informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana .leto 13 november 1982 št. 127 ■ DELOVNA SKUPINA CK ZKS V EMONI Akcijsko povezovanje komunistov LJUBLJANA, 13. oktobra - Delovna skupina CK ZK Slovenije, ki jo je vodil Emil Štern, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za organiziranost in razvoj, v kateri sta bila Ivan Kukovec in Igor Makovec, je skupaj s predstavniki občinskega komiteja ZK Ljubljana Moste-Polje obiskala SOZD Emono. Na posvetu, ki so se ga udeležili sekretarji osnovnih organizacij ZK iz domala vseh delovnih organizacij Emone, so se pogovorili o organiziranosti in učinkovitosti akcijskega povezovanja komunistov in osnovnih organizacij. Gospodarske težave terjajo namreč skupno usklajevanje in dogovarjanje. Prvi koraki za tesnejšo povezanost in boljšo organizirano koordinacijo dela so že storjeni. V nekaterih naših delovnih organizacijah že delajo koordinatorji med posameznici osnovnimi organizacijami, naslednji korak pa bo - ustanovitev koordinacijskega telesa na ravni SOZD. Na ta način bi se povečala obveščenost informacij, ki ne zadevajo samo okvire tozdov in delovnih organizacij ali le določene dejavnosti temveč celotne SOZD. Na posvetu so bili sprejeti nekateri konkretni ptedlogi o Povezovanju komunistov Emone. Osnovne organizacije komunistov v posameznih občinah naj bi ustanovile akcijske konference. V tistih delovnih organizacijah, ki imajo svoje enote v več občinah, pa naj bi se povezovali preko občinskih komitejev ZK. E-Informator V prilogi objavljamo: ■ Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje, dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo Novembra in decembra referendumi Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Emona je predložil delavskemu svetu SOZD predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Predlagal je delavskemu svetu SOZD, da na prvi seji oblikuje in sprejme dokončen predlog navedenega sporazuma, o katerem bomo delavci Emone odločali na referendumih, ki bodo po 15. novembru. Določil je, da se dokončen predlog tega sporazuma objavi v posebni številki našega glasila, ki jo bodo prejeli vsi zaposleni pred razpisanimi referendumi. Delavski sveti temeljnih organizacij, enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnostih naj na sejah, ko bodo obravnavali periodične obračune, obravnavajo tudi predlog samoupravnega sporazuma, zavzemejo stališča ter določijo dan referenduma v svoji organizaciji. Določila samoupravnega sporazuma bodo pričela veljati s 1. januarjem 1983. leta. ■ OB 10. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Okrogla miza: zmanjševanje režije in vrednotenje proizvodnega dela LJUBLJANA, 9. septembra - V sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov občine Ljubljana Moste-Polje je koordinacijski odbor sindikata SOZD EMONA organiziral pogovor za okroglo mizo, tako da smo se tudi delavci SOZD EMONA vključili v predkongresne razprave, in sicer na temo: »Zmanjševanje režije in vrednotenje proizvodnega dela.« Tema je zelo času primerna in smo jo prvič sprožili že lani v pripravah na 3. kongres samoupravljalcev, prav tako so bile te razprave v ospredju na letošnjem rdečem praporu v Kragujevcu. Pogovora so se udeležili predstavniki vseh osnovnih organizacij sindikata SOZD EMONA ter predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov občine Moste-Polje. - Na podlagi razprave udeležencev okrogle mize je ožja komisija oblikovala naslednje zaključke in predloge: • Že nekaj let, posebno pa v zadnjih dveh letih, smo sprejeli vrsto resolucij, sporazumov in sklepov o zmanjšanju podjetniške in družbene režije in o prevrednotenju proizvodnega in ustvarjalno strokovnega dela. Rezultati so takorekoč ničevi. V zadnjem letu je zaposlenost v negospodarstvu rastla 2,5 x hitreje, kot v gospodarstvu (glej statistične informacije za mesec avgust 1982!). Zato je zadnji čas, da preidemo od besed k ukrepom na vseh nivojih od vrha do posamezne TOZD. Pričakujemo predvsem, da bodo dale naj večji zgled družbene institucije s tem. da se nepotrebne organizacije ukinejo, da se odpravi du- Zmagovalni kolektiv marketa na Drski plikacija raznih družbenih služb, da se združijo razne organizacije v večje racionalne tvorbe in da se delo institucij do največje mere racionalizira. • Dosledno in takoj naj se prouči vse administrativne zahteve družbenih služb do gospodarstva in zahteve predpisov, ki to področje uvajajo. Odpravi naj se vse podvajanje raznih evidenčnih zahtev, poenostavi naj se določila poslovanja, poenoti naj se dajatveno poslovanje na republiškem nivoju (prispevki, davki) itd. • V vseh organizacijah združenega dela moramo delo tako organizirati, da bomo dosegli čim večjo racionalnost, polno zaposlenost in s tem večjo produktivnost. Glavno težo za to nalogo morajo prevzeti vodstveni in vodilni kadri. Ti morajo biti za racinalnost dela in produktivnost polno odgovorni. Za neizpolnjevanje teh nalog moramo uvesti normalno prakso zamenjave nesposobnih, neodgovornih in konformističnih kadrov. Pri tem morajo dobiti samoupravljale! znotraj OZD in v družbi večji in dejanski vpliv. Prekiniti je potrebno s prakso, da se kadri za najodgovornejša mesta v družbi razporejajo pod pritiskom ožjih kadrovskih odločanj. • Ugotavljamo, da na splošno delavnost in delovna disciplina upadata, kar je za uspešnost stabilizacije najbolj zastrašujoče. Da bi se rešili te brezbrižnosti, so na vseh nivojih potrebni vzori delavnosti, poštenosti in skromnosti. Teh vzorov je vse premalo, zato bo potreben tudi v tem oziru temeljit pretres najodgovornejših kadrov. • Za zaustavitev razraščanja administrativnih struktur in v nadaljnem procesu za zmanjšanje le teh, je potrebno tudi ustrezno vrednotenje dela. Predvsem je nujna hitrejša rast osebnih dohodkov pri proizvodnem in strokovno - ustvarjalnem delu in zmanjšanje vrednosti enostavnih, programiranih pisarniških in drugih del. Ker to prevrednotenje dela ne more biti uspešno, če se izvaja le v posamezni OZD, je potrebno, da za vso republiko sprejmemo čimpreje enotno nomenklaturo tipičnih del z ustrezno vrednostjo. • Zaposlovanje kadrov v administraciji moramo destimulirati tudi z ustrezno šolsko in štipendijsko politiko. Predvsem je potrebno prenehati s štipendiranjem kadrov za vse tovrstne poklice. • Znebiti se moramo zastraševanja, da bomo z zmanjševanjem latentne brezposelnosti povzročili nov problem prevečne prave brezposelnosti. Ta strah le zavira odločne premike na področju novih možnosti za zaposlovanje, ki jih ni malo. Naj omenimo le večje izkoriščanje obstoječih kapacitet; omogočanje in podpiranje razvoja manjših proizvodnih dejavnosti; stimulacije razvoja kmetijstva; omejevanje dvojnih zaposlitev itd. Gerta Gregorka ■ NAŠI JUBILEJI - 30 LET E-DOLENJKE Najboljša E-Dolenjka je v Drski NOVO MESTO, 11. oktobra - V okviru praznovanj 30-letnice obstoja in dela delovne organizacije Emona Dolenjka so se novomeški trgovski delavci odločili, da ugotove, katera od 42 prodajaln - od blagovnic, marketov do klasičnih malih prodajaln je najboljša, najbolje založena, čista in urejena, v kateri se kupec najboljše počuti in kupi pač tisto kar trenutno potrebuje. V mesecu septembru in oktobru je šestčlanska komisija v kateri so bili Miloš Ja-kopec, predsednik komisije in Člani Marjeta Bojane, Niko Radojčič, Matija Hudak, Janez Blažič in Zvone Gjurin, novinar E-informatorja obiskala, pregledala in ocenila 42 prodajaln Dolenjke v Novem mestu in bližnji ter daljni okolici. Ocenjevali so zunanji in notranji videz prodajalne, red in čistočo, založenost, tu je pripomniti, da so upoštevali lokacijo, dejavnost in možnost dobave posameznih artiklov, splošno in osebno higijeno zaposlenih, urejenost izložb, okolice prodajalne in podobno. Najboljša in najslabša ocena se nista upoštevali, ostale točke pa je komisija seštela in delila s faktorjem 4 tako, da je dobila matematično povprečje. Na doseženo mesto je pri končni uvrstitvi seveda vplival tudi podatek -doseganja plana načrtovanega prometa. Prav zaradi navedenega je bil končni vrstni red bistveno drugačen od mer Blagovnica v Črnomlju, ki je po oceni komisije dosegla tretje mesto v končni razvrstitvi zdrknila na deveto mesto, poslovalnica Ekonom pa s sedmega na 25. mesto. doseženega mesta ocenjenega po komisiji. Tako je napri- Z dvema točkama in 2 desetinkami točke je v tej akciji dosegel prvo mesto market v Drski pred klasično malo prodajalnico v Trebelnem, tretje mesto pa je dosegla prodajalna obutve v Mokronogu. Vse tri prodajalne bodo prejele denarno nagrado in sicer za prvo mesto po 3.000 din na zaposlenega, za drugo mesto po 2.000 din in za tretje mesto po 1.000 din na zaposlenega. Navedeno denarno nagrado bodo zaposleni lahko porabili za strokovno ekskurzijo in izlet v eno od delovnih organizacij SOZD Emona - Emona Kmetijski kombinat na Ptuju, Petovio, mlekarno, kletarstvo, Hotele Bernardin v Portorožu ali zdravilišče hotel Terme in grad Mokrice, pač tja za kamor se bo odločila večina zaposlenih. Četrti, peti in šesti po vrsti pa bodo dobili pismena priznanja. Vsem iskrene čestitke! (Tabeli končnih uvrstitev glej na 2. strani) Ptujčanke so bile najmočnejše IX. letne športne igre Emone Prehodni pokal Ptujčanom Rezultate preberite na str. 4 in 5 Razvrstitev po ocenah komisije in prikaz točk dobljenih za plan Dosež. Točke za plan Končna mesto Naziv prodajalne Ocena + - ocena i. Market Drska Novo mesto 74,2 6 80,2 2. Železnina Mokronog 73,T 10 63,7 3. Blagovnica Črnomelj 70,8 - - 70,8 4. Trebelno 68 10 78 5. Obutev Mokronog 67,7 10 77,7 6. Črmešnjica 67,5 10 77,5 7. Kovina Šentjernej 66,7 8 58,7 7. Ekonom Novo mesto 66,7 4 62,7 7. Oblačila Mokronog 66,7 10 76,7 8. Špecerija Novo mesto 65,7 7 58,7 9. Tekstil Novo mesto 65,5 3 68,5 10. Samopostr. Pod lipo, Črnomelj 64,7 6 58,7 11. Sneguljčica Novo mesto 64,2 10 54,2 12. Samopostrežba Novo mesto 63,7 1 64,7 13. Manufaktura Novo mesto 63,2 6 69,2 14. Živila Makronog 63 6 69 14. Market Ragovska, Novo mesto 63 1 64 15. Okras Novo mesto 62,5 1 63,5 15. Market Semič 62,5 10 72,5 15. Delikatesa Novo mesto 62,5 5 57,5 16. Samopostrežba Mokronog 62,2 10 72,2 17. Kruh Novo mesto 62 7 55 18. Potrošnik Semič 61,7 8 69,7 18. Drogerija Novo mesto 61,7 10 51,7 19. Market Bršljin, Novo mesto 61,5 1 60,5 20. Pletenina Črnomelj 61,2 6 67,2 21. Puščava pri Mokronogu 61 10 71 21. Kanižarica 61 8 69 22. Steklo Črnomelj 59,7 10 49,7 22. Mirna peč 59,7 10 69,7 23. Blagovnica Trebnje 59,5 4 63,5 24. Karteljevo 59,2 10 69,2 24. Drogerija Črnomelj 59,2 8 67,2 25. Samopostrežba Črnomelj 58.7 8 66,7 25. Oprema Novo mesto 58,7 10 48,7 26. Hrana Semič 58 10 68 27. Male Poljane 57 8 65 28. Orehovica 56,7 10 66,7 28. Tehnika Črnomelj 56,7 - - 56,7 29. Šport Črnomelj 56,5 10 66,5 29. Vinica 56,5 10 66,5 30. Gomila 56,2 10 66,2 30. Sadje-zelenjava Črnomelj 56,2 2 54,2 31. Market Straža 56 10 66 32. Market Kristanova 55,7 - - 55,7 33. Smolenja vas 55,5 8 63,5 34. Grad Žužemberk 55 1 56 35. Preskrba Črnomelj 54,7 10 64,7 36. Škocjan 52,7 1 53,7 37. Market Šentjernej 48,5 3 45,5 38. Bršljin Novo mesto 48 8 40 39. Dobrava 45 10 55 40. Market C. herojev, Novo mesto 44,5 2 42,5 41. Grič Mirna 31,5 10 41,5 42. Vrhpolje 21,2 5 26,2 Končna uvrstitev prodajaln pri ocenjevanju za 30-letnico Emona Dolenjke Dosež. Brez Doseženo mesto plana Naziv prodajalne točk 1. 1. Market Drska 80,2 2. 4. Trebelno 78 3. 5. Obutev Mokronog 77,7 4. 6. Črmošnjice 77,5 5. 7. Oblačila Mokronog 76,7 6. 15. Market Semič 72,5 7. 16 Samopostrežba Mokronog 72,2 8. 21. Puščava pri Mokronogu 71 9. 3. Blagovnica Črnomelj 70,8 10. 18, Potrošnik Semič 69,7 10. 22. Mirna peč 69,7 11. 13. Manufaktura Novo mesto 69,7 11. 24. Karteljevo 69,2 12. 14. Živila Mokronog 69 12. 21. Kanižarica 69 13. 9. Tekstil Novo mesto 68,5 14. 26. Hrana Semič 68 15. 20. Pletenina Črnomelj 67,2 15. 24. Drogerija Črnomelj 67,2 16. 25. Samopostrežba Črnomelj 66,7 16. 28. Orehovica 66,7 17. 29. Šport Črnomelj 66,5 17. 29. Vinica 66,5 18. 30. Gomila 66,2 19. 31. Market Straža 66 20. 27. Male Poljane 65 21. 12. Samopostrežba Novo mesto 64,7 21. 35. Preskrba Črnomelj 64,7 22. 14. Market Ragovska 64 23. 2 Železnina Mokronog 63,7 24. 23. Blagovnica Trebnje 63,5 24. 33. Smolenja vas 63,5 24. 15. Okras Novo mesto 635 25. 7. Ekonom Noro mesto 627 26. 19. Market Ljubljanska, N. m. 627 27. 7. Kovina Šentjernej 517 27. 8. Špecerija Noro mesto 517 27. ia Sampostr. Pod lipo. Čmam. 517 28. 15. Delikatesa Noro mesto 575 29. 28. Tefcrsška CraoraeJj 517 30. 34 Grad Žužemberk 56 3L 32 Market Kristanova. N. m. 557 32. 17. Kruh Noro mesto 55 32. 39. Dobrava 55 33. 11. Snepitjčaa Noro mesto 542 33. 3G. Salje aUmjauaCrmnetj 542 34. 36. Škocjan 53,7 35. 36. 11 22 Drogom JOoromesžD Steklo C'gTwnu«H|ljjj 51.7 49.7 37. 25. Oprana Noro mestu 417 38 37. Martrl Scnjuutj 455 29. 4H Market C hčrj|cr. K. bul 425 40. 41. Grič Mirna 415 41 31 Britji™ Noro mesto 41 42. 42 Vmpočje 212 M AKCIJA: »IŠČEMO NAJBOLJŠO PRODAJALNO E-DOLENJKE« Zmagovalec market v Drski Market Dolenjke na Drski slavi zmago in petletnico NOVO MESTO, 11. oktobra - Market v novomeškem naselju Drska je med 42 pro-dajalnimi Emona Dolenjke pri ocenjevanju z 80,2 točkami osvojil prvo mesto in tako postal zmagovalec v jubilejnem letu delovne organizacije Emona Dolenjka, ki praznuje 30-letnico obstoja. Samopostrežnico v naselju Drska, ki ima že okrog 2.500 prebivalcev je Emona Dolenjka zgradila pred petimi leti - leta 1977. Market, ki ima dobrih 300 kv. metrov prodajnih površin že od vsega začetka vodi poslovodkinja Marjeta Bo-janCjdomačinka iz Bučne vasi. Že pred štirimi leti, ko smo iskali »Naj E-Dolenjko« je osvojil odlično četrto mesto med samopostrežnicami Emona Dolenjke. Da je po štirih letih dosegel prvo mesto, je le dokaz, da si je 15 članski delovni kolektiv prizadeval in izboljšal svojo ponudbo oziroma založenost, skrbel za red in snago ter lep in negovan videz stavbe, vzporedno z vsem tem pa si prizadeval za izpolnjevanje načrtovanega prometa. V ORGANIZACIJI CENTROMERKURJA Tretja razstava igrač Ljubljana, 30. septembra -Pred dnevi je Emona Blagovni center tozd Centro-merkur že tretjič po vrsti organiziral razstavo igrač. Bila je v veliki sejni dvorani poslovne stavbe Emona. Na njej so postavili na ogled skoraj 900 igrač vseh jugoslovanskih izdelovalcev in drobnega gospodarstva. Od uvoženih igrač so razstavili In kaj menijo o samopostrežnici potrošniki? Berta Kuhelj, gospodinja iz Šegove ulice 11, ki skrbi za šestčlansko družino pravi: »Že vrsto let sem stalna stranka te trgovine in sem z založenostjo zadovoljna. Nabavljam sproti, saj je treba vsak čas skočiti po to in ono. Prodajalke so zelo ustrežljive, in mi rade volje pokažejo kje je blago, ki ga sama nisem našla.« Zaposleni delavci pa so povedali: Alojz Šketa, mesar: »Vesel sem, kadar imam dovolj blaga in kupcem lahko ustreženi. Zadnje čase je povpraševanje večje od ponudbe, posebno velja to za sveže meso, ki ga dobavlja MIZ iz Zaloga, Vajda iz Zagreba, Škofja Loka, Kočevje in občasno tudi »Zagorka«. Od mesnih izdelkov prodam največ suhe salame, klobas in hrenovk. Poltrajne salame kupujejo bolj le za malice.« Našteli smo 48 raznih vrst mesnih izdelkov, Alojz pa je povedal, da jih ima občasno na izbiro tudi več kot 60 vrst. Največje povpraševanje je za meso za juho in zrezke pa tudi pljučno pečenko takoj prodajo ne glede na dokaj visoko ceno. Prodajalka Marija Derganc dela v samopostrežnici že od vsega začetka. Je univerzalna delavka in vedno pripravljena, da vskoči tja kjer je potrebno. Dopoldne prodaja kruh in delikates^ popoldne pa se brez težav vživi v delo mesarja. V nje' nih petindvajsetih letih del3 je opravljala že vsa opravil3 in dela v trgovini. Mira Bartol se je za trgov ko izučila prav v tem marke-tu. Že leto dni je pomočnic3 Pretežno prodaja sadje in z6-lenjavo, po potrebi pa del3 tudi drugje, polni police a*1 prodaja delikatese. Irena Zupančič dela ko* blagajničarka. V tem marke-tu dela že dve leti, trgovske ga poklica pa se je izučila' samopostrežnici »Pri mestu« v Novem mestu. Del0 pri blagajni zahteva velik0 zbranosti, pozornosti, predvsem pa dobro poznavanj6 cen in Irena opravlja to del° skrbno in vestno, saj dosedal še ni imela manjka. Dnevh0 gre skozi njene roke okrog ' starih milijonov, ob sobota0 pa tudi do 15 starih milijo nov dinarjev. Mira Tomšič je točajka ' bifeju samopostrežnice j*! dela tu že tri leta, v Dolenjk1 pa ji teče že 12 leto služb6. Mesečno natoči v kozarčk6 in šalice za 30 starih mili)0' nov dinarjev kavice in alk0-holnih pijač. Delovnemu kolektivu s3' mopostrežnice ob njegove1" uspehu iskreno čestitamo! Igračka, šotor za štiri male osebice predvsem izdelke iz ČSSR in NDR, vendar je že bežen pogled po razstavi povedal da so dali poudarek izdelkom domačih izdelovalcev. Matija Dežman, vodja poslovalnice igrač je povedal da so dosedanje izkušnje pokazale, da so tovrstne razstave umestne in koristne. Razstava je bila namenjena predvsem za poslovodje prodajaln v okviru sozda Emona, kot tudi za zunanje kupce - trgovske delavce, ki jim tovrstno blago dobavlja Emona. Razstavljena je bila široka paleta igrač, skoraj vseh, ki jih prodajajo - od igrač za dojenčke do zahtevnejših tehničnih igrač, s katerimi se igrajo najstniki - in da ne bomo preskromni - tudi njihovi očetje. Najdražja, zelo uporabna igrača, je bila pravljična hišica v obliki šotora, ki ga lahko otroci postavijo na večjem balkonu ali na trati pred hišo; stane le nekaj več kot 2,600 dinarjev. Razstava je bila dobro obiskana ter lahko sklepamo da dedek Mraz ne bo imel težav pri nakupu novoletnih daril. Mesnica na meščanski tržnici, ki sodi v okvir Mesne industrije Zalog in je bila v naši akciji: »Iščemo naj mesnico MIZ« najboljša, je še vedno ena najbolj obiskanih mesnic naše delovne organizacije. Ob našem obisku v soboto 9. oktobra je imelo 5 zaposlenih polne roke dela, da so ustregli številnim kupcem. V treh dneh so prodali več kot 50 svinjskih polovic, kar predstavlja poltretjo tono mesa, da ne govorimo o drobni prodaji mesa za zrezke, juho in vse ostalo kar kupujejo gospodinje za vsakodnevno kuho. Poslovodja Ludvik Cigut se trudi, da ustreže gospodinjam, razen tega pa ima na oskrbi še 10 obratov družbene prehrane -menz, otroških vrtcev in šol. Ponudba te mesnice je popestrena z ribjim mesom saj v sosednji ribarnici naše delovne organizacije Emona ribarstvo poslovodja Zvone Marolt skupaj z ženo Marjeto prodata tedensko 700 kg svežih postrvi, 900 kg sardel ter za sladokusce okrog 100 kg žabjih krakov. E-NOVOSTI Prodaja blaga za tujo valuto V sodelovanju s Splošnim združenjem trgovine Slovenije smo sprožili akcijo, da bi v naših trgovinah v turističnih centrih in obmejnih prodajalnah lahko prodajali blago za tujo valuto. Ko smo prejeli ustrezno soglasje, v začetku julija, je stekla prodaja v ljubljanskem Maxi-marketu, E-marketu v Kranjski gori ter v Sežani, Novi Gorici, Gornji Radgoni in Kopru. Nov način prodaje, zanimiv za inozemskega kupca, ki je pri deviznem plačilu deležen 10% popusta in za prodajalca zaradi večjega deviznega priliva, je dal najboljše rezultate v Maximarketu. Spodbudni so ravno tako podatki o prodanem blagu v ostalih E-centrih, čeprav ^ tukaj prodaja izražena manjšimi številkami. Tako je na primer v n®? največji trgovski hiši v M3^ marketu v Ljubljani znaša-prodaja za tujo valuto od J lija do 22. septembra v din3* jih po tečaju dolar 41,80 d3 skupaj 763.745,00 dinarjev^ marketu v Kranjski £°, 181.417.00 dinarjev, na O* jem mestu je market v G3 nji Radgoni z 71.080,00 d3 prometa, v Novi Goric1. v 42.360.00 dinarji in najmarO Kopru, kjer je bilo prom60' za 40 tisočakov 704.00 d m3;, je. Skupaj je bilo za tujo . luto prodano za 1,099 306 narjev raznega blaga. :„'sa fe >■ S'S UOČi 10. KONGRESA SAVEZA SINDIKATA JUGOSLAVIJE lazgoior za oicruiiim stolom im f .,;8* ______________________________; ■se- žav ije- els rila ov-1 ke-cize-ela ali col če- te- iv 10- ;l° ko iv- ij«i flO lai no ,1 Ljubljana, 9. septembra -” saradnji sa opštinskim sa-vetom Saveza sindikata op-®tine Ljubljana Moste-Polje le koordinacioni odbor sindikata SOUR Emona organi-zovao razgovor za okruglim stolom, te smo se i mi radnici SOUR Emone uključiti u Peetkongresne rasprave na