Leto XY. V Celju, dne 26. septembra 1905. 1. _ ... Stev. 76. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo. Našim velecenjenim naročnikom! Nekateri gg. naročniki so bili terjani za naročnino iz dobe, ko »Zvezna tiskarna" še ni prevzela lista ,,Domovine". V tem obziru prosimo, da prizadeti gospodje stvar doženejo z onim gospodom, ki jih terja, ne pišejo pa našemu upravništvu, ki nima z ono staro naročnino ničesar opraviti. Preidimo od besed k dejanjem! n. Dokazana resnica je, da samo izobražen narod more gospodarski napredovati! Torej je moralna dolžnost vseh inteligentnih narodnih krogov, da skrbijo in delajo nato, da se narod, da se vse ljudstvo hrez izjeme — do zadnjega gorskega sela — tudi najpriprostejši delavec, naobrazi. Z nekim grozečim veseljem radi povdarjamo narodno zavednost, vztrajnost in žilavost češko. Pri tem pa kaj radi pozabimo, da Čehi tudi čez uoč in iz nič na bogsive kak čudežen način niso postali to, kar pomenijo danes. Tudi oni so bili nekdaj na isti stopinji razvoja, kakor smo mi danes, tudi njihovemu narodnemu obstoju so pretili isti viharji, isti brezobzirni nasprotnik, ki se zajeda in vsesava v naše narodno telo, ki izpodriva naše narodno delo, ki izpodriva naš narodni živelj, je grozil nekdaj češkemu narodu s smrtjo in poginom. Danes seveda se je že češki narod toliko osamosvojil, vspel tako visoko, da duševno in gospodarsko daleč nadkriljuje svojega nemškega soseda in češka-slovanska pesem zopet odmeva po krajih, iz katerih jo je nekdaj izpodrinila nemška beseda. Toda če prebiramo liste češke povestnice, vidimo, kako je ta narod polagoma, a dosledno napredoval, koliko trudapolnega narodnega dela je bilo treba, predno so padli oni okovi, v katerih še ječimo in vzdihujemo mi! Zares mnogokaj se je že pri nas poskusilo, marsikaj je že hitro mogočno vsplamtelo, pa zopet ugasnilo, zamrlo brez najmanjšega sledu! To je znamenje površnega dela, in tako površno in navidezno je sploh naše narodno delo! Kaj in kako si sploh mislimo narodno delo! Nekaj želimo, nekaj, nam ni prav. Hudo občutimo nezavednost, nizko izobrazbo, zaostalost narodovo. Vsi vneti za vse dobro kličemo: „Več izobrazbe, več luči, več prosvete ljudstvu!" Mnogo dalje'pa tudi navadno ne pridemo. Radi te pomanjkljive narodne vzgoje, če smemo to nedelavnost imenovati ' vzgojo! — pa imamo take -sadove. Možje, ki so še pred par leti kot narodni župani županovali slovenskim občinam, pomagajo danes odpadnikom, nemčurjem k zmagi! Niso se zavedali, ko so bili narodni-značajni, niso umevali prav svojega stališča — kar so bili, bili so le slučajno od danes do jutri. In slučajno je zopet, če jih vidiš danes v vrstah nasprotnih. Pridite med narod in poglejte in spoznajte naše ljudstvo! Ostanemo lahko pred pragom naših trgov, ali po naših lepih vaseh, da ne govorimo o naših mestnih okolicah. Pravih, zanesljivih, samostojnih narodnih mož je tako malo! Krivi smo tega sami krivo je i Bsasasi Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in drnge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. tega naše delo, ki je navadno še tisto, kar ga je, — slabo, skoro bi rekli dostikrat škodljivo. Ljudje, ki še kaj delajo za narod, vse preradi tišče svojo, osebo, svoj vpliv in ugled v ospredje, predrzen, nevaren se jim zdi vsak, kdor , bi si upal količkaj samostojno misliti, ubiti se mora tistega, ki bi imel zmožnosti in voljo se dvigniti nad nivo mrtvega stroja — naši voditelji hočejo imeti v rokah slepo orodje, ne pa probujen, izobražen narod, ki bi ne bil kakor plaha čreda ovc, ki se razprši, če „udariš pastirja". Nič nemogočega ne zahtevamo: Dela, premišljenega, organiziranega narodnega dela! Treba je zato seveda zmožnosti in volje. Voljo mora imeti vsak, kdor čuti potrebne zmožnosti. Tu se ne potrebuje nič visoke učenosti, pač pa mnogo, mnogo vztrajnosti in potrpežljivosti in srca za naše slovensko ljudstvo. Vztrajno bodi naše delo! Ne obupajmo pri prvem ponesrečenem poskusu, ^zadovoljimo se z najmanjšim vspehom. Pri mladini se morajo napeti vse sile, tu se ne sme prezreti nikogar, vsakega se mora uvesti v ono veliko ntVodno armado, ki je potrebna,skupne narodne vzgoje, skupne narodne šole, da se privabi je^ vsako socialno skupino prepotrebne prpr Ko se pokaže „Prleški Sokol", novorojeno dete naše majke, bo nasprotnik uvidel, da bedimo, da smo dovolj močni za jak odpor. Radi tega vas poživljamo, stopite vsi na delo, da se nam bodo čilhpreje — vremena zjasnila. Pogum in z združenimi močmi! Bratje bodite, stisnite si krepko desnice in zmaga bo naša! Naj vas ne* strašijo mnoge zapreke, vse boste premagali, če boste edini. * ! > \ 4 V Ljutomeru kraljuje v utrjenem gnezdu »Murski Sokol", ki bo gotovo iz srca rad ustanovil — odsek. — Za sedež se mora pa izbrati kraj, ki je najprimernejše središče. Tak prostor bi bil, recimo Sv. Anton v Slov. goricah. Tu je prvič že nad vse potrebno resno delo, drugič pa je prijazen grič nekako središče, krog katerega so okoliški kraji prilično enako oddaljeni. Tu sem bi lahko pristopili bratje od Sv. Jurja ob Sčav-nici, od Sv. Andraža, od Sv. Bolfenka, Sv. Trojice, od Negove, Ivanjec, tudi Kapela ni predaleč. To bi bil pač najprimernejši prostor. Ne ozirajte se na nič, ne sodite različno, kajti pri delu za narod ne smemo biti raztreseni, zediniti se moramo, če tudi marsikomu ni popolnoma prav. Vsakemu zavednemu narodnjaku bo veselja utripalo srce, ko bo videl, da se nad gričem Sv. Antona vzdiguje — novorojeni, bistrooki »Prleški Sokol". Vse bo z radostjo zrlo na novi — »rdeči cvet" — slovenskega ljudstva. Prvi poganki so tu, ne pustite, da zmrzne prvi popek, gojite ga nežno, da se bo kmalu razvil v lep in čvrst cvet. Delajte!! Ne pustite zaspati te misli, obrnite pozornost vsi na to novo točko narodnega vzporeda! Vsi na krov! Nazdar! Hrvatska pisma. m. Zagreb, 12. septembra 1905. Dandanes je na Hrvatskem mnogo drugih narodnosti, kakor Nemcev, Magjarov (90.000), Srbov (700.000), Čehov (30.000), Rusinov, Slovakov in Italijanov. Najbolj razvita je pri Srbih narodna zavest. Znano je, da je pri nas stranka, ki Srbov vkljub njihovemu velikemu številu v naši domovini neče priznati, temveč jih nazivlje »pravoslavni Hrvatje". Ta stranka je pred tremi leti tako daleč zašla v svoji mržnji nasproti Srbom, da je nahujskala poulično maso, ki je razbila srbske trgovine in okna njihovih hiš. Od tega časa pa je »čista stranka prava", ki je organizirala te izgrede, začela zgubljati svojo vrednost. Kaj nas pa deli od Srbov? Samo vera, a zaraditega se ne bomo klali, ko nam je jezik isti ko so naši narodni običaji enaki. Stranka, ki hoče takšen naroden boj, ni narodna, ker s tem služi samo tujcem, in sicer vsegamogočnim politikom v Budimpešti in. na Dunaju, ki vedo, kolika nevarnost jim preti od združenih Hrvatov in Srbov. Počasi se je začelo naše stanje boljšati. Napredna mladina je polna hrvatskih in slovanskih rodoljubnih idealov. Hrvatska in srbska mladina na vseučilišču se medseboj zbližujeti, skupno delo pozdravljajo vsi naši politiki, ki vedo, da edino složen nastop Hrvatov in Srbov je naša pomoč, je naš spas. Zaeno pa moram priznati, da tudi Srbi počenjajo marsikaj, kar ni prav, vendar upam, da se sčasoma vse popravi. Od ostalih narodnosti se v narodnem pogledu nič ne ločijo od nas Cehi in Rusini; oni so dobri rodoljubi