj čistega vina: Sodnik, ki si je moral sposoditi piščalko od občinstva, sodnik, ki ni poznal pravil nogometne igre in je odredil nadaljevanje tekme (podaljšek) brez običajnega žrebanja, sodnik, za katerega je to aut, če se žoga pri streljanju odbije od prečke nazaj v polje, sodnik, ki razveljavi regularno dosežen gol v škodo gostov. čeprav ga je prej pripoznal, sodnik... Stopnjevana atmosfera je dosegla svoj višek: gostujoči igralci so nagradili sodnika z darovi svojih mišičastih rok, iz množice pa je bilo slišati sicer osamljeni glas: fašisti!
*
1. julija v Lendavi. Nogometna tekma med prvim in drugim moštvom Nafte.
Podcenjevanje domače tekme. Organizatorju je moči marsikaj očitati. Največ pa seveda sodniku Vargi, ki je brez piščalke odigral svojo vlogo na igrišču, kateremu je pri sojenju manjkala objektivnost in ki je dovolil vse, kar je moglo slabo vplivati na mladi naraščaj in malo koristiti barvi lendavskega nogometa.
Bilo pa je autov — tudi pri maloštevilnih gledalcih, ki so nezadovoljni zapuščali zeleno polje — že med igro.
*
Že večkrat dognana, a še enkrat obnovljena resnica: odpovedali so
sodniki in kraj je bilo disciplini igralcev — tokrat na ptujskem in lendavskem igrišču. Dokaj resen problem o našem nogometu, ki mu bo morala napraviti kraj prav sodniška organizacija, kajti čas je že, da tudi na tem področju »čevlje meri naj samo kopitar«.
Obsojanja vredno pa je zlasti to. da pošiljajo slabe sodnike na taka nogometna srečanja, kot so tekme za pokal maršala Tita. Neobjektivno in nestrokovno sojenje, slaba disciplina igralcev, prepiri in pretepi na igriščih, »prevroče« navijanje gledalcev in žaljivke — mar sodi to k vrlinam športnika n naši socialistični domovini. dostojanstvenosti človeka in končno: ali je dostojno plemenitemu tekmovanju za največjo športno lovoriko — pokal maršala Tita?
Odgovor se nam vsiljuje kar sam.
-sk-
NAFTA I - NAFTA II 3:2
RAKIČAN : FUŽINAR (Ravne) 4:1
Večja sreča, katere so bili deležni igralci Rakičana v borbi z vsaj enakovrednim če ne skoraj boljšim nasprotnikom, jim je prinesla precej krepko zmago v nedeljskem kvalifikacijskem srečanju zn vstop v slovensko ligo. To pa je tudi vse. kar so videli vrednega sicer številni gledalci te tekme. Omeniti je treba le še grobost, ki, kakor kaže, zaradi »prizadevanj« posameznikov nikakor ne more oditi z naših igrišč. Nešportno obnašanje, v katerem je na nedeljski tekmi prednjačil igralec domačinov Humar, pa dela takim pojavom druščino, katere ne odobrava noben, resnično objektiven gledalec in je ne bi smel niti igralec.
V knjigarno »Dobra knjiga« in v novo »Papirnico« v M. Soboti sprejmemo
2 VAJENCA. MOŠKA
Pogoj: nižja srednja šola. Prošnjo poslati na upravo Časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk« v M. Soboti, Kocljeva 7.
Gledalci obsojajo
Kino na deželi je redkost. V veliki Polani ga imamo in lahko bi se ponašali z njim. Toda ta ponos kalijo mnoge stvari, ki jih je nujno potrebno čimprej urediti.
K predstavam prihajajo različni ljudje. Nobena redkost niso klepetulje. ki šepetajo ves čas, med predstavo je slišati najrazličnejše pripombe. ki jim sledi smeh. Tišina je sploh velika redkost. In prav tega resni gledalci pogrešamo. Moti nas loputanje z vrati na vseh straneh dvorane, ljudje, ki ves čas prihajajo in odhajajo, svetlobne lise pri popoldanskih predstavah, poseben problem pa so šolski otroci, ki jih nikoli ne manjka pri zadnji večerni predstavi. Čudno je. da ravnateljstvo šole takih obiskov ne prepove! Zgodi se. da pride kaka mati celo z dojenčkom in tako morajo gledalci poslušati mladega kričača. Tudi pijanci, ki zamenjajo kino z gostilno, niso redki.
Kupo pa napolnijo reditelji, ki brezbrižno sedijo v kakem kotu in se pogovarjajo in tako povzročajo še večji nered.