temu: »Smanjenje režije i Vrednovanje proizvodnog rada«. Tema je prikladna vre-. JPenu, načeli smo je prvi put lani u pripremama na 3. kongres samoupravljača, a takoder su bile ove rasprave u centru pažnje na ovogodiš-Pjem Crvenom bar jaku u Kragujevcu. U razgovoru su učeštvovali predstavnici syih osnovnih organizacija sindikata SOUR Emona te Predstavnici opštinskog sa-Veta Saveza sindikata opšti-ne Moste-Polje. Na osnovu rasprave učenika okruglog stola uža komisija je oblikovala sledeče zaključke i predloge: • Več nekoliko godina, a naročito u zadnje dve doneli srno niz rezolucija, sporazuma i zaključaka o smanjenju Preduzetničke i društvene režije i prevrednovanju proi-z^odnog i stvaralačko struč-P°g rada. Rezultati su skoro Jednaki nuli. U prošloj godili je zaposlenost u neprivre-dnim delatnostima narasla ^■5 x puta brže nego u pri-Vredi (vidi statističke infor- macije za mesec avgust 1982). Zato je krajnje vreme da predemo od reči ka delu na svim nivoima - od vrha do pojedine OOUR. U prvom redu očekujemo da če dati najbolji primer društvene institucije time što če nepotrebne organizacije ukinuti, da se okonča sa podvostručenjem raznih društvenih službi, da se udruže razne organizacije u veča, racionalna tela, da se rad institucija u največoj meri racionalizira. • Dosledno i odmah neka se prouče svi administrativni zahtevi društvenih službi prema privredi i zahtevi prepisa koji ureduju ovu oblast. Takoder se mora ukloniti po-dvostručenje raznih eviden-cijskih zahteva, uprostiti odredbe poslovanja, te uprostiti dažbinsko poslovanje ria republičkom nivou (doprinosi, poreži) i sl. • U svim organizacijama udruženog rada moramo or-ganizovati posao tako da po-stignemo što veču racionalnost, punu zaposlenosti i time veču produktivnost. Te-žište ovog zadatka moraju preuzeti rukovodeči kadro-vi, koji moraju biti puno odgovorni za racionalnost i produktivnost posla. U slučaju neispunjavanja ovih za-dataka moramo uvesti nor-malnu praksu zamene nesposobnih, neodgovornih in konformističkih kadrova. Kod toga moraju dobiti sa-moupravljači unutar OUR i u društvu veči i stvarni utica j. Prestati moramo sa praksom da se kadrovi na najodgovornija mesta u društvu rasporeduju pod pritiskom užih kadrovskih odluka. O Utvrdujemo da su ra-dna disciplina i zalaganje u padu, što je zabrinjavajuče za • uspešnost stabilizacije. Da bi se oslobodili ove be-zbrižnosti potrebni su na svim nivoima uzori zalaganja, poštenja i skromnosti. Premalo je takvih uzora zate moramo u tom smislu temeljito pretresti najodgovornije kadrove. • Da bi zaustavili rast administrativnih struktura i da bi ih u daljem procesu sma-njili potrebno je takoder od-govarajuče vrednovanje rada. U prvom redu je neopho-dan brži rast ličnih dohoda-ka u proizvodnem i stručno-stvaralačkom radu i smanja-nje vrednosti jednostavnih, programisanih kancelarij-skih poslova i drugih poslo-va. Obzirom da ovakvo pre-vrednovanje rada ne može biti uspešno ako se sprovodi samo u pojedinoj OUR potrebno je da za čelu republiko što pre donesemo j edinstveno nomenklature tipičnih poslova sa odgovaraju-čom vrednošču. • DRUGI O NAMA: Donesene mere stvar svili zaposlenih U radnoj organizaciji Emo-r,a Merkur Ptuj naročito bri-nu za informacioni sistem Ur»utar rad ne organizacije, svesni značaja i uloge koju 1,na svaki pojedini radni čo-v^k u sprovodenju ekonom-sLe stabilizacije. Doneli su nairne poseban stabilizacio-n' program u kojem su zapihali da je potrebno nastojati da se ispravno koristi radno Vreme, nagraduje po radu i rezultatima rada, zalagati se 23 što veču produktivnost, srnanjenje troškova poslovanja, smanjenje vezivanja °brtnih sredstava i poveča- nje koeficijenta okretanja. Da bi takav program zaži-vio moraju obezbediti pri-sutnost svakog pojedinog ra-dnika. Naime, svaki pojedi-nac prima odredene obave-ze, mora saradivati sa svojim predlozima u smislu poboljšan j a poslovanja. Navedene elemente iz stabilizacionog programa ugraduju i u srednjeročne dokumente, odnosno u izmene ovih dokume-nata. Temeljito so proučili nameravane investicije i odredili da se izgradnja E-centra prenese u zadnju go-dinu srednjoročnog perioda, i več uskladili sa srednjoroč- * DRUGI O NAMA: Ekonomsko Sedenje Bernardina Privremene mere društvene lastite u OUR-u Hoteli Ber-ardin - Smetnje u samoupravnim odnosima Piran, 29. oktobra - Dele-piranske opštinske kUpštine doneli su na da-ažnjoj sednici zaključak o Privremenim merama druš-jYene zaštite u OUR-u Hoteli ernardin u Portorožu. Tako u u celini prihvatili predlog j. avobranioca samoupravljanja i dopunili predlog op-, lr>skog izvršnog saveta i •"Uštveno političkih organi-acija u Piranu. Zbog »bitnih rrietnji u samoupravnim dnosima u Bernardinu« jPa^čjen je vršilac dužnosti “dividualnog poslovodnog J Sana, Joža Senica, raspu-en je radnički savet OUR-’ Privremeno ograničeno Provodenje samoupravnih Prava radnika OUR-a u odlu-1Vaniu o sklapanju radnih dnosa i u disciplinskim pihanj ima te istovremeno je rpenovan privremeni kle-Fl°ni organ društvene zaštite Mojemu stoji na čelu Ivo Si-dosadašnji direktor Etnolog hotela u Obirju. Ovaj drgan društvene zaštite mo-ače doneti program za ukla- njanje razloga radi kojih seje piranska opština odlučila za mere društvene zaštite, po-brinuti se da se donesu ne-dostajuči akti i obezbedi program uspešnog ekonomskog DRUGI O NAS: Kmetije! uspešni Ni še tako dolgo, ko smo pisali, da so letošnji plani jesenskih kmečkih opravil ogroženi zaradi slabega vremena. Če izvzamemo manjše padavine v začetku tega tedna, je bilo vreme kmetij-cem končno le naklonjeno. Podatki, ki smo jih dobili z obeh sektorjev pričajo, da so zelo dobro pripravljeni čakali na lepo vreme in ga tudi maksimalno izkoristili. Da so delali takorekoč dan in noč ni potrebno posebej poudarjati. V zasebnem kmetijstvu je le še malo površin neposejanih, tudi pridelek je v glavnem pospravljen, razen tistega seveda, ki še lahko malo počaka. V družbenem sektorju, torej v Kmetijskem kombinatu O Zapošljavanje kadrova u administraciji moramo destimulirati i preko odgovara-juče štipendijske politike. Moramo prestati sa štipendiranjem kadrova za ovakva zvanja. © Osloboditi se moramo takoder straha, da čemo sa smanjenjem latentne nezaposlenosti napraviti novi problem preterane prave nezaposlenosti. Ovaj strah koči odlučna pomeranja novih mogučnosti za zapošljavanje, a kojih nema malo. Navedimo samo bolju iskorište-nost postoječih kapaciteta, omogučenje i potstrek razvoju manj ih proizvodnih delatnosti, stimulacije razvoja poljoprivrede, ograničava-nje dvostrukih zaposlenja itd. Gerta Gregorka 11, I.: I i* SiSiiiiiif- ,i:ii informator Srpskohrvatski prilog Naše ostrostrelke IX. LETNJE SPORTSKE IGRE EMONE Prelazni pehar prlpao sportašlma iz Plula ;i * nim planom složene organizacije Emona. Posebnu pažnju posveču-ju povezivanju sa potrošač-kim savetima u želji da bi preko ovakvog povezivanja postigli bolje efekte poslovanja, j naročito usmerenje u potrebna ulaganja, te su tako več ojačali saradnju sa nekim savetima odnosno mesnim zajednicama. Svesni su takoder da če bolje učinke privredivanja u otežanim uslovima postiči i pomoču pravilnog nagradi-vanja. Ako im to pode za. rukom možemo očekivati da če radnici dati sve od sebe. Zmagovalna ekipa v malem nogometu lečenja poslovanja osnovne organizacije te uspostave normalni samoupravni i me-duljudski odnosi u Hotelima Bernardin. Delo, 30. 10. 1982 Ptuj so imeli v torek neposejanih le še 350 hektarov od 1132 planiranih. V kratkem času so posejali torej pšenico kar na nekaj manj kot 800 hektarih. Od 800 imajo peso še na 270 hektarih, koruzo morajo pospraviti še s 100 hektarov. Vse to ne predstavlja več nobenega problema, če bo na voljo še nekaj lepih dni. Tudi v vinogradih je bilo opravljeno veliko dela. Zunaj je le še okoli 20 do 30 vagonov grozdja. Če smo bili še pred dnevi zaskrbljeni, smo danes že lahko večji optimisti. Kme-tijci bodo, kot izgleda, naloge uresničili. Nedvomno si ob tem zaslužijo vse priznanje. Tednik, Ptuj, 28. 10. 1982 Novo mesto, 11. i 12. septembra - Preko 1.100 Emon-ki i Emonaca - sportaša našlo se je na 9. letnjim sport-skim igrama Emone u sport-skom parku Loka, u Novom mestu, da se ogledaju u 11 različitih disciplina. Na svečanosti otvaranja je nakon uvodnih pozdravnih reči Uroša Dulara, predsednika opštine Novo mesti i Lojza Urbanča, direktora Emone Dolenjke, pozdravio prisutne i otvorio ovogodiš-nje sportske igre radnika Emone Borut Šnuderl, predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona. Dva dana su se vodile borbe na sportskim igralištima Novog mesta za što bolje uvrščenje u bočanju, kugla-nju, košarci, krosu, malom nogometu, Stonom tenisu, plivanju, gadanja, natezanju konopa i tenisu. Prelazni pehar koji je prešle godine osvojio ljubljanski Merkur, a za vreme trajanja igara nalazio se kod organi-zatora pripao je ovaj put ra-dnicima-sportašima ptuj-skog Kmetijskog kombinata. Sa 200 tačaka našli su se pred ljubljanskim Robnim, centrom (Blagovni center -182 tačke) i prošlogodišnjim pohodnikom Emone Merkur iz Ljubljane koji se je sa 150 tačaka našao na trečem mestu. Zaključak igara i proglaše-nje. dodela pehara najbolji-ma održali su se u sportskom parku Loka uz zelenu reku Krku. Pehare i medalje podelili su Miran Blaha, predsednik organizacionog odbora, Lojze Urbanč, predsednik časnog suda i Dušan Eržen, predsednik odbora za šport i rekreaciju, SOUR Emona. Sportske igre su u celini uspele - radnici i ljubitelji športa iz Novog mesta i Ljubljane su ih uzorno pri-premili. Takoder je hvale vredan trud radnika uprave sport-skih objekata u Novom mestu koji su brinuli za tehnič-ku i stručnu stranu igara, da je bilo sve pravovremeno pripremljeno. Moramo pohvaliti i vojni-ke kasarne iz Bršljina koji su veoma gostoljubivo primili pod svoj krov Emonke i Emonce na nočenje. Mirno i bezbrižno su spavali do pet ujutro, dok ih nije na veliko i ugodno iznenadenje prebudila vojnička treba, mnogo njih prvi puti u životu. Mali, glineni vrčič koji je dobio svaki učesnik ovogo-dišnjih sportskih igara biti če svima draga uspomena na Novo mesto, ali i istovremeno opomena da se več sada počnu pripremati na jubilejne 10. letnje igre radnika Emone, koje če biti, kao što je rekao Miran Blaha nare-dne godine na slovenskoj obali Jadrana. DRUGI O NAMA: ZA 450 GOSTIJU STOJE NA RASPOLOŽENJU TRI RECEPCIONERA Slika zauzetog Uniona Ljubljana, 6. oktobra -Grand hotel Union je največi ljubljanski hotel, zvanično ima četiristo postelja, a kad je gužva prihvati i do četristo pedeset gostiju. U ovim danima je največa gužva na recepciji gde su zahtevnim, večinom jedno-dnevnim gostima na raspo-loženju samo dva do tri re-cepcionera. Da li če se gost vratiti ili ne, zavisi u priličnoj meri o torne kakav doček doživi u hotelu. Ukoliko mora čekati na ključ, ne može da dobije telefonski razgovor, ne može nabaviti kupone za koje je izvešena reklama u svakoj sobi. tada se gost ne može osloboditi utiska da nije po-željan. Receptork u danima kad je hotel zauzet do zadnjeg kut-ka. ne mogu u toku osam ča-sova ni predahnuti. te tako zaboravljaju na princip da se je gostu potrebno posvetiti. Delo, 7. 10. 1982 IX. letne športne igre Emone • /X. letne športne igre Emone • IX. letne športne /gjj Prehodni pokal osvojili Ptujčani NOVO MESTO. 11. in 12. septembra - Več kot 1.100 Emonk in Emoncev - športnikov se je zbralo na IX. letnih športnih igrah Emone v športnem parku Loka v Novem mestu, da se pomerijo vil panogah kdo bo najboljši. Na otvoritveni slovesnosti je po uvodnih pozdravnih besedah Uroša Dularja, predsednika skupščine občine Novo mesto in Lojzeta Urbanča, direktorja novomeške Emona Dolenjke, pozdravil in odprl letošnje športne igre delavcev Emone Borut Žnuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona. Dva dneva so se na športnih igriščih Novega mesta in v športnih dvoranah bile ogorčene bitke za čimboljšo uvrstitev v balinanju, keglanju, košarki, krosu, malem nogometu. namiznem tenisu, plavanju, streljanju, šahu. vlečenju vrvi in tenisu. Prehodni pokal, ki ga je lani osvojil ljubljanski Merkur in je bil za časa trajanja letnih iger v varstvu prireditelja so tokrat osvojili delavci - športniki ptujskega Kmetijskega kombinata. Zbrali so skupaj 200 točk pred ljubljanskim Blagovnim centrom (182) in lanskoletnimi zmagovalci Emona Merkur Ljubljana, ki so s 150 točkami osvojili tretje mesto. Zaključek športnih iger in podelitev pokalov in medalj najboljšim je bil v športnem parku Loka ob zeleni Krki. Pokale in medalje so podelili Miran Blaha, predsednik organizacijskega odbora, Lojze Urbanč, predsednik častnega razsodišča in Dušan Eržen, predsednik odbora za šport in rekreacijo SOZD Emona. Športne igre so v celoti uspele, saj so jih zgledno pripravili delavci in ljubitelji športa iz Novega mesta in Ljubljane. Pohvala gre tudi delavcem uprave športnih objektov Novega mesta, ki so po tehnični in strokovni plati poskrbeli. da je bilo vse in pravočasno nared. Dobro so se odrezali tudi gostinski delavci hotela Metropol v gostišču na Loki. Vzorno in ustrežljivo so poskrbeli za lačne in žejne tekmovalce. Nič manj hvale ne gre vojakom iz kasarne v Bršljinu, ki so nadvse gostoljubno sprejeli pod streho Emonke in Emonce na nočitev. Mirno in varno so' spali športniki, vse do pete ure, ko jih je na veliko in prijetno presenečenje zbudila vojaška trobenta, marsikaterega prvič v življenju. Mala, lončena spominska majolka, ki jo je prejel vsak udeleženec letošnjih športnih iger, bo vsem drag spomin na Novo mesto, istočasno pa opomin, da se že sedaj pripravlja na jubilejne X. letne športne igre delavcev Emone, ki bodo, kot je povedal Miran Blaha, prihodnje leto na slovenski obali Jadrana. Rezultati: KONČNI VRSTNI RED EKIP 11. DO EMONA DOLENJKA NOVO MESTO 44 12. DO EMONA ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA 34 13. DO EMONA ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTER LJUBLJANA 32 14. DO EMONA COMMERCE LJUBLJANA 31 15. TOZD HOTEL SLON LJUBLJANA 31 16. POSLOVNA STAVBA EMONA LJUBLJANA 31 17. DO EMONA GLOBTOUR LJUBLJANA 29 18. TOZD HOTEL RIVIERA PORTOROŽ 17 19. TOZD GH UNION LJUBLJANA 15 20. DO EMONA INŽENIRING LJUBLJANA 6 21. TOZD HOTELI BERNARDIN PORTOROŽ 1 Čestitke najboljšim BALINANJE točke 1. ILIRIJA 19 2. BLAGOVNI CENTER 15 3. MIZ 12 4. POSAVJE ■ 10 5. KK PTUJ 9 6. JESTVINA 8 7. AGROEMONA 7 8. HOTEL SLON 6 9. TERME " 5 10. MERKUR LJUBLJANA 4 11. MERKUR PTUJ 3 12. DOLENJKA 2 13. ERC l POLFINALE: MIZ : ILIRIJA 5:13 BLAGOVNI CENTER : POSAVJE 13:10 FINALE: (1-2) ILIRIJA : BLAGOV. CENTER 13:11 (3—4) MIZ : POSAVJE 6:0 (bb) KEGLJANJE - MOŠKI - EKIPNO Kegljev točke 1. MERKUR LJUBLJANA (Šuštar 411, Eržen 401, Kontrec 368. Skrjanc 397. Novak 389, Kralj 427) 2393 22 2. TERME (Rožman 386, Skofljanc 360. Požgaj 408. Sodič 295. Bosina 406, Kopinč 435) 2390 18 3. BLAGOVNI CENTER (Rautar 436, Smrekar 398, Železnik 358. Žitnik 382. Gregorc 384, Korlat 386) 2344 15 4. MESNA INDUSTRIJA (Gričar 396, Boh 447, Balač 344, Mikšič 353. Kržič 346, Antič 325) 221 13 5. POSAVJE (Veble 356. Rožman 376. Stangel 360, Mešiček 388, Vidmar 361, Vogrinc 369) 2210 12 6. KK PTUJ (Cuš 1. 369, Cuš 377. Moran 364, Gril 288, Majcen 397, Plajnšek 497) 2202 H 7. ILIRIJA (Zadnik 362, Grubič 323, Lango 329, Muha 361. Vučič Stojan 384, Vučič Stano 412) 2171 D 8. DOLENJKA . (Luzar 363. Karin 330, Jarc 351, Strgar 357, Jazbec 354, Podgornik 372) 2127 9. JESTVINA (Rojac 357, Tripar 374, Mraz 299, Fortuna 346, Ludvig 351, Butinar 358) 2085 9 10. AGROEMONA (Beširevič 339. Žnidaršič 363, Botanič 309. Alešič 380. Radulovič 358, Monjar 317) 2066 11. POSLOVNA STAVBA (Vončina 397, Škafar 363, Česen 349, Longo 345, Erhovnic 260, Simonovič 248) 2048 12. COMMERCE (Gregurec 384, Šušteršič 338, Delmedico 315. Dovjak 361. . Žunič 327, Ješe 316) 2041 5 13. MERKUR PTUJ (Cafuta 353, Kokol 376, Damiš 241, Drevenšek 296. Mesarič 380, Podgoršek 308) 1954 14. SLON (Lekan 320, Unučič 283, Brna 375, Talič 296. Bejramlič 334, Koleša 341) 1949 15. GLOBTOUR (Kastelic 335, Krulc 356, Vodnjav 238, Pirc 324, Sršen 373, Levstik 237) 1863 2 16. ERC (Jerman 367, Škerl 317, Kranjc 316, Krevelj 217, Žunič 260, Jurjevič 350) 1827 ' KEGLJANJE - MOŠKI -POSAMEZNO Kegli* 1. Boh Lojze, Mesna industrija 447 2. Rentar Emil, Blagovni center 436 3. Kopinč Branko, Terme 435 ŠIE-Točke 1. DO EMONA KK PTUJ 200 2. DO EMONA BLAGOVNI CENTER LJUBLJANA 182 3. DO EMONA MERKUR LJUBLJANA 150 4. DO EMONA JESTVINA KOPER 130 5. DO EMONA POSAVJE BREŽICE 126 6. TOZD TERME ČATEŽ 118 7. DO AGROEMONA DOMŽALE 82 8. DO EMONA MERKUR PTUJ 70 9. DO EMONA ANGROPROMET CUPRIJA 68 10. DO EMONA DOLENJKA NOVO MESTO 66 11. DO EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG 56 12. DO EMONA COMMERCE LJUBLJANA 56 13. POSLOVNA STAVBA EMONA LJUBLJANA 52 14. DO ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTER LJUBLJANA 52 15. DO EMONA ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA 34 16. TOZD HOTEL SLON LJUBLJANA 34 17. DO EMONA GLOBTOUR LJUBLJANA 30 18. TOZD HOTEL RIVIERA PORTOROŽ 17 19. TOZD GH UNION LJUBLJANA 15 20. DO EMONA INŽENIRING LJUBLJANA 6 21. TOZD HOTELI BERNARDIN PORTOROŽ 1 SKUPNA UVRSTITEV ŽENSKE ŠIE-točke 1. DO EMONA KK PTUJ 60 2. DO E BLAGOVNI CENTER LJUBLJANA 54 3. DO EMONA JESTVINA KOPER 51 4. DO EMONA MERKUR LJUBLJANA 49 5. TOZD TERME ČATEŽ 37 6. DO EMONA POSAVJE BREŽICE 31 7. DO EMONA COMMERCE LJUBLJANA 25 8. DO EMONA MERKUR PTUJ 24 9. DO AGROEMONA DOMŽALE 24 10. DO EMONA DOLENJKA NOVO MESTO 22 11. POSLOVNA STAVBA EMONA LJUBLJANA 21 12. DO ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTER LJUBLJANA 20 13. TOZD HOTEL SLON LJUBLJANA 3 14. DO EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG 2 15. DO ANGROPROMET CUPRIJA 1 16. DO EMONA GLOBTOUR LJUBLJANA 1 SKUPNA UVRSTITEV MOŠKI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ŠIE-Točke 1. DO EMONA KK PTUJ 140 2. DO EMONA BLAGOVNI CENTER LJUBLJANA 128 3. DO EMONA MERKUR LJUBLJANA 101 4. DO EMONA POSAVJE BREŽICE 95 5. TOZD TERME ČATEŽ 81 6. DO EMONA JESTVINA KOPER 79 7. DO EMONA ANGROPROMET CUPRIJA 67 8. DO AGROEMONA DOMŽALE 58 9. DO EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG 54 10. DO EMONA MERKUR PTUJ 46 KOŠARKA KROS - ŽENSKE - EKIPNO točke 1. GLOBTOUR 17 2. POSAVJE 13 3. ANGROPROMET 10 4. BLAGOVNI CENTER 8 5 KK PTUJ 7 6. ' MERKUR LJUBLJANA 6 7. JESTVINA 5 8. MERKUR PTUJ 4 9. TERME 3 10. ILIRIJA _ 2 11. COMMERCE 1 POLFINALE: GLOBTOUR : ANGROPROMET 40:27 BLAGOVNI CENTER : POSAVJE 34:36 FINALE (1-2) GLOBTOUR : POSAVJE 40:31 (3-4) ANGROPROMET : BLAG. CENT. 33:25 KEGLJANJE - ŽENSKE - EKIPNO Kegl. točke . 1. TERME (Vodopivec 157, Šulc 175, Hotko 177) 509 21 2. POSAVJE (Slak 104, Jurman 195, Grahek 174) 473 17 3. BLAGOVNI CENTER (Omejec 176, Pevc 147, Janc 148) 471 14 4. JESTVINA (Ugrin 165, Mozetič 151, Sirk 123) 439 12 5. KK PTUJ (Zupančič 113. Krajnc 133, Vekšič 185) 431 11 6. COMMERCE (Smole 89, Virant 157, Stiplošek 169) 415 10 7. DOLENJKA (Vidmar 137, Pekez 145, Pečjak 123) 405 9 8. MERKUR Ljubljana (Kastelic 167, Lavrič 150, Remšar 68) 365 8 9. ERC (Marinko 115, Kunaver 159, Kolenc 89) 363 7 10. AGROEMONA (Krže 102, Bernjak 114, Poljanšek 115) 331 6 11. MERKUR PTUJ (Hotadsa 116, Božič 122, Ceh 85) 323 5 12. POSLOVNA STAVBA (Težak 120, Založnik 81, Gregorka 119) 320 4 13. HOTEL SLON (Zakula 105, Erjavec 126, Perša 80) 311 3 14. MIZ (Drnovšek 158, Jerman 58, Kožar 88) 304 2 15. GLOBTOUR (Mehle 74, Bečan 102, Hribernik 110) 286 1 KEGLJANJE - ŽENSKE -POSAMEZNO Kegljev 1. Jurman Marjana, Posavje 195 2. Vekšič Sonja, KK Ptuj 185 3. Hotko Mihaela, Terme 177 Točke 1. KK Ptuj „ (Munda. Breznik. Vindiš) 2. JESTVINA (Poljšak, Juriševč, Maurodič) 3. POSLOVNA STAVBA . (Bregar, Fabjan, Slavič) 4. BLAGOVNI CENTER (Robenig, Smuk, Janež) 5. AGROEMONA . (Rotar. Zrnec, Zorko) 6. TERME , (Slak, Badik, Milič) 1 •7. ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTER (Zust, Kunaver, Kolenc) Številna ekipa koperske Emona Jestvine KROS - MOŠKI - EKIPNO točke 1. MERKUR LJUBLJANA (Groznik, Eržen, Cvenk) 2. MIZ «2 (Cerar, Doberšek, Krupič) 3. AGROEMONA „ (Ziherl, Limoni, Čadež) 4. KK PTUJ 7 (Ivančič, Gombač, Zajšek) 5. JESTVINA 6 (Ostanek, Kocjančič, Hlad) 6. BLAGOVNI CENTER 5 (Gregorc, Osman. Lazič) 7. POSLOVNA STAVBA , (Kovač, Šafer, Galič) 9. ERC 2 (Svete. Kraševec, Ban) 10. COMMERCE j (Štok, Potočnik, Cvertnik) PRILOGA informator PREDLOG Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Delavci temeljnih organizacij v sestavi delovnih organizacij in delavci enotivih delovnih organizacij, ki so se z namenom uresničevanja skupnih nalog združile v sestavljeno organizacijo združenega dela Emona Ljubljana, o.o., smo ugotovili skupen interes, da zaradi zagotovitve enotnega in pravičnega sistema delitve sredstev za osebne dohodke in socialne varnosti v svojih organizacijah uveljavimo načelo »za enako delo enako plačilo«, zato smo v skladu z določbami 115/2,128/1 in 463. člena zakona o združenem delu, 66. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Emona in upoštevajoč okvire, dane z družbenim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, z referendumi, opravljenimi v času od.........„ do........., sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo I. SPLOŠNE DOLOČBE 1 1. člen S tem sporazumom delavci določamo tiste skupne osnove in merila, po katerih bomo s sporazumi in drugimi samoupravnimi akti v DO in TOZD urejali: - ugotavljanje celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. - razporejanje čistega dohodka na: a. ) sredstva za osebne dohodke b. ) sredstva za skupno porabo c. ) sredstva za akumulacijo (poslovni sklad in rezervni sklad) - ugotavljanje udeležbe delavcev pri sredstvih za osebne dohodke na osnovi njihovega prispevka z živim delom k ustvarjanju dohodka - ugotavljanje udeležbe delavcev pri sredstvih za osebne dohodke na osnovi njihovega prispevka z minulim delom - uporabo sredstev skupne porabe. 2. člen Poleg določanja skupnih osnov in meril iz prvega člena tega sporazuma pa smo se delavci OZD v sestavi SOZD iz razloga racionalnosti odločili, da že s tem sporazumom v členih 11, 14 do 24, 41, 43, 44, 45 do 48, 59, 64 do 68, 73, 76 do 78, 85/1,86 do. 94, 96 do 100, 101/1, 2, 3, 109/1, 110, 111, 113 neposredno uredimo tiste zadeve, kot so npr. dodatki, nadomestila, povračila v zvezi z delom itd., katere je zaradi zagotovitve enotnosti potrebno enako urediti za vse delavce. Zgoraj navedeni členi tega sporazuma se zato v vseh OZD uporabljajo neposredno in se bomo delavci v samoupravnih aktih posameznih OZD nanje le sklicevali. II. OBLIKOVANJE DOHODKA . 3. člen Dohodek pridobivajo temeljne organizacije iz svojega celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s sprejetimi plačili za prodajo proizvodov in storitev in s prihodki iz naslova premij in raznih drugih nadomestil ter z drugimi prihodki, za katere je tako določeno z zakonom, z udeležbo na skupno ustvarjenem prihodku na osnovi združevanja dela in sredstev z drugimi organizacijami. Ko TOZD iz svojega celotnega prihodka pokrije materialne stroške in druge izdatke, ki se po zakonu smatrajo za materialne stroške ter amortizacijo po zakonskih stopnjah, predstavlja razlika dohodka temeljne organizacije. Dohodek, ki ga je temeljna organizacija ustvarila po določbah prejšnjega odstavka, se povečuje še za del, s katerim je TOZD udeležena na skupnem dohodku na osnovi združevanja dela in sredstev z drugimi OZD. Delovne skupnosti DO in SOZD pridobivajo dohodek iz skupnega prihodka, ki ga na podlagi svobodne menjave dela ustvarijo iz dohodka TOZD. za katere ta dela opravljajo. Ko delavci delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela v smislu prejšnjega odstavka, pokrijejo materialne stroške in amortizacijo po predpisanih stopnjah za osnovna sredstva s katerimi delajo, predstavlja razlika njihov dohodek, ki ga razporejajo za svoje osebne dohodke in sredstva za skupno porabo. 4. člen Dohodek razporejajo TOZD na: - obveznosti za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb (prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in družbenopolitičnim skupnostim, članarine in prispevki zbornicam), - obresti in druge obveznosti iz dohodka, - čisti dohodek. Čisti dohodek ugotovljen v smislu prejšnjega odstavka razporeja TOZD na: - sredstva za osebne dohodke, - sredstva za skupno porabo, - sredstva za razvoj materialne osnove dela (poslovni sklad), - sredstva rezerv. 5. člen Sredstva za osebne dohodke razporejamo delavci na: - sredstva za osebne dohodke iz naslova živega dela, - sredstva za osebne dohodke iz naslova minulega dela, - sredstva za osebne dohodke iz naslova inovacij in racionalizacij. 6. člen Temeljne odnose v razporejanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka urejamo delavci v OZD zlasti z: - izhodišči za sprejemanje planov, - plani TOZD, - sporazumi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi subjekti združenega dela, - s svojimi sklepi o razporejanju dohodka in čistega dohodka ob periodičnih obračunih (začasno razporejeni) in z zaključnimi računi). Pri sprejemanju samoupravnih aktov in odločitev v smislu prejšnjega odstavka bodo OZD kot izhodišče za razporejanje dohodka in čistega dohodka upoštevale določbe tega sporazuma ter usmeritve vsakokratnih družbenih dogovorov o razporejanju dohodka. III. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE DOHODKA NA SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE IZ NASLOVA ŽIVEGA IN MINULEGA DELA, ZA SKUPNO PORABO IN REZERVNA SREDSTVA 1. Sredstva za osebne dohodke iz naslova živega dela 7. člen Z namenom, da bi rezultate dela in gospodarjenja v OZD, združenih v SOZD Emona (v nadaljnjem tekstu OZD) in osebne dohodke delavcev v teh OZD vsklajevali z rezultati dela širše družbene skupnosti t.j. SRS, bomo naše osebne dohodke vsklajevali z osebnimi dohodki gospodarstva SRS. V ta namen bo delavski svet SOZD občasno t.j. praviloma ob periodičnih obračunih in zaključnem računu ugotavljal (na podlagi statističnih in drugih podatkov) povprečne osebne dohodke delavcev v gospodarstvu SRS in na podlagi tega v teh periodičnih obdobjih določal izhodiščno osnovo, na kateri naj temeljijo v naslednjem obračunskem obdobju osebni dohodki delavcev v OZD. Izhodiščno osnovo iz prejšnjega odstavka bo delavski svet SOZD določal v določenem procentu od povprečnih OD, doseženih v gospodarstvu SRS in to za takozvano enoto najbolj enostavnega dela. Pri določanju izhodiščne osnove v smislu prejšnjega odstavka bo DS SOZD upošteval ekonomski položaj SOZD kot celote, zlasti glede višine dovoljenih sredstev za OD, ki jih smejo vse OZD združene v SOZD izplačati po določilih republiške resolucije in družbenega dogovora oz. splošnih sporazumov. Z namenom, da bi bili izhodiščni osebni dohodki delavcev vseh OZD, združenih v SOZD Emona oblikovani po načelu za enako delo enako plačilo, določamo delavci, združeni. >Kot enota najbolj enostavnega dela se smatra vrednost dela, ki se izračuna z določenim procentom od povprečnih doseženih OD v gospodarstvu SRS na zaposlenega. V prilogi I. tega sporazuma je enota najbolj enostavnega dela izračunana v višini 55% povprečnega OD v gospodarstvu SRS za lete; 1981 tj din 6135. V V SOZD Emona s tem samoupravnim sporazumom, enotna indeksna razmerja izhodiščnih osnov osebnih dohodkov (upoštevajoč normalne delovne učinke in pogoje ter zahtevnosti dela) za tipična dela oz. skupine del. Tipična dela iz prejšnjega odstavka so opredeljena v prilogi št. 1 tega sporazuma. -Pregled tipičnih del SOZD- in so zaradi uveljavljanja enotnosti politike nagrajevanja ustrezno grupirana ter šifrirana. Indexna razmerja izhodiščnih osnov so določena na osnovi metodologije vrednotenja del, ki je kot priloga št. 2. sestavni del tega sporazuma. Za poslovodne delavce OZD ugotavlja indexna razmerja delavski svet SOZD praviloma ob periodičnem obračunu in zaključnem računu in sicer na podlagi metodologije vrednosti teh del, ki je kot priloga 3 sestavni del tega sporazuma. Poslovodnim delavcem ugotavlja indeksna razmerja delavski svet SOZD zaradi tega, ker se pogoji, ki so določeni z metodologijo v OZD spreminjajo (obseg poslovodnih funkcij, število zaposlenih, obseg izvoza itd.). 8. člen Delavci OZD se s tem sporazumom zavezujemo, da bomo v svojih samoupravnih aktih razvrstili vsa dela v skladu z indeksnimi razmerji kot so določena v »Pregledu tipičnih del SOZD«. Določbo prejšnjega odstavka bomo uporabili tako, da bomo tipična dela iz pregleda tipičnih del SOZD nadalje razčlenili glede na naše specifične potrebe. Pri tem bomo pri določanju indeksnih razmerij v naših samoupravnih aktih iz prejšnjega odstavka pri posamezni postavki tipičnih del odstopali največ za 10% navzgor in do 15% navzdol. Odstopanja v smislu prejšnjega odstavka bomo uveljavili takrat, kadar pri posameznih delih nastopajo posebni otežujoči ali ugodnejši pogoji dela oziroma kadar nastopa večja ali manjša delovne intenzivnost. Odstopanja bomo uveljavili tudi zaradi vsklajevanja naših osebnih dohodkov z osebnimi dohodki na našem regionalnem področju. Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov smejo OZD spreminjati indeksna razmerja le tako, da rezultat teh sprememb v celotni vsoti izhodiščnih osebnih dohodkov OZD ne bo več kot za 3% presegel izhodiščne vsote osebnih dohodkov, izračunane po izhodiščnih osnovah iz Pregleda tipičnih del SOZD. Delavci OZD, ki delamo na istih regionalnih področjih, se zavezujemo, da bomo pri določanju izhodiščnih osnov v naših samoupravnih aktih medsebojno sodelovali z namenom vsklajevanja izhodiščnih osnov za enaka in podobna dela oz. skupine del in to tako, da bomo raven naših OD prilagajali tudi našim regionalnim razmeram. Prav tako bomo delavci TOZD združeni v DO medsebojno vsklajevali izhodiščne osnove indexnih razmerij in druge osnove in merila o delitvi sredstev za osebne dohodke ter nadomestila in dodatke. To bomo natančneje urejali s sporazumi o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v DO. 9. člen Izhodiščne osnove iz prejšnjega člena bomo v OZD uporabili tudi za določanje osnov za nagrajevanje živega dela po individualnih ali skupinskih učinkih (vrednotenje normativov dela). Normative del bomo kot osnovo za vrednotenje neposrednega delovnega prispevka delavca k ustvarjanju dohodka določali za vsa tista dela, kjer je individualni, ali skupinski učinek mogoče ugotavljati (količinsko, ali vrednostno). Normative v smislu prejšnjega odstavka bomo postavljali realno t.j. tako, da bodo delavci ob 100% izpolnjevanju normativov udeleženi na OD približno v takem znesku kot izhaja iz izhodiščnih postavk oziroma indexnih razmerij in to pod pogojem, da bodo v svoji enoti in OZD kot celoti dosegali tudi ostale gospodarske učinke po osnovah in merilih, ki so določene v tem sporazumu. Kadar bomo ugotovili, da delavci na določenih delih v celi OZD v daljšem časovnem obdobju znatno presegajo normative, ali jih v večji meri ne morejo doseči, bomo take normative spremenili. Natančneje bomo pogoje in postopek za spreminjanje normativov uredili v naših samoupravnih aktih. 10. Izhodiščne osnove oz. indexna razmerja iz 8. in 9. člena tega sporazuma služijo kot eno izmed meril za razporejanje dela dohodka in čistega dohodka na osebne dohodke. Ostale osnove in merila za razporejanje dela dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke pa so naslednja: 1. delež OD v dohodku; 2. delež OD v čistem dohodku; 3. akumulacija v odnosu na OD; 4. delež izvoza na konvertibilno področje. Osnove iz prejšnega odstavka bomo uporabili tako, da bomo kazalce iz prejšnega odstavka primerjali z istovrstnimi kazalci kot so doseženi: a. ) v panogi oz. podskupini v istem časovnem obdobju; b. ) v OZD v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. 11. člen Osnove iz prejšnjega člena bomo vrednotili tako: 1. da bomo iz čistega dohodka namenili za osebne dohodke toliko sredstev kot znašajo OD po izhodiščnih osnovah iz 8. in 9. člena tega sporazuma, vključno z vsemi dodatki in nadomestili iz osebnega dohodka v smislu tega sporazuma (dodatek na delovno dobo, nadurno delo, nočno delo, deljen delovni čas in podobno), in to pod pogojem, da bomo po kazalcih iz prejšnjega člena dosegali v naših OZD takšna razmerja kot so dosežena v panogi oz. podskupini in da bomo v tekočem obračunskem obdobju po teh kazalcih dosegali taka razmerja kakor smo jih dosegali v enakem obdobju preteklega leta; 2. če bodo razultati gospodarjenja v primerjavi s panogo oz. podskupino oz. v primerjavi s preteklim obdobjem v naši OZD boljši ali slabši bomo sredstva za OD iz prejšnje točke tega člena povečali, ali zmanjšali tako da bomo: a.) za 1/4 razlike v odstotnih točkah deleža OD v dohodku v primerjavi s panogo korigirali OD iz 1 točke tega člena; h.) za 1/4 razlike v odstotnih točkah deleža OD v dohodku v primerjavi s preteklim obdobjem korigirali OD iz 1 točke tega člena; c. ) za 1/4 razlike v odstotnih točkah deleža OD v čistem dohodku v primerjavi s panogo korigirali OD iz 1. točke tega člena; d. ) za 1/4 razlike v odstotnih točkah deleža OD v čistem dohodku v primerjavi s preteklim obdobjem korigirali OD iz 1. točke tega člena; e. ) za 1/2 razlike v odstotnih točkah razmerja akumulacije na OD v primerjavi s panogo korigirali OD iz 1. točke tega člena; f. ) 1/2 razlike v odstotnih točkah razmerja akumulacije na OD v primerjavi s preteklim obdobjem korigirali OD iz 1. točke tega člena; g.)- za vsake 3% deleža izvoza v celotnem prihodku na konvertibilno področje se osebni dohodki iz tega člena povečajo za 1%, - za vsakih 5% povečanega deleža izvoza na konvertibilno področje v primerjavi s preteklim obdobjem se osebni dohodki izračunani po 1. točki tega člena povečajo za 1%, vendar le pod pogojem, da je pokritost uvoza nad 30%. Za osebne dohodke izračunane po določbi točke 2g. tega člena se ne uporablja degresivna lestvica iz tega člena. Za tiste OZD, ki v preteklem obdobju niso imele izvoza se osebni dohodki izračunani po 1. točki tega člena korigirajo za toliko odstotkov, kolikor znaša delež njihovega izvoza na konvertibilno področje v celotnem prihodku. Iz vseh osnov in meril iz prejšnjega odstavka bomo izračunali skupni index doseženih učinkov v primerjavi na panogo in v primerjavi na preteklo obdobje. Z namenom, da bi po izračunih po določbah prejšnjih odstavkov tega člena izločili morebitna ekstremna odstopanja, ki niso rezultat dela, bomo za izračunavanje dovoljenih sredstev za osebne dohodka uporabili še naslednjo korekturno tabelo: če znaša skupni index iz prejšnjega odstavka: do 90 od 91-110 od/111-115 od 116-120 od 121-125 nad 125 se masa OD izračunana po določbah tega člena korigira z naslednjimi indexi 1)0 90+1% za vsak odstotek nad 90 110+0,7% za vsak odstotek nad 110 113,5+0,5% za vsak odstotek nad 115 116+0,2% za vsak odstotek nad 120 117+0,1% za vsak odstotek nad 125 12. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena se ugotavljajo dovoljena sredstva za osebne dohodke za OZD, ki so v sanaciji ali poslujejo v okviru svoje panoge pod izjemno težkimi pogoji, tako, da za tako OZD na podlčgi ustrezne ekonomske analize, ki jo pripravi taka OZD in preverijo strokovne službe SOZD. določi obseg sredstev oz. index korekture OD delavski svet SOZD. 13. člen Delovne skupnosti DO, delovni skupnosti na ravni SOZD in za OZD, ki so skupnega pomena za vse ali več OZD združenih v SOZD, se obračunavajo sredstva za OD na podlagi sporazumov o svobodni menjavi dela. Sredstva za osebne dohodke v smislu prejšnjega odstavka se izračunavajo glede na obseg in vsebino dela, ki je predviden s skupnimi planskimi akti SOZD za te OZD. Tudi za OZD iz tega člena veljajo skupne izhodiščne osnove, korigirane z gospodarskimi učinki, ki se ugotavljajo v smislu tega sporazuma za OZD, za katere te skupne OZD delajo. Za te OZD veljajo za korekturo sredstev OD v smislu 11. člena tega sporazuma povprečni indexi, ki so bili doseženi v OZD za katere te OZD delajo. 2. Osebni dohodek na osnovi gospodarjenja s sredstvi minulega dela 14. člen Pri gospodarjenju s družbenimi sredstvAomo za izračun OD iz minulega dela uporabljali naslednje osnove: 1. Doseženi dohodek v odnosu na poslovna sredstva (obratna in osnovna sredstva) 2. Dosežena akumulacija v odnosu na poslovna sredstva 3. Gospodarjenje z zalogami in terjatvami do kupcev ter obveznosti do dobaviteljev 4. Povečanje stopnje samofinanciranja osnovnih in obratnih sredstev. Posamezne osnove iz prejšnjega odstavka tega člena bomo vrednotili z merili kot so določena v naslednjih členih tega sporazuma. 15. člen Doseženi dohodek v odnosu na poslovna sredstva bomo vrednotili tako: a. V kolikor bo doseženi dohodek v odnosu na poslovna sredstva v naši OZD večji ali manjši kot je dosežen v panogi oz. v podskupini bomo za 1/4 odstotnih točk razlike povečali ali zmanjšali osebne dohodke izračunane po 11. členu tega sporazuma. b. V kolikor bo doseženi dohodek v odnosu na poslovna sredstva v naši OZD v tekočem letu večji ali manjši kot je bil dosežen v preteklem letu bomo za 1/4 odstotnih točk razlike povečali, ali zmanjšali OD izračunane po 11. členu tega sporazuma. 16. člen Doseženo akumulacijo v odnosu na poslovna sredstva bomo ovrednotili tako: a) Ce je stopnja akumulacije v OZD v primerjavi s stopnjo akumulacije v panogi oz. v podskupini večja, ali manjša bomo na podlagi teh stopenj razlike izračunali absolutni znesek večje ali manjše akumulacije. Od tega obsolutnega zneska razlike pa bomo namenili za OD tak del, ki ustreza 1/4 odstotkov po katerih banke obrestujejo hranilne vloge občanov na vpogled. Ce gre za negativno razliko bomo za tak znesek znižali maso sredstev za OD izračunano po 11. členu tega sporazuma. b) Če je stopnja akumulacije OZD v tekočem obdobju v primerjavi s stopnjo akumulacije dosežene v preteklem obdobju večja ali manjša bomo na podlagi teh stopenj izračunali absolutni znesek večje, ali manjše akumulacije. Od tega absolutnega zneska razlike pa bomo namenili za OD tak del, ki ustreza 1/4 odstotkov po katerih banke obrestujejo hranilne vloge občanov. Ce gre za negativno razliko bomo za tak znesek znižali masor sredstev za OD obračunane po 11. členu tega sporazuma. 17. člen Učinke gospodarjenja z zalogami ter razmerja med terjatvami in obveznostmi bomo pri ugotavljanju sredstev za OD upoštevali tako: d) Ud UUI11U UU IdZllKe v vv-^cv, o^uavcv v ž-aiugdii /.aiaui inuej- šega ali počasnejšega obračanja v odnosu na celotni prihodek v tekočem letu v primerjavi s preteklim letom namenili za OD tak del, ki ustreza znesku 1/4 obresti, ki jih banke priznavajo občanom za nevezane hranilne vloge. Ce gre za negativno razliko bomo za tak znesek znižali sredstva za OD izračunan po 11. členu tega sporazuma. Zaradi uveljavljanja osnove po tej točki se ne sme poslabšati izbira oz. ponudba blaga, niti se ne sme desortirati zaloga reprodukcijskega materiala za normalno proizvodnjo. V OZD z dejavnostjo trgovine na drobno ali na veliko se lahko obračuna povečanje sredstev za OD po tej osnovi samo za obdobje, v katerem je rast celotnega prihodka OZD glede na primerjalno obdobje enaka ali večja od rasti v njeni dejavnosti. b) da bomo ugotavljali razliko med terjatvami (terjatve do kupcev, prejete menice, dani avansi) in obveznostmi (obveznosti do dobaviteljev, izdane menice, prejeti avansi) in bomo v primeru ko bodo v posameznem obračunskem obdobju terjatve večje od obveznosti, za to obdobje zmanjšali sredstva za osebne dohodke za znesek, ki bo enak polovici obresti od zneska presežka terjatev nad obveznostmi, obračunanih za to obdobje po stopnji, ki jo priznajo banke za hranilne vloge na vpogled. Zmanjšanje sredstev za OD po tej točki se obračuna v breme osebnih dohodkov delavcev, ki so po samoupravnem splošnem aktu OZD odgovorni za nastanek dolžniško upniških razmerij in delavcev, ki so odgovorni za izterjavo in evidenco terjatev v sorazmerju s stopnjo njihove odgovornosti kot je opredeljena v splošnem aktu. Kadar je za kreditiranje določenih terjatev OZD dobila poseben selektivni kredit se ta kredit šteje kot pokrita terjatev. 