in Hrvatje; ravnotako Slovaki, ki se živo strinjajo z našimi narodnimi težnjami. Naši sovražniki so Magjari in Nemci, ki so naseljeni večjidel v žitorodnih krajih ravne Slavonije. Razen tega se dobe Magjari povsod, kjer teče železnica, ker na železnicah, žalibog, dasi se vzdržujejo s hrvatskim denarjem, gospodarijo Magjari. Ti nas nele ne spoštujejo, ampak naj-grše žalijo, a naša vlada jim kljub temu postavlja magjarske šole, kamor mora tudi naša deca, odvisna od Magjarov. Tako nam se odtujuje naša kri v lastni domovini. Pozneje so seveda ti ljudje, ki pridejo iz teh šol, najljutejši rablji hrvatskega imena. Pri nas ima okrog 90.000 Magjarov 50 svojih šol, a onostran Drave na Ogrskem nima 400.000 Hrvatov niti ene hrvatske ljudske šole; da, niti po cerkvah se ne sliši hrvatska beseda. To je največja krivica. Nemci so se začeli šele zadnji čas gibati; imajo svoje šole, hranilnice, pevska društva, ,.Turnvereine", hujskajo in izzivajo ter na vse načine vodijo protihrvatsko propagando. Zlasti Nemci v Rumi so zelo nesramni; imajo svoje glasilo „D. Volksblatt fiir Syrmien". Dobivajo podporo od Gustav-Adolf Vereina, a naša vlada jim stavi šole. Tako se zidajo stebri nemškega „Dranga nach Osten." Graničar. Domače in druge vesti. — Prememba v deželni vladi na Kranjskem. Vlada je udovoljila želji katoliške narodne stranke za Kranjsko ter odstranila deželnega predsednika barona V. Heina s tega mesta in mu mehko postlala z mestom sekcijskega šefa v ministerstvu notranjih zadev ter mu obenem naklonila veliki križ Franc-Jožefovega red|i. Ob-entW je prestavljen' dvorni svetnik pri deželni vladi kranjski grof Schaffeotsch z naslovom na-mestniškega podpredsednika v Trst. Deželni predsednik na Kranjskem je postal podpredsednik tržaškega namestništva, Teodor Schwarz, podpredsednik pa Rudolf grof Chorinsky. To je menda vspeh nedavno od ljubljanskega »Slovenca" naznanjene konference voditelja kranjske katoliške stranke, dr. Šusteršiča z ministrskim predsednikom. Sedaj bo morebiti mogoče zasedanje kranjskega deželnega zbora. — Zadnja sodna Imenovanja. Ob vsaki priliki, kadar predsednik graškega nadsodišča, grof Gleispach, imenuje v svoji namestniji, kjer gospodari kot neomejen satrap, svoje podložnike, se vzdigne v slovenskih deželah vihar ogorčenja, ki je le preopravičen. Že zadnjič smo osvetlili ta sodna imenovanja, danes povzamemo iz „Slov. Naroda" par mest, ki so jako značilna za naše razmere. — Imenovani list piše. ,.Na Štajerskem so bila tri pristavska mesta prazna in upravičeno smo pričakovali, da dobi vsaj eno mesto Slovenec, — toda to bi bilo proti Gleispachovemu načelu, mlajši in gotovo ne boljše kvalifikovani nemški kolegi so dobili prednost. —• Človeku se kar srce krči od jeze, ko vidi, kako krivično se s Slovenci postopa. Dva izvrstna sodnika že sedem let živita v pregnanstvu v Kozjem, prosjačita in moledujeta za premestitev, toda ne: Gleispach jih drži s kruto roko priklenjena; Nemec Oswatitsch pa, kateri je komaj nekaj mesecev pristav, zaželel si je premestitve iz Sevnice v Brežice, ker ima tam nevesto, — takoj se mu je ustreglo in dobil je Brežice. — In sedaj bi človek mislil, da bo Gleispach krivico vsaj paraliziral in v Sevnico poslal slovenskega pristava, saj je okraj do 99% slovenski. Toda ne, — mesto je dobil komaj imenovani Sellyey, ki ne ume slovenski in kateri je svoje nezmožnosti dokumentiral kot avskultant v Celju. Zwitter in Mihelič pa, katera je Gleispach pred izpitom poslal na Kranjsko, pa naj premišljujeta v Vipavi, oziroma Črnomlju, ali se bosta še kdaj vrnila v svojo rojstno deželo. Tako kopiči Gleispach krivico nad krivico Slovencem, pa priti mora čas, da bo tudi ta tiran dobil zasluženo plačilo." — Na naslov državnih poslancev. Pri c. kr. glavni davkariji v Celju so uslužbeni uradniki, ko niti toliko slovenski ne znajo, da bi opravljali najnavadnejše -posle s strankami. Med vsemi se odlikuje še pa posebno davkarski pristav Siegl, kateri kaže vsaki slovenski stranki :— kakor mutec — s prstom — na uradnika tovariša — veščega slovenskega jezika. Kolikor se po tem sodi, je Siegl popolnoma nezmožen svoje službe. C. kr. davkarskemu pristavu J. Fekonja pa kratko namignemo, da takoj odstrani nemške znake raz svojega slovenskega telesa — sicer mu prihodnjič zagodemo drugo. Vse slovenske stranke pa nujno poživljamo, da naznanijo vse razžalji-vosti in- nedostojnosti od strani g. kr. nemških kričačev. Polit, društvo ,,Naprej". — ,,Celjsko pevsko društvo" otvori svojo letošnjo gledališko sezono v nedeljo, dne 15. okt. z Fran Govekarjevo igro iz Napoleonovih časov „Legionarji". — Iz Ptujske gore. Dne 21. t. m. smo imeli volitve v občinski odbor. Zmagali smo narodnjaki. Naval od nemškutarske strani je bil jako hud. Vsi nemškutarski volilci iz Ptuja in okolice so prišli na volišče pomagat k zmagi našim „Štajercijancem". Dosegli pa so le toliko, da so prišli štirje naročniki »Štajerca" v III. razredu v občinski odbor. V I. in II. razredu bili so izključno voljeni kandidati narodne stranke. Akoravno so voljeni štirje „ Štajerci j anci" najhujši tukajšnji kričači, vendar smo Slovenci lahko nad vse ponosni na svojo zmago, posebno, ker bi lahko izgubili vse, ker smo imeli v naši sredini moža, dosedanjega občinskega predstojniku Jakob-a Horvat-a, kateri nas je izdal. Za njegovo zaslugo ni bil voljen niti od naše, niti od nasprotne strani, akoravno je bil pri nas in pri nasprotnikih kandidat v I. razredu, — Ta mož se je pogovarjal z narodnjaki, kateri kandidati se naj postavijo v različjih razredih, obenem pa se je posvetoval z Ornig-om in Strašil-om v Ptuju, kateri so njima po volji. Narodnjaki smo zvedeli o tem komaj zjutraj na volilni dan. G. Horvat, „Štajercijancem" ste hoteli storiti uslugo, da niste volili v II. razre^ narodnih mož, zato ste dobili svoje glatjijo^ s«, "kaki poštenjaki so „Šta-jercijanci". Požrli so besedo! Brez Hrvata smo zmagali, zmagali sijajno, akoravno sta Ornig in Strašil pripeljala pretečeni torek cel zaboj tiskanih volilnih listkov za „Štajercijance". — Na slovenskih gimnazijskih razredih je z novim šolskim letom 1905/06 vstopilo sledeče število dijakov: V I. a razredu je 34 učeneev, v I. b 31, v II. a 30, v II. b 28, v III. 58, v IV. 30 dijakov. Vseh skupaj: 211. V prvem in drugem razredu se nahajajo paralelke. — Škofj a vas. Lov na otroke je prenehal, ker so rajnki župan spoznali, da je že dosti teh reči in ker se je šola že začela. Otroci so dobro spravljeni v nemški šoli, saj so pod varnim nadzorstvom^ protestanta, odpadnika od katoliške cerkve. Če še ne veste, vam povemo, da je načelnik krajnega šol. sveta za nemško šolo — protestant. Kakor se vidi, vse dobro in varno, samo Okornovega očeta srce boli, ker še ne vedo natanko, kedaj bodo zopet župan. — Nemška bestijalnost. Kakšna podivjanost vlada med nemškim narodom, ki ga tisočletna „kultura'' ni dvignila na nivo, na kakršnem stoje celo nekatere živali, kaže zopet nastopni slučaj, ki se je v torek obravnaval pred porotniki v Gradcu. 