Pismo naših vojakov
Tokrat so se oglasili naši fantje - vojaki, ki služijo kadrovski rok v Kumanovem. Kakor pišejo, je to zadnje pismo, kajti že v kratkem bodo prišli domov. Domačine in vse Pomurce pozdravljajo: Štefan Serec, Murski Črnci; Jože Gruškovnjak, Gančani; Frnac Orvatič, Vanča ves; Anton Hajdič, Vidonci; Ludvik Gumilar, Radovci; Bela Gomboc, Motovilci; Franc Forjančič, Slaveči; Štefan Terčak, Turnišče; Franc Časar, Otovci.
KINO
MURSKA SOBOTA — od 15. do 15. julija ameriški film »Hondo« — od 17. do 19. julija jugoslovansko-nemški film »Klisura«.
ČEPINC1 —	15. juliju italijanski film
»Srce«.
VELIKA POLANA — 15. julija »Bila sem močnejša«.
RADGONA — 14. in 15. julija ameriški barvni film »Robinson Crusoe«, 18. in 19. julija angleški film »Očka, vrni se«.
RADENCI — 15. in 16. julija amer. barvni film »Daj gas, Joe« — 19. julija amer. barvni film »Ženske prihajajo«.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 13. do 22. julija: Sredi julija padavine z ohladitvijo, v ostalem lepo poletno vreme.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
Proslave in prireditve. Občinska gasilska zveza M. Sobota bo izvedla 15. VIL ob
8.	uri generalno vajo za II. gasilski festival v Mariboru. Istočasno bo tudi tekmovanje sektorskih prvakov.
ObGZ Ljutomer bo izvedla generalko v Bučečovcih ob 10. uri. ObGZ Radgona v društvu Črešnjevci ob 14. uri in ObGZ Cinikova v društvu Rogaševci ob 16. uri. PGD Bučečovci proslavlja 15. julija ob
9.	uri 60-letnico obstoja društva.
PGD Bokreči proslavlja v nedeljo 15. julija 30-letnico obstoja društva.
Pionirska kolonija. Ker razsaja v okolici našega letovišča za pionirje pri Kopru meningitis, je vstop mladini izpod 15 let zabranjen. Tako odpadejo predvidena letovanja na morju.
Gasilski festival v Mariboru. V prihodnjih dneh bodo občinske gas. zveze dostave društvom festivalne značke in plakate. Vabimo vsa društva, da iste čimprej razpečajo. Plakate je treba nalepiti na vidnih mestih.
Društva naj nemudoma vložijo prijave
o udeležbi na festivalu. Prijave naj pošljejo pristojni ObGZ.
KMETIJSKA ZADRUGA SEVNICA
proda naslednja osnovna sredstva: stiskalnica — hidravlična, nova, 500 litrna;
krožna brana »Fogel-Flora«, malo rabljena:
kultivator »Lovrin«, malo rabljen; mlin »Kladivar«, nov; traktorska kosilnica, malo rabljena; traktorska prikolica — brez vzmeti — uporabna:
traktor »Steyer« s plugom in prikolico, vse uporabno; pisalne stroje, dobro ohranjene; železne blagajne, dobro ohranjene; žetveni stroj »Unra«, dobro ohranj.
Prednost pri nakupu imajo gospodarske in družbene organizacije. Javna licitacija bo 20. julija 1956.
RAZPIS
Komisija za razpis službenih mest direktorjev in poslovodij pri ObLO Beltinci razpisuje na podlagi 10. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in 89. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov službeno mesto
POSLOVODJE
za mizarsko podjetje »Jelka« v Beltincih. Pogoji: obrtni mojster v mizarski stroki z vsaj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj.
Kolkovane ponudbe s potrebnimi dokazi o strokovnosti in s kratkim življenjepisom je treba poslati do 20. julija t. 1. na ObLO Beltinci.
PRODAMO VEČJE KOLIČINE
SADJEVCA
po 25 din
Vinarsko sadjarska šola Svečina p. Zg. Kungota
Tedenski koledar
Nedelja, 15. julija — Vlado Ponedeljek, 16. julija — Karmen
Torek, 17. julija — Aleš Sreda, 18. julija — Miro Četrtek, 19. julija — Cene Petek, 20. julija — Marjeta Sobota, 21. julija — Zorka
Lunine spremembe: 14. julija ob 21. uri 46 minut prvi krajec.
Gibanje sonca: 16. julija vzide sonce ob 04 uri 26 minut, zaide ob 19. uri 49 minut. Dolžina dneva: 15 ur 23 minut.