18. člen Stopnjo samotinanciranja in obratnih sredstev bomo pri ugotavljanju sredstev za OD upoštevali kot osnovo in jo vrednotili tako, da bomo iz povečanega ali zmanjšanega deleža lastnih virov v virih osnovnih in obratnih sredstev v obračunskem obdobju glede na isto obdobje preteklega leta izračunali absolutni znesek razlike. Za znesek, ki bo enak polovici obresti od zneska te razlike, obračunanih za to obdobje po stopnji, ki jo priznajo banke za hranilne vloge na vpogled, bomo sredstva za osebne dohodke a) povečali, če se je delež lastnih virov povečal; b) zmanjšali, če se je delež lastnih virov zmanjšal. Za leta 1982, 1983 in 1984 se upošteva osnova po prejšnjem odstavku le glede deleža lastnih virov za obratna sredstva in samo tedaj, če je po njej možno povečati sredstva za osebne dohodke. Po letu 1984 se upošteva ta osnova tudi glede deleža lastnih virov za osnovna sredstva in za zmanjšanje sredstev za osebne dohodke. 19. člen Smiselno na isti način, kot je opredeljeno v prejšnjih členih tega poglavja se izračunavajo sredstva za osebne dohodke iz minulega dela posebej za nove investicijske naložbe, s to razliko, da primerjalni rezultat ni rezultat podskupine panoge in preteklega obdobja. temveč investicijski elaborat, ki je bil osnova za odločitev o investiciji oz. naložbi. V smislu tega člena se izračunavajo učinki za nove naložbe največ za dobo 5 let, računano od začetka rednega obratovanja naložbe. 20. člen Da bi uveljavili vpliv gospodarjenja TOZD na rezultate dosežene v DO in SOZD bomo izračune v smislu člena 15., 16. in 18. delali tako, da bo: a) 50% izračunanih sredstev za OD v smislu tega poglavja uveljavljenih po izračunu rezultatov v TOZD; b) 25% sredstev na podlagi izračuna na ravni DO, pri čemer se za DO izračuna povprečje podskupin panog, ki so zastopane v DO in to v takem sorazmerju, kakor so glede na poslovna sredstva in akumulacijo posamezne TOZD zastopane v DO; c) 25% sredstev na ravni .SOZD, ki se ugotavlja po enakem postopku, kot je opisano pod točko b.; Enovite DO izračunavajo 75 odstotkov sredstev na podlagi njihovih rezultatov, 25 odstotkov pa na podlagi rezultatov SOZD. Delovne skupnosti DO, delovne skupnosti na ravni SOZD in OZD skupnega pomena obračunavajo sredstva za osebne dohodke iz minulega dela v takem razmerju na izhodiščne OD, v kakršnem so ta sredstva dosežena na delavca v OZD za za katere delajo. 21. člen Učinke za osebne dohodke izračunane po določilih tega poglavja bomo razporejali na posamezne delavce tako, da bomo upoštevali njihov vpliv na gospodarjenje s sredstvi, kar bomo natančneje uredili z našimi samoupravnimi akti v naši OZD. 22. člen Obračuni OD v smislu tega poglavja se opravi 2 x letno in sicer za prvo polletje ob periodičnem obračunu in ob ZR. Obračun se mora opraviti v roku 1 meseca po objavi ustreznih podatkov za panoge oz. podskupine panog. SezonskeOZD obračunajo osebni dohodek po tem poglavju tako, da obračunajo 9-mesečni rezultat in rezultat ob zaključnem računu. Za zadnje tromesečje se obračuna le tista razlika, ki rezultira iz IV. tromesečja. Tudi take OZD opravijo obračun v roku enega meseca po objavi ustreznih podatkov za panoge oziroma podskupine panog. Sredstva za OD ugotovljena po obračunih za prvo polletje se obračunajo iz dohodka tekočega leta, sredstva ki so izračunana komulativno za celo leto pa se po odbitku sredstev izplačanih za prvo polletje izplačajo v breme dohodka naslednjega leta s tem da se ta sredstva v obračunih OD delavcev prikazujejo ločeno. 3. Izvajanje določb 1. in 2. točke poglavja III. tega sporazuma 23. člen V kolikor primerjava s panogo, zaradi bistveno drugačne strukture dejavnosti OZD, določena s točko 2. a, c, e 11. člena, točka a. 15. člena in točka a. 16. člena, ne bi bila realna, se za primerjavo vzame ustrezno število istovrstnih OZD. Primerjavo v smislu zgornjega odstavka določi izvršni odbor delavskega sveta OZD na predlog tiste OZD za katero primerjava s panogo ne bi bila realna. 24. člen Delavski svet SOZD se s tem sporazumom pooblašča, da težo kriterijev iz 11., 15., 16., 17. in 18. člena tega sporazuma na predlog izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD spremeni. Te spremembe lahko veljajo le za celo SOZD. 4. Obračun dovoljenih sredstev za osebne dohodke po družbenih dogovorih in splošnih sporazumih 25. člen Pri uveljavljanju določb prejšnjih členov tega sporazuma o izračunavanju dovoljenih sredstev za osebne dohodke bomo postopali tako: 1. da vsaka OZD izračunava pravico do osebnih dohodkov tudi po družbenih dogovorih in splošnih samoupravnih sporazumih; 2. če izračun dovoljenih sredstev po družbenih dogovorih in splošnih sporazumih za določeno OZD ne bi dovoljeval izplačila OD v višini, ki je izračunana v smislu tega sporazuma, sme taka OZD izplačati osebne dohodke v višini, ki je izračunana po tem sporazumu na račun obračuna na ravni DO ali SOZD kot celote s tem, da se opravi obračun, najprej na ravni DO, če pa dovoljena sredstva na ravni DO ne zadoščajo, se napravi obračun na ravni SOZD; 3. če dovoljena sredstva, izračunana po družbenih dogovorih oz. splošnih sporazumih na ravni SOZD ne bi zadoščala za obračun v smislu tega člena, se vsem OZD, ki imajo pravico obračuna na ravni SOZD proporcionalno znižajo dovoljena sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. Pogoji, da se opravi obračun iz točke 2. in 3. prejšnjega odstavka na ravni DO ali SOZD ugotavljajo strokovne službe v delovni skupnosti DO in SOZD. O tem, da se lahko opravi izračun dovoljenih sredstev za OD na ravni DO in SOZD pa odloča na podlagi strokovne dokumentacije na ravni DO delavski svet DO, na ravni SOZD pa Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. 26. člen V primeru, da določena OZD iz svojega dohodku ne more pokrivati niti (K) odstotkov sredstev zu osebne dohodke izračunanih po osnovah iz 11. člena tega sporazuma, mora individualni poslovodni organ take OZD v roku 30 dni po obračunu predložiti delavskemu svetu TOZD az. enovite DO delavskemu svetu DO in Izvršilnemu odboru delavskega sveta SOZD analizo vzrokov nesposobnosti OZD za pokrivanje takih OD in ukrepe za odpravo tega stanja. Organi iz prejšnjega odstavka morajo v roku 30 dni po sprejemu analiz in predlogov v okviru svojih pristojnosti sprejeti ukrepe, ki so potrebni za odpravo takega stanja. 5. Oblikovanje sredstev za skupno porabo 27. člen Za skupno porabo bomo delavci OZD razporejali iz čistega dohodka sredstva zlasti za naslednje namene: 1. Za izgradnjo in adaptacijo ter druge oblike stanovanjske pomoči, 2. Za izgradnjo, adaptacijo in vzdrževanje objektov družbene prehrane in rekreacije ter za druga osnovna in obratna sredstva za te namene, 3. Za prispevek delavcem kot kritje dela stroškov za čast rednega letnega dopusta, 4. Za izplačilo nagrad delavcem ob delovnih jubilejih in nagrad . ob upokojitvi delavcev, 5. Za razne pomoči delavcem, ob priliki nesreče, dolgotrajne bolezni ali smrti v družini itd, 6. Za nadomestilo stroškov strokovnega izobraževanja, 7. Za kolektivno zavarovanje delavcev in za plačilo stroškov za preventivne, zdravstvene preglede delavcev, če se ti po predpisih ne krijejo iz materialnih stroškov ali neposredno iz dohodka. 8. Za razne druge namene za katere se ta sredstva lahko uporabljajo po zakonu. Za namene iz. 1. točke tega člena (stanovanjski del sklada skupne porabe) bomo iz čistega dohodka razporejali najmanj tolikšen del, za kakršen se bomo v ta namen dogovorili s splošnimi samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori ali pa bo določen s predpisom. Glede na naše možnosti in potrebe pa bomo iz čistega dohodka razporejali za stanovanjske namene tudi še dodatna sredstva. 28. člen Znesek sredstev za namene iz prejšnjega člena bodo OZD določale s svojimi letnimi gospodarskimi plani v odvisnosti od: - doseženega dohodka oziroma čistega dohodka - od potreb za vlaganje sredstev za namene razširjene reprodukcije in za rezerve - od potreb delavcev OZD po izgradnji oziroma financiranju stanovanj in drugih objektov družbenega standarda. Pri razporejanju sredstev za namene skupne porabe delavcev (razen sredstev za stanovanjsko izgradnjo) bodo OZD uresniče-vaeo načelo počasnejše rasti od rasti dohodka, in bodo za skupno porabo razporejale le tolikšen del čistega dohodka, kot ga bo dovoljeval vsakokrat veljavni dogovor o uresničavanju družbene usmeritve razporejanja dohodka oziroma drug ustrezen predpis: Tistim TOZD, ki iz svojega čistega dohodka ne bi mogle same zagotoviti dovoljene višine sredstev za namene iz 3; 4. in 7. točke prejšnjega člena, bodo ta sredstva solidarnostno zagotovile druge TOZD v sestavi iste DO, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združitvi v DO. Ce te TOZD za tako kritje nebi imele dovolj sredstev bodo razliko krile drugeOZD v sestavi SOZD v obsegu in na način, kot bodo to soglasno določili delegati delavskega sveta SOZD. Ti bodo določili tudi obseg in način zagotavljanja potrebnih sredstev za enovite DO, OZD morajo svoje potrebe po solidarnostnem zagotavljanju sredstev iz prejšnjega odstavka sporočiti pristojnim organom do konca leta za naslednje leto. 6. Oblikovanje sredstev rezerv 29. člen Sredstva za rezerve se izločajo iz čistega dohodka v višini in na način, kakor to določa zakon. OZD bo oblikovala večja sredstva rezerv kot je predpisano z zakonom v primerih, ko bo tako dogovorjeno s sporazumom o temeljih plana in Interno banko oz. z akti o skupni finančni politiki. Izvršni odbor delavskega sveta SOZD bo OZD v tem smislu dajal ustrezna priporočila. IV. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA UGOTAVLJANJE UDELEŽBE DELAVCEV NA SREDSTVIH ZA OSEBNE DOHODKE 30. člen Osebni dohodki delavca se ugotavljajo na podlagi: - zahtevnosti dela, ki ga delavec opravlja, - osebnega delovnega učinka, - učinka delovne enote in prispevka, ki ga delavec daje z racionalizacijami in inovacijami. - drugih osnov in meril. 1. Osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti dela 31. člen Delavci v OZD bomo zahtevnost vsakega dela, ki se pojavlja v naših delovnih procesih, izrazili v relativnem razmerju do najbolj enostavnega dela (2. ostavek 7, člena). 32. člen Najenostavnejše delo je tisto delo, ki po vseh sestavinah doseže najnižjo stopnjo zahtevnosti. To pomeni, da zahteva neznatno usposobljenost, minimalno odgovornost, majhne delovne napore in se izvaja v primerno urejenem delovnem okolju. Najenostavnejše delo se označuje z indexom 100. 33. člen Pri ugotavljanju relativnih razmerij za posamezna dela se bomo posluževali primerjalne metode, katere osnova je pregled tipičnih del v SOZD Emona. Zahtevnost teh del je zajeta v razponu od indexnega razmerja 100 do 600. 34. člen Pri določanju indexnih razmerij tipičnih del SOZD (priloga I.) bomo upoštevali naslednje sestavine: 1. Znanje in strokovno usposobljenost, ki jo zahteva delo oziroma, ki jo mora delavec imeti, da bi lahko uspešno opravljal določeno delo. Za ugotavljanje potrebnega znanja in strokovnosti uporabljamo 2 elementa in sicer: - šolsko znanje oziroma stopnjo splošnega znanja v določeni stroki, - funkcionalno znanje in delovne izkušnje; 2. Odgovornost, ki jo ugotavljamo po 2 elementih: - samostojnost, ki jo zahteva določeno delo, - vpliv dela na poslovanje; 3. Napor pri delu, ki ga ugotavljamo po 3 elementih: - telesni napor, - psihosenzorni napor (napor čutil), - napor pri delu z ljudmi; 4. Delovni pogoji, ki jih ugotavljamo po naslednjih elementih: - neugodna razporeditev delovnega časa, - nevarnost nesreč, obolenj in poklicnih obolenj, - neugodna temperatura, - ropot, - umazanost, smrad in prah, - mokrota in vlaga in drugi otežujoči pogoji, ki so specifični le za posamezna dela. Pri vrednotenju posameznih sestavin in elementov smo dali večji poudarek telesnim naporom in neugodnim delovnim pogojem ter vplivu dela na rezultate poslovanja. Metodologija vrednotenja sestavin zahtevnosti tipičnih del je sestavni del tega sporazuma in se lahko uporablja pri primerjalnem razvrčanju specifičnih del. 35. člen Ker sestavine zahtevnosti dela iz prejšnjega člena tega sporazuma ne zadoščajo za vrednotenje del poslovodnih organov in delavcev na drugih najodgovornejših delih, bomo pri odločanju indexnega razmerja za ta dela upoštevali še naslednje sestavine: 1. obseg poslovnih funkcij; 2. število in kvalifikacijska sestava zaposlenih; 3. delež izvoza v celotnem prihodku; 4. povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca; 5. povprečno uporabljena osnovna sredstva na delavca; 6. pogoji gospodarjenja (konkurenčnost); 7. organiziranost poslovodnega organa. Izhodiščno indexno razmerje za poslovodne organe, ki izhaja iz sestavin tega člena znaša 300. Pri delih poslovodnih organov, pri katerih dejanske strokovne zahteve dela ne presegajo. V stopnje strokovne izobrazbe, se izhodiščni količnik lahko zniža za do 0,5. Metoda vrednotenja sestavin iz 1. in 2. odstavka tega člena je priloga III. tega sporazuma. Indexna razmerja za poslovodne organe ugotavlja na podlagi osnov in meril iz 1. odstavka tega člena delavski svet SOZD. 36. člen Določila za ugotavljanje zahtevnosti dela iz tega sporazuma bomo delavci v OZD-jih uveljavili v svojih samoupravnih sporazumih in pravilnikih, ki jih bomo sprejeli na referendumih. Na podlagi sprejetih sporazumov in pravilnikov bomo posebej izdelali vrednostne razvide del, ki morajo vsebovati naslednje elemente: - šifra dela iz »Pregleda tipičnih del« v SOZD. - naziv specifičnega dela v OZD; - zahtevana stopnja strokovne izobrazbe: - indexno razmerje zahtevnosti specifičnega dela. ki lahko od izhodiščnega indexnega razmerja tipičnega dela odstopa največ 10% navzgor in 15% navzdol. Kadar dela na določenih delih delavec, ki poleg znanj potrebnih za to delo obvlada in uporablja tudi znahja mejnih področij.se lahko delavec razvrsti ne glede na določbo 2. odstavka tega člena. O tem odloča izvršilni odbor delavskega sveta SOZD na predlog OZD v kateri tak delavec dela. Vrednostni razvid bomo sprejemali in dopolnjevali po predhodni javni obravnavi na delavskem svetu OZD. 2. Merila individualnega delovnega učinka 37. člen Delovni učinek delavca bomo ugotavljali: - z ocenjevanjem delovnih rezultatov. - z neposrednimi in posrednimi merili, 2.1. Neposredno in posredno merjenje delovnega učinka 38. člen Povsod, kjer je to mogoče, bomo delovni učinek merili individualno na ta način, da bomo uporabljali tehnične, izkustvene in statistične norme. Tehnične norme bomo uporabljali predvsem v proizvodnih dejavnostih in bodo izražene v fizičnih pokazateljih. V drugih dejavnostih bomo uporabljali predvsem statistične in izkustvene norme. V primeru, da so norme izražene vrednostno (promet), bomo na delavskem svetu OZD ob pomembnejših spremembah pogojev poslovanja norme korigirali. Enako pa bomo ukrepali tudi ob večjih tehnoloških spremembah. 39. člen V manjših delovnih enotah oziroma v delovnih skupinah, kjer so dela v popolni medsebojni odvisnosti in povezanosti ter dela ni mogoče individualno meriti, ima merilo doseženega rezultata in delovnega prispevka skupine pomen osebnega delovnega učinka delavca. Ne glede na določilo predhodnega odstavka lahko delavci v delovni skupini odločijo, da bo notranja delitev prispevka skupi neizvedena na podlagi efektivno opravljenih ur, zahtevnosti posameznega dela, ki je izražena z indexnim razmerjem in na podlagi ocene prispevka posameznika. 40. člen Pri individualnih merilih osebnega ali skupinskega prispevka iz prejšnjega člena, pri delih, kjer je odločujoč človeški faktor, praviloma ne bomo omejevali preseganja norm, razen v primerih, če bi bilo to v škodo zdravja, varnosti pri delu in kvalitete dela. V primerih, če bi učinek posameznega delavca ali cjelovne skupine ob normalnih pogojih dela v treh zaporednih obdobjih merjenja ali večkrat v obdolDju enega leta padel pod 80% norme, bomo uvedli postopek ugotavljanja vzrokov neuspešnosti delavca ali skupine in bomo vzrokom ustrezno ukrepali (razporeditev na ustreznejše mesto, dodatna usposobitev, priznanje solidarnostnega dodatka, disciplinski ukrepi). 41. člen Za delavce, ki opravljajo dela, ki imajo ključni vpliv na širše poslovanje in uspešnost dela (vodenje večjih delovnih enot, upravljanje ključnih proizvodnih in transportnih sredstev, ključna komercialna opravila ipd.) se postopek iz prejšnjega člena uvede že pri odstopanju od 100% normalnega učinka. 42. člen Za vsa dela, ki se nanašajo na vodenje delovnih enot, bomo ugotavljali delovni učinek z idividualnimi merili, ki so istovetna z merili, postavljenimi za ugotavljanje delovnega prispevka delov- mh enot' 43. člen Za dela poslovodnih organov in delavcev na drugih najodgovornejših delih bomo ugotavljali delovni učinek po naslednjih merilih: - dohodek na zaposlenega v primerjavi s panogo, preteklim obdobjem in planom - akumulacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva v primerjavi s panogo, preteklim,obdobjem in planom. Rezultati iz 1. in 2. alineje prejšnjega odstavka se ugotavljajo: - 50% na ravni TOZD - 25% na ravni DO „ - 25% na ravni SOZD - za enovite DO 75% na ravni DO in 25'X, na ravni SOZD. Merila za izračun učinkov7 po tem členu so določena v prilogi III. tega sporazuma. Osebne dohodke izračunane po določilih 34 in tega člena bomo korigirali navzgor ali navzdol za toliko odstotkov, za kolikor so bili v preteklem obdobju povprečni netto mesečni osebni dohodki na delavca v OZD višji, ali nižji v primerjavi s panogo oz. podskupino. 44. člen Individualne delovne učinke bomo korigirali z učinki poslovanja delovne enote, v kateri delavec dela. 2.2. Ocenjevanje delovnih rezultatov 45. člen V delovnih enotah oziroma službah, kjer zaradi značaja in vsebine dela ni mogoče oz. ni racionalno meriti uspešnosti posameznika z običajnimi normativnimi merili, bomo učinkovitost delavcev. ki pomembno odstopajo od povprečja, ocenjevali. 46. člen Osnova za ocenjevanje je vsebina dela in naloge, ki so postavljene s planom posamezne službe in določene okvirno v razvidu del, konkretno pa jih odreja vodja organizacijske enote. Ocena se mora nanašati na obseg oziroma na količino opravljenega dela, na kvaliteto, gospodarnost ter na prodornost in vpliv- nost, ki jo s svojo izvirnostjo in iniciativnostjo ima posamezna opravljena naloga na uspešnost poslovanja. Ocena ne more biti časovno neopredeljena, ampak se mora nanašati vedno na določeno obdobje. 47. člen Predlog ocene za delavce posamezne službe oz. enote daje vodja službe v soglasju s pristojnim nadrejenim vodjem. Za vodje službe in za samostojne strokovne delavce pa predlaga oceno pristojni direktor oz. vodja sektorja ali obrata. Predlog vsake ocene mora obvezno vsebovati: [ opisno oceno oziroma utemeljitev predloga za oceno, - na katero obdobje se ocena nanaša in - številčen izraz ocene izražen s procentom na izhodiščno osnovo, ki pripada delu, katerega delavec opravlja. Najmanjša pozitivna ali negativna ocena je 5%. Najvišja pozitivna ali negativna ocena pa je lahko 20%. 48. člen Pozitivne ocene za nadpovprečne delovne dosežke se lahko nanašajo predvsem na naslednje: a) delavec je po količini dela dosegal nadpovprečne uspehe ob normalni kvaliteti; svoje delo je opravljal kontinuirano in intenzivno: b) delavec je moral vlagati dodaten delovni napor in čas, da je v roku in zadovoljivo opravil delovne naloge bodisi: - zaradi posebnih (dodatnih, periodičnih) nalog, ki so vezane na določen čas, bodisi, - zaradi nenormalnega izpada delavcev v skupini, ki mora naloge opravljati kontinuirano oziroma v določenem času; c) delavec je opravil vse tekoče naloge, ki ga polno zaposlujejo, izredno kvalitetno; č) delavec je poleg svojih dobro opravljenih nalog, ki ga praviloma normalno zaposlujejo, opravil samoiniciativno in kvalitetno še druge neplanirane naloge, ki imajo za organizacijo, poslovanje ali za poslovni uspeh, velik pomen; d) delavec je postavljene naloge, ki so terjale samostojno obdelavo, opravil izredno kvalitetno, z novimi originalnimi prijemi, kar vse je oziroma bo prispevalo k pomembno boljšim rešitvam pri poslovanju; e) delavoc je s svojo veliko in smiselno iniciativnostno zelo vplival na delo in odločitve na svojem in širšem področju; sodelavcem je dajal nove podobe, ideje in predloge; f) delavec je priskočil na pomoč povsod, kjer se je pokazala potreba ne glede na čas in vrsto dela itd. Vse gornje ocene morajo biti prilagojene dejanski situaciji in dopolnjene s konkretnimi podatki o nalogah in delu, na katero se ocena nanaša. Negativne ocene za podpovprečne delovne dosežke se lahko nanašajo predvsen na naslednje: a) delavec je imel nenormalno nizke delovne učinke, pomemben del nalog ni opravil; b) delavec je naloge opravil zelo nekvalitetno in površno ter s tem povzročil tudi večjo škodo; zaradi opustitve nalog po delavčevi krivdi, so v poslovanju rastle večje motnje; c) delavec se je, kjer je bilo le mogoče, delu zrni kal; brez prave utemeljitve in brez zanesljivih opravičil je pogosto izostajal z dela; vse to pa je pomembno vplivalo na obseg in kakovost opravljenega dela oz. je povzročilo motnje v poslovanju. Pogoj za predlaganje in umestnost negativnih ocen je tudi to, da so delovni dosežki pomembno slabši ne samo od planiranih, ampak tudi od dosežkov povprečnih delavcev. 