33 letni Anton Eregger iz okraja Voitsberg je 20. maja zvečer pil s 59 letnim Jožefom Fuchsom v neki gostilni v Keinzenbergu. Fuchs je spil že dve osminki pivovega žganja. Eregger mu je plačal še šest osmink, da je bil starec docela pijan. Vstala sta in odšla. Na potu si je Eregger privoščil Fuchsa za predmet svoje bestijalnosti, da ga je na nečloveški način mučil. Suval ga je v hrbet in rebra, v zadnjico, stopal bosemu revežu s težko okovanimi čevlji po nogah in prstih, da je krvavel in ko je Fuchs padel v neko deteljo, začel ga daviti. Ko je bil starec že nezavesten vsled preobilo zaužite pijače in mučenja, stopil je Ereger v bližnjo hišo, kamor je zavlekel svojo žrtev z gospodarjem. Tu je pokazal vso svojo divjo naravo. Tepel je reveža s svojo debelo palico in mu stopal z nova po bosih nogah. Ker mu z roko ni mogel odpreti ust, drezal je z vso silo s palico vanje, da je izpadel Fuchsu en zob in da se mu je ulila kri in da je bil ves penast okrog ust. Vlekel ga je za brado in brke in mu neusmiljeno tulil na ušesa; sedel mu je na prsih in trebuhu in skakal po teh dveh telesnih delih ter se norčeval, da morajo starca zapustiti vsi vetrovi. Z vso silo mu je obrnil nogo proti čelu, češ, da bo poskusil, če bo s palcem noge mogel narediti-križ. Tudi je nezavestnega vzdignil kvišku in ga vrgel nato ob tla pod klop. Na to je Eregger odšel. Fuchs je ostal še dva dni nezavesten, pozneje pa je hiral in hiral, da je 4. julija umrl. Eregger je za svoje pristno germansko početje dobil le osem mesecev težke ječe, ker so porotniki zanikali vprašanje o uboju in pritrdili le z 8 glasovi prestopek neprevidnega usmrčenja. Državni pravdnik. se je pritožil. Po našem ,,barbarskem" mnenju pa družina, v katere hiši je mrcvaril Eregger svojo žrtev, ni dosti boljša od obsojenca in bi se jo moralo ravno tako posaditi na obtožno klop. To je nemška kultura, katere se je treba bati! * — Videm ob Savi. Jako veliko se'je po raznih časopisih pisalo od „Videmske tolovajske družbe". A prvi so bili žandarji, ki so ljudem vtisnili na čelo ta pečat. Meseca maja in junija je bilo na Vidmu jako čudno. Zdelo se nam je, kakor bi bila revolucija. Po deset žandarjev je krožilo dan za dnevom po sicer popolnoma mirni okolici Videmski. Izsiliti so hoteli marsikaj, kar ni res. Enemu so podrli peč, ker so trdili, da je opeko za njo ukradel. Pri sodniji pa se je izkazalo, da jo je kupil. Drugemu kočarju, ki je oče mnogih nepreskrbljenih otrok, so spraskali ves omet raz stene, ker so mislili, da ima zazidan „oropani" denar. Pri posestniku Omerzetu so vzeli močan železen drog in ž njim vlomili pri sosedu, trdeč, da ima pokradeno blago. Našli niso nič, a droga še dandanes ni nazaj. Kje je? V Brežicah so žandarji aretirane sramotili s tolovaji. V Krškem se je pripetilo sledeče: Žandar reče enemu izmed obdolžencev, ki mu je ime Maks: Ali ste vi v sorodu s cesarjem Maksom v Mehiki ? Če ne, zakaj pa nosite njegovo ime? To je podlo raz-žaljenje. Omenim le, da zasramovani ni kakšen neomikanec. Obiskoval je meščansko šolo, bil če-tovodja v Poli, sedaj pa je vodja veleposestva Rese na Vidmu. Postopanje žandarjev se je naj-prvo naznanilo c. kr. okrajnima glavarstvima Krško in Brežice in še tudi na druge kompe-tentne strani. Ko so bili aretirani prepeljani iz Brežic v Celje, so bili tako hudo vklenjeni, da so občutili bolečine. Prosili so, naj jim verige jenjajo, a niso bili uslišani. Tako nastopajo naši žandarji. Svetovali bi jim, naj doma premišljujejo, kako naj se ukrene v tem ali onem slučaju, da se ne bodo še večkrat tako osramotili, kakor v Videmski aferi. Ljudstvo bo pa obvarovano škode in bo imelo bolj zaupanje do njih. Zahtevamo o tej zadevi pojasnilo! Postopanje žandarjev naj se osvetili! Radi njih ne bo ljudstvo trpelo sramoto, škodo in žalost. Zavoljo njih nerodnega postopanja so morali nekateri cele štiri mesece zdi-hovati v preiskovalnem zaporu. Kdo jim bo povrnil škodo! Naše poslance -poživljamo, da vso to afero še enkrat pretresejo in storijo potrebne korake, da se krivica kolikor mogoče popravi,'na drugi strani pa, da se žandarjem začrta meja, katere ne smejo prekoračiti. Če nastopajo tako, kakor na Vidmu, je to pač škandal, ker mi nismo v Turčiji, ampak v blaženi Avstriji! — Slovenski „Sokol" v Mariboru. V torek, dne 26. t. m. se vrši v mariborskem „Rarodnem * domu" posvetovanje o ustanovitvi mariborskega „Sokola". — Naj bi kmalu junaški „Sokol'1 mpel krila nad Mariborom in nad njegovo okolico. — Koncert Marice Heritesove v Mariboru. Slavna češka virtuozinja na gosli, gdč. Marica Heritesova, bo priredila dne 1. oktobra v „Na-rodnemu domu" v Mariboru koncert. Slovensko občinstvo vseh krogov se opozarja, da ne zamudi ( priložnosti slišati občudovane] umetnice iz svetovno-znane Ševčikove šole v Pragi. Uprizoritev kon-;,. certa je prevzel agilni „Klub Čehov v Mariboru'. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slovenci udeležite se koncerta v obilnemu številu! — Porotno zasedanje v Mariboru. Dne 21. in 22. t. m. je stal pred porotniki 19letni Anton Manko od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Obdolžen je bil umora. Dne 11. majnika t. 1. zvečer je na hinavski način izvabil svojo znanko 191etno Terezijo Markuzzi, ki je bila z njim že osem mesecev v blagoslovljenem stanu, iz hiše njenih staršev in jo v bližini zaklal. Zadal ji je z nožem smrtonosno rano na levi strani vratu. Napisal pa je listek, katerega je položil zraven žrtve, po katerem naj bi Terezija Markuzzi sama končala svoje življenje. — Da se je bil pred umorom hud boj med njima, dokazujejo rane na morilčevih prstih, v katere ga je umorjenka močno ugriznila. Morilec odločno taji svojo krivdo, dasiravno potrjujejo vse okoliščine, da je on morilec, tako n. pr. nož, katerega je pozabil pri žrtvi, pisava dotičnega listka, ki se je našel pri umorjenki. Obravnavo je vodil deželnosodni svetnik Morokutti, državno pravdništvo zastopal državnega pravdnika namestnik dr. Duhatsch, zagovornik Da je bil dr. Mravlag. Obsojenje bil na 12 let težke ječe — Zvit tiček je trgovski učenec v manu-fakturni trgovini Tavčer v Mariboru. Dne 20. t. m. zvečer se je dal zapreti v imenovano trgovino in ko so zjutraj trgovino zopet odprli, jo je pri stranskih vratih popihal z nabranim blagom in nekaj denarjem, katerega je vzel iz blagajne. — Podal se je takoj na kolodvor in hotel odriniti na Dunaj. Toda stražnik mu je prekrižal pot. Okradeni trgovec je dobil vse zopet nazaj, razun par cigaret, katere je nadebudia mladenič ponoči pokadil. — Včerajšnja huda ura. Nad celjskim mestom in njegovo okolico je izsulo včeraj, v ponedeljek, nebo vse gorje,, ki ga le provzročiti more. Najstarejši ljudje skoraj ne pomnijo tako hude ure v Celju. Okoli 10. ure dopoldne so se začeli zbirati oblaki, naznanjajoč bližajočo se nevihta, ob pol 11. uri se vzdigne nenadoma strašen ijihar v smeri iz jugozahoda proti severovzhodu, »enem se razdivja orkan in vsula sta se toča in Rež. Kakor bi trenil so bile ulice mesta vse pre-Iplavljene: v Kolodvorski ulici je bila voda nad [ped globoka, po Glavnem trgu pa so plavafe ko-I šare s sadjem in zelenjavo. V kleti se je stekala voda ter provzročila mnogo škode. Posebno hudo so trpele zaloge trgovcev. Strašen vihar je odkrival strehe, metal opeko raz njih, pobijal okna, podiral plote in zidove, ruval drevesa in lomil veje. Po komaj 10 — 15 minutah so se razpodili oblaki in vreme se je zjasnilo. Vendar je v tem kratkem času provzročil orkan po mestu in okolici mnogo škode, ker je upostošil vrtne nasade. V domobranski vojašnici je podrl vihar zid. Ravnotako je tudi podrl velik del zidu na