MALI OGLASI
LEPO OBDELANO POSESTVO 10 ha. novo hišo in celotni inventar zaradi selitve prodam. Kupci naj se zglasijo vsak da« razen sobote na naslov: Marija Babič, Lackova c. 44, Zgornje Radvanje — Maribor.
MLATILNICO NA KROGLIČNE LEŽAJE, boben 1 meter in PARNO LOKOMOBILO 8 Atm. — prodam skupaj ali posamezno. Cena ugodna. — Alojz Hrašovec, Grabonoš, p. Videm ob Ščavnici.
NJIVO 43 arov ob Bakovski cesti v Murski Soboti, primerilo za gradnjo, prodam. Naslov v upravi lista.
POSESTVO S STANOVANJSKO HIŠO, GOSPODARSKIM POSLOPJEM in KMETIJSKIM ORODJEM prodam. Marija Cipot, Hrastje-Mota, p. Slatina Radenci.
DOGRAJENE TEMELJE IN KLET ZA HIŠO TER 3 TONE GAŠENEGA APNA - na občinski parceli — prodam. Naslov v upravi lista.
HIŠNO POMOČNICO - KUHARICO, starejšo, sprejmem. Plača 3000 dinarjev. — TRGOVSKI INVENTAR, skoraj nov (mize, police) prodam. Vinko Fištravec, trgovina »Mavrica«, Ptuj.
VAJENCA za mizarsko stroko z odgovarjajočo šolsko izobrazbo sprejmem. — Franc Kosi, Kapela 18. p. Slatina Radenci.
MOTOR ZA AVTO znamke »Steyer«. 6-batni, v dobrem stanju — prodam. Miholj Bežan, Gor. Slaveči, p. Kuzma.
PREKLICUJEM besede, ki sem jih govoril o K. O. iz Stare nove vasi. Franc Kovačič, Dobrava 12, p. Križevci pri Ljutomeru.
SLUŽBENO MESTO RAČUNOVODJE razpisuje Uprav, odbor Sploš. mehanike v Lendavi. Pogoj: srednješolska izobrazba s 5-letno prakso v industrijskem ali sličnem knjigovodstvu ali pa nižješolska izobrazba z 10-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na naslov podjetja do 20. julija t. l.
GOSPODINJSKO POMOČNICO za pomoč pri gospodinjstvu in na malem posestvu sprejmem v službo. Mora biti vešča molže. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Lojze Jurkovič, avtokaroserist, Celje -Ostrožno.
ZAHVALA
Ob izgubi naše predrage mame, tete in stare mame
MARIJE NAGY
se prav lepo zahvaljujemo upravi soboške bolnišnice, predvsem pa dr. Novak-Sedlaček Leji, kakor tudi strežnicam, ki so na njenem oddelku in so pokojni lajšali bolečine z veliko požrtvovalnostjo.
Zahvaljujemo se predstavniku Društva upokojencev Murska Sobota tov. Rudolfu Lotriču za ganljive besede ob odprtem grobu, kakor tudi vsem, ki so darovali vence in jo spremljali na njeni zadnji poti.
M. Sobota, 8. julija 1956.
Sinova, Nikolaj z družino, Janez, sestra Gizela, družina Razdevšek, Cah in ostalo sorodstvo.
Kmetijske zadruge in posestva!
Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer ugodno proda:
2 traktorja »Ferguson«, 15 KS (petrolej, pog. s plugi in jermenico);
1 mlatilnico »Zmaj«, širina bobna 110 cm;
1 mlatilnico »Zadrugar«, širina bobna 110 cm.
Vsi stroji so v odličnem stanju.
PREBIVALCI POMURJA!
Obiščite XIII. MARIBORSKI TEDEN,
to veliko manifestacijo našega gospodarstva, kulture in športa. Razstava in veselični prostori v Mladinski ulici.
Od 27. julija do 5. avgusta 1956
Na železnici 25 ͦͦº|º popust!
POMURSKI VESTNIK, 12. julija 1956
5
ZAKASNELA REPORTAŽA ali
7831 NIMA ZAMUDE
Na peronu se je prikazal prometnik. Z loparjem pod pazduho je stopil proti službenemu vozu, še enkrat pogledal na uro in dal znak za odhod. Vlakovodja je dvignil roko. Sokolji pogled strojevodje je še enkrat preletel vso vlakovno odpravo. Kratek vzgib vzvoda in »mariška« je zasopihala. Počasi smo izginjali za prvim ovinkom in prometnik, ki je stal na peronu, je bil vedno manjši in manjši.