49. člen Za obravnavo in sprejem ocen je pristojen organ, ki po statutu OZD odloča o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij. Postopek ocenjevanja jn varstvo pravic delavca je natančneje določen v ustreznem samoupravnem splošnem aktu OZD. 3. Merila za ugotavljanje učinka delovnih enot 50. člen Delovna enota v smislu ugotavljanja delovnega prispevka je najnižja (najmanjša) enota v organizaciji TOZD oz. enovite DO za katero se v smislu samoupravnih aktov OZD ugotavljajo delovni prispevki pri pridobivanju dohodka. Pri organiziranju delovnih enot v okviru OZD v zvezi z ugotavljanjem delovnih učinkov bomo upoštevali zlati naslednje: - da je vsebina oz. vrsta dela značilna za to delovno enoto, - da je mogoče evidentirati oz. meriti vsaj nekatere poslovne razultate oz. dogodke, ki so pomembni za merjenje delovnega prispevka delovne enote; - da delovna enota ni prevelika in je notranje komunicijsko povezana. Delovne enote določi delavski svet s samoupravnim splošnim aktom. 51. člen OZD bodo merila za ugotavljanje delovnega prispevka določale glede na dejavnosti, ki jo delovna enota opravlja. Glede na posamezne dejavnosti, ki se opravljajo v OZD, se s tem sporazumom obvezujemo, da bomo uveljavili v svojih aktih najmanj naslednja merila: 1. v delovnih enotah trgovske dejavnosti. - celotni prihodek iz prodaje trgovskega blaga in storitev, - koeficient obračanja zalog - lom, odpise in eventualne razlika v ceni. 2. za delovne enote, ki se ukvarjajo z izvozom blaga ali storitev, bodo OZD poleg meril iz prejšnje točke še posebej vgradile posebna merila za izvozne posle s posebnim oziroma na regionalno usmerjenost izvoza; 3. za delovne enote, ki se ukvarjajo s skladiščenjem blaga, bodo OZD kot merilo upoštevale: bodisi fizični ali vrednostni obseg dela in inventurne razlike, lom in odpise; 4. za delovne enote transporta bodo OZD uporabljale kot merilo izkoriščenost uvoznega parka; 5. v delovnih enotah hotelsko-prenočitvene dejavnosti bo kot temeljno merilo uporabljeno število nočitev ali njihova vrednost; 6. v delovnih enotah gostinske strežbe in v enotah, ki pripravljajo hrano, bo osnovno merilo ustvarjeni promet in pokrivanje stroškov; 7. v proizvodnih delovnih enotah živilsko-predelovalne dejavnosti bo osnovno merilo fizični obseg proizvodnje, ki bo po potrebi izražen z določenimi skupnimi imenovalci vloženega dela. Kadar pa bi bilo zaradi velikega števila proizvodov v delovnih enotah to prezapleteno, bo učinek merjen z vrednostnimi pokazatelji oz. pogojnimi enotami; 8. za delovne enote iz področja poljedelske, živinorejske, gozdarske, ribarske in drugih prizvodnih dejavnosti , bomo kot merilo uspešnosti uporabljali količinske pokazatelje kot so količina pridelka, količina prirasta pri živini, količina mleka ipd. Tudi tu se lahko določeni količinski pokazatelji izrazijo s skupnim imenovalcem ali z vrednostjo npr. efektivne oz. norma ure traktorjev v strojni enoti ipd.; 9. v delovnih enotah vzdrževanja bo osnovno merilo čim manjši izpad delovnih kapacitet (obratovalna pripravljenost) za katere te delovne enote opravljajo vzdrževalna dela, upoštevajoč pri tem življenjsko dobo pomembnih delovnih sredstev. Zlasti pa bomo pri teh delovnih enotah upoštevali kot merilo zmanjševanje skupnih stroškov vzdrževanja do vseh delovnih' enot, za katere te delovne enote opravljajo vzdrževalna dela ne glede na to, ali so stroški vzdrževanja v drugih enotah nastali z delom vzdrževalne enote ali zaradi dela zunanjih organizacij; 10. za delovne enote iz področja inženirinško projektantske, raziskovalno svetovalne in delovne enote za obdelavo podatkov, bomo kot temeljno merilo upoštevali vrednost teh storitev, kvaliteto in izpolnjevanje rokov; 11. za delovne enote, ki opravljajo dela nabave blaga, prodaje blaga, tehnične priprave dela in podobno, bomo uporabljali naslednja merila: - obseg prodaje s posebnim poudarkom (za porabo faktorja uspešnosti) pri prodaji tistih proizvodov, pri katerih ustvarjamo čim večji končni rezultat ali pri nabavi takih materialov oz. sredstev za delo, s katerimi nadomeščamo dražje osnove s cenejšimi in pri tem dosegamo enake končne učinke v realizaciji, - izkoriščenost kapacitet v OZD, na katere vplivajo delavci takih enot, - koeficient obračanja zalog, - uporabljena obratna sredstva itd.; 12. v delovnih enotah, ki opravljajo dela administrativno tehničnega in podobnega značaja, bomo uveljavljali naslednja merila: - fizični obseg dela izražen skozi število določenih dokumentov (ponderirano za različne vrste dokumentov), povsod tam, kjer je tak obseg smotrno ugotavljati, - finančni promet tam, kjer obsega dela ni mogoče opredeljevati na način iz prejšnje alineje in finančni promet kljub temu odražk določeno povezanost dela teh enot; - število zaposlenih za merjenje prispevka v delovnih enotah, katerih delo je neposredno povezano s številom zaposlenih (kadrovska dela, obračun osebnega dohodka, ipd.). 52. člen Pri vseh tistih merilih iz prejšnjega člena, pri katerih so za doseganje učinkov bistvenega pomena tudi direktni in posredni materialni ter drugi stroški, bodo OZD na ta merila vezala tudi normative teh stroškov. Določbe prejšnjega odstavka veljajo zlasti za merjenje delovnega učinka v tistih proizvodnih delovnih enotah, ki proizvajajo proizvode v katerih strukturi cene je delež materialnih stroškov zelo visok (živilska proizvodnja, živilskopredelovalna industrija, kuhinje, ipd.). Porabo režijskih stroškov kot so stroški plačanih zavarovalnih premij, stroški za vzdrževanje sredstev za delo, itd. bomo kot merilo delovnega učinka upoštevali zlasti pri tistih delovnih enotah, katerih dejavnost je taka, da so ti stroški za doseganje učinkov enote posebnega pomena, npr. inženirsko projektantski dejavnosti, pri izvoznih in uvoznih poslih, skladiščnih dejavnostih itd,/ 53. člen Poleg meril iz predhodnih dveh členov tega sporazuma bodo OZD v svojih sporazumih in drugih samoupravnih aktih uveljavljale tudi druga ustrezna merila, ki so za vzpodbujanje boljših delovnih rezultatov na delovnih enotah pomembna. Zlasti bodo OZD in delovne skupnosti uveljavljale tudi časovna merila kot so pravočasnost opravljanja določenih nalog ter kvalitetna merila za kvalitetno opravljene naloge. 54. člen OZD bodo za delovne enote, katerih dejavnost je sezonskega značaja, v svojih letnih planih določale dinamiko učinkov, ki so osnova za izračunavanje prispevka delovnih enot. 55. člen Kvantifikacije navedenih osnov in meril bodo OZD določale s posebnim katalogom normativov. Normative bodo OZD določale na osnovi doseženih rezultatov in odnosov, ki so pomembni za opredeljevanje normativov, kakor so bili doseženi v enem ali več predhodnih letih, pri čemer se pri določanju teh normativov izločajo rezultati preteklih let, ki so bili iz določenih razlogov nenormalni v pozitivnem ali negativnem smislu. Kadar določanje normativov po načelih iz prejšnjega odstavka ne bi bilo realno, ker so se spremenile tehnološke, ekonomske ali druge okoliščine, kapacitete, opd., bodo OZD uporabljale kot izhodišče za določanje normativov ustrezne planske elemente ali elemente iz investicijskih elaboratov, ipd. Planske elemente v smislu prejšnjega odstavka lahko uporabi OZD kot izhodišče za določanje normativov le pod pogojem, da plan že izkazuje realne odnose, te pa je treba ocenjevati glede na dosežke v preteklem obdobju, na dosežke v drugih delovnih enotah z enako ali sorodno dejavnostjo v sestavi SOZD ali izven. 62. člen Sistem priznavanja in nagrajevanja inovacij in racionalizacij bomo OZD uredile z enotnim pravilnikom o racionalizacijah in inovacijah, ki ga bomo sprejeli z referendumom. V pravilniku iz prejšnjega odstavka bomo to področje uredili iz naslednjih izhodišč: 1. Da bomo čim bolj aktivirali odnos delavcev do racionalizacij in inovacij in pospeševali informiranost s tega področja, bomo nagrajevali že vsak predlog o racionalizaciji in inovaciji takoj, ko ga bo sprejela ustrezna komisija v okviru OZD; 2. Posebna komisija iz prejšnje točke bo morala vse predloge proučiti v roku, ki ne bo daljši od 3 mesecev in odločiti o tem ali se predlog sprejme kot uporabljiv; 3. Komisija iz prejšnje točke bo ob sprejemu predloga morala oceniti ekonomske koristi, ki bi jih uvedba racionalizacije oz. inovacije v določenem obdobju prinesla in na podlagi osnov in meril, ki bodo določene v pravilniku, določiti nagrado predlagatelju inovacije oz. racionalizacije; 4. Nagrade v smislu prejšnje točke bo lahko komisija skladno z določbami pravilnika določala: - v enkratnem znesku ne glede na to, ali bo inovacija oz. racionalizacija uveljavljena ali ne, - v enkratnem znesku, ali v več zaporednih obrokih po uveljavitvi inovacije oz. racionalizacije; 5. V tem pravilniku bodo urejene tudi druge tehnične in pravne zadeve iz tega področja kot: pravica do zaščite patenta, obveznosti poslovodnih organov, da uveljavijo predlagano inovacijo oz. racionalizacijo, obveznost informiranja delavcev in javnosti o predlaganih in izvedenih inovacijahin racionalizacijah itd. 63. člen 56. člen Kadar so določeni normativi kot npr. promet, stroški, ipd. vezani na fizične učinke delavcev (število delovnih ur oziroma število zaposlenih), je treba pri določanju normativov upoštevati stopnjo spremembe cen. To stopnjo bo OZD ugotavljala z ustreznim samoupravnim sklepom na podlagi uradnih statističnih podatkov ali podatkov, ki jih po določenem postopku sama realno ugotovi. Kadar je obseg dela izrežen z ustreznim številom ur od neke osnove npr. od prometa, število zaposlenih, itd. se normativ ustrezno spremeni, če se spremeni obseg dela iz objektivnih razlogov, k čemer šteje zahtevna pristojnega organa, obseg dela, spremenjena tehnologija dela, dodatna dela, ipd. 57. člen V svojih samoupravnih aktih bomo v OZD natančno opredelili način uporabe citiranih osnov in meril, zlasti pa, kakšen vpliv na doseganje učinka imajo posamezna merila, če jih je za merjenje učinka oziroma, ali se v primeru meril z isto osnovo uporabijo ponderji za skupni izračun. 58. člen Delavci, za katerih dela niso določene individualne ali skupinske norme, ne morejo biti nagrajeni po povprečnih preseganjih norme katerekoli skupine ali delovne enote. Priznavanja in nagrajevanja inovacij bomo izvajali na ravni TOZD, DO in SOZD. Na ravni TOZD bomo priznavali in nagrajevali inovacije, ki bodo koristile le tej TOZD. Kadar pa ima inovacija tak značaj, da jo je mogoče koristno uporabiti na ravni DO ali na ravni SOZD bomo take novacije priznavali in nagrajevali na ravni DO ali SOZD. Za nagrajevanje inovacij v smislu prejšnjega odstavka bomo TOZD združevali sredstva na ravni DO in SOZD v obsegu, ki ga bodo vsako leto na podlagi plana soglasno določili delegati delavskega sveta DO oz. SOZD. Ne glede na to, ali se inovacije v smislu 1. odstavka tega člena, obračunavajo na ravni TOZD ali DO bomo vsak predlog za inovacijo posredovali tudi posebni komisiji za inovacije SOZD. Ta komisija ima pravico, da predlaga organom TOZD, DO ali SOZD, da inovacijo upoštevajo in da predlaga kako se take inovacije nagradi. Organi iz prejšnjega odstavka so dolžni predlog obravnavati, zavzeti stališče in sporočiti svoje stališče komisiji. Komisija iz prejšnjega odstavka šteje 15 članov imenuje pa jo delavski svet SOZD. 5. Osebni dohodki na podlagi drugih osnov in meril 5.1. Zajamčeni osebni dohodek delavca 59. člen V primeru nenormalnega preseganja, ali nedoseganja norm delavcev, ki delajo po individualnih ali skupinskih normah bodo postopali po določbah 9. člena tega sporazuma. 4. Osnove in merila za pridobivanje osebnih dohodkov iz naslova inovacij in racionalizacij 60. člen Poleg sredstev, ki jih bodo OZD določile iz čistega dohodka za osebne dohodke na osnovi prispevka delavcev z živim in minulim delom po tem sporazumu, bomo OZD iz čistega dohodka izročile še potrebna sredstva za osebne dohodke, ki pripadajo delavcem iz naslova inovacij in racionalizacij po določbah naslednjih členov tega poglavja. 61. člen Delavci OZD bomo s posebnimi postopki in merili ugotavljali prispevek posameznika, ki izvira iz racionalizacij in inovacij. Za inovacije in racionalizacije bomo upoštevali vse kar se nanaša na. - tehnične novosti, iznajdbe in izboljšave, - racionalizacija pri organizaciji dela tako pri zmanjšanju potrebnega delovnega časa. kakor tudi pri zmanjšanju stroškov poslovanja, - izboljšanje pogojev dela, ki se odraža v varnejšem delu in boljšem počutju delavca. - vsi drugi ustvarjalni prispevki, ki pripomorejo k večanju re-, zultatov dela, 64. člen Zajamčeni osebni dohodek posameznega delavca znaša 55% povprečnega netto mesečnega osebnega dohodka doseženega v gospodarstvu SRS v preteklem letu. Osebni dohodki iz prejšnjega odstavka se za vsakega posameznega delavca pri mesečnih obračunih računa kumulativno, upoštevajoč vse pretekle mesece v istem letu. Osebni dohodek iz prejšnjih dveh odstavkov je netto osebni dohodek brez dodatka za delovno dobo, doseženo po osnovah in merilih samoupravnega akta OZD, v kateri delavec združuje delo ob pogoju doseženega normalnega učinka delavca, računajoč poln delovni čas. 5.2. Osebni dohodki pripravnikov 65. člen Glede na stopnjo strokovne (šolske) izobrazbe pripravnikov bomo izplačevali: - pripravniki s srednjo izobrazbo 1,40 mesečno (na enoto najbolj enostavnega dela) - pripravniki z višjo izobrazbo 1,70 mesečno - pripravniki .1 visoko izobrazbo 2,00 mesečno Osebni dohodek priprvnika je lahko višji ali nižji od določenega v prejšnjem odstavku, vendar le na podlagi meril za ugotavljanje individualnega učinka. Osebni dohodek pripravnika se poveča še za dodatke v skladu z določili tega sporazuma (nočno delo, izmensko delo, deljen delovni čas itd.). 5.3. Nagrade učencev in študentov na obvezni praksi 66. člen Nagrade po tem členu pripadajo le tistim učencem in študentom, katerih obvezna praksa traja nepretrgano najmanj 3 tedne. Učence srednjih šol bomo nagrajevali: - 1. in 2. letnik 0,35 mesečno (enote najbolj enostavnega dela) - 3. in 4. letnik 0,45 mesečno (enote najbolj enostavnega dela) Študente višjih in visokih šol bomo nagrajevali: - 1. in 2. letnik 0,55 (enote najbolj enostavnega dela) - 3. in 4. letnik 0,65 (enote najbolj enostavnega dela) Izplačila nagrad iz prejšnjih odstavkov ne izključujejo izplačevanj štipendij. Nagrada učencev oz. študentov je lahko višja ali nižja na podlagi meril za ugotavljanje individualnega učinka. 5.4. Nagrade mentorjev in inštruktorjev 67. člen - dodatek za delo v deljenem in nerednem delovnem času, - drugi dodatki. 1. Dodatek na delovno dobo v združenem delu 73. člen Delavci OZD bomo kot posebno obliko osebnih dohodkov uvedli tudi dodatek na delovno dobo delavca izhajajoč iz načela ugotavljanja osebnih dohodkov posameznega delavca na podlagi njihovega delovnega prispevka k ustvarjenemu dohodku in iz dejstev, da je dosežen dohodek tekočega obdobja tudi rezultat minulega dela ter dejstvo, da z leti dela postopoma upada delovna sposobnost delavca in s tem tudi tekoči prispevek iz živega dela k dohodku. Ta dodatek bomo ugotavjali v odstotkih na indexno razmerje določeno delavcu po naslednji tabeli:. Delovna doba Odstotek Nagrada mentorju pripravniku znaša največ: - za pripravnika s srednjo izobrazbo 0,60 (enote najbolj enostavnega dela) - za pripravnika z višjo izobrazbo 1,10 (enote najbolj enostavnega dela) - za pripravnika z visoko izobrazbo 1,80 (enote najbolj enostavnega dela) Nagrade iz prejšnjega odstavka se nanašajo na celotno predpisano dobo pripravništva. Nagrada mentorju se obračunava za nazaj po opravljenem izpitu proporcionalno z dejanskim trajanjem mentorstva. Če je pripravništvo trajalo manj kot je predpisana doba, se mentorju izplača polovica mentorske nagrade za ostale mesece. V primeru, da pripravnik v predpisani dobi ne opravi pripravniškega izpita, se mentorju zmanjša nagrada za 50%. Podrobnejša določila o nagrajevanju oz. obveznosti mentorjev določijo OZD v svojih aktih. 68. člen Nagrade inštruktorjev učencev na obvezni delpvni praksi znašajo: - njmanj 0,15 in največ 0,50 enote najbolj enostavnega dela mesečno, odvisno od števila učencev, ki so istočasno na praksi. Nagrada se obračunava po dnevih prakse. Podrobnejša določila o nagrajevanju inštruktorjev določajo OZD v svojih aktih. 5.5. Posebne nagrade 69. člen Za uspehe pri delu, za katere ni mogoče uporabiti meril za nagrajevanje po tem sporazumu, lahko delavski svet OZD sprejme sklep o posebnih nagradah za izjemne prispevke oz. zasluge. Te nagrade lahko delavski svet OZD dodeli zlasti za: - posebne dosežke pri delu izven rednih delovnih nalog: - preprečitev večje materialne škode; - posebne uspehe pri poslovnem ali poslovno-tehničnem sodelovanju z drugimi OZD v SOZD in izven; - in podrobno. Podrobnejša določila o posebnih nagradah v smislu tega člena opredelijo OZD v svojih aktih. 70. člen Posebne nagrade se podeljujejo na ravni TOZD, DO in SOZD. Na ravni DO in SOZD se podelujejo posebne nagrade za dosežke, ki imajo pomen za celotno DO, ali za celotno SOZD. Sredstva za dodeljevanje nagrad določa TOZD v svojem planu. Sredstva za dodeljevanje nagrad na ravni DO in SOZD se oblikujejo z združevanjem sredstev TOZD v skladu s planom DO in SOZD in na podlogi soglasnega sklepa delegatov delavskih svetov DO oz. SOZD. 71. člen 5-10 let 2 10-15 let 4 15-20 let 6 20-25 let 8 25-30 let 11 30 let 15 Dodatek iz tega naslova izključuje takoimenovani dodatek za stalnost oziroma za preprečevanje fluktuacije. 2. Dodatek za delo ob nedeljah in državnih praznikih 74. člen Dodatek za delo ob nedeljah in državnih praznikih pripada delavcem največ v višini 50% na indexno razmerje določeno delavcu za delo, ki ga na dan nedelje in državnega praznika opravlja. 3. Dodatek na nočno delo 75. člen Dodatek za delo v nočnem času (od 22 ure od 5 ure, v primeru izmenskega dela do 6 ure) pripada delavcem ^višini najmanj 35 in največ 50 odstotkov na indeksno razmerje določeno delavcu za delo, ki ga v nočnem času opravlja. 4. Dodatek za delo v podaljšanem delovnem času 76. člen Dodatek za delo v podaljšanem delovnem času pripada delavcem le v primerih če je tako delu uvedeno zaradi nepredvidenih okoliščin in sicer v višini 50% na indexno razmerje določeno delavcu. OZD se zavezujemo, da bomo kar največ dela v podaljšanem delovnem času kompenzirali s prostim časom pri čemer se vsaka ura dela v podaljšanem delovnem času šteje kot ena prosta ura. Prav tako se OZD zavezujemo, da bomo delo v podaljšanem delovnem času uravnavali oz. kompenzirali s smotrno prerazporeditvijo rednega delovnega časa upoštevajoč zakonsko določilo o trajanju dnevnega počitka delavcev. Delavci, ki opravljajo dela poslovodnih organov in delavci s posebnimi pooblastili nimajo pravice do dodatka za delo v podaljšanem delovnem času. 5. Dodatek za delo v deljenem In nerednem delovnem času 5. 1. Dodatek za delo v deljenem delovnem času 77. člen Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada delavcem v primerih, ko prekinitev traja več kot eno uro in sicer največ v zneskih, ki jih vsako leto določi delavski svet SOZD. Dodatek po tem členu se obračunava po dnevih. O dodeljevanju nagrad odločajo delavski sveti OZD na podlagi strokovno pismenih utemeljenih predlogov njihovih izvršilnih organov ter organov D PO. V. DODATKI IZ OSEBNIH DOHODKOV 72. člen Dodatki iz osebnih dohodkov so: - dodatek na delovno dobo v združenem delu, - dodatek za delo ob nedeljah in državnih praznikih, - dodatek za nočno delo, - dodatek za delo v podaljšanem delovnem času, 5. 