oko-feem pokopališču. Na vojaški smodnišnici je od-Ekslo celo streho, razkrilo tudi del Vestenove Krnice v Gaberjih. Na vežbališču je podrl orkan peč starih lip in drugih dreves ter poškodoval r nto na slovenskem lawu-tennis prostoru. Na gostilno pri „solncu" padel je velikanski topol, ki je podrl celo streho dotične hiše. Ravnotako je ; poškodoval padajoč ogromni topol hišo ljubljanske mitnice. Pri novi luterski cerkvi je podrl vihar cel visok stavbeni oder. Najhujše pa je divjal vihar v mestnem parku. Izdrl je stoletna drevesa, ki so bila kras tega sprehajališča. Padajoča drevesa so zabarikadirala pota in steze. V strašni zmešnjavi ležijo po tleh izdrta drevesa, večinoma akacije, smreke, kostanji i. dr. 30 velikih dreves je s koreninami vred izdrtih, 50—80 pa je polomljenih. Škoda je velikanska, vendar se še ne da natanko soditi. Gotovo pa je, da je mestni park za desetletja znatno poškodovan. Nek penzi-jonist se je med viharjem ravno mudil v parku. Naenkrat je završalo in zagromelo nad njim, drevje je padalo, se lomilo in treskalo po tleh. Kot da je sodni dan! Oklenil se je v aleji kostanjevega drevesa in drhteč v grozi čakal, kaj da pride. Ni se mu nič zgodilo, čeprav so krog-inkrog njega padala stoletna drevesa, ter je v zraku bilo čuti divje grmenje. Med nevihto je udarila strela v neki kozolec na Gornji Lopati in ga zažgala. Žalibog se je pripetila tudi nezgoda, pri kateri je bilo več ljudi nevarno ranjenih, led viharjem pribeži nekaj železniških delavcev ' pod Pišekov kozolec v Čretu; b'ilo pa je to zanje asodepolno. Vihar se upre z vso močjo v kozolec in ga podere. Padajoče tramovje je ranilo tri delavce tako Kežko. da so jih morali prenesti v mestno bolnico. — Vihar je prihrul od Liboj doli, kjer je toča silno klestila, otresla trto ter zmečkala grozdje. — V Žalcu pa ni bilo o nevihti niti sledu . r — Toča in požar. Vihar, ki je bil v Celju včeraj v pondeljek 25. t. m., je tudi hudo raz-i sajal od Lubečne, naprej čez Dobje, Svetelko, Sv. Uršulo in Pletovarje. Med strašnim pišem se je vsula čez vinograde okoli Sv. Uršule pri Dramljah toča in pokončala vinsko trgatev. Tudi e strela vdarila v Blažičevo gospodarsko poslopje v Vodulah pri Sv. Uršuli in v gospodarsko poslopje drugega posestnika Blažiča na severnem kraju Sv. Uršule. Živino so rešili, pristava je pa obema pogorela. — Zahvala. Povodom XX. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Jurju ob juž. žel. dne 14. septembra 1905 se podpisano vodstvo Inajiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli - ali drugače, da je uspela XX. velika skup-a tako sijajno. Imenoma pa se zahvaljuje . gdč. Malči Nendlovi in Anici Cmokovi na ih vsprejemnih nagovorih na kolodvoru ter irjenih šopkih; veleč. g. kaplanu Ivanu Jelš-na lepem pozdravu ob prihodu skupščinarjev a njega neumornem delovanju kot tajnik oz. »redsednik naše tamošnje moške podružnice; . g. juristu Ipavicu na pozdravu y trgu ime-tržke občine Št. Jurij in prav tako veleč. g. liku Valentinu Mikuš na prisrčnih besedah, aterimi je nagovoril skupščinarje imenom ih župljanov odnosno imenom „Kat. bralnega tva" ter za vzvišeno božjo službo v lepi Jurski cerkvi; slavnemu »Gasilnemu društvu" lav. »Veteranskemu društvu", koji društvi ste orporativno vdeležili sprejema in ki ste skrbeli izoren red pri zborovanju; preblag. g. odvet-in graščaku dr, Franu Štoru, ki je s svojo gijo kot prvomestnik naše moške tamošnje' užnice omogočil, da.se je vršila skupščina v iznem Št. Jurju; šentjurskemu mešanemu kemu zboru za toliko vzvišeno petje pri bi božji in pri popoldanskem tako ljubko lem koncertu; šentjurskemu učiteljstvu na a toliko požrtvovalnem delovanju, imenoma iodoma Antonu Sivka in Karolu Kveder; lag. g. državnemu poslancu vitezu Berks na latičnem nagovoru pred skupščino v svojem )r tudi v imenu po njem zastopane slavne enske državnozborske delegacije; vsem častitim am in gospicam, ki sq se ali osebno udeležile ejema ali pa skupščinarje iz oken obsipale s prekrasnimi šopki; vsem cenjenim tržanom in okoličanom, ki so z družbo vred slavili ta dan pravi narodni praznik; slavni posojilnici, ki je žrtvovala velik gmotni prispevek v svrho prireditev; vsem dppošiljateljem laskavih nam brzojavk; vsem čč. govornikom, ki so, s svojimi poetičnimi in narodno navdahnjenimi govori netili domorodno navdušenje; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem, vsem čč. delegatinjam in delegatom naš h posameznih podružnic, sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem in prijetnem našem bivanju med čč. tržani in občani narodnega veleprijaznega trga Št. Jurij in njega krasne okolice. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 18. septembra 1905. — Vseslov. leg. list. so vzeli; akad. ferial. društvo „Adrija" v Gorici kot d ni št. legit.: 50 kom, in »novomeški visokošolci" kot vstopnice pri veselici 16. septembra 1905: 100 kom. Odsek za »Vseslov. leg. list" posluje od 1. okt. 19u5 dalje pod sledečim naslovom: Odsek za »Vseslov. legit list" Dunaj, IX. Hebragasse 7. III/ 2 1. Ob enem apelujemo na vse slovenske organizacije, katerim je količkaj pri srcu procvit dične družbe sv. Cirila in Metoda, da se tega leg. lista pridno poslužujeje ter pomagajo naši šolski družbi pri težavnem narodnem delu. Odsek za »Vseslov. leg. list". — „Državni ter deželni zakonik14 je temelj uradovanja naših občin. Naše politične oblasti vsiljujejo državni zakonik in ministrski ukazni list našim občinam le v blaženem nemškem jeziku, akorovno jim je znano, da so naše občine slovenske in da ima vsak državljan pravico pogledati, z občinskim denarjem plačan državni ali deželni zakonik. Sedaj bo čas naročati omenjen zakonik. Opozarjamo torej naše občinske zastope, da ni državni zakonik le za »pisarja" ali za župana, ki zna nekoliko nemščino, marveč državni zakonik je za vsakega občana in mora biti sestavljen v vsem razumljivem slovenskem jeziku. Slovenski odborniki, vaša dolžnost je, da zahtevate od župana, da naroči pri glavarstvu državni zakonik v slovenskem jeziku in da opusti naro-čitev nemškega državnega zakonika. — Obstruirati so pričeli nemškutarji v občinskem odboru teharskem. Izgubili so v obč. odboru en glas, katerega posestnik je v preiskavi radi tatvine. Nemškutarji so odšli od seje. — „Isti". V zadnjem času se je v naših časnikih uvedla beseda »isti" na takih krajih, kjer je nepotrebna in kjer je tudi kvarljiva za naš jezik. »Isti" je posneto iz nemškega „der-selbe", in so ljudje, ki menijo, da se brez tega nemčizma ne da izhajati. „,Isti" nasprotuje bistvu slovenskega jezika in ga med preprostim narodom, ki ga še ni oblizala blažena nemščina, najdeš prav malo kje. Radi bi poznali onega kmeta, ki bi dejal: »Videl sem ga, ko je isti šel". In vendar s^ najdejo take spakedranosti zlasti pri obmejnih slovenskih listih. Želeti je, da se ta odvečbeseda odpravi, ker se da brez nje prav lahko izhajati, le malo slučajev je, kjer je potrebna. Včasih je treba rabiti besedico „ta", večkrat pa še te ne. »Isti" je pega našega jezika, in te pege ga je treba očistiti! — Himen. Poročil se je 18. t., m. pri Sv. Magdaleni v Mariboru g.NJakob Kršnik, oskrbnik v Pobrežju z gdč! Faniko Ridl, hčerko posestnika ravno tam. Na mnoga srečna leta! — Letošnje vremensko streljanje zoper točo je stalo mariborski okrajni zastop 3521 K 5 