Kazalec na brzinometru se je počasi pomikal od 5 proti 10, 15, 20, 30, 40. Tu se je ustavil.
»In naprej?« sem vprašal strojevodjo, ki si je dal opravka pri medeninastih zaklopkah na kotlu. »45 kilometrov, to je najvišja dopustna hitrost na naši progi. Sicer pa, lokomotiva serije 53 — pri tem je mislil na nam vsem znano »mariško« — ne zmore več kot 60 kilometrov na uro.« Stroj se je sunkovito stresal. Strojevodja se je naslonil na ograjo pri vratih in roka mu je počivala na vzvodu za pripuščanje pare.
»Veš, tako je: loki na naši progi so preostri, ne dopuščajo, da bi vlak drvel z neomejeno hitrostjo. Pa tudi proga sama ni, nevem kako odporna.«
5 ton premoga za eno pot
Kurjač je medtem drezal z dolgo železno palico po ognjišču in strokovnjaško pogledoval na manometer. Ognjeni zublji so lizali naloženi premog, ki ga je pridni kurjač Jože skoraj neprestano basal v peč.
»Včeraj je bil tender poln, toda seveda: premog smo naložili v Murski Soboti. Potem smo peljali proti Ormožu. Iz Ormoža spet do Hodoša. No, danes gremo iz Hodoša proti Ormožu in s to zalogo premoga moramo priti še iz Ormoža v Mursko Soboto.
»Pa se ne bojite, da bi premoga zmanjkalo?«
»Kaj bi ga zmanjkalo, je že točno preračunano, da teh 5 ton zadostuje za vso to dolgo pot.«
V mislili sem računal, koliko dragocenega premoga zgori v teh presnetih mariškah. Motorne lokomotive bi bile gotovo cenejše! Kazalec na brzinometru je kazal 35, nato 30, 20, 15, 5. Zavore so zaškripale in vlak se je ustavil na prvi postaji. Samo ena skopa minuta in spet smo počasi odropotali. Strojevodja je pogledal na uro in ugibal: sedaj smo še točni, toda na naslednji postaji bomo premikali. Marsikaj je seveda pri premiku odvisno od premikačev in kretnikov. Povsod velja eno: naglica, naglica. Kajti potniki niso navdušeni nad zamudami.
In ljudje, brez katerih tudi vlak ne gre . . .
In potem smo se pogovarjali o vsakdanjih stvareh: o življenju in delu vlakovnega osebja. V soboški kurilnici je zaposlenih okrog 50 ljudi. To so strojevodje, kurjači, mehaniki, delavci in ljudje iz uprave. Kolektiv ima svoje upravne organe in sindikalno podružnico. Toda težko je to delo: malokdaj, pravzaprav nikoli. niso vsi člani kolektiva zbrani. Tu je urnik — spored voženj in to
gre vse leto ne da bi se le za hip ustavilo.
Medtem je stara tenderca iz leta 1927 začela pošteno sopsti. Kazalec na manometru je podrhteval.
»Vzpetina,« mi je pojasnil strojevodja. Dve sta: prva pri Mačkovcih, druga pri Žerovincih. Višinski odklon znaša okrog 25 promil. »Če Jože ne bi malo prej pošteno zakuril,« je strojevodja pocukal kurjača za rokav in se mu nasmehnil, »bi nam stroj crknil.«
Lokomotivi je odleglo in že smo se bližali naslednji postaji, kjer sem se poslovil od strojevodje in kurjača . . .
Kmalu zatem sem se že znašel na trdi klopi v potniškem vozu. Kolesa so enakomerno udarjala in mimo oken so švigali telefonski drogovi. Sopotniki so gledali skozi okna in se pogovarjali o vremenu. Kako čudno. Vlak je postal človeku nepogrešljiv. Odločimo se, da bomo potovali, kupimo vozni listek in že sedimo v prostranem kupeju. Ko se tako vozimo z vlakom, pa navadno niti za trenutek ne pomislimo na ljudi, ki dajejo tej črni, sicer sajasti gmoti. prijeten ritem življenja. No. dandanes nismo zadovoljni samo s tem, da sorazmerno hitro potujemo. Hočemo tudi udobno potovati. Da bi nekako ustregli tej želji potnikov, so uvedli na vseh železnicah v državi prvi in drugi razred — prav tako kot je v ostalih evropskih državah — tretji razred pa je šel po gobe.
In na glavnih progah že uvajajo v vse potniške vozove tapecirane sedeže. Seveda bo minilo še nekaj časa, preden bodo lesene klopi popolnoma izginile.
