20 Z učenkama smo skupaj prišle do zaključka, kaj bomo razisko- vale. Tako se je Helena odločila, da bo raziskala, kdo so bili pev- ci solisti iz tujine, ki so gostovali ali pa sprejeli redni angažma v mariborski operi v letih med 1991 do 2010. Ti solisti so kot potujoči pevci, zato je nalogo naslovila Trubadurji maribor- ske opere. K njeni odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da je njen oče, Mathias Schulz tak pevec, ki nastopa po opernih od- rih sveta. Družinsko življenje je povezala z raziskovanjem. Eva pa je velika ljubiteljica violine, ki si je sprva želela raziskovati nekaj iz področja baroka, a sva v nekem trenutku, sredi mari- borskega prometa prišli na idejo, da bi lahko raziskali dosedanje delo priznanega mariborskega Kvarteta Feguš. Pot do njih ni bila težka, saj veljajo za gostoljubno družino in takoj, ko sva jih zaprosili za dovoljenje brskati po njihovem arhivu, so se veli- kodušno odzvali. Vse ostalo pa je bilo samo še plod marljivega dela. Obe nalogi sta v veselje vseh treh prejeli skoraj vse točke in tako pristali na najvišjih mestih med več kot sto nalogami v Ma- riboru. Naloga Kvartet Feguš je prejela od 170 možnih točk 166, Trubadurji mariborske opere pa 161, obe nalogi pa tudi zlato priznanje na natečaju Mladi za napredek Maribora, ki ga vsako leto organizira Zveza prijateljev mladine v Mariboru. Nalogi bom predstavila v krajši obliki, v celoti si jih lahko po- gledate na spletnih straneh ZPM Maribor, ali pa v Univerzitetni Zlate strune in zlati pevci Zlatka TerleviË Osnovna šola Prežihovega Voranca, Maribor zlatka.terlevic@guest.arnes.si Raziskovalno delo je na osnovni šoli Prežihovega Voranca v Mariboru dolgoletna praksa med učitelji in učenci. Dolgo sem bila prepričana, da biti mentor mladim raziskovalcem ni zame, saj imam z dvema zboroma in poučevanjem glasbe, zadnja leta pa še z izbirnimi predmeti, veliko dela. Vse dokler me pred leti učenke same niso nagovorile, da me želijo za mentorico, takrat ene raziskovalne naloge o ljudskih pesmih, ki govorijo ljudeh, ki so odšli s trebuhom za kruhom in enega inovacijskega pro- jekta Mačke s posluhom, ki je nastal v obliki muzikala na pra- vljico o Mačku Muriju Kajetana Koviča in glasbo Jerka Nova- ka. Slednji je pobral najvišjo nagrado mesta Maribora in se kot inovacijski projekt okitil tudi z zlatom na ravni republike. Ob delu z marljivimi učenkami sem ugotovila, da ob raziskovanju in ustvarjanju na tem področju uživam tudi sama. Jeseni 2010 sta me za mentorstvo raziskovalnim nalogam spet poprosili dve učenki devetega razreda, Helena Schulz in Eva Gusel, saj sta si želeli delati nalogi na področju glasbe. V trenutku, ko me nagovori marljiva učenka, v kateri se skriva veliko glasbene nadarjenosti, prav tako pa tudi volja do dela, sodelovanja ne morem odkloniti. Ker pa sta me nagovorili v daljšem časovnem razmiku, mi ni preostalo drugega, kot da sem bila mentorica dvema nalogama, saj sem s Heleno že pri- čela z delom. 