v. Iz tega se pač lahko razvidi, da je pretilo v okolici Maribora letos mnogokrat kritično vreme. — Učiteljski službi. Razpisano je mesto nadučitelja na trirazredni ljudski šoli v Spodnji Polskavi, pošta Pragersko. — Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Rupertu v Slov. goricah pa je 1. novembra dopolniti mesto definitivneara učitelja. * — Slovence zapirajo za „Živio"-klice. Kar bi se komu v ustavni državi zdelo popolnoma nemogoče, to se je zgodilo te dni. Ko so bili udeleženci nedolžne demonstracije v Domžalah po inicijativi in zahtevi kamniškega okr. glavarja pl. Crona obsojeni v zapor samo zaradi tega, ker so klicali »živio", tedaj se je splošno mislilo, da je to le slaba šala glavarja Crona. Sicer je taka šala nedopustna in neumestna in zato je bil tudi vsak trdno prepričan, da bo kranjski dež. predsednik baron Hein te neumestne obsodbe razveljavil, če pripisuje Slovencem le količkaj pravic še v tej »ustavni" državi. Ali zgodilo se je drugače. Slovenci so v blaženi Avstriji popolnoma brezpravni in na milost in nemilost prodani samovolji nemških hujskačev. Pred nekaj dnevi so dobili namreč vsi oni, ki so se proti famozni obsodbi pritožili na deželno vlado v Ljubljani, — vladni odlok, s katerim jim glavarstvo naznanja, da je vlada vse obsodbe — potrdila. — To se pravi, zavrnila prizive, katere so vložili Slovenci. Razven Slovencev je bil obsojen pri tedanji razpravi tudi nek Nemec Lederhas, kateremu se je dokazalo s pričami, da je bil s palico po ljudeh in da se je posebno odlikoval v izzivanju ter s svojim huronskim heil-kričanjem vse druge Nemce prevpil. Prizivu tega Nemca je slavna vlada ugodila. Mi z mirno vestjo trdimo, da je vlada priziv samo zaradi tega ugodno rešila, ker je dotičnik nem-' škega mišljenja. Med obsojenci je večina takih, ki niso druzega zakrivili, kakor da so zavpili »živio". Dospeli smo torej že tako daleč, da na svoji zemlji, v popolnoma slovenskem kraju ne strpe vladni krogi »živio "-klicev. — Bohinjska železnica je skoraj dodelana. Samo v Vintgarju je treba premagati še večjih težav, ker se nasip na ilovnatem, svetu poseda v Radolno. Prihodnji mesec začnejo po progi voziti že težki lokomotivi, ki bodo pripravili pot slavnostnemu otvorilnemu vlaku koncem leta. — Karavanska železnica se otvori šele meseca maja ali junija prihodnjega leta, ker so dela pri mostovih zakasnila. Cela proga do Trsta bo otvorjena meseca julija 1906. — Predor skozi Karavanke se podira. Železnica skozi Karavanke se otvori še le prihodnje leto meseca julija ali pa še le na jesen. Vzrok temu je, ker so se celi deli predora ponižali. Sedaj podira!jo te dele predora in jih zopet z nova gradijo. Ta dela so izvršili italijanski inženirji in italijanski delavci, plačevali bodo pa avstrijski žepi! — Lep napredek češkega naroda. Na češki tehnični visoki šoli se bo ustanovil oddelek za poljedelstvo. Ta oddelek se bo pozneje razvil v samostojno češko poljedelsko visoko šolo. — Češka radodarnost. Listi poročajo, kako visoke svote darujejo Čehi za narodne namene. Nedavno umrla vdova prvega češkega župana v Prosnicah je darovala vse svoje premoženje, 600.000 kron, v rodoljubne nameno, prej že je * darovala v ta namen 32.000 kron. Češka mesta na Moravskem so nabrala v nekaj mesecih za češko narodno gledališče v Brnu 600.000 kron. Češka pivovarna v Budjevicah daruje vsako leto 5000, v Šmihovu pa 2000 kron češki »Šolski Matici" Gospodarska društva ob češki jezikovni meji na severnem Češkem in v Šumavi so razdelila za božična darila 60.000 kron. Proračun češke šolske družbe za leto 1905. izkazuje 866.591 kron, lani je izkazoval 714.700 kron. • — Kdo plača največ davkov! Po uradni statistiki pripada v Avstriji na enega prebivalca davkov na leto: Na enega Čeha 28'60 gld., na enega Nemca 26'82 gld., na enega Laha 25'32 gld., na enega Slovenca 17'22 gld., na enega Poljaka 12'77 gld., na enega Srba 12'72 gld., na enega Rumunca 10'23 gld., na enega Rusina 1013 gld. — Zavodi sv. Stanislava. V Št. Vidu nad Ljubljano so v četrtek na slovesen način otvorili takozvane škofove zavode, kateri se bodo odslej imenovali »Zavodi sv. Stanislava". V teh zavodih je spojeno učilišče z odgojevališčem. Nahajala se bode v njih namreč gimnazija z dotično pripravnico. Ljubljanskega škofa stalo je to podjetje neizrečeno mnogo truda in denarja. — Otvoritev železniške proge Schwarzach-Bad Gastein. V četrtek se je na slovesen način vršila otvoritev delne proge turške železnice. Ob 7. uri.je dospel posebni vlak z gosti. Uro pozneje je dospel dvorni vlak s cesarjem, v katerega spremstvu so bili trije ministri. Ob navdušenih ovacijah prebivalstva je cesar stopil na okrašen peron. Tu je ministrski predsednik nagoVoril cesarja. V svojem govoru je ministrski predsednik povdarjal važnost nove železnice^ ki vstvarja za našo trgovino in promet bolje konkurenčne pogoje, zlasti pa olahčuje našemu pomorskemu emporju Trstu tekmovanje z inozemskimi pristanišči ter mu ima pridobivati novih sredstev za njegovo rastoče blagostanje. Društveno gibanje. — Kmetijsko in bralno društvo „Sloga" pri Sv. Petru v Savinski dolini ima svoje letno zborovanje v gostilni pri Žganku, v nedeljo, dne 1. vinotoka popoldne ob 3. uri. Spored: 1. Domači g. župnik govori o koristi društev. 2. Poročilo načelništva in pregled računov. 3. Govor o umetnem gnojilu in njega naročitvi. 4. Volitev novega odbora. 5. Vpisovanje novih udov in pobiranje letnine. 6. Nasveti in slučajnosti. — Prostovoljna požarna bramba pri Sv. Martinu ob Paki priredi dne 1. oktobra veselico povodom blagoslovljenja novega mosta v Rečici pri g. Martin Pirtovšeku z sledečim sporedom: Ob pol štirih sprejem gostov na kolodvoru, ob štirih slovesno blagoslovljenje mosta, potem začetek veselice. Na dnevnem redu je: Šaljiv srečolov, licitacija nekaterih stvari, petje. Svirala bode polnoštevilna Šoštanjska narodna godba. K obilni udeležbi uljudno vabi ' odbor. — Gradec. V nedeljo, dne 1. oktobra priredi slov. kršč. izobraževalno društvo »Domovina" v Gradcu veselico z gledališko predstavo »Kateri bo", nadalje petje in tamburanje lastnega zbora, šaljiva pošta in razne zabave. Ker se v Gradcu redkokedaj kaj sličnega priredi, pričakovati je mnogoštevilne udeležbe. Vsi graški Slovenci se najuljudneje vabijo. Lokal »Zum wilden Mann" Jakominigasse št. 3. Dopisi. Podčetrtek. Kakor slišimo iz zanesljive strani, so občinske volitve v našem trgu vkijub temu, da so se vršile nepravilno in da je bila slovenska stranka že v naprej opeharjena, končno vendar potrjene. Kdor vč, kako gre Nemcem avstrijska vlada in nje uradniki na roko, kdor pozna člane našega deželnega odbora, ki je imel soditi o naši pritožbi proti volitvam, in kdor se dalje spominja, kolikokrat je naš neslavni župan pohitel tjekaj v Gradec, da bi tam tožil, kakšna preti tem posilinemcem v našem kraju in se hlinil in prilizoval višji gosposki, kdor še potem pozna naše podle izdajice, ki sicer vedno povdarjajo narodnost ali končno vendar potegnejo z Nemci, temu se pač ne bode čudna zdela ta današnja novica. Od sedaj zanaprej bodo torej bleščala v našem občinskem odboru imena, kakor: „Tscho-ckell" (recte Čoki), „Petternell" (Peternel) „Gajst" itd., ljudje s preteklostjo in sedanjostjo, da se Bogu smili. « Imamo v novem odboru le še dva Slovenca in še ta samo kot namestnika