Iz tega razmišljanja me je zbudil glas starega očanca: »Prosim, povejte mi, kje je tretji razred.»
»Kar tule, očka,« sem mu pokazal na sedež ob meni. Pa mu nekaj ni šlo v račun: »Ja, kako pa to, da zunaj povsod piše drugi razred?«
In moral sem mu ponoviti prav vse. o čemer sem malo prej razmišljal.
Vlak je počasi privozil v Ormož. Iz lokomotiv na postaji se je leno dvigal gost dim. V prometnem uradu je telegrafski aparat počasi, sunkovito tipkal: »7831 nima zamude.«
-jm
Pri Veržeju obnavljajo most čez Muro
Na mostu čez Muro pri Veržeju je spet živo. Že nekaj dni je od tega, kar so pričeli nameščati novo leseno konstrukcijo. Osrednji del mosta so popravili v glavnem že lani, letos pa sta predvidena za popravilo tako levo kot desno krilo mosta. Doslej so namestili prve nosilce. Da so to storili, je bil skrajni čas, kajti staro ogrodje je bilo popolnoma trhlo in nekaterih starih nosilcev niso mogli izvleči iz mostu ne da bi se zrušili. V glavnem pa
so bila doslej vsa dela bolj pripravljalnega značaja. Med drugim so zabili v dno struge tudi nekaj novih pilotov. Prav posebej je treba omeniti razdiralno silo vode, posebno pa še ledu, ki je v času odjuge nekaj novih pilotov popolnoma odrezal.
Lesena konstrukcija, ki je letos popolnoma odslužila, je bila zgrajena leta 1945. Le čez nekaj let so bila potrebna manjša pa tudi večja popravila, predvsem zato, ker je bilo precej prometa usmerjenega čez verženski most. Največkrat je bilo treba izmenjati mostnice, ki so dotrajale vsaki dve leti.
Približno 25 ljudi — včasih jih je tudi več — se je pridno lotilo dela, kajti ljudje — pešci, ki hodijo čez most, vedno vprašujejo, kdaj bo most gotov. Vsa dela bodo dokončali nekako avgusta. V glavnem si
pomagajo graditelji mostu s čisto primitivnimi sredstvi. Največji stroj sta vsekakor dve veliki »kozi« — to sta nekaka lesena vzvoda s katerima dvigajo in spuščajo nosilnice. Sicer pa delajo na mostu sami »asi«, ki vedo kako še tem rečem streže. Res čudno je, da stari, trhli nosilci niso že prej popolnoma odpovedali, saj so tako trhli, da jih je mogoče lomiti kar z roko. Delo na tem mestu ob levem bregu Mure bo šlo brez dvoma hitreje od rok kot pa kasneje, ko bodo morali nameščati vse nove dele na odru nad vodo.
Leseni most na Muri, ki preživlja že drugo desetletje, bo moral v doglednem času pustiti mesto novemu. zidanemu mostu, kajti vedno večji promet zahteva trpežno mostno konstrukcijo.
-jm
Kadar naraste voda pod mostom čez Muro
pri Veržeju
Kadar se dekle odloča za poklic
Znano je, da je včasih prevladovalo mnenje, da je ženska manj sposobna za opravljanje nekaterih poklicev kot moški. Toda iz leta v leto je več žena, ki poleg gospodinjstva opravljajo še kak drug poklic. Samo gospodinjenje danes žene ne mo-
re zadovoljiti, prav zato se dekleta in žene uveljavljajo v različnih poklicih. Če žena dela v nekem poklicu, je mnogo bolj samostojna in zadovoljna. Ima pa tudi širše duševno obzorje in je bolj izkušena.
Vsako dekle, ki konča šolo, mora dobro razmisliti o svojem poklicu. Je cela vrsta poklicev, ki so izključno ženski: otroška negovalka, vzgojiteljica za predšolsko mladino, modistka itd. Zelo mnogo pa je poklicev. ki so primerni za moško kot za žensko mladino. Manjša je poklicna izbira glede telesnih zmožnosti, dočim v duševnih zmogljivostih dekleta popolnoma dosegajo fante. Še več. Imajo to odliko, da so zelo marljive.
Zanimanje za poklice pri mladih dekletih je premalo raznoliko. Dekleta morajo misliti na različne poklice in ne samo za tiste, ki jih tako iz navade smatramo, da so ženski. Večina deklet želi postati: frizerka, pletilja, šivilja, prodajalka. Toda to ni dovolj. Dekleta lahko postanejo tudi kaj drugega. Žene in dekleta so zelo primerne za poklice, kjer je potreben okus, spretnost prstov in zapestja. Žene dobro uspevajo tudi kot slikarke na porcelan in izdelke iz mavca.