21 Raziskave Sledila je predstavitev vsakega posameznika v kvartetu od pr- vega violinista Filipa, drugega violinista Simona Petra, violista Andreja in violončelista Jerneja Feguša: Ob brskanju po arhivu, kjer se je najprej počutila izgubljeno, a je iz ure v uro, iz dneva v dan bolje vedela, kaj je pomembneje in kaj manj, so jo zanimali začetki tega ansambla, poiskala je, kdo so bili njihovi učitelji in mentorji, na katera godala muzicirajo ter kaj so bili vrhunci njihove dosedanje kariere. Med slednjimi pa se je Eve še posebej dotaknilo njihovo sodelovanje z Isaa- kom Sternom v New Y orku v sloviti dvorani Carnegie Hall: Simon Peter je ob vrnitvi iz Združenih držav Amerike po- vedal Seveda je bilo nepozabno doživetje, ko smo igrali v Carnegie Hallu v New Y orku. Ta velikanska dvorana, kjer moraš kar lepo hoditi, da prideš na sredino odra in potem gledaš gor vse te od- daljene balkone in poslušalce, ki so le drobne pike. Res nepo- zabno. Mogoče se enkratnosti dogodka, ko si tam in ko igraš, niti ne zavedaš. Zdi se ti, da je to nekaj povsem običajnega. Šele kasneje, iz neke časovne distance, prav ozavestiš, kje si lahko nastopal (Salmič Kovačič, 2005). knjižnici v Mariboru. Predstavila ju bom v vrstnem redu glede na osvojene točke, Helena in Eva pa vesta, da imata zame obe nalogi enako vrednost, saj vem, da sta obe učenki v svoji nalogi vložili enako veliko truda. Kvartet Feguš Naloga Eve Gusel je dokaj zajetna naloga, čemur pa botruje predvsem dejstvo, da je že družinski arhiv skrbno urejen in za- radi tega obsežen, prav tako pa se je učenka želela z nalogo na koncu zahvaliti družini, ki ji je na stežaj odprla vrata in pustila, da brska po njihovi zgodovini. Izdelana naloga je bila za Evo darilo, ki ga je na koncu družini z veseljem podarila. Naloga je sestavljena iz več delov: učenka je v uvodu predstavila godalni kvartet kot glasbeni se- stav in kot glasbeno obliko, raziskala pa je tudi zgodovino go- dalnega kvarteta. Kvarteta Feguš ne bi bilo, če ne bi bilo skrbnih staršev, zato je predstavila oba: očeta Maksimilijana in mamo Vero Feguš. Kvartet Feguš Maksimilijan Feguš Simon Peter Feguš Vera Feguš Andrej Feguš Filip Feguš Jernej Feguš 22 na usklajenost, so odlomke, kjer so naleteli na težavo, najprej od- igrali individualno, sledili so dueti, nato Simon, Andrej in Jernej, vse dokler niso bili zadovoljni vsi štirje. Vsak zase pa je vedel, da bo do naslednje vaje težke dele skladbe treba še posebej vaditi. Težko je reči, kdo je tisti, ki vajo vodi. Filip je ves čas pozorno poslušal in je takoj, ko je opazil napako, na to opozoril svoje brate. Na mestu, kjer se niso mogli uskladiti glede ritma posameznega parta, pa je bil Simon tisti, ki je predlagal, naj vklopijo metronom. Andrej je tisti, ki vpliva na vaji pomirjujoče, tako do storjenih na- pak, kot do vsakega izmed bratov. Jernej, najmlajši, pa pozorno prisluhne bolj izkušenim, v vajo pa vnese humor. Skladba je tako polna sozvočij, da mora vsak poznati melodijo svojega glasbila, pa tudi vse ostale melodije, saj jim nemalokrat to poznavanje po- maga pri usklajenosti celote. Violina sledi violončelu, viola spre- mlja violino, prva violina povzame glavni motiv in tako naprej. Vaditi je bilo treba tudi tako, da je posamezni inštrument zaigral svoj part tišje kot drugi, da so uredili ritme in nenehno menja- vajoče se hitrosti v skladbi. Šele ko so se uskladili in natančno pregledali in preigrali zahtevno mesto, so nadaljevali. Ko je vedela o kvartetovcih že skoraj vse, pa je zaprosila še za intervju. Vsi štirje so se potrudili, da so bili ob dogovorjeni uri doma in so z veseljem