ali „peto kolo" na vozu; a tudi tema dvema ni obstanka v tem odboru, kar bodeta tudi sama uvidela in zapustila odbor, ki je vzrastel na krivičnih tleh, in ki ne bode nič koristnega storil za občino. Kakšen mu bode konec, bodemo videli; da ne bode nič dobrega, to je gotovo. Adijo in zdravi ostanite! Gospodarstvo. Zakaj vino diši po žveplu, kaj je temu vzrok in kako se ta duh iz vina odpravi. Dostikrat se nam v kletarstvu pripeti, da vino diši po žveplu. Da spoznamo vzrok tej napaki, moramo razločevati med duhom po žveplenem dimu (žvepleni sokislini) in duhom po gnilih jajcih (žveplenem vodiku). Če se je vino pretočilo v močno zažveplano posodo, to se pravi, če smo v sodu zažgali preveč žvepla in smo potem vanj vino napolnili, dobi vino duh po žveplenem dimu, to je po žvepleni sokislini. Ta duh ni prijeten in daje vinu sirov, trd okus, in onega, ki je tako vino pil, boli glava, iz česar neveščak sodi, da vino ni bilo naravno, pristno. Ker je pa žveplanje vina v mnogih slučajih, posebno pri obolelem ali nestanovitnem vinu, edino sredstvo, da se ozdravi, moramo žveplati, seveda zmerno! V navadnih slučajih zadostuje, da se zažge na vsak hektoliter (100 litrov) vina v sodu 1 do 2 g žvepla. Ker navadni žvepleni trak tehta približno 20 g, od tega pa gre na papir ali platno i1/ž g, zadostuje- eden žvepleni trak za zažve-planje 8—10 hI vina. Rabi naj se vedno le čisto, arzenika prosto na papirnatih trakih, ker platno pri zažiganju smodi in smrdi. Zadnje velja tudi o žveplu, ki je bilo potrošeno z različnimi rožami, od katerega porabe odsvetujem. Vino, ki smo ga bili zažveplali, se ne priporoča takoj piti, ampak šele čez kakih 10 do 14 dni. V tem času se bo izpremenila vsa žveplena sokislina v žvepleno kislino, in ta se spoji s kalijem, ki se nahaja v vinskem kamnu, tako da duh in okus po žveplu pri mirno žveplanem vinu v tem času popolnoma izgine. Žveplo se rabi tudi za žveplanje prazne posode, kar je neobhodno potrebno, če jo hočemo obvarovati plesnobe. V ta namen se vzame žvepla približno dvakrat toliko, kolikor za žveplanje vina (torej eden trak za 4—5 hi) in se mora žveplanje posode na 2—3 mesece ponoviti. Preden se tak sod zopet rabi za vino, ga je treba dobro in večkrat oprati, da ^ se iz njega spravi duh po žvepleni sokislini. Če smo posodo že leto dni ali še več časa žveplali, bo treba sod celo zakuhati. Pri žveplanju posode velja, da mora biti popolnoma suha, preden se zažvepla. Kdor pa ima vino, ki že diši po žveplenem dimu (žvepleni sokislini), ta duh lahko odstrani s pretakanjem, še hitreje pa s segrevanjem. Pretaka se tako, da vino teče v tankih curkih iz soda, torej da zelo pride z zrakom v dotiko. To dosežemo, če na pipo piivežemo kak cedilnik (škropilnik) one oblike, kakor se rabi pri škropilnicah za zalivanje na vrtu. Duh po gnilih jajcih ali po žveplenem vodiku je za okus vina še bolj neprijeten kakor duh po žveplenem dimu in istotako povzroča glavobol. Ta duh nastane v vinu le takrat, če mošt ali vino, ki je imelo še nekaj sladkorja v sebi in se zaraditega praši, kipi v posodi, kjer se nahaja nekaj žvepla. Pri kipenju namreč kvasne ali kipelne glivice, ki spreminjajo sladkor v alkohol in v ogljikovo kislino, vodi ki se nahaja v moštu ali vinu, odtegujejo kisik. Ker pa je voda spojina kisika z vodikom, se vodik vsled tega oprosti, in če v moštu ali vinu najde žveplo se z njim spoji v žvepleni vodik, ta plin, ki po svojem neprijetnem duhu spominja na duh gnilih jajec, kjer se tudi v resnici nahaja. Žveplo pride lahko na razne načine v mošt ali vino. Najčešče se to dogaja, če smo bili grozdje proti plesnobi (oidium) ne dolgo pred trgatvijo žveplali. Če je bilo vreme suho in če ni dež do trgatve žveplene moke opral, pride ta s tropinami v mošt, in pri kipenju se potem lahko na ravnokar popisani način razvije žvepleni vodik. Isto se zgodi, če mošt kipi v posodi, ki je bila prej prazna neprevidno žveplana, namreč tako, da je pri žveplanju kapljalo goreče žveplo vanjo in tam ugasnilo in ostalo na dnu. Tudi iz zemlje žveplo lahko pride v mošt ali vino, posebno če trte rastejo v zelo gnojni ali na žveplu bogati zemlji. Ker je žvepleni vodik jako nestanoviten plin, se da prav lahko in popolnoma odpraviti iz vina. Kdor je opazil, da mošt med kipenjem dobiva duh po žveplenem vodiku, ta naj takoj po prestalem burnem kipenju, kadar so se drože že nekoliko polegle, vino pretoči. Če bo vino dlje časa na drožah ležalo, bolj bo smrdelo. Pretakanje naj se vrši zopet na spredaj popisani način, tako, da mlado vino močno pride z zrakom v dotiko. Na zraku se namreč žvepleni vodik s pomočjo kisika, ki ga iz zraka nase nateza, izpre-minja zopet v vodo, in žveplo se pri tem oprosti ter položi na dno soda. Ko se vino učisti, torej čez kake tri tedne po prvem pretakanju, moramo zopet na zgoraj popisani način vino pretočiti, in sicer v dobro zažveplan sod. Žveplena sokislina se v tem slučaju spoji z žveplenim kisikom in da vodo ter prosto žveplo, ki se v obliki finega belega prahu poleže na doge. Predno se vino začne prašiti, ga je seveda treba zopet pretočiti, ker bi se drugače lahko zgodilo, da bi se že izločeno žveplo zopet izpre-menilo v žvepleni vodik. Kdor ima bakren 'lij, temu priporočamo, naj vino v sod pretaka čez ta lij. Baker vleče žvepleni vodik na se, daje ž njim in z vodo v vinu žveplenokisli baker, to je modro galico. Bakren lij se bo torej kmalu prevlekel s plastjo modre galice. Zato ga je treba večkrat dobro odrgniti in v vodi oprati. Z večkratnim pretakanjem na popisani način kakor tudi za žveplanje posode, kamor se dišeče vino pretaka, se duh po žveplenem vodiku kmalu in popolnoma odpravi. Vino, ki je imelo to napako, se navadno še rajše čisti in je bolj stanovitno kakor kako drugo. ,K." Politični pregled. — Razpust državnega zbora. Gautsch je baje namignil voditeljem nemških strank, da namerava v kratkem razpustiti zbornico. Ako razpusti zbornico meseca novembra, vlada ne predloži vže napovedane predloge o češkem vseučilišču na Moravskem. Poslanci sodijo, da razpusti Gautsch zbornico, ko bodo zaključeni deželni zbori. Nove volitve se vrše najbrže meseca januarja prihodnjega leta. — Čehi o položaju. V Pragi je govoril poslanec DvoFak o položaju. Napadel je Gautscha, ki je nasproti Nemcem premehak in ne izpolni čeških zahtev. Čehi niso zakopali svojih državno-pravnih zahtev. Češki narod se bo razburil, če ne dobi drugega češkega vseučilišča in notranjega uradnega jezika. Stojimo pred odločitvijo, če bo zbornica delala ali ne. DvoFak je končal svoj govor: „Prihodnjost bo strmela, kako malenkostni so bili avstrijski državniki v času, ko so se v ostali Evropi reševala s ve t pr etr e su j o ča v p r ašan j a." Poslanec Ryba je pa naglašal na nekem shodu, da izpremeni češki klub svoje stališče nasproti vladi, če Gautsch ne izpolni obljub, ki jih je dal Čehom. — Boj za splošno volilno pravico v Avstriji. Dne 25. septembra je v Pragi priredila socijal-demokratska stranka velik ljudski shod, ki se ga je udeležilo nad 30.000 oseb. Govorniki so strastno napadali ministrs. predsednika Gautscha, ki je nastopil zoper splošno volilno pravico na Ogrskem. Tudi jugoslovanski parlamentarni klub »Slovanska, zveza" je ,zavzel stališče proti Gautschu. Vsi slovanski poslanci, ki čutijo demokratski, bodo podpirali boj, da se vpelje splošna volilna pravica. Tudi v avstrijskem državnem zboru je treba začeti odločen boj zoper krivično nadoblast nemške in plemenite gospode ter za splošno in enako volilno pravico. — Avstrija na Balkanu. V Carigradu trdijo, da nameravajo avstrijske čete zasesti Novi bazar. Pri Plevju so Avstrijci že baje prekoračili turško mejo. Avstrija ima po berolinski pogodbi pravico zasesti Novi bazar, a namerava zasesti le četrtino pokrajine. — Posledice ogrske krize za Hrvatsko. Uradni list „Narodne Novine" je prinesel izkaz o plačevanju davkov na Hrvatskem, odkar vlada na Ogrskem ex lex. Koncem meseca avgusta je bila razlika v plačevanju davkov proti lanskemu letu za 3,400.000 K, — Občni zbor križevske velike županije je sklenil, da se naroči finančnemu ravnateljstvu, da vkljub izjemnemu stanju prisilnim potom iztirja zaostale davke. — Avstrijski proračun za leto 1906 izkazuje za 40,000.000 večje potrebščine kakor lani. Železniško ministrstvo rabi 12, poljedelsko ministrstvo 3, ministrstvo za notranje zadeve 2. trgovinsko ministrstvo za izpopolnjenje telefonskega omrežja 6 milijonov kron. Proračun izkazuje tri-milijonski prebitek. '— Ogrsko. V soboto je cesar sprejel v avdijenci zastopnike magjarskih strank, ki tvorijo v državnem iboru večino, in ki delajo na to, da odtrgajo Ogrsko od Avstrije. Bilo je pet poslancev. Cesar jih je hladno sprejel ter jim prečital magjarski pisano spomenico. V njej jih je pozval, naj magjarska večina v državnem zboru sestavi ministrstvo, seveda pod pogoji. Najprej ne smejo , v armadi nič spremeniti, nemški poveljni jezik ' ostane, temeljna skupnost armade ostane, gospodarska vprašanja reši s sporazumljenjem dunajske in ogrske vlade, parlament mora redno delovati. Cesar je naznanil, da se bo nadalje pogajal z poslanci avstrijski minister, Goluchowski. A magjarski poslanci so to kratkomalo odbili, češ, da se hočejo pogajati le z državnikom, ki je ogrski i državljan. Cesar je imenoval nato svojim zaup-1 nikom grofa Cziraky-ja. Ta se je začel pogajati J ž njimi, a ker ni nič opravil, je odstopil. Zmeš-1 njava je vedno večja. — Rusija. Volitve v gosudarstveno dumo na Ruskem Poljskem. Po 75 letih, kar je Rusija tu odpravila ustavo, se vrše letos zopet volitve. Medtem, ko voli na ostalem Ruskem 250.000 prebivalcev po enega poslanca, pride tu po en poslanec na 290.000 prebivalcev. Po- ■ ljaki volijo 36 poslancev. Varšava voli 2, Lodz i enega poslanca. Volilci so razdeljeni v tri kurije, j vsaka kurija izvoli volilne može. Izmed poslancev mora biti 14 kmetov. Število volilcev cenijo na 36.133. : — Vpliv Nemčije v Avstriji. O vplivu nemškega cesarja Viljema priobčuje madjarski ; list „Egyetčrtes" značilen dopis. V njem se očita nemškemu cesarju, da je on odgovoren, ker ne } dovoli naš vladar madjarskega poveljnega jezika. Viljem mešetari in sicer uspešno. Boji se, da bi propadla v Avstriji nemška nadvlada, če bi bil omejen nemški vpliv na Ogrskem in bi prišli v naši državni polovici na vrhunec Slovani, ki se jih Viljem bolj boji kakor vrag križa. Kakor hitro dobe Slovani nadvlado v državi, bi bilo konec nemškega vpliva na Balkanu in Nemčija bi postala popolnoma osamljena. Ta izjava „nemškega" politika označuje naše suženjske odnošaje nasproti Nemčiji. — Nemški denar za protiavstrijsko propagando. Dne 3. t. m* vršilo se je v,Ašu 43letno zborovanje avstrijskega društva-. „G\ustav Adolf StiTttnrg"."*" Iz letnega poročila TraV^rjama" "ftrtf— •podatke: Lani se je sezidalo 51 protestantskih cerkev in dve šoli. Dohodki osrednje blagajne so : znašali 630.722 mark, podpore od več nego 2000 občin so se pomnožile za 38.167 mark in so znašale vkup 1,629.679 mark, od katerih pripada na našo državo 548.743 mark. Pri zborovanju se je pela Bismarkova himna. — Premirje v Mandžuriji je stopilo v moč. Predstraže obeh armad so se umaknile za kilometer. Kakor se govori, se otvori zopet železniški promet ter bo od vsake strani zopet na dan vozil po en vlak. Delajo se briprave, da se zopet vzpo- j stavi tudi promet s Sinmintingom. Prebivalci Mand-J žurije so zaprosili pekinško vlado, naj odpošlje« Mandžurijo energičnega moža, ki zopet vzpostavi l oblast Kitajske. 'J — Rusija in Angleška. Kakor pred začetkom rusko-japonske vojske ni bilo rusko časopisje toliko ogorčeno proti Japoncem kakor proti Angležem, ravno tako so naperjeni tudi sedaj, ko je sklenjen mir, članki ruskih časopisov večji del proti Angleški in je sovraštvo do Angleške veliko večje, nego ono do Japonske. Sploh je bilo mnenje ruskega časopisja vedno to, da bi do vojske med Japonsko in Rusijo niti ne bilo prišlo, ako bi Angleži te vojske ne izzvali, ki so hoteli izkoristiti Japonce v svoje namene. Rusi goje že od nekdaj sovraštvo do Angležev in je to njih sovraštvo tudi popolnoma opravičeno. Med Angleško in Japonsko je obstajala, kakor je znano, neka pogodba, vsled katere bi morala ena zaveznica drugi priskočiti z orožjem na pomoč le v slučaju, -ako bi bila ena ali druga zaveznica napadena od dveh sovražnikov, Ta pogodba pa se je zamenila dne 12. avgusta t. 1. z drugo novo pogodbo, vsled katere mora priskočiti ena zaveznica drugi z orožjem na pomoč tudi v slučaju vojske z enim samim sovražnikom. Ako bi ne bil torej sklenjen med Rusko in Japonsko mir, napovedala bi vsled nove pogodbe tudi Angleška Rusiji vojno, češ, da jo k temu sili njena pogodba z Japonsko. In ravno ta pogodba bilo je ono sredstvo, katero je Roosevelt pri sklepanju miru rabil, da je pripravil Ruse do tega, da so odstopili Japoncem južni del Sahalina. In da bode to sredstvo še izdatnejše vplivalo, odplula je, kakor je tudi znano, angleška eskadra v Iztočno morje in tam demonstrirala okolo Baltiškega morja in okolo ruskih vojnih luk. Kakor.se sedaj vidi, ni nikakor demonstracija angleške eskadre veljala Nemčiji, kakor so tedaj pisali listi, ampak ta de-monstracija bila je naperjena proti Rusiji. Trgovec že osem let samostojen, vdovec z dobro vpeljano večjo in solidno trgovino v mestu išče si tem potom družice srednje starosti, katera ima: najmanj 4.000 gld. svojega premoženja. — Ponudbe s fotografijo pod strogo diskrecijo na pošte-restante 35 Maribor, j : : : : 00000© 0 © © 0©< v Petrovčah pri Celju lepa hiša z malim vrtom, po zelo nizki ceni. — Več pove upravništvo „ Domovine" v Celju. Ponos vsake gospodinje je dobra kava. ^ Kathreinerjeva T*" Kneippova sladna kava se ne bi smela pogrešati . več v nobeAem gospodinjstvu, kadar se aapravlja vsakdanja kavina pijača, o o o Zahtevajte le izvirne »avoje z Imenom »Kathrelner« in ne kupujte _ J nikoli, kar se odtehtal je odprto. ^ Mlad trgovec, kristjan, išče znanja z domače vzgojeno deklico, ne črez 22 let staro, ki ima najmanj 60.000 K premoženja. Le resne, ne brezimne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, se prosijo pod šifro ,,Zviezda", poste restante, Zagreb, glavna pošta. Za tajnost se jamči. (488) i Raznoterosti. — Kolika je Jugoslavija. Vse dežele, v katerih žive kompaktno Jugoslovani (Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari) zavzemajo 420.000 kvadratnih kilometrov. To je ravno toliko, kakor japonsko cesarstvo, ali malo manje nego Francoska ali Španska. Jugoslovanske dežele so pol-drugikrat večje nego Ogrska, 11/3 veče nego Angleška in Irska, isto toliko veče nego Italija, l1/5 veče nego Pruska, 10 krat veče nego