Razen navedenih poklicev lahko postanejo dekleta tudi dobri krznarji. slaščičarji, knjigovezi, opankarji, medičarji, fotografi, zlatarji, ortopedski bandažerji, optiki in precizni mehaniki.
Pri vseh poklicih je pač potreben dober premislek, potem pri delu pa
vztrajnost in volja.
Rešitev nagradne križanke „Pomurje 1. maj“
Od 76 dospelih rešitev križanke je bilo 43 pravilno rešenih. Izžrebani so bili: Rac Avgust, Vila Mladika, Topolščica; Mavrič Dušan, Kruplivnik št. 10, p. Grad; Čisar Aleksander, Ljutomer; Peče Šimen, Ljubljana, Ježica 33 a; Horvat Jurij, dijaški dom, Lendava.
Knjižne nagrade sprejmejo izžrebanci po pošti.
Vodoravno:	1. Ljutomer, 8. kalo,
11. pot, 13. Prekmurje, 21. Lendava, 27. jeleni, 28. enica, 30. med, 31. krenite, 32. angel, 34. stil, 35. umita, 36. idila, 37. luč, 38. krepost, 39. o. 40. ornat, 42. Ani, 43. bata. 44. ptica, 45. bur, 46. diap, 47. Ra. 48. Eva. 50, dinar, 52. om, 53. eta, 54. trata, 55. prestop, 57. lom, 59. udice, 61. nocoj, 62. zi. 63. triki, 64. preskok, 65. eternit, 66a KP, 68. več, 69. sn, 70. orača, 71. vrag, 72. Avar, 74. tenor, 74a eksil, 76. sit, 77. nosema, 79. greh, 80. osa, 81. eč, 82. disk, 83. ilov, 85. peti, 86. somi, 87. gram, 88. osorej, 89. nem, 91. ne, 93. Amerika, 95. dela, 96. brez, 97. grabi, 98. ebonit, 100. Mura, 102. okoli, 104. ali, 105. prag, 106. premoten, 108. iški, 110. dame, 112. amoret, 114. tor, 116. dol, 118. ahaten, 119. po, 121. Kelt, 122. Selo, 124. Atila, 125. laičen, 128. riž, 130. RK, 132. nato, 134. icek, 135. ep, 136. ikra, 138. kriv, 140. le, 141. kri, 144. ta. 146. nega, 148. agi, 149. dan, 151. oaza, 153. Edi, 155. er, 156. rak, 157. Iva. 159.
pota, 161. ar, 162. Iran, 164. vila, 166. in, 167. Ava, 168. rasa, 170. Ravena, 172. nabit, 174. leto, 176. ii, 177. NN, 178. taliga, 180. ker, 181. etamin, 183. šota, 185. natr, 187. J. S. (Josip Stritar), 188. jahača, 190. izba, 192. Oka, 195. Vanek, 197. moka, 199. črv, 200. atletika, 202. Ilir, 203. ozek, 204. kimavec, 206. kali, 208. gen, 210. recept, 211. Abelj, 212. emir, 213. bato, 214. Aron, 216. deca, 218. ni, 219. A. Ž. (Anton Žnidarič), 220. li, 221. edin, 222. glej, 224. Edi, 226. alipel (lepila), 227a no, 229. trne, 232. plus, 233, briga, 234. li, 255. OLO, 237. akumulatorji, 238. ro, 239. krat, 240. tresi, 241. oč, 242. elida, 244. arija, 245. opazen, 247. klen. 248. klada, 249. oba, 250. Ig, 251a omela, 253. aja, 254. spotika, 255. led, 256. slana. 257. obir, 258. NRS, 260. arena, 262. klej, 263. ki, 264. rek, 265. krača, 266. Avala, 267. Cene, 269. enaka, 271. krateno, 273. bat, 274. trasa, 275. udaren, 276. imenoma, 277. Toskanini, 278. sok, 279. krim, 280. namajani.