odgovarjali na njena vprašanja. Filip, ko sem bila na vaji kvarteta, sem opazila, da je vaše so- delovanje dokaj enakovredno. Vsi štirje ste dajali pripombe na odigrano, vsi ste popravljali drug drugega. Pa vendar se mi je na trenutke zazdelo, da ste vi odločnejši, da pogosteje usmerjate in opozarjate na napake. Filip: A je to obtožba? (smeh) Mislim, da je to tudi stvar oseb- nosti, karakterja; morda pa imam najdaljši jezik (smeh). Simon, s Filipom igrata v kvartetu violini. Kako sta si razdelila vlogi prve in druge violine in kdaj je do tega prišlo? Simon: Ko smo začeli muzicirati skupaj, sem bil najstarejši in tudi najbolj vešč, zato sem v začetku igral prvo violino jaz. Oko- li leta 1999–2000 sva s Filipom zamenjala vlogi. Ko smo postali starejši in v igranju enakovrednejši, smo poskušali z menjavan- jem vlog. Počasi sva oba spoznala, v kateri vlogi se počutiva najbolje in tako je vlogo prvega violinista prevzel Filip. Še sedaj pa včasih na vajah zamenjava pulte. Andrej, kako je bilo, ko ste iz violine prešli na violo. Ste bili nad tem presenečeni tudi sami ali pa ste to pričakovali? Andrej: Velike tehnične razlike med violo in violino ni. Na za- četku sem si celo želel igrati čelo, a sem imel prekratke prste, zato so mi ga odsvetovali. Ko sem bil star trinajst let, sem na pobudo T omaža Lorenza vzel v roke violo, brez katere je kvartet nepopoln. Danes v glasbeni šoli poučujem oba inštrumenta. Jernej, bratje so za vas izbrali violončelo, kot najmlajši ste jih mo- rali kar hitro dohitevati… Zbrala je njihove dosedanja nagrade in zvočne posnetke, prav tako pa je skrbno izpisala skladatelje in naslove njihovih skladb ter ugotovila, da so v repertoarju Kvarteta Feguš zastopani skla- datelji od klasicizma do današnjih sodobnikov. Iz časopisnih člankov pa je lahko razbrala, kako so kritiki spremljali njihovo muziciranje: Zanimivo publiki, a zahtevno izvajalcem je izvajati skladbe različnih glasbenikov na enem koncertu. Kako to uspeva članom kvarteta, je razvidno iz kritike, ki govori o izvedbi Godalnega kvarteta št. 1 Maksimilijana Feguša in Mozarto- vega Godalnega kvarteta v e-molu: Naloga, ki so si jo naložili tokrat, bi bila velik zalogaj celo za izkušene ansamble, povrhu pa so si izbrali kvartete različnih stilnih usmeritev, ki sodijo med najzahtevnejše te zvrsti. An- sambel odlikujejo zlit zven, lepota tona, čista igra, visoka stopnja uigranosti, sorodno doživljanje glasbe in poenotena poustvarjalna naravnanost. /…/ Skladbo očeta Maksimilija- na Feguša, ki v glasbenem jeziku upodablja zgodnje otroštvo svojih štirih sinov, so izvajalci zaigrali z iskreno prizadetostjo, živo in spoštljivo. V skladbi uporablja skladatelj različne kom- pozicijske prijeme, med katerimi so nekateri prav sofisticirani. Uspavanko v počasnem stavku je položil med dve ljudski temi, ki izražata nežno čustvo, in ta del so izvajalci zaigrali doživeto in s prekrasnim tonom (Šetinc, 2005). Ena izmed zanimivejših etap raziskovanja je bil obisk na vaji kvarteta, kjer so ji fantje velikodušno ponudili, da lahko vadijo Mozarta ali Haydn, če to želi, a se je Eva, ki sama zase pravi, da je ljubiteljica baročne glasbe, korajžno spopadla z enourno vajo Bergovega Godalnega kvarteta, op. 3. Danes na glasbo 20. stoletja tudi zaradi osebne izkušnje gleda drugače. Pričeli so s 1. stavkom, ki nosi naslov Langsam. V uvodu skladbe je vse potekalo gladko, a ko se je eden zmotil, so igro prekinili. Na netočnost je opozoril Filip, ki je bil med celotno vajo zelo odločen in zbran. Odložili so inštrumente ter se poglobili v svoje parte. Ker je pri tej, sicer tehnično izjemno težki skladbi, zelo pomemb- Jernej, Filip, Andrej in Filip v družbi Isaaca Sterna Zlate strune in zlati pevci 23 Raziskave Opere gosti številne pevce z vsega sveta, saj je ugotovila, da le Afrika kot celina še ni imela predstavnika na našem odru, pevci iz najbolj oddaljenih držav pa so prišli iz ZDA, Kanade, Venezuele, Japonske in celo Tasmanije. Jernej: Meni to ni bilo težko, verjetno je bilo bolj njim. Ko smo pričeli igrati skupaj, sem sam igral violončelo le tri leta. Ko- maj sem se naučil postavljati prste na strune, že smo začeli s kvartetom. Spomnim se, da so mi morali bratje od začetka kar pomagati. Na koncu raziskovanja se je Eva zavedala, da je spoznala člane godalnega kvarteta tako po osebni kot po glasbeni strani. Trubadurji mariborske Opere T udi ta naloga je postajala iz dneva v dan obsežnejša, saj se sprva sploh nisva zavedali, da je obdobje dvajsetih let tako obsežno. Helena se je dela lotila z veliko vnemo in kljub utrujenosti ni vr- gla puške v koruzo. V nalogi je s pomočjo glasbene literature, ki jo je našla v glasbeni učilnici in doma, raziskala in odkrivala kdo so pevci, ki so v srednjem veku potovali iz kraja v kraj, nastopali na dvorih in kratkočasili mimoidoče na mestnih trgih ter se tako preživljali, o zgodovini opere nasploh ter razvoju opernega gle- dališča v Mariboru. Trubadurji kot potujoči pevci pa imajo veli- ko skupnega z današnjimi opernimi pevci, ki prav tako potujejo po svetu in nastopajo na najrazličnejših opernih odrih. Helena si je na začetku raziskovanja zastavila hipoteze, v katerih je razmišljala, od kod prihajajo pevci v Maribor in zakaj, nato pa se je lotila zelo zahtevnega prebiranja gledaliških listov mariborske Opere med leti 1991 in 2011. Iz slednjih je natančno izpisala vse pevce soliste in jih razvrstila po državah, od koder prihajajo. T ako je v krajšem poglavju predstavila slovenske pevce, v nadaljevanju pa tiste, ki niso naše gore list. Razdelila jih je v dve skupini: tiste, ki so pri nas le gostovali in tiste, ki so v Mariboru sprejeli redni angažma. Pri vsakem pevcu je pripisala tudi njegov glas. Da si je lahko bolje predstavljala, od kod so pevci prihajali in koliko jih je iz posamezne države bilo, je izdelala zemljevide, v katere je vnašala pike za posamezne pevce. S tako izdelanimi zemljevidi je nazorno prikazala, kako ansambel mariborske GostujoËi pevci iz sosednjih držav GostujoËi pevci iz Evrope GostujoËi pevci z drugih celin Redno angažirani pevci 24 - baritonistom Valeninom Enchevim, Kaj menite o trendu opernih hiš po svetu, da gostijo pevce iz tujine? To je dobro in normalno. Mislim, da je to neizogibno. Opera je postala mednaro- dna umetnost, operna gle- dališča imamo vsepovsod, vedno več ljudi lahko uživa v operni umetnosti. Poslu- šalci opero vse bolj razume- jo, ne glede na to, da se ope- re izvajajo v izvirnem jeziku. Izmenjave morajo potekati tekoče. Tudi zgodovinsko je dokazano, da tiste operne hiše, ki so bile na nek način zaprte, kot na primer v