Švicarska, 13 krat veče nego Holandska jn 14 krat veče nego Belgija. — Statistika o samomorih učencev. Profesor Eulenburg na Nemškem je na podlagi uradnih podatkov sestavil statistiko o samomorih učencev v Nemčiji. Od leta 1883. do 1900. je bilo takih samomorov nič manje nego 950. Potem pa razpravlja Eulenburg o vzrokih temu in prihaja do zaključka, da je temu mnogo kriva šola s Ijvojo zastarelo vzgojo, ki ne upošteva značaja »cenčevega, a glavna krivda pa zadeva pomanjkljivo domačo vzgojo. I — Duhovnika živega pokopali. V neki lasi na Krimu se je zgodil grozen zločin. Ondi je vladala velika suša. Prebivalstvo, udano groznemu praznoverju, je menilo, da je tega kriv čarovnik, ki je pred kratkim umrl. Dejali so, da morajo njegov nemirni duh izkopati, ga počastiti, duhovnik ga mora blagosloviti in potem se telo zopet pokoplje. Rečeno, storjeno. Neki večer so šli vaščani v dolgem izprevodu na grobišče, po-prli grob, vzeli iz njega mrtveca in začeli krog njega plesati. Ko je došel na lice mesta duhovnik, jih je ostro grajal. To pa je množico, ki je bila že tudi omamljena od alkohola, tako razljutilo, da je zgrabila duhovnika, ga vrgla v odprt grob, nanj pa mrtvega in zasula nanj prsti in kamenja. Ko je drugo jutro došla na lice mesta o tem obveščena policija, in odprla grob, je bil duhovnik že mrtev. Zadušil se je živ v grobu, — Kmet — učenjak. Prava posebnost je nek kmet po imenu Frid Theil v Ravdi pri Arzen-bergu na saksonskem .Altenburgu. Navzlic poljskemu delu preostalo je možu še vedno toliko časa, da se je naučil sedem jezikov. Mož ima pač izvrstno nadarjenost za jezike, ker si je prisvojil kot samouk iz knjig grščino, hebrejščino, klinopis, sanskrt, hijeroglifški jezik in arabščino in to z najboljšim uspehom. Star je 71 let pred nekaj tedni se je spravil tudi na angleščino. Tako se je povspeval do učenjaštva v jezikih Trombetti, profesor semitskih jezikov v Bologni, dasiravno je bil prej le brivski pomočnik. — Potresi. Iznajditelj takozvane vremenske istline, Novak, pravi, da je italijanskemu kralju ^ pred enim letom naznanil potresno katastrofo f Kalabriji. Iznajditelj Novak pravi, da se bo v času do leta 1919. dogodila še veliko hujša potresna katastrofa v okolici Albanskega jezera, kjer je bilo nekdaj vulkanično žrelo in bo po potresu zopet postalo. O nesreči, ki se je zgodila letos blizu Lizabona, ko se je potopilo s svojimi ladjami do 300 ribičev, pravi Novak, da to ni povzročil vihar, ampak podmorski potres. V teku enega leta je pričakovati hudega potresa v lehiki. — Shod nasprotnikov pijanstva je bil zadnji teden v Budimpešti, Do zadnjih let so pesniki in navadni ljudje opevali in hvalili posebno vinsko kapljico in hvalili Boga, da je hotel dati svoj blagoslov vinski trti, ki nas oživlja in razveseljuje. Nekaj let sem pa se zdravniki pro-tivijo uživanju vina, pive, posebno pa žganja in učijo, da je v vseh pijačah strup, ki ga imenujejo arabsko besedo alkohol. Nekateri nastopajo proti iu nauku in trdijo, da je posebno vino božji ki ne škoduje, ako se zmerno vživa. Na njenem shodu v Budapešti govorila sta dva tesorja zdravniške znanosti Kassowitz in Forel. i je dokazoval, da je alkohol na vsak način, če se ga tudi malo vžije, strup in da v treni sicer oživi človeka, ko pa to mine, pušča oslabelost, ki ji pravijo pijanci „maček". Pro-r Forel pa je posebno naglašal, kako nezdrav ilkohol% in ž njim vse pijače, ki opijanijo, za d človeški rod. Otroci pijancev niso in ne ejo biti zdravi in nezakonsko druženje možkih mskami godi se pač mnogokrat v pijanosti in m se prestopajo posvetne in cerkvene postave •odijo se nezdravi otroci. . Kolikokrat pa na-lejo iz vsled pijanosti nepremišljene združitve ti spolov strašne bolezni. Omenjeni shod je > sklical načelnike vseh ogrskih občin, da se retujejo, kako bi se dalo pijanstvo in potem ranje alkohola z vinom, pivom in žganjem ih omejiti in ako mogoče popolnoma zabraniti. proti opojnim pijačam seveda na drugi strani i globoko v narodno gospodarstvo. Vinogradi, lonašajo poljedelcu mnogo let lepe dohodke, hmeljišča, od katerih je v Savinski in Šaleški ni marsikateri posestnik po svojem stanu na-nost bogat postal, vse to bi moralo nehati in vrglo bi se vse narodno gospodarstvo. Zatorej za sedaj ne moremo priporočati kaj drugega, ;or zmernost v vživanju vina, pive, popolnega šeanja žganja in brzdanje nenaravnega pože-ja v tem oziru. — * Držimo se Šlomšekovih ed: „Po pameti ga pijmo, da pameti ne zgubimo." — Proti ženskam. Nek nemški list poroča: Pred sto leti so v angleškem parlamentu predložili sledečo postavo: Vse ženščiiie, brez razločka starosti, stanu itd. vseeno ali so device ali vdove, ako skušajo po izdaji te postave enega moških podanikov njegovega veličanstva na izdajski ali sleparski način zapeljati k ženitvi s Šminkami, mazili, lepotično vodo, umetnimi zobmi, ponarejenimi lasmi, špansko volno, korzeti, podloženimi ledji itd. zakrivijo kazen, katero je določila postava glede krivde coprnije, in tak zakon se po dokazanju krivde ženske razglasi kot ničeven in neveljaven. Zahvala. Velecenjeni gosp. Franc Hrašovec. c. kr. okr. sodnik v pokoju v Gradcu, je šoli pri Sv. Duhu na Stari gori, v kateri je on. kot rojen Berkovč-an sprejel svoj prvi pouk. daroval 25 knjižic z naslovom: „SLAVA PREŠERNU". Za ta dobrosrčen dar se gospodu dobrotniku tem potom izreče iskrena zahvala s tem pristavkom, da ga Vsemogočni še mnogo let ohrani zdravega in krepkega. Krajni šol. svet Sv. Duh, 20. septembra 1905. J. Vuk, načelnik. J. Sterniša, šol. vodja. Zahvala. Šolsko vodstvo pri sv. Barbari v Halozah izreka najiskrenejšo zahvalo vsem blagim dobrotnikom in prijateljem šolske mladine, ki so za srečolov dne 17. t. m., prirejen od „Podpornega društva ljudske šole" pri Sv. Barbari v Halozah v prid šolske kuhinje, naklonili bodisi denarno podporo ali lepe dobitke. Bog plati! Loterijske številke. Gradec, 24. septembra 1905. 67, 19, 80, 56, 78. Dunaj, „ „ „ 43, 45, 58, 2, 39. Gostilno sprejmem (489) 2—i na račun ali v najem takoj. Ponudbe pod „M. H. 235", Zagreb, Ilica. oskrbnik deklo ki se dobro razume pri vrtnih delih, se sprejme s 1. januarjem prih. leta pri K. JtEGUL-i, Ljubljanska cesta 2, I. nadstropje, v Celju. Prednost ima, ako razume nemško. (483) i kateri je vešč tudi hmeljarstva s takojšnim nastopom. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu DOMOVINE" do ?? 15. oktobra. Postavno in pošteno se sprejmejo na hrano in stanovanje. Cena in dobra postrežba ter skrbno nadzorstvo. — Vpraša se v Celju, Grizela cesta ŠteT. 5 I. nadstropje.. (484) 3—i (490) 3-1 Iščem vmo kakor tadi nov mošt se sprejme v trgovino z mešanim blagom Ponudbe pod »Prodajalka" na uredništvo »Domovine". (481) 2—1 (475) Naslov pove upravništvo ..Domovine". Zacinjenje in popravila vsake vrste točno in ceno. »vi za svojo pisarno. Dr. Josip Sernec v Celju )TQTo^nToToT^T"T"T"T"TnTnTnTnTnTQ5 Sotrudnica (Kompagnonin) v starosti 40—50 let z vlogo 4000 do 6000 kron ■e išče za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Sotrudnica 6000" na uredništvo tega lista. , (482) 2—1 >1oIo1o1oAu1o1o1oAoAoAo1b1o1o1o16Ao|ž Zaradi svoje visoke starosti prodam posestvo ležeče tik kolodvora v Zagorju ob Savi, obstoječe iz dveh hiš s 15 sobami, 2 mali in 2 veliki kleti, vrta obsegajoč 63 ar. s sadnim drevjem, pripravno za