Navpično: 1. ljubezen, 2. jemati, 3 ulita, 4. teta, 5. ona, 6. mi, 7. rediti, 8. kila, 9. Aca, 10. la, 11. peč, 12. od, 13. prepleteno, 14. rep, 15. enormen, 16. kisa,
17.	M. T. T. (Mariborska tekstil na tovarna),
18.	u. e, 19. ja, 20. eno, 21. Lenin, 22. Elanov, 23. DS, 24. ata, 25. vino, 26. alimenti, 29. Nica, 30. Murska Sobota, 31. kra, 33. grd, 36. Itaka, 37. lues, 38. kip, 39. ovitek, 41. Tacen, 44. priča, 45. breg, 46. doka. 48. Edi,
49 ac, 51. roč, 54. trami, 55. prali, 56. tovarite, 58. otečeni, 59. unrin, 60. eksi, 63. trema, 64. prem, 66. rod, 67. pila, 69. sita, 70. osoliti, 71. Vraz, 73. rejen, 75 LOMO, 76. sekirica, 78. osel, 79. Gregor, 80. osama, 82 a sem 84. veka, 85. piloti, 87. Grad, 88. orehovina, 90. Miško Kranjec, 92. Kras, 94. Roma, 95. da, 96. br., 97. gra, 99. tke, l00a ud, 101. amen, 103. atakira, 105. preko, 107. enakobarven, 109. il, 111. Elan, 113. elegan, 115. oči,	117.	lik, 	119. Prlekija,	120.	oker, 123.
otep, 125. Ledinek, 126. aparat, 127. nrav, 129.	žre,	131.	otirača,	133.	ogor,	137.	azil,
139. idi 142. ravnatelj, 143. Ika, 145. Avala, 147. ataka, 150. nabaviti, 152. Aleš, 154. Kovač, 158. asi, 160. ave, 163. nimamo, 165. atom, 169. agilen, 171. erozija, 173. Tina, 175.	otok, 176a Istran,	178.	takt,	179.	Azil,
182. Neva, 184. akademija, 186. trg, 189. hipi.	191.	br.,	193. ker,	194.	ur,	196.	kera,
198. aleluja, 201. ležerna, 202. ibis, 203. omegi, 204. kadi, 205. cola. 206. I. C. (Ivan Cankar), 209. nitrat. 211. adut, 212. elisa, 213. Beltinci, 215. Nika, 217. Ana, 221. Elan, 222. greda, 223. začarani, 225. klima, 227. pura, 228. otopeti, 230. riziko, 232. pred, 233. brana, 235. OLO. 236. oderem, 237a opojen, 239. Klek, 240. tlačan, 241. obilen, 243. Alena, 246. eki, 247. klet, 248. klas, 249. obara, 251. grem, 252. Ana, 254. slan, 256. sram, 257. ovaj, 259. sne, 261. akt, 262. kra, 264. rak, 265. kri, 266. Ada, 268. n. 270. ao. 271. kk, 272. ni, 273. bo, 274. tr, 275. um.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna MO, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Morski Soboti.
S poti po Afriki
FRANC ŠRIMPF
8
AGADIR
»Razen luke, ki je zanimiva, turisti ne bodo videli v Agadirju kaj posebnega.«
Tako je pisal naš vodič o Agadirju, mestu, kjer se zapadli a afriška obala nekoliko bolj kakor drugod zadira v kopno med Visokim Atlasom in Antiatlasom.
Vodič vsekakor ni mnogo obetal. Bili smo že vnaprej razočarani, za kar je poskrbel pisec tistega »genialnega« stavka.
Toda kakšno prijetno presenečenje nas je čakalo!
Že samo pristanišče je izredno. Tu vodič ni lagal. Na novo je bilo zgrajeno šele leta 1953, prav tako je bila šele pred kratkim urejena večina obalnega pasu, ki se razprostira več kilometrov vzdolž mesta. Tu so zasajeni dolgi drevoredi s palmami in kaktusi, urejena so prekrasna, naravna igrišča za tenis in golf, sijajne plaže, postavljeni so novi hoteli, restavracije, vile in razkošni vrtovi z umetno nasajeno afriško floro.
Agadir je popolnoma novo mesto in se je razvilo v to, kar je, šele po drugi svetovni vojni. V zadnjem času, ko so nemiri v Maroku vedno večji,1) je gradnja sicer nazadovala, ker so inozemski, pa tudi francoski kapitalisti ustavili kredite. Zbali so se. da ne bi morda sadove pobrali tisti, ki jim tudi resnično pripadajo. Kljub temu pa je že to, kar je, vredno ogleda.
Še nikjer nisem videl toliko drznosti, ekstravagantnosti, bujne domišljije v arhitekturi kakor tukaj. Niti dve hiši nista enako grajeni, v istem slogu, barvi ali materialu. Kakor da so arhitekti določili Agadir za svojo naravno izložbo. Tu je moderni slog francoske arhitekture, ki je gotovo ena izmed vodilnih na svetu, iz zamisli dospel v resničnost.