2. Dodatek za delo v nerednem delovnem času 78. člen Delo v nerednem delovnem času se v smislu tega sporazuma smatra tako delo, pri katerem lahko redno delo prične ob kateremkoli času dneva in ga ni mogoče predvideti več kot 48 ur pred pričetkom dela. Dodatek za delo v nerednem delovnem času pripada delavcem največ v znesku, ki ga vsako leto določi delavski svet SOZD. 6. Drugi dodatki 79. člen Poleg dodatkov iz 72. do 78. člena lahko OZD uvedejo tudi: - dodatek za delo v izmenah, - dodatek za delo ob sobotah, - dodatek za posebna znanja, - dodatek za dežurstvo oz. obvezno prisotnost pri delu. 6. 1. Dodatek za delo v izmenah 80. člen Dodatek za delo v izmenah se lahko uvede le tam kjer tako delo traja več kot polovico letnega delovnega časa sme pa znašati največ polovico najvišjega dodatka za deljen delovni čas v smislu 77. člena tega sporazuma. 6. 2. Dodatek za delo ob sobotah 81. člen Dodatek za delo ob sobotah se lahko uvede le tam, kjer redno delo traja najmanj 1/3 vseh sobot v letu sme pa znašati največ polovico najvišjega dodatka za deljen delovni čas v smislu 77. člena tega sporazuma. 6.3. Dodatek za posebna znanja 82. člen OZD lahko uvedejo dodatke za posebna znanja, ki pa ne morejo presegati 15% enote najbolj enostavnega dela, vendar le ob pogoju da tako znanje ni vključeno v analitično oceno dela, ki ga delavec opravlja. Prav tako se ne more uvesti dodatek za taka znanja, ki v tej OZD ne morejo biti uporabljena. 6.4. Dodatek za dežurstvo oz. obvezno prisotnost pri delu OZD lahko uvedejo posebne dodatke za dežurstvo oz. obvezno prisotnost pri delu s tem, da dodatek za čas dežurstva oz. obvezne prisotnosti pri delu ne sme presegati 20% indeksnega razmerja dela, ki ga delavec pretežno opravlja. VI. NADOMESTILA 84. člen Nadomestila iz osebnih dohodkov so: * - nadomestilo za čas dopustov, - nadomestilo za praznične dni, ko se ne dela, - nadomestilo za čas opravljanja samoupravnih, družbeno-poli-tičnih in javnih funkcij, - nadomestilo zaradi začasne odstranitve z dela (suspenz, pripor), - nadomestilo za čas bolezni do 30 dni, - nadomestilo za čas prekinitve dela brez krivde delavca (višja sila), za čas prekinitve delovnega procesa in za čas, ko delavec odkloni delo zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov, - nadomestilo zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti delavca, - ostala nadomestila. 1. Nadomestilo za dopuste 85. člen Za čas rednega letnega dopusta pripada delavcu nadomestilo OD v višini akontacije povprečnega osebnega dohodka zadnjih treh mesecev. V organizacijah s sezonskim značajem dela ali velikega nihanja pri pridobivanju dohodka se lahko to povprečje izračunava na zadnje polletno ali letno obdobje. 86. člen Če delavec neposredno pred nastopom rednega letnega dopusta ni prejemal OD več kot en mesec, temveč nadomestilo OD zaradi odsotnosti z dela (bolniški, porodniški dopust, pripor, služenje vojaščine) mu za čas rednega letnega dopusta pripada nadomestilo, ki izhaja iz indexnega razmerja. 87. člen Za nadomestila izrednega dopusta veljajo določbe iz prejšnjih dveh članov. 2. Nadomestilo za praznične dni, ko se ne dela 88. člen Za praznične dni, ko se ne dela, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini indexnega razmerja dela. 3. Nadomestilo za čas opravljanja samoupravnih družbenopolitičnih in javnih funkcij 89. člen Za čas, ko delavec ne dela zaradi: - vojaških vaj, - pouka za obrambo in zaščito, - dolžnosti teritorialne obrambe, narodne in civilne zaščite, - udeležbe na mladinskih delovnih akcijah, - odziva na poziv vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde, - opravlja samoupravnih funkcij v organizaciji združenega dela ter organih družbeno-političnih skupnosti, samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, - opravljanje javnih del in sodelovanja pri humanitarnih akcijah, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini povprečnega osebnega dohodka, kot je določeno to za dopust. Ta nadomestila pripadajo delavcu le v primeru, če opravlja te dolžnosti v rednem delovnem času. Kadar gre za nadomestilo po 4 m 7 alineji ima delavec pravico do nadomestila le če mu to odobri pristojni organ OZD. V vseh drugih primerih odsotnosti iz tega člena pa mora delavec tako odsotnost predhodno javiti pristojnemu organu, izostanek pa opravičiti z ustrezno listino. 4. Nadomestila zaradi začasne odstranitve z dela (suspenz, pripor) 90; člen Delavec, ki je po določbah zakona o delovnih razmerjih odstranjen z dela v TOZD oz. zoper katerega je odrejen pripor, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka kot določa to republiški zakon. 5. Nadomestila za čas bolezni do 30 dni 91. člen Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni v breme OZD bomo izplačevali v določenem odstotku, od poprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu. Delavski svet SOZD določi vsako leto odstotek iz prejšnjega odstavka za: - nadomestilo za čas bolezni za prvih šest delovnih dni, - nadomestilo za čas bolezni od sedem delovnih dni naprej, - nadomestilo za čas bolezni zaradi nesreče pri delu oz. prihodu na delo na trajanje bolezni, - nadomestilo za čas hospitaliranje ne glede na trajanje bolezni. 6. Nadomestilo za čas prekinitve dela brez krivde delavca (višja sila), za čas prekinitve dalovnega procesa in za čas, ko delavec odkloni delo zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov. 92. člen Če delavec zaradi nastopa višje sile (prekinitve dobave električne energije, vode, pare ali pomanjkanja osnovnih surovin, ali ker niso izpolnjeni pogoji za varno delo) ne more delati in ga za ta čas ni mogoče razporediti na drugo delo, mu pripada za čas prekinitve dela osebni dohodek po indexni vrednosti dela, ki ga je v zadnjem času pretežno opravljal. 7. Nadomestilo zaradi zmanjšanja sposobnosti delavca. 93. člen Če se za posameznega delavca po predpisanem postopku ugotovi zmanjšanje delovnih sposobnosti, ima delavec pravico do izplačevanja razlike med vrednostjo svojega delovnega prispevka in delovnega prispevka delavca na enakih ali podobnih delih. To pa velja le v primeru, če te razlike delavec ne more uveljaviti iz predpisov invalidsko pokojninskega zavarovanja. Delavce, ki so bili po 35-letih delovne dobe ali 55 let starosti (moški) oz. 30-letih delovne dobe ali 50 letih starosti (ženske) kateri ne morejo več uspešno opravljati del oz. nalog, na katere so bili razporejeni, bomo razporedili na manj zahtevna dela oz. naloge. Ti delavci bodo kot nadomestilo prejemali razliko med prejšnjimi osebnimi dohodki in osebnim dohodkom za dela in naloge na katere je razporejen. Ta razlika se valorizira ob periodičnih in zaključnih obračunih skladno z rastjo poprečnega osebnega dohodka v OZD. 8. Ostala nadomestila 94. člen Za čas ostalih opravičenih odsotnosti z dela (npr.: funkcionalno izobraževanje) pripada delavcu nadomestilo v višini indexne vrednosti dela, ki ga je nazadnje pretežno opravljal. VII. POVRAČILO V ZVEZI Z DELOM 95. člen Povračila v zvezi z delom so: - dnevnice in službena potovanja, - povračilo prevoznih stroškov, - terenski dodatki, - povračilo stroškov ločenega življenja, - povračilo stroškov za prevoz na delo, - povračilo selitvenih stroškov, - regres za topli obrok delavcem materialne proizvodnje. X. Dnevnice za službena potovanja 96. člen Dnevnice za službena potovanja v tuzemstvu bodo OZD izplačevale v višini kot jo vsako leto določi izvršilni odbor delavskega sveta SOZD v skladu z družbenim dogovorom oziroma splošnim sporazumom. Delavci so upravičeni do: - cele dnevnice, ki se obračuna za vsakih 24 ur službenega potovanja, ali če je službeno potovanje trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur, - 60% cele dnevnice če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur in če je potovanje trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur in če je potovanje trajalo več kot 24 ur za ostanek časa, ki je daljši od 8 ur, vendar ne več kot 12 ur. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa. Brez predloženega računa pa v višini 1 3 cele dnevnice, vendar le za prenočevanje v krajih, kjer ni javnih prenočitvenih objektov. 97. člen Dnevnice za službena potovanja v tujino bomo obračunavali v enakem znesku za vse delavce in to v višini in način kakor so določene v ustreznem družbenem dogovoru o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov. Pri tem se kot pričetek potovanja šteje prehod državne meje oz. odhod iz zadnjega letališča v Jugo-• slaviji, kjer je opravljena obmejna kontrola, kot konec potovanja pa se šteje prehod državne meje oz. pristanek letala na prvem letališču v Jugoslaviji, kjer je opravljena obmejna kontrola. Za obračun cele oz. polovične dnevnice (50%) se smiselno uporabijo določila prve in druge alineje, drugega odstavka prejšnjega člena. Poleg dnevnice pripada delavcu tudi nadomestilo za stroške prenočevanja v višini predloženega računa, vendar se v tem primeru izplača delavcu le 70% dnevnice. 2. Povračilo prevoznih stroškov 98. člen Stroški za prevoz delavcev na službenem potovanju se povrnejo v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom uporaba katerega zagotavlja najbolj smotrno opravljanje del in nalog. Prevozno sredstvo se navede v potnem nalogu, delavcu pa se povrnejo potni stroški, ki jih dokaže z vozovnico ali računom. Kadar je v potnem nalogu določeno, da delavec uporablja za provoz osebni avtomobil se mu povrnejo stroški za prevožene kilometre. Kilometrino določi v enotnem znesku Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. Kilometrina v smislu tega člena se smatra ie v primeru, kadar je opravljeno službeno potovanje v kraj, kjer delavac ne dela redno. V primeru, da delavec uporablja zasebni avtomobil za opravljanje rednega dela, se to šteje kot uporaba zasebnega avtomobila za poslovne potrebe. 3. Terenski dodatki 99. člen Terenski dodatek bomo obračunavali v višini kot jo vsako leto določi izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. Terenski dodatek je povračilo povečanih stroškov, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na terenu, če dela v kraju zunaj sedeža OZD m svojega stalnaga oz. začasnega bivališča. To povračilo stroškov pripada delavcu, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče, 'sicer pa ima delavec pravico do povračila stroškov za prenočišče in do dnevnice. 4. Povračilo stroškov ločenega življenja 100. člen Stroške za ločeno življenje bomo obračunavali največ v višini kot jo vsako leto določi izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. Pomračilo stroškov za ločeno življenje bomo obračunavali le v primerih, ko je delavec zaradi napotitve na delo v drug kraj ločen od ožje družine. OZD v svojem samoupravnem splošnem aktu tudi določijo, kdaj pripada delavcu tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegovi družini. 5. Povračilo stroškov za prevoz na delo 101. člen Stroški za prevoz na delo in z dela od stalnega ali začasnega bivališča se delavcu povrnejo v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi za dneve, ko delavec dela, pri čemer delavec sam krije tak del teh stroškov, kakor to vsako leto določi izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. V primerih, kjer in kadar ne obratujejo javna prevozna sredstva, se obračuna prevoženi kilometer z zasebnim vozilom v znesku, ki ustreza 1/4 zneska kilometrine iz 98. člena tega sporazuma. Prevoz na delo se obračunava le v primerih in na relacijah, ki so daljše od 2 km. računajoč najkrajšo možno pot od kraja stanovanja do kraja, kjer delavec dela. OZD lahko v svojem aktu določijo tudi zgornji znesek, do katerega se stroški za prevoz na delo povrnejo. 6. Povračilo selitvenih stroškov 102. člen Za selitvene stroške po tem sporazumu štejemo dejanske stroške za razstavljanje pohištva, pakiranja, prevoz in ponovno sestavljanje pohištva. Prevozno sredstvo za vsak prima določi pristojni organ OZD. Poleg stroškov iz prvega odstavka tega člena pripadajo delavcu in članom njegove družine za čas potovanja tudi dnevnice v višini kot je določeno s tem sporazumom. 7. Regres za organizirano prehrano delavcem materialne proizvodnje 103. člen Regres za topli obrok delavcem materialne proizvodnje bomo izplačevali največ v višini kot jo vsako leto določi delavski svet SOZD. 104. člen Za delavce v materialni proizvodnji se po tem sporazumu štejejo delavci v vseh organizacijah združenega dela materialne proizvodnje. ki opravljajo dela, ki so za to dejavnost značilna in sicer: v proizvodnji žaganega lesa, proizvodnji končnih lesnih izdelkov, proizvodnji živilskih proizvodov, proizvodnji pijač, proizvodnji krmil, grafični dejavnosti, kmetijski proizvodnji, ribištvu, gozdarstvu, gradbeništvu, pomorskem in cestnem prometu, prekladanju, trgovini na drobno, gostinstvu, obrti - obrtnih storitvah in popravilih, zaščitnih delavnicah, v skladiščih in tržnicah. Prav tako se za delavce v materialni proizvodnji štejejo delavci v drugih OZD, ki opravljajo dela, ki so enaka ali podobna delom iz prvega odstavka tega člena. Taka dela so predvsem: dela pri čiščenju, skladiščna dela, servisno vzdrževalna dela in ostala dela, pri katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem dela, pri katerih se dela s skrajšanim delovnim časom zaradi neugodnih delovnih razmer oziroma druga dela, ki se opravljajo v neugodnih delovnih razmerah in so kot taka opredeljena v samoupravnih splošnih aktih in splošnih sklepih OZD. Kot delavci v materialni proizvodnji se ne štejejo vodje in drugi delavci, ki v neposrednem procesu fizično ne sodelujejo. 105. člen Podpisniki tega sporazuma se zavezujejo, da bodo v okviru svojih pravic in možnosti zagotovili delavcem, katerih izdatki za prehrano na delu pomenijo materialne stroške, da s svojimi samoupravnimi splošnimi akti določijo, katere izdatke za prehrano delavcev med delom in v kakšnem znesku lahko na podlagi pogojev, določenih v tem sporazumu priznajo v materialne stroške, in da te izdatke vključijo v finančne in druge plane. 106. člen Podpisniki tega sporazuma, v katerih izdatki za prehrano delavcev med delom pomenijo materialne stroške, v skladu s tem sporazumom podrobneje določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih višino izdatkov za prehrano delavcev med delom. S to omejitvijo niso zajeti izdatki za močnejšo oziroma zaščitno prehrano med delom, ki se zagotavlja delavcem po zakonu ali drugih predpisih zaradi zmanjšanja škodljivih vplivov proizvodnega procesa na zdravje delavcev. 107. člen Sredstva, namenjena prehrani delavcev med delom, ki pomenijo materialne stroške, je možno namensko uporabiti v okviru družbene organizirane prehrane delavcev med delom. Regres za topli obrok pripada tudi učencem in študetnom na obvezni praksi. 108. člen Prejemki iz sklada skupne porabe so: - regres za letni dopust, - nagrade ob delovnih jubilejih, - nagrade ob odhodu delavca v pokoj, - solidarnostne pomoči, - novoletne nagrade upokojencem, - kolektivno nezgodno zavarovanje, - regres za topli obrok delavcem nematerialne proizvodnje. 1. Regres za letni dopust 109. člen Povprečni znesek regresa določi delavski svet SOZD vsako leto in sicer največ v višini 40% od povprečnega netto mesečnega VIII. PREJEMKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE osebnega dohodka doseženega v gospodarstvu SRS v preteklem letu (v nadaljnem besedilu tega sporazuma: poprečni netto mesečni osebni dohodek). Regres za letni dopust se obračuna po merilih aktov OZD. . Samoupravni organ OZD lahko določi, da se del sredstev regresa za letni dopust združuje za vzdrževanje in razširjevanje počitniških kapacitet. 2. Nagrade ob delovnih jubilejih 110. člen Jubilejne nagrade bodo izplačevale OZD v enakih zneskih, ki jih vsako leto določi delavski svet SOZD. Jubilejne nagrade se bodo izplačevale za 10, 20 in 30 let delovne dobe. Za delovno dobo v smislu prejšnjega odstavka se šteje praviloma neprekinjena delovna doba v OZD Emone, ali njenih pravnih prednikih. Nagrade se izplačajo praviloma v vrednostnih bonih za nakup blaga ali storitev v enotah katerekoli OZD v sestavi SOZD Emona. 3. Nagrade ob odhodu delavcev v pokoj 111. člen Ob odhodu delavcev v pokoj se delavcu izplača nagrada v znesku ki ga vsako leto določi delavski svet SOZD na podlagi delovne dobe in sicer: - za 10 do 20 let delovne dobe, - za 20 do 30 let delovne dobe, - za nad 30 let delovne dobe. Za delovno dobo v smislu prejšnjega odstavka se šteje za pokojnino vštevna delovna doba. 4. Solidarnostne pomoči 112. člen Solidarnostne pomoči delavcem, oziroma njihovim družinskim članom uredijo OZD s samoupravnim splošnim aktom pri čemer zlasti upoštevajo: a) Pomoč družini umrlega delavca. b) Ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca. c) Pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca. d) Pomoč ob nastanku invalidnosti. e) Plačilo pogrebnih vencev za umrle delavce ali njihove ožje sorodnike. t) Druge solidarnostne pomoči na predlog osnovne organizacije sindikata. 5. Novoletne nagrade upokojencem 113. člen Novoletne nagrade upokojencem se izplačajo v višini kot jo za vsako leto določi delavski svet SOZD. Nagrade se izplačajo praviloma v vrednostnih bonih za nakup blaga ali storitev v enotah katerekoli OZD v sestavi SOZD Emona. 6. Kolektivno nezgodno zavarovanje 114. člen Iz sredstev sklada skupne porabe lahko OZD plačujejo kolektivno nezgodno zavarovanje in sicer v višini, kakor to vsako leto določi delavski svet OZD. Posebej plačujejo OZD tudi nezgodno zavarovanje za nesreče na službenem potovanju v višini, kakor to vsako leto določi delavski svet OZD. Po določilu tega člena so zavarovani tudi delavci - državljani SFRJ zaposleni v podjetjih in predstavništvih SOZD Emone v tujini. 7. Regres za organizirano prehrano delavcem nematerialne proizvodnje 115. člen Regres za topli obrok delavcem nematerialne proizvodnje, ki se plačuje iz sklada skupne porabe bomo izplačevali največ v višini kot je vsako leto določi delavski svet SOZD. Delavci v materialni proizvodnji so opredeljeni v 104. členu tega sporazuma. Regres za topli obrok pripada tudi učencem in študentom na obvezni praksi. IX. SPREMLJANJE IZVAJANJA DOLOČB TEGA SPORAZUMA 116. člen Da bi lahko OZD na enoten način spremljale izvajanje določb tega sporazuma in dosežene rezultate medsebojno primerjale, bo služba za plan" in analize v delovni skupnosti SOZD izdelala posebno metodologijo. Vse OZD so tej službi dolžne v 14 dneh po sprejemu periodičnega oziroma zaključnega računa poslati potrebne podatke. Strokovna služba iz prejšnjega odstavka bo podatke tekoče obdelala in z njimi seznanjala poslovodne in samoupravne organe OZD in to v roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni od datuma, ki bo določen za dostavo podatkov. Najpomembnejši podatki iz tega področja se bodo redno objavljali tudi v internem glasilu Emona Informator. X. UKREPI IN SANKCIJE ZA KRŠITEV TEGA SPORAZUMA 117. člen Služba za plan in analize delovne skupnosti SOZD in druge strokovne službe SOZD bodo na podlagi podatkov, ki jih bodo dobivale, ugotavljale eventuelne kršitve določb tega sporazuma. Če strokovna služba ugotovi kak primer kršitve sporazuma, je dolžna to takoj pismeno sporočiti odboru samoupravne delavske kontrole SOZD Emona. Ta mora najkasneje v roku 30 dni primer raziskati in ugotoviti obseg in vzroke kršitve ter odgovorno osebo ali organ, ki je kršitev predlagal, sprejel sklepe nasprotne določbam tega sporazuma in dopustil izvedbo teh sklepov. Svojo ugotovitev posreduje odbor delavske kontrole SOZD odboru delavske kontrole in delavskemu svetu OZD - kršiteljice, z zahtevo, da v bodoče zagotovi upoštevanje določb tega sporazuma in odpravi posledice že storjenih kršitev. Svojo ugotovitev in zahtevo pošlje odbor samoupravne delavske kontrole SOZD tudi družbenopolitičnim organizacijam OZD - kršiteljice. Delavski svet OZD - kršiteljice mora najkasneje v roku 30 dni od dneva sprejema zahteve iz prejšnjega odstavka sprejeti ukrepe za odpravo kršitev. Ti ukrepi morajo biti taki, da je možno posledice storjenih kršitev odpraviti najkasneje v roku 3 mesecev. O sprejetih ukrepih in rokih za odpravo kršitev in njihovih posledic je delavski švet OZD dolžan pismeno oovestiti odbor samoupravne delavske kontrole SOZD. 118. člen Če delavski svet OZD - kršiteljice v rokih, določenih v prejšnjem členu ne sprejme ukrepov za odpravo kršitev ali ne odpravi že nastalih posledic kršitev, OZD - kršiteljica izgubi pravico do obračuna višine sredstev za osebne dohodke napram družbeni skupnosti na nivoju SOZD. Poleg tega pa delavski svet SOZD lahko na predlog odbora delavske kontrole SOZD izreče še eno naslednjih sankcij. 