Nemčiji, kjer so vse opere prepevali le v nemščini, niso imele dolgoročnega uspeha. Vsi pevci, ki iz- vajamo neko arijo v izvirniku in v prevodu, vemo, da veliko boljše, bolj naravno zveni melodija v izvirniku, saj je skladatelj pisal v določenem jeziku in je vsak naglas in frazo oblikoval na določeno besedilo. Včasih sem doživljal izjemno ponesrečene prevode, na srečo le izjemoma. - ter tenoristoma Markom Kalajanovićem Zanima me, katere operne vloge so vam najljubše, katere trenutno izvajate in katera vloga vas najbolj mika. Trenutno izvajam La Bo- heme v SNG Maribor, na Japonskem bom s SNG Ma- ribor izvajal tudi Trav i ato. V Beogradu nastopam v Ve r - dijevi operi Ples v maskah, čaka me premiera Adriane Lecouvreur Francesca Cilea in Verdijeva Attila. V Saraje- vu nastopam Verdijevi operi Ples v maskah in Trav i ati, v Novem Sadu v Donizzeti- jevi operi Viva la mamma, spom ladi pa bom v La Bo- heme. Trenutno sta mi od vseh oper najljubši La Boheme in Ples v maskah. Pravzaprav se ne morem odločiti. Prav tako težko rečem, ali mi je ljubši Ve r d i ali Puccini. V prihodnje pa me prav gotovo mikata dva Verdijeva junaka Jaga v Othellu in Rigoletto, a sem za te vloge še premlad. Rad imam opero, ki je v tradicionalni izvedbi, saj menim, da mora zgodba opere ostati v svojem času. Danes pa se veliko oper prenaša v moderni čas, Prav tako se je odločila za obsežno, a zanimivo metodo razis- kovanja, intervju. Vsi, ki jih je zaprosila za srečanje, so se vabilu z veseljem odzvali, ob tem pa se je morala znajti v nemškem, srbskem in slovenskem jeziku. Zelo zanimive odgovore na vprašanja je dobila od gospoda Staneta Jurgca, ki je bil kar 21 let na čelu mariborske Opere in je tudi najbolj zaslužen za to, da so pri nas pričeli z izvajanjem oper v izvirnem jeziku, s čemer je privabil k nam številne vrhunske umetnike. V Maribor ste pričeli vabiti pevce iz tujine. Na podlagi kate- rih kriterijev ste se na avdicijah odločili, da ste posameznega pevca izbrali in povabili, da poje pri nas? Stremel sem k temu, da sem povabil pevce v Mari- bor tako v okviru stalnega angaž maja kot goste. Ni- sem jih vabil v Maribor na avdicije. Moj način dela je bil tak, da sem bil jaz tisti, ki je potoval po svetu in iskal mlade talente. Veliko- krat sem potoval v Rusijo in Ukrajino. V Kijevu sem sodeloval z direktorjem nacionalne Opere, pa z akademskim mladinskim gledališčem, kjer sem prisluhnil mladim opernim pevcem ob klavirju. Pevci so vedeli, kdaj bom prišel. Tako sem na primer odkril vrhunsko sopranistko Natalijo Vorobjovo Biorro, barito- nista Valentina Pivovarova in druge. Pravzaprav sem iskal na- darjene in sposobne pevce povsod, tudi v Italiji in Nemčiji. Pogovarjala se je s solisti mariborske opere: - sopranistko Petyo Ivanovo: Kdaj ste prišli v Maribor in katera je bila vaša prva vloga, ki ste jo dobili tu- kaj? V Maribor sem prišla leta 2000. Moja prva vloga tu- kaj je bila vloga Kraljice noči, vendar takrat še ne v Mozartovi Čarobni piščali, temveč v predstavi Jureta Ivanušiča Amadeus, ki je bila skupen projekt Drame, Opere in Baleta SNG. Stane Jurgec Valentin Enchev Marko Kalajanovic ´ Petja Ivanova Zlate strune in zlati pevci 25 Raziskave Hipoteza 3: V stalnem angažmaju so v mariborski Operi osta- li pevci iz vzhodnoevropskih držav. Tudi to je res. Izmed sedemnajstih pevcev, ki so v naši Operi sprejeli redni angažma v zadnjih dvajsetih letih, jih je petnajst iz vzhodnoevropskih držav. Dva sta iz Italije. Hipoteza 4: Pevci iz vzhodnoevropskih držav so sprejeli stalni angažma pri nas zaradi boljšega zaslužka. Na to je težko odgovoriti, saj nisem imela dovolj velikega števila odgovorov pevcev. Verjeti pa velja Stanetu Jurgcu, ki je najdlje deloval na mestu direktorja Opere. Pravi, da so v začetku devet- desetih let prejšnjega stoletja res prišli v Maribor pevci z Vzho- da zaradi boljšega zaslužka, vendar se je kasneje to spremenilo. Maribor danes predstavlja pevcem predvsem odskočno mesto za nastopanje v opernih hišah večjih evropskih mest. Evi Gusel in Heleni Schulz sem bila pri njunem raziskovanju mentorica tri mesece. Če bi pričele z delom kasneje, nam tak zalogaj ne bi uspel. Po oddaji nalog, v začetku februarja, ju je čakal še zagovor pred tričlansko komisijo, ki jima je pozorno prisluhnila in tudi marsikaj povprašala, kar pa dekleti, ki sta o nalogah vedeli največ, ni zmedlo. Z zanimanjem pa sta lahko spremljali tudi zagovore ostalih sedmih nalog s področja umet- nosti, ki so se v tem šolskem letu predstavile. Vsaka od nalog je bila nekaj posebnega in vsi avtorji vredni pohvale. Škoda le, da raziskovalne naloge s področja glasbe vrednotijo le na mari- borskem področju. Ko je treba visoko ocenjeno nalogo poslati na zagovor na državnem natečaju, ki ga razpiše ZTKS (Zveza za tehnično kulturo Slovenije), pa naloge glasbenega področja iz- padejo. Pravijo, da zaradi tega, ker tam nimajo komisije, čeprav v razpisu obstaja področje, ki ga imenujejo »druga področja«. Kaj sodi med slednje? Upam, da v bodoče tudi glasba! jaz pa Othella ne morem predstavljati z mitraljezom, vidim ga le z sabljo. Vendar pa razmišljamo različno. Kot umetnik mo- ram biti prilagodljiv in pravzaprav nimam težav vklopiti se v sodoben koncept predstav. - in Mathiasom Schulzem, Ali ste na kakšno operno hišo, kjer ste že gostovali, še pose- bej navezani? Zame so vsa gledališča, operne hiše enako po- membne, povsod, kjer gostujem, uživam in mi je to v veselje. Seveda pa so nekatere operne hiše name naredile še poseb- no močan vtis, kot je na primer opera La Fenice v Benetkah, kjer sem pel v Schönbergovi operi Od danes do jutri (Von Heute auf Morgen), vlogo Cania v Leoncavallovih Gluma- čih (I pagliacci), ter grofa v Korngoldovi operi Mrtvo mesto (Die Tote Stadt). Poleti 2010 pa sem preživel nekaj zanimivih mese- cev v New Yorku, kjer sem prepeval v operi Franza Schrekerja Oddaljeni zvoki (Der Ferne Klang). Nenazadnje je bilo zanimi- vo tudi v Kairu v Egiptu, pel sem na koncertu Pesem zemlje (Das Lied von der Erde) Gustava Mahlerja. Zelo veliko potu- jem, spoz navam nova mesta, ljudi in operne hiše. To so nepre- cenljive izkušnje in doživetja. Helena je nalogo zaključila s hipotezami, ki jih je delno potrdi- la, delno pa ovrgla. Hipoteza 1: Število gostujočih pevcev se je v SNG Maribor po- večalo zaradi izvajanja oper v izvirniku. Ko so pričeli izvajati opere v izvirniku, je nastopalo v maribor- ski Operi vedno več pevcev iz tujine. T o sem ugotovila po ogle- du gledaliških listov iz obdobja, ki sem ga raziskovala. Enako je potrdil Stane Jurgec, ki je bil eden tistih, ki je pripeljal v naše mesto največ gostujočih pevcev do sedaj. Hipoteza 2: Večina pevcev solistov je prišla gostovat v Mari- bor iz vzhodnoevropskih držav. Na zemljevidih (slike 3, 4 in 6) je vidno, da je veliko večje šte- vilo gostujočih pevcev iz vzhodnoevropskih držav. Izjema pri tem je Italija, od koder je prišlo prav tako 18 pevcev. Ponosni pa smo lahko, da se mariborska Opera ponaša z gostujočimi pevci iz celega sveta. Mathias Schulz Viri in literatura Gusel, E. (2011). Kvartet Feguš. Maribor; OŠ Prežihovega Vo- 1. ranca. Schulz, H. (2011). Trubadurji mariborske Opere. Maribor; OŠ 2. Prežihovega Voranca. Šetinc, J. (24. 12. 2005). 3. Težka naloga za izvajalce. Večer, leto LXI, št. 298, str. 13. Salmič Kovačič, K. (2.3.2005). 4. Nepozabno je bilo igrati v Carne- gie Hallu. Večer, leto LXI , št. 50, str. 12. 26 27 Viri slik Sl. 1: Kvartet Feguš 1. Vir: Arhiv družine Feguš. Sl. 2: Maksimilijan Feguš 2. Vir: Društvo slovenskih skladateljev. (b.d.). Maksimi- lijan Feguš. Pridobljeno 14. 1. 2011 iz: http://www.dss. si/?avtorspada=14&lang=slo. Sl. 3: Vera Feguš 3. Vir: Anđelić, D. (10. 4. 2008). Moja zdravnica 2008. Pri- dobljeno 14. 1. 2011 iz: http://www.viva.si/Intervju/2483/ Intervju-Vera-Fegu%C5%A1-dr-med-spec-splo%C5%A1ne- medicine. Sl. 4: Simon Peter Feguš 4. Vir: Kvartet Feguš. (2010). Galerija. Pridobljeno 18.1.2011 iz: http://www.fegus-quartet.com/slo.htm. Sl. 5: Andrej Feguš 5. Vir: Kvartet Feguš. (2010). Galerija. Pridobljeno 18.1.2011 iz: http://www.fegus-quartet.com/slo.htm. Sl. 6: Filip Feguš 6. Vir: Kvartet Feguš. (2010). Galerija. Pridobljeno 18.1.2011 iz: http://www.fegus-quartet.com/slo.htm. Sl. 7: Jernej Feguš 7. Vir: Kvartet Feguš. (2010). Galerija. Pridobljeno 18.1.2011 iz: http://www.fegus-quartet.com/slo.htm. Sl. 8: Jernej, Filip, Andrej in Filip v družbi Isaaca Sterna 8. Vir: Kvartet Feguš. (2010). Galerija. Pridobljeno 18.1.2011 iz: http://www.fegus-quartet.com/slo.htm. Sl. 9: Gostujoči pevci iz sosednjih držav 9. Vir: Schulz, H. (2011). Trubadurji mariborske Opere. Mari- bor; OŠ Prežihovega Voranca. Sl. 10: Gostujoči pevci iz Evrope 10. Vir: Schulz, H. (2011). Trubadurji mariborske Opere. Mari- bor; OŠ Prežihovega Voranca Maribor. Sl. 11: Gostujoči pevci iz drugih celin 11. Vir: Schulz, H. (2011). Trubadurji mariborske Opere. Mari- bor; OŠ Prežihovega Voranca Maribor. Sl. 12: Redno angažirani pevci 12. Vir: Schulz, H. (2011). Trubadurji mariborske Opere. Mari- bor; OŠ Prežihovega Voranca Maribor Sl. 13: Stane Jurgec 13. Vir: Vidakovič, J. in Križnar, F. (b.d.). Mag. Stane Jurgec. Pridobljeno 20. 1. 2011 iz: http://igiz-imis.cimrs.si/slike/skla- datelji/velike/jurgec72.jpg. Sl. 14: Petja Ivanova 14. Vir: Petya Ivanova. (b.d). Galerija. Pridobljeno 20.1.2011 iz: 15. http://www.petya-ivanova.com/gallery/. Sl. 15: Valentin Enchev 16. Vir. SNG Maribor (2009). Operni ansambel: Valentin Enčev. 17. Pridobljeno 20.1.2011 iz: http://www.sng-mb.si/operni-an- sambel/valentin-encev/. Sl. 16: Marko Kalajanović 18. Vir: SNG Maribor. (2009). Marko Kalajanović. Pridobljeno 20.1.2011 iz: http://www.sng-mb.si/multimediji/la-bohe- me-2/. Sl. 17: Mathias Schulz 19. Vir: Verena Keller artistsmanagment (b.d). Mathias Schulz. Pridobljeno 9.2.2011 iz: http://www.keller-artistsmanage- ment.ch/kuenstler/tsm.html. Zlate strune in zlati pevci