Čudovite so zlasti barvne kombinacije na stavbah. Sinje — modre kakor je morje okoli njih, rdečerjavkaste kakor puščavski pesek okoli njih, krvavordeče, kakor sončni zahod, rumenozelene kakor palme sredi njih, brezbarvne kakor bencin, s katerim polnijo avtomobile, rjavočrne kakor so oči berberskega dekleta, ki jih gleda.
Neverjetna je ta slika, a resnična.
V vsaki ulici sem vedno bolj odpiral oči.
Tu vidim hotel Marhaba v rjavkasti barvi z balkončki v nenavadnih oblikah, z izrezljanimi polkroglami pod njimi, tam zopet kino v središču mesta, z naprej porinjenim pročeljem v kombinirano morsko-nebesni barvi, tu trgovsko hišo z izredno okusno aranžirani izložbami. Sedaj vidim spet povsem novo stavbo, še nedokončano, ki stoji na betonskih stebrih in v legi, ki je docela nasprotna ostalim hišam v tej ulici. Težko je opisati vse to, zlasti laiku. Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da ni opaziti nikjer kakšne neokusnosti, banalnosti, atrakcij samo zaradi atrakcij ali eksperimentov samo zaradi eksperimentov, čeprav se mi sicer zdi, da je Agadir en sam eksperiment, a koristen in uspel poizkus v sodobni arhitekturi sveta.
Nismo se mogli nagledati teh lepot. Vsi: potniki in posadka smo bili soglasni v tem, da je Agadir najlepše mesto Afrike, vsaj tiste Afrike, ki jo do sedaj poznamo.
Sprehajali smo se po tem mestu dolgo časa in skoraj smo pozabili, da smo v Afriki, v Maroku, da so tu tudi doma Arabci, da imajo svoje mesto visoko gori na hribu, kakšnih štiri sto metrov nad mestom.
Prav na hitro smo si ogledali spodnjo arabsko četrt mesta. Za čudo: kakor da je evropski del mesta vplival tudi na domačine. Nič več nismo videli tiste umazanije, silne bede in revščine, ki je tako značilna za Alžerijo. Marok je res naprednejši del arabske Severne Afrike.
Trg je ves pod šotori. Arabci prevažajo svoje pridelke s
polj, sadovnjakov in vrtov na oslih in na kamelah ter jih razvrščajo pod šotori. Živahno je tudi tu, a mnogo manj kričavo. Vse je bolj udržano, umirjeno, mestno. To je sicer odvzelo mnogo čara temu domačemu koloritu.
Zapustili smo trg in se odpravili mimo na novo zgrajenih bolnišnic proti cesti, ki vodi v staro mesto na hribu.
Agadir-n-Ighir, trdnjava na rtu, so imenovali Marokanci staro portugalsko utrdbo Santa Cruz, ki so jo ti zgradili 1500. leta, da bi zaščitili ribolov v toplih agadirskih morskih vodah. Tu ulove naenkrat tudi po več vagonov rib.
Na srečo smo kmalu srečali avtobus, ki vozi po kačjih serpentinah na vrh. Stopili smo vanj in že nas je arabski šofer za štirideset frankov v pičli pol uri pripeljal zanesljivo v trdnjavo, zavito v plašč neprozorne morske megle. Megla je edina vremenska nevšečnost Agadira, ki je sicer sijajno klimatsko mesto. Letna temperatura ne preseže trideset stopinj, medtem ko se zimska giblje med dvajsetimi in tridesetimi stopinjami Celzija.
V starem mestu vrhu hriba žive izključno Arabci. Trdnjava je v glavnem ohranjena še taka, kakor so jo zgradili Portugalci. Obzidje, po katerem smo se plazili, je široko komaj toliko, da se lahko človek premika po njem. Vse mesto je prepreženo z ozkimi uličicami med kamenitimi hišami, zidanimi prehodi, z zavito gradnjo cest.
Že takoj ob vhodu nas je obsula gruča otrok, mladih Arabčkov, ki so se ponujali za vodnike. Vzeli smo si enega. Rekel je, da mu je ime Ahmed, da hodi v četrti razred ljudske šole in da je njegov oče pristaniški delavec. To je povedal kar v eni sapi in v še kar užitni francoščini.
Vodil nas je po mestu sem in tja, se splazil v vsako luknjo, smuknil na obzidje, vdiral v hiše, pokazal arabsko šolo in sploh vse, kar se mu je zdelo vredno in nevredno za tujce.
1) Takrat, ko sem potoval po Afriki, Maroko še ni bila samostojna država.
Motiv iz G. Radgone
POMURSKI VESTNIK, 12. julija 1956
6