1. OZD kršiteljica je dolžna iz svojega čistega dohodka vplačati v sklad za pospeševanje izvoza na ravni SOZD penale v višini neupravičeno izplačanega zneska bruto OD ali drugih izplačil; 2. Če je bila storjena kršitev v tem, da OZD ni upoštevala predpisanih meril za nagrajevanje individualnih poslovodnih organov in drugih najbolj odgovornih delavcev, mora OZD v skladu iz 1. točke vplačati 3 kratni znesek preveč izplačanih osebnih dohodkov; 3. Omejitev ali popolen odvzem pravice do pridobitve kredita za poslovanje pri Interni banki SOZD in vseh ostalih pravic, ki izhajajo iz združevanja sredstev in solidarnosti na nivoju SOZD, dokler OZD ne odpravi posledic kršitev, vendar največ za dobo 6 mesecev. Ukrepe iz prvega odstavka tega člena sprejema delavski svet SOZD z večino glasov vseh delegatov. Sklep delavskega sveta je dokončen in izvršljiv. 119. člen V primerih ponavljanja kršitev in hujših kršitev določb tega sporazuma v kateri OZD, ima odbor samoupravne delavske kontrole SOZD pravico in dolžnost, o tem obvestiti pristojne organe družbenega nadzorstva, organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organov OZD in občinske družbeno politične organizacije. Primeri iz prejšnjega odstavka vplivajo na oblikovanje ocene moralno političnega dela poslovodnih organov OZD v primerih ponovnega kandidiranja za odgovorna dela, dodeljevanje priznanj itd. 120. člen Izrečene sankcije po določbi 118. člena se objavijo v internem glasilu Emona Informator. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 121. člen Določbe tega sporazuma, ki se nanašajo na OZD, pa izrecno ne omenjajo tudi delovnih skupnosti, se smiselno uporabljajo tudi za delovne skupnosti SOZD Emona in delovne skupnosti delovnih organizacij, vključenih v SOZD Emona, razen če določene zadeve za te skupnosti v sporazumu niso izrecno drugače urejene. Osnove in merila iz toga sporazuma bodo glede delovnih skupnosti natančneje opredeljene v samoupravnih sporazumih o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjenih med delovnimi skupnostmi in TOZD in v pravilnikih teh delovnih skupnosti. 122. člen Nagrajevanje učencev v gospodarstvu, ki se bodo v Šolskem letu 1982/83 izobraževali Se po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij iz leta 1970, urejajo samoupravni akti OZD. 123. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga je na referendumu sprejela večina delavcev v večini TOZD oziroma enoviti DO v sestavi SOZD Emona in ko ga podpišejo predstavniki, ki jih za to pooblastijo delavski sveti OZD. TOZD, ki tega sporazuma niso sprejele, nimajo pravice do ugodnosti skupnega obračuna in drugih ugodnosti in solidarnosti, ki jih predvideva ta sporazum. Prav tako take TOZD nimajo pravice do koriščenja združenih sredstev rezerv za izplačilo osebnih dohodkov. 124. člen Samoupravni akti OZD. ki urejajo delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ne smejo biti v nasprotju s tem samoupravnim sporazumom. 125. člen Določbe tega sporazuma se uporabljajo od 1. 1. 1983 dalje. Določbe ' skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje udeležbe delavcev na sredstvih za osebne dohodke iz IV. poglavja tega sporazuma se pričnejo uporabljati prav tako s 1. 1. 1983 vendar pod pogojem, da bodo tudi OZD sprejele ustrezne akte do tega datuma, sicer pa od dneva, ko bodo njihovi akti pričeli veljati. Vse OZD v sestavi SOZD Emona so dolžne svoje samoupravne akte prilagoditi temu sporazumu v roku 3 mesecev po njegovi uveljavitvi. OZD. katerim njihov dohodek ne dopušča, da bi izhodiščen osnove iz 7. člena tega sporazuma prilagodile takoj ob uveljavitvi tega sporazuma tem osnovam, lahko v svojih samoupravnih aktih določijo, da bodo svoje osnove v smislu 8. člena tega sporazuma prilagajale osnovam iz 7. člena postopoma in to najkasneje do konca leta 1983. 126. člen S pričetkom uporabe tega sporazuma se prenehajo uporabljati določbe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo, ki je bil sprejet v letu 1978 ter določbe samoupravnega sporazuma o enotnih izhodiščih in osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, prejemkom iz sklada skupne porabe in izdatkov v zvezi z delom v letu 1981 in drugi samoupravni splošni akti ter sklepi, ki jih je iz tega področja sprejel delavski svet SOZD. * 127. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlagajo: 1. delavski svet SOZD 2. delavski sveti OZD združenih v SOZD 3. večina delavcev vsake TOZD v sestavi DO, vključene v SOZD. 128. člen Za sprejem sprememb in dopolnitev tega sporazuma velja isti postopek, kot za sprejem sporazuma. 129. člen Ta sporazum je bil verificiran na seji delavskega sveta SOZD Emona dne..., podpisali pa so ga podpisniki na posebnem listu, ki je sestavni del tega sporazuma. V Ljubljani, dne Osnutek sprejet na 10 DS SOZD 13. 6.1982 PRILOGA I PREGLED TIPIČNIH DEL V SOZD EMONA Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje 0 Vodilna in najvišja strokovna 10-10 Vodje večjih organizacijskih VII 365 dela enot (z nad 50 zap.) in vodje 00 Na ravni SOZD strokovno najzahtevnejših enot 001 Delavci s posebnimi 10-11 Vodje org. enot z 20-50 zap. VI-V 325 pooblastili (vodilni delavci) 10-12 Vodje org. enot z 10-20 zap. V 280 OO-Ol Predsednik poslovodnega VII 540 10-13 Vodje org. enot in delovodje z IV 225 odbora SOZD do 10 zaposlenimi OO-ll Namestnik predsednika VII 485 ' 10-2 Strokovni delavci (svetovalci, poslovodnega odbora SOZD pospeševalci-tehnologi) 00—12 Podpredsedniki poslovodnega VII 470 10-20 Delavci na najzahtevnejših VII 365 odbora SOZD strokovnih delih 002 Najvišja strokovna dela 10-21 Delavci na zahtevnih VII-VI 325 00-20 Svetovalci v predsedstvu VII 410 strokovnih delih poslovodnega odbora 10-22 Delavci na drugih delih v 245 003 Vodstvo interne banke 10-3 Delavci pri kmetijskih strojih 00-30 Direktor interne banke VII 470 10-30 Traktoristi - kombajnisti - IV 215 00-31 Pomočnik direktorja interne VII-VI 330-380 buldožeristi banke 10-31 Traktoristi ki delajo s III 200 Opomba: traktorskimi priključki in Pomočnik direktorja se strojniki razporeja 70-80% v razmerju na 10-32 Traktoristi - vozniki III-II 155 00-30 11 Drugi delavci v kmetijstvu 01 Na ravni DO 11-1 Delavci v poljedelstvu 01-1 Delavci s posebnimi 11-10 Najzahtevnejša poklicna dela v-rv 190 pooblastili 11-11 Zahtevna poklicna dela rv-m 175 01-10 Direktorji DO VII-VI 350-460 11-12 Priučena poklicna dela (težja) h 160 Ol-ll Namestniki direktorja DO VII-VI 280-415 11-13 Priučena poklicna dela (lažja) ii 145 01-12 Pomočniki direktorja DO VII-VI 280-415 11-14 NK težaška dela i 160 Opomba: 11-15 NK težja dela i 145 Delavci iz šifre 01-11 in 01-12 se 11-16 NK lahka dela i 115 razporejajo v razponu 80-90% 11-2 Delavci v govedoreji od šifre 01-10 11-21 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 190 01-2 Najvišja strokovna dela 11-22 Zahtevna poklicna dela IV-III 175 01-20 Tehnični vodje VII-VI 245-415 11-23 Priučena poklicna dela (težja) II 160 0l-2l Vodje razvoja VII-VI 245-415 11-24 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 01-22 Glavni tehnologi VII-VI 245-415 11-25 NK težaška dela I 160 01-23 Vodje dejavnosti VII-VI 245-415 11-26 NK težja dela I 145 01-24 Komercialni vodje VII-VI 245-415 11-27 NK lahka dela I 115 01-25 Vodje splošne službe VII-VI 245-415 11-3 Delavci v prašičereji Opomba: 11-30 Najzahtevnejša poklicna dela v-rv 190 1. Posamezni strokovni 11-31 Zahtevna poklicna dela IV-III 175 delavci se lahko glede na 11-32 Priučena poklicna dela (težja) ii 160 izreden pomen dejavnosti 11-33 Priučena poklicna dela (lažja) ii 145 . uvrstijo do nivoja šifre 01-10 11-34 NK težaška dela i 160 2. Delavci se razporejajo v 11-35 NK težja dela i 145 razponu 70-90% od šifre 11-36 NK lahka dela i 115 01-101. j. v indexnem razmerju 11-4 Delavci v perutnini od 245 do 415 1M0 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 190 11-41 Zahtevna poklicna dela IV-III 175 02 Na ravni TOZD 11-42 Priučena poklicna dela (težja) II 160 11-43 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 02-1 Delavci s posebnimi 11-44 NK težaška dela I 160 pooblastili 11-45 NK težja dela I 145 02-19 Direktorji TOZD VII-VI-V 280-425 11-46 NK lahka dela I 115 02-11 Namestniki direktorja TOZD VII-VI-V 225-385 11-5 Delavci v ribogojstvu 02-12 Pomočniki direktorja TOZD VII-VI-V 225-385 11-50 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 190 Opomba: 11-51 Zahtevna poklicna dela IV-III 175 Delavci iz šifre 02-11 in 02-12 se 11-52 Priučena poklicna dela (težja) II 160 razporeja v razponu 80-90% od 11-53 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 šifre 02-10 11-54 NK težaška dela I 160 02-2 Najvišja strokovna dela 11-55 NK težka dela I 145 02-20 Tehnični vodje VII-VI-V 200-385 11-56 NK lahka dela I 115 02-21 Vodje razvoja VII-VI-V 200-385 11-6 Delavci v vinogradništvu in 02-22 Glavni tehnologi VII-VI-V 200-385 sadjarstvu 02-23 Vodje dejavnosti VII-VI-V 200-385 11-60 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 190 02-24 Komercialni vodje VII-VI-V 200-385 11-61 Zahtevna poklicna dela IV-III 175 02-25 Vodje splošne službe VII-VI-V 200-385 11-62 Priučena poklicna dela (težja) II 160 Opomba: 11-63 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 1. Delavci se razporejajo v 11-64 NK težaška dela I 160 razponu 70-90% od šifre 02-10 11-65 NK težja dela I 145 2. Posamezni strokovni delavci 11-66 NK lahka dela I 115 se lahko glede na izreden 11-7 Delavci v vrtnarstvu pomen dejavnosti uvrstijo od 11-70 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 190 nivoja šifre 02-10 11-71 Zahtevna poklicna dela IV-III 175 1 Kmetijska in gozdarska 11-72 Priučena poklicna dela (težja) II 160 dejavnost 11-73 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 10 Vodje organizacijskih enot in 11-74 NK težaška dela I 160 strokovni delavci 11-75 NK težja dela I 145 10-1 Vodje organizacijskih enot 11-76 NK lahka dela I 115 Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje ll-80 11-8 Delavci v kmetijski kooperaciji Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 190 ll-8l Zahtevna poklicna dela IV-I1I 175 ll-82 Priučena poklicna dela (težja) II 160 ll-83 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 11—84 NK težaška dela I 160 11—85 NK težja dela I 145 11—86 NK lahka dela I 115 !l-90 11-9 Ostali delavci Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 190 ll-9l Zahtevna poklicna dela IV-III 175 ll 92 Priučena poklicna dela (težja) II 160 11—93 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 11—94 NK težaška dela I 160 11—95 NK težja dela I 145 11—96 NK lahka dela I 115 12-10 12 12-1 Delavci v gozdarski proizvodnji in predelavi lesa Delavci v gozdarski proizvodnji Sekači III 195 12-11 PK delavci pri eksploataciji III-II 160 12-12 gozdov NK delavci pri eksploataciji II 160 12-13 gozdov VKV delavci - gojitelji gozdov IV 180 12-14 in drevesničarji KV delavci - gojitelji gozdov in drevesničarji PK delavci - gojitelji gozdov in drevesničarji NK delavci - gojitelji gozdov in III 160 12-15 III-II 150 12-16 II 120 12-20 12-2 drevesničarji Delavci v primarni predelavi lesa Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 12-21 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 12-22 Priučena poklicna dela II 160 12-23 NK težaška dela I 160 12-24 NK težja dela I 145 20-10 2 20 20-1 Delavci v industriji Vodje organizacijskih enot in strokovni delavci Vodje organizacijskih enot Vodje večjih org. enot (z nad 50 IV-V 340 20-ll zaposl.) in vodje strokovno najzahtevnejših enot Vodje org. enot z 10-50 zap. VI-V 300 20-12 Vodje org. enot do 10 zap. v 245 20-20 20-2 Strokovni delavci Delavci na najzahtevnejših VII 340 20-21 strokovnih delih Delavci na zahtevnih VI 300 20-22 strokovnih delih Delavci na drugih strokovnih v 245 21-10 21 . 21-1 delih Delavci v živilski proizvodnji Delavci v predelavi mesa Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 2l-ll Zahtevna pdklicna dela IV-III 180 21-12 Priučena poklicna dela (težja) II 160 21—13 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 ' 21-14 NK težaška dela I 160 21-15 NK težja dela I 145 21-16 NK lahka dela I 115 21-20 21-2 Delavci v predelavi poljščin, vrtpin in sadja Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 2l-2l Zahtevna poklicna dela IV-III 180 21-22 Priučena poklicna dela (težja) II 160 21-23 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 21-24 NK težaška dela I 160 21-25 NK težja dela I 145 21-26 NK lahka dela I 115 21-30 21-3 Delavci v pekarstvu Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 21-31 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 21-32 Priučena poklicna dela (težja) II 160 21-33 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 21-34 NK težaška dela I 160 21-35 NK težja dela I 145 21-36 NK lahka dela I 115 21-40 21-4 Delavci v vinarstvu Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 21—41 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje 21-42 Priučena poklicna dela (težja) II 160 21-43 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 21-44 NK težaška dela I 160 21-45 NK težja dela I 145 21-46 NK lahka dela I 115 • 21-5 Delavci v proizvodnji krmil 21-50 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 21-51 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 21-52 Priučena poklicna dela (težja) II 160 21-53 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 21-54 NK težaška dela I 160 21-55 NK težja dela I 145 21-56 NK lahka dela I 115 21-6 Ostali delavci v predelavi, pripravi in pakiranju živil 21-60 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 21-61 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 21-62 Priučena poklicna dela (težja) II 160 21-63 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 21-64 NK težaška dela I 160 21-65 NK težja dela I 145 21-66 NK lahka dela I 115 22 Delavci v neživilski proizvodnji 22-1 Delavci v proizvodnji lesnih izdelkov 22-10 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 22-11 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 22-12 Priučena poklicna dela (težja) II 160 22-13 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 22-14 NK težaška dela I 160 22-15 NK težja dela I 145 22-16 NK lahka dela I 115 22-2 Delavci v pletarstvu 22-20 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 22-21 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 22-22 Priučena poklicna dela (težja) II 160 22-23 Priučena poklicna dela (lažja,1 , II 145 22-24 NK težaška dela I 160 22-25 NK težja dela I 145 22-26 NK lahka dela I 115 22-3 Delavci v konfekciji 22-30 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 22-31 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 22-32 Priučena poklicna dela (težja) II 160. 22-33 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 22-34 NK težaška dela I 160 22-35 NK težja dela I 145 22-36 NK lahka dela I 115 22-4 Delavci v gradbeništvu 22-40 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 22-11 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 22-42 Priučena poklicna dela (težja) II 160 22-43 Priučena poklicna dela (lažja) II 145 J 22-44 NK težaška dela I 160 22-45 NK težja dela I 145 22-46 NK lahka dela I 115 22-5 Ostali delavci v neživilski proizvodnji 22-50 Najzahtevnejša poklicna dela V-IV 200 22-51 Zahtevna poklicna dela IV-III 180 22-52 Pii učena poklicna dela (težja) II 160 22-53 Priučena poklicna dela (težja) II 145 22-54 NK težaška dela I 160 22-55 NK težja dela I 145 22-56 NK lahka dela I 115 3 Delavci v trgovini in skladiščih 30 Delavci v maloprodaji 30-00 Vodenje večjih blagovnic VI 330 30-01 Pomoč pri vodenju iz šifre VI 280 30-00 30 02 Vodenje manjših blagovnic VI 280 30-03 Vodenje E-centrov VI 320 30-04 Nam. oz. pom. iz šifre 30-03 VI 260 30-05 Vodje etaž v velikih VI 310 blagovnicah 30-06 Nam. oz. pom. iz šifre 30-05 VI 260 30-07 Vodje etaž v ostalih v 280 blagovnicah 30-08 Nam. oz. pom. vodij iz šifre v 230 30-07 30-09 Vodje večjih marketov v 260 30-10 Nam. iz šifre 30-09 V-IV 220 30-11 Vodje srednjih marketov v 245 Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje 30-12 Nam. iz šifre 30-11 v-rv 210 30-13 Vodje manjših marketov v 230 30-14 Nam. iz šifre 30-13 v-rv 215 30-15 Vodje večjih klasič. trgovin v 260 30-16 Nam. iz šifre 30-15 V-IV 220 30-17 Vodje srednjih klasič. trgovin v 245 30-18 Nam. iz šifre 30-17 V-IV 210 30-19 Vodje manjših klasič. trgovin V-IV 230 30-20 Nam. iz šifre 30-19 V-IV 215 30-21 Vodje večjih nepreh, in prehr. oddelkov v 250 30-22 Nam. vodij iz šifre 30-21 V-IV 220 30-23 Vodje manjših nepreh. in prehr. oddelkov V-IV 230 30-24 Nam. vodij iz šifre 30-23 v-rv 195 30-25 Prodajalci blagajniki v samopost. trgovinah rv 190 30-26 Samostojni prodajalci rv 175 30-27 Prod.-dopolnjevalci IV 155 30-28 31 Samost, prod.-sekači Opomba: Velikost marketa, etaže ali klasične trgovine se ugotvlja s številom zaposlenih, prometom, netto prodajno površino itd. Delavci v trgovini na veliko in malo IV 190 31-00 Vodje sektorjev VII-VI 380 3l-0l Pom. vodij sektorjev VII-VI 340 31-02 Vodje oddelkov VI 300 31-03 Pom. vodij oddelkov VI-V 270 31-04 Vodje referatov samostojni komercialisti VI 260 31-05 Komercialisti v 230 31-06 Prodajni referent v 200 31-07 Samostojni prodajni referent v 220 31-08 32 Komercialist-disponent kalkulant Delavci v zunanji trgovini v 180 32-00 Vodje sektorjev VII 400 32-01 Pom. vodje sektorjev VII-VI 370 32-02 Vodje oddelkov VI 340 32-03 Pom. vodij oddelkov VI 305 32-04 Vodje referatov-samostoj. komerc. VI-V 280 32-05 Komercialisti v 230 32-06 Komercialni referenti v 185 32-07 Prodajalci carine prostega blaga v 230 32-08 Oskrbovalci ladij in letal v 245 32-09 Samostojni šped. referenti v 235 32-10 Špediterski referenti v 210 32-11 33 Carinsko šped. referenti Delavci v predstavništvih in zastopstvih v 190 33-00 Vodje predstavništev VII-VI 335 33-01 Vodje odkupnih postaj v 290 33-02 Predstavnik-zastopnik v-rv 270 33-03 Potnik IV-V 175 33-04 34 Odkupovalec Delavci v skladiščih v trgovinah in proizvodnji rv 150 34-00 Vodje skladišč z nad 100 zap. VI 315 34-01 Vodje skladišč od 50 do 100 zap. VI 275 34-02 Vodje skladišč od 20 do 50 zap. VI 260 34-03 Vodje skladišč od 5 do 20 zap. v 220 34-04 Pomočnik vodje skladišč iz šifre 34-00 v 265 34-05 Pom. vod. skl. iz šifre 34-01 v 240 34-06 Pom. vod. skl. iz šifre 34-02 IV 220 34-07 Skladiščnik priročnih skladišč rv 190 34-08 Vodje prevzema in odpreme blaga rv 240 34-09 Prevzemniki, odpremniki in komisionarji Skladiščni delavci - razkladalci, nakladalci, spremljevalci IV 175 34-10 i-ii 160 34-11 4 40 Skladiščni delavci pri sortiranju in pakiranju Delavci v hotelirstvu, gostinstvu in turizmu Delavci v hotelirstvu in gostinstvu i 130 40-00 Vodje hotelov in gostinstva velikih hot. gost. organizacij VI 340 40-01 Vodje hotelov in gostinstva VI 320 večjih hot. gost. organizacij Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje 40-02 Vodje recepcij v hotelih z nad VI 245 40-03 300 posteljami Vodje recepcij v hotelih z nad v 230 40-04 100-300 posteljami Vodje recepcij v hotelih do 100 postelj Receptorji v hotelu nad 100 postelj Receptorji v hotelu do 100 postelj Samost, prod. referent-komerc. v 220 40-05 rv 210 40-06 rv 190 40-07 v 220 40-08 Komercialni referent IV 150 40-09 Hotelski vratarji - nočni vratarji ii 150 40-10 in pomožni receptorji Hotelski blagajničarji rv 190 40-11 Nosači - spremljevalci dvigal ii 120 40-12 Hotelske gospodinje v 255 40-13 Vodje sobaric m 165 40-14 Sobarice ii 145 . 40-15 Vodje velikih hotelskih in v 320 40-16 restavracijskih kuhinj Vodje večjih hotelskih in v 270 40-17 restavracijskih kuhinj Vodje manjših hotelskih in v 245 40-18 restavracijskih kuhinj Vodje izmen v šifri 40—15 v 255 40-19 Vodje izmen v šifri 40-16 IV 220 40-20 Vodje izmen v šifri 40-17 IV 200 40-21 Kuharji za najzahtevnejša dela v 200 40-22 Kuharji za zahtevna dela IV 180 40-23 Kuharji za manj zahtevna dela III 160 40-24 Pomožna kuhinjska dela I 130 40-25 Kuhinjski mesarji IV-III 180 40-26 Vodje slaščičarn V-IV 245 40-27 Slaščičarji za najzahtevnejša IV 200 40-28 dela Slaščičarji za zahtevna dela IV 180 40-29 Slaščičarji za manj zah. dela III 150 40-30 Pomivalke posode I 145 40-31 Vodje strežbe velikih v 250 40-32 restavracij Vodje strežbe večjih restavracij v 215 40-33 Vodje izmene v restavracijski v 215 40-34 strežbi v velikih restavracijah Natakarji za najzah. dela IV 190 40-35 Natakarji za zahtevna dela IV 175 40-36 Mešalci pijač-barmani IV 200 40-37 Točaji za zahtevna dela III 165 40-38 Točaji za manj zahtevna dela II 145 40-39 Vodje ekonomatov v gostinst. z v 260 40-40 nad 5 zaposlenimi Vodje ekonomatov v gostinstvu IV 240 40-41 z do 5 zaposlenimi Ekonomi-nabavljači III 225 40-42 Nabavljači II 175 40-43 Vodje org. enot z nad 40 zap. v 325 40-44 Vodje org. enot z 20-40 zap. v 300 40-45 Vodje org. enot z 10-20 zap. IV 270 40-46 Vodje org. enot z 5-10 zap. rv 240 40-47 Vodje org. enot do 5 zap. IV 210 40-48 Kuhinjski blagajniki IV 180 40-49 Obračunski kontrolorji v IV 190 41 41-00 hotelsko-gost. organizacijah Delavci v turizmu Vodje področij VII 400 41-01 Vodje poslovalnic I. kat. VII-VI 345 41-02 Vodje poslovalnic II. kat. VI 310 41-03 Vodje poslovalnic III. kat VI-V 250 41-04 Pomočnik iz šifre 41-01 VI-V 290 41-05 Pomočnik iz šifre 41-02 v 260 41-06 Vodja oddelkov VI 360 41-07 Pom. vodij oddel.-vodje refer. VI-V 290 41-08 Samost, turist, referenti VI-V 280 41-09 Turistični referent I VI-V 265 41-10 Turistični referent II v 240 41-12 Salterski delavci in menjalci I v 220 41-13 Šalterski delavci in menjalci II v 175 41-14 Tursitični vodiči - stalni VI-V 240 41-15 Turistični vodiči - sezonski v 170 41-16 Vodje obračuna posl. enote I VI-V 270 41-17 Vodje obračuna posl. enote II v 240 41-18 Pomočnik vodij iz šifre 41-15 v 220 41-19 Poveljnik na ladji VI 275 5 Strojnik na ladji Delavci v inženiringu, projektiranju in gradbeništvu v 255 Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje 50-00 Vodje sektorjev , VII 400 50-01 Vodje oddelkov VII 360 50-02 Nosilci nalog VII 345 50-03 Vodilni projektanti VII 330 50-04 Samostojni projektanti VII 315 . 50-05 Projektanti in kaikulanti VII 295 50-06 Projektanti in kaikulanti VI/V 260 50-07 Tehnični risarji v 165 50-08 Vodilni inženirji v operativi in nadzoru VII' 330 50-09 Samostojni inženirji v operativi in nadzoru VII 315 50-10 Inženirji v operat. in nadzoru VI 285 50-ll Tehniki v operat. in nadzoru v 250 50-12 6 60 Gradbeni delovodje Delavci v transportu, vzdrževalnih in servisnih službah Delavci v transportu v 240 60-00 Vodje organizacijskih enot z nad 30 vozili VI/V 260 60-01 Vodje prometa oz. pomočniki iz šifre 60-00 VI/V 240 60-02 Vodje org. enot z do 30 vozil VI/V 230 60-03 Vodje prometa oz. pomočnik iz šifre 60-02 IV 220 60-04 Šoferji avtobusov rv/m 210 60-05 Šoferji prikoličarjev in vozil nad iv/m 210 60-06 Šoferji vozil 4.5 do 8 ton VITU 190 60-07 Šoferji vozil 2 do 4.5 ton VI/III 180 60-08 Šoferji vozil do 2 toni VI/III 175 60-09 Šoferji osebnih avtomobilov VI/III 200 60-10 Traktoristi (razen v kmetijstvu) III 160 60-11 Viličaristi z vozili nad 1000 kg II/III 165 60-12 61 Viličaristi z vozili do 1000 kg Delavci v vzdrževalnih in najzahtevnejših servisnih delih II/III 160 61-00 Vodje tehn. vzdr. služb z nad 20 zap. in vodje, strokovno najzahtevnejših služb VII/VI 310 61-01 Vodje tehnično vzdrževalnih služb z 10-20 zaposlenimi v 260 61-02 Vodje tehn. vzdr. služb zdo 10 zap. V/IV .240 61-03 Vodje delavnic z nad lOzap. V IV 240 61-04 Vodje delavnic z do 10 zap. V/IV 230 61-05 Delavci elektro stroke za visoko specializirana dela v 240 61-06 Delavci strojno tehnične stroke za visoko specializirana dela v 240 61-07 Delavci strojno tehnične stroke IV 200 61-08 Avtomehaniki, avtoelektričarji. avtokleparji, avtoličarji IV 200 61-09 Elektrikarji in elektromehaniki IV 200 61-10 Kurjači za visokotlačne kotle IV 210 61-11 Kurjači III 155 61-12 Vzdrževalci stavb in strojnih IV 210 61-13 Urarji in optiki rv 200 61-14 Zidarji, pleskarji, tesarji, mizarji IV 190 61-15 Prekrojevalci konfekcije IV 175 61-16 Krojači-šivilje IV 175 61-17 Pomožni delavci pri vzdrževanju strojev in naprav IHTI 150 61-18 70 70-1 Čistilke obratnih prostorov Delavci na delih skupnega pomena Vodstvena in svetovalska dela Vodstvena dela I 140 70-10 Vodje večjih organizacijskih enot. v katerih se opravljajo pretežno visoko in strokovno odgovorna dela VII 380 70-11 Vodje mai ijših organizacijskih VII 360 enot. v katerih se opravljajo pretežno visoko in strokovno odgovorna dela 70-12 Vodje večjih organizacijskih enot. v katerih se opravljajo pretežno višja strokovna dela VII 360 70-13 Vodje manjših organizacijskih enot. v katerih se opravljajo pretežno višja strokovna dela VII 320 70-14 Vodje večjih organizacijskih VI 300 Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje 70-15 enot. v katerih se opravljajo pretežno srednje strokovna dela Vodje manjših organizacijskih VI 270 70-16 enot. v katerih se opravljajo srednje strokovna dela Vodje manjših organizacijskih VTV 210 enot. v katerih se opravljajo pretežno nižja strokovna dela Opomba: Namestniki vodij se razvrščajo v naslednjo nižjo skupino vodij 70-20 70-2 Samostojni svetovalci -organizatorji Svetovalci predsedstva SOZD VII 410 70-21 Samostojni org. in svetovalci VII 355 70-22 organiz. kadrov, in ekon. teh. področja Organizatorji kadrovskega, VII/VI 315 71-10 71 71-1 ekonomskega in tehničnega področja Finančno knjigovodsko področje Računovodje in pomočniki Računovodje velikih DO z .več VII 380 71-11 TOZD. ki imajo celovito knjigovodstvo in opravljajo finančno funkcijo Računovodje manjših DO iz VII-VI 360 71-12 TOZD, ki imajo celovito knjigovodstvo in opravljajo finančno funkcijo Računovodje enovitih DO, VI/V 320 71-13 TOZD in delovnih skupnosti, ki imajo celovito knjigovodstvo in opravljajo finančno funkcijo Računovodje TOZD, ki imajo V 270 71-14 delno knjigovodstvo Pomočniki računovodij iz šifre VI 330 71-15 71-10 Pomočniki računovodij iz šifre VI 290 71-16 71-11 Pomočniki računovodij iz šifre V 270 71-20 71-2 71-12 Delavci na knjigovodskih delih Glavni knjigovodje-bilancisti VI/V 245 71-21 Knjigovodje - kontisti v 230 71-22 Finančni knjigovodje v 200 71-23 Obratovni knjigovodje (obrač. v 190 71-24 proizvodnje in obratnih stroškov) Blagovni, materialni in v 180 71-25 stroškovni knjigovodje Knjigovodje saldakontisti in v 200 71-26 71-3 knjigovodje potrošniških kreditov Knjigovodje osebnih dohodkov Delavci v finančnih in v 180 71-30 obračunskih službah Samostojni devizni, menični in kreditni referenti v 220 71-31 Devizni, menični in kreditni v 180 71-32 referent Samostojni finančno- v 200 71-33 obračunski referenti Finančno-obračunski referenti v 165 71-34 Blagajniki TOZD in DO V/IV 190 71-35 Blagajniki v organiz. enotah V/IV 165 71-36 Blagajniki HKS V/IV 190 72-00 72 Delavci na organizacijsko-instruktažnem in kontrolnem področju Poslovni organizatorji VII 320 72-01 projektanti Organizatorji-instruktatorji- revizorji Svetovalci za obračun prom. VII/VI 270 72-02 ' VI 270 72-03 davka Notranji kontrolor V/IV 210 73-00 73 Delavci na plansko-analitskem in statističnem področju Ekonomski projektanti- VII 320 73-01 73-02 analitiki Samostojni planerji-analitiki Analitiki-statistiki VII-VI v 270 200 Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje 74 Delavci na področju zajemanja in obdelave podatkov 74-00 Poslovni organizatorji VII 315 74-01 Organizatorji AOP VII/VI 260 74-02 Samostojni programerji VII-VI 260 74-03 Programerji VI-V 230 74-04 Kontrolorji AOP v 200 74-05 Konzolni operaterji v 230 74-06 , Operaterji na pomožnih strojih V-IV 175 74-07 Operaterji za prenos podatkov IV/III 175 74-08 Operaterji na knjižnih IV-III 175 avtomatih 75 Delavci na pravnem in kadrovskem področju dela 75 Delavci na pravnem področju 75-10 Diplomirani pravniki širokega VII 370 profila (obvladovanje mejnih področij: ekonomije, zunanje trgovine itd.) 75-11 Diplomirani pravniki-specialisti Diplomirani pravniki VII 355 75-12 VII 300 75-13 Pravniki VI 270 75-14 75-2 Specializirani referenti v pravni službi Delavci na kadrovskem področju v 200 75-21 Kadroviki VI 270 75-22 Organizatorji izobraževanja VI 270 75-23 Socialni delavci VI 270 75-24 Samostojni kadrovski referenti v 200 75-25 76 Kadrovski referenti Delavci na splošnem področju v 170 76-00 Tajniki ali sekretarji samoupravnih organov velikih OZD v 215 76-01 Tajniki ali sekretarji samoupravnih organov v srednjih in manjših OZD v 190 76-02 Prevajalci - inokorespondenti VI 250 76-03 Prevajalec - spec. za tehnično področje z znanjem najmanj dveh svetovnih jezikov VII 320 76-04 Tajnice poslovodnih organov v velikih OZD z uporabljanjem tu jega jezika V 215 76-05 Tajnice večjih OZD v 200 76-06 Tajnice poslovodnih organov in tajnice v srednje velikih in manjših OZD v 190 76-07 Tajnice sektorjev in služb v 170 76-08 Delavci na zahtevnih administrativnih in strojepisnih delih v 170 76-09 Delavci na administrativnih-strojepisnih delih v 155 76-10 Delavci na pomožnih pisarniških opravilih III 135 76-11 77 77-1 Urejanje in shranjevanje dokumentacije Delavci na reklamno-propagandnem področju, grafičnem področju in informatiki Delavci na reklamno-propagandnem področju v 180 77-10 Samostojni idejni oblikovalci VII 295 77-11 Idejni oblikovalci VI 250 77-12 Propagandisti v 200 77-13 Likovni in aranžerski tehniki v 200 77-14 Aranžerji-demonstratorji v 175 77-15 Modni kreatorji v 230 Šifra dela NAZIV DELA Stopnja strokovne izobrazbe Indeksno razmerje 77-16 Modni svetovalec V 200 77-17 Dekoraterji IV/III 175 77-18 77-2 Črkoslikar Delavci na grafičnem področju IV 200 77-20 Delavci na Zahtevnih tiskarskih in knjigovcških delih V 220 77-21 Delavci na drugih tiskarskih in knjigoveških delih IV 165 77-22 77-3 Grafični risarji (montažer) Delavci na informatiki rv 195 77-30 Strokovni delavci za stike z javnostjo VII 340 77-31 8 80 Novinarji - uredniki internega glasila Delavci drugih poklicev Medicinsko-sanitamo in vzgojno-varstveni delavci VII-VI 280 80-00 Zdravniki-specialisti VII 360 80-01 Zdravniki VII 330 80-02 Medicinske sestre VI 200 80-03 Fizioterapevti VI 240 80-04 Maserji v 180 80-05 Parafinerji III-II 150 80-06 81 Otroške negovalke-varuhinje Delavci pri laboratorijskih in blagovno-kontrolnih delih III 145 81-00 Vodje laboratorijev VII 305 81-01 Delavci pri najzahtevnejših laboratorijskih delih VII-VI 265 81-02 Delavci pri zahtevnih laboratorijskih delih v 210 81-03 Delavci pri pomožnih laboratorijskih delih II 145 81-04 82 Delavci pri kontroliranju kvalitete blaga Delavci varstva pri delu in družbeni samozaščiti v-rv 250 82-00 Varnostni inženirji VII-VI 305 82-01 Varnostni tehniki v 210 82-02 Organizatorji SLO VI-V 230 82-03 83 Tržni in sanitarni kontrolorji Delavci pri zavarovanju premoženja in vzdrževanju V-IV 210 83-00 Vodja služb za vzdrževanje čistoče in varstva v 200 83-01 Vodje pralnice rv 160 83-02 Perice ii 140 83-03 Likariee n 140 83-04 Krpalke perila in zaščitnih. oblek ii 130 83-05 Hišniki in gospodarji zgradb IV 200 83-06 Receptorji poslovnih objektov III 180 83-07 Vratarji-čuvaji II 130 83-08 84 Čistilke Delavci drugih dotlej neimenovanih poklicev I 125 84-00 Specialisti za rekreacijo v zdravstvenih ustanovah VII-VI 270 84-01 Organizatorji športa in rekreacije VI-V 215 84-02 Kopališki delavci III 155 84-03 Kurirji-šoferji II-III 200 84-04 Kurirji II 150 84-05 Telefonisti II 180 84-06 Garderoberji II 120 84-07 Gasilci III-II 180 84-08 85 Godbeniki Pripravniki v 245 85-00 Pripravniki z VS izobrazbo VII 200 85-01 Pripravniki z VIS izobrazbo VI 170 85-02 Pripravniki s SS izobrazbo v 140 . PRILOGA-E /17 OSNUTEK SPREJET NA IODS SOZD 13. 6. 1982 PRILOGA II METODA ANALITIČNE OCENE DEL Z metodo analitične ocene del ugotavljamo sestavljenost oziroma zahtevnost posameznega dela. Sestavljenost del izražamo z relativnimi odnosi med najenostavnejšim in najzahtevnejšim delom. Pri analitični oceni del predstavljamo, da je delo v enoti časa normalno opravljeno z ozirom na delovni učinek (storilnost, kvaliteta in gospodarnost). Sestavljenost del ugotavljamo z naslednjimi merili: 1. Znanje in strokovna usposobljenost, ki jo zahteva delo oziroma, ki jo mora delavec imeti, da lahko uspešno opravlja določeno delo. Za ugotavljanje potrebnega znanja in strokovnosti uporabljamo kriterije in sicer: 1.1. Šolsko znanje oz. stopnjo splošnega strokovnega znanja v določeni stroki 1.2. Funkcionalno znanje in delovne izkušnje. 2. Odgovornost, ki jo ugotavljamo z dvema posrednima kriteri-jama, in sicer: 2.1. Samostojnost, ki zahteva določeno delo oz. stopnja progra-miranosti nalog; 2.2. Vpliv dela na poslovanje. 3. Napor pri delu, ki ga ugotavljamo po treh kriterijih, in sicer: 3.1. Telesni napor (fizični napor); 3.2. Psihosenzorni napor (napor čutil); 3.3. Napor pri delu z ljudmi. 4. Delovni pogoji, ki jih ugotavljamo po naslednjih elementih: 4.1. Neugoden delovni urnik; 4.2. Nevarnost nesreč in obolenj; 4.3. Ropot; 4.4. Umazanost, smrad, prah; 4.5. Neugodna temperatura; 4.6. Nokrota, vlaga; 4.7. Ostali specifični pogoji dela. Da lahko objektivno ocenimo posamezna dela, mora biti vsako delo z ozirom na postavljene kriterije jedrnato opisano. Iz opisa morajo biti razvidne naloge, njihova vsebina, odgovornost in druge zahteve, ki se nanašajo na napor in pogoje dela. 1.1. Ugotavljanje stopnje šolskega znanja Šolsko znanje razvrščamo v 8 stopenj oz. kategorij strokovnosti in sicer: - Kategorija dela Opis kategorij strokovnosti - Poklicna opredelitev delavcev I. Kategorija (dosedanji nazivi: NK dela. priučena dela najožjega profila) - Delavci brez kvalifikacije V to kategorijo spadajo vsa enostavna ročna dela, ki se jih delavec nauči v razmeroma kratkem času (nekaj dni) in prav tako tudi v kratkem času (v največ 1 mesecu dni) doseže normalne delovne učinke. Za opravljanje del te kategorije niso potrebne niti izrazite psihomotorične sposobnosti (nadpovprečna spretnost rok oziroma prstov, zelo hitre reakcije, zahtevna koordinacija gibov) niti nadpovprečne psihosenzorne sposobnosti (zelo hitro opažanje in reagiranje, razlikovanje podrobnosti, tpd.). Prav tako za dela te kategorije niso predhodno potrebno posebna strokovna znanja. Dela v tej kategoriji se opravljajo tudi z orodjem, stroji in drugimi pripravami, ki so zelo enostavne za uporabo. Prav tako sodijo sem delovna opravila enostavne strežbe (vlaganje, odvzemanje, ipd.) zahtevnih strojev in naprav, ki jih upravljajo posebej specializirani delavci II. Kategorija (PK dela, priučena dela ozkega profila) - Delavci manj zahtevnih poklicev V to kategorijo spadajo strokovno manj zahtevna ročna ali strojna dela, za katera je značilna bodisi večja kompleksnost - to je prepletanje več manj zahtevnih opravil, bodisi razna repetitivna dela pri zahtevnejših strojih ali napravah, katerih delovanje mora delavec poznati, toda stroj nastavka (če je nastavljanje zelo zahtevno) in vzdržuje drugi delavec. Pomožna dela pri strojih, kot so podajanje, polnjenje, odvzem in podobno, spadajo v I. kategorijo. V to kategorijo prištevamo tudi tista dela, za katera je kljub enostavnosti potaebna določena nadpovprečna naravna sposobnost ali lastnost kot je nadpovprečna urnost, prstna spretnost, natančnost, zanesljivost, socialna inteligentnost, ipd. Za vsa opravila te kategorije je značilno, da je za usposobitev potrebno daljše sistematično priučevanje, kar traja od 2. do 4. mesece. Prav tako je potreben daljši čas, da doseže delavec normalne delovne učinke in zanesljivost. V to kategorijo se vključujejo še najenostavnejša pomožna pisarniška opravila, kot so nekatera dela v ekspeditu, razmnoževalnicah, kurirski posli, sortiranje, enostavne evidence, ipd. * V III. Kategorija V to kategorijo spadajo dela, za (specializirana dela, manj katera so potrebni specifični poklici zahtevna administrativna ožje usmeritve, ki se jih delavci dela) izučijo s sistematičnim - Delavci srednje izobraževanjem oziroma zahtevnih poklicev usposabljanjem v šolah, tečajih ali ob delu. Največ takih delovnih nalog je v proizvodnih delovnih organizacijah in dobro organiziranih administracijah, kjer so se zaradi delne delitve dela zožila razna klasična poklicna področja in se specializirala v nove ožje delokroge. Druga značilnost teh del je, da zahtevajo predhodno pripravo dela. V to kategorijo spadajo dela, kot so upravljanje zahtevnih (kombiniranih) strojev, agregatov, naprav in podobno, če je vzdrževanje in popravilo le-teh prenešeno na posebne delavce ali ekipe vzdrževanja. Sem prištevamo tudi upravljanje posameznih delov procesne proizvodnje. Dela III. kategorije so razna relativno samostojna dela ožje usmeritve, ki jih srečujemo največ izven direktnih industrijskih procesov in se pojavljajo v najrazličnejših dejavnostih. Takšna dela so predvsem: šoferji, traktoristi pri zahtevnejših delih, žerjavarji, , kurjači itd. Poleg takih del uvrščamo sem še vrsto drugih samostojnih del - tudi obrtnega značaja - če je delo specializirano in ožje usmerjeno, postopkov in prijemov, itd.), medtem ko ni potrebno globlje strokovno-tehnično znanje. Prav tako sodi v to kategorijo zelo veliko število del s področja programirane administracije. Takšna dela so predvsem: vodenje raznih evidenc, ročna ali strojna knjižilska dela, šalterska opravila, enostavna strojepisna dela, priprava dokumentov po predlogih, luknjanje kartic ipd. V to kategorijo spadajo tudi dela skupinovodij, ki vodijo manjše, nesamostojne skupine delavcev pri najenostavnejših opravilih. Kjer so vazne predvsem praKucn izkušnje (ročne spretnosti, izkustveno poznavanje delovnih IV. Kategorija (KV in VKV dela, zahtevna administrativna dela) Delavci zahtevnih poklicev Načrtno usposabljanje za dela III. kategorije traja praviloma od 6 mesecev do največ 2 let. V to kategorijo spadajo dela, za katere je potrebno široko znanje, ki je značilno za klasične obrtne poklice. To znanje si pridobi delavec praviloma v poklicnih šolah, ki trajajo kombinirano s praktičnim in teoretičnim poukom od 2 do 3 let. Znanje je usmerjeno predvsem na praktična, konkretna dela, za katera pa mora imeti delavec tudi ustrezno strokovno podlago. Takšna dela so na primer dela orodjarja, samostojnega elektrikarja, avtomehanika, samostojnega kuharja v gostinskem obratu, prodajalca klasičnega tipa idr. Največ takšnih del je v obrtnih dejavnostih, v gostinstvu in trgovini, v vzdrževalnih službah industrijskih in drugih delovnih organizacij, v prototipnih delavnicah ipd. V to kategorijo spada tudi večina zahtevnejših oziroma kompleksnejših pisarniških del, ki so pretežno programirana oz. se opravljajo po v naprej določenih metodah in oblikovanih navodilih ter običajno predstavljajo le del določenega širšega strokovnega področja. Takšna dela so dela, ki jih opravljajo: saldakontist, materialni knjigovodja, blagovni knjigovodja, blagajnik, administrator, zahtevnejši daktilograf, ipd. Za ta dela je potrebno praviloma 3 letna srednja strokovna šola. V zgornji del te kategorije spadajo dela - za katera je potrebna večja izkušenost oziroma oz. specializacija v poklicu (mojstrstvo). Takšna dela so včasih zahtevala strokovnost in naziv visoko kvalificiranega delavca (VKV). V to kategorijo spadajo tudi poslovodna dela kot so vodenje manjših administrativnih služb ali vodenje enostavnejših računovodskih del, vodenje manjših vzdrževalnih delavnic, vodenje pfthzvodnjih delovnih skupin, ki opravljajo zahtevnejše programirano ali delno programirano delo, ipd. V. Kategorija (delovodska in srednjetehnična dela, bolj zahtevna asdministrativna in referentska dela) Delavci bolj zahtevnih poklicev V to kategorijo spadajo dela, za katera je potrebna široka strokovna izobrazba -kletnih strokovnih šol. Delo terja skoro brez izjeme kompleksno poznavanje stroke. Standardizirane in ponavljajoče se delovne naloge in opravila z vnaprej določenimi postopki ne spadajo to kategorijo temveč v III. ali IV. Tipična dela te kategorije so: dela tehnikov-konstruktorjev, ki • samostojno konstruirajo določen del po preddispoziciji vodje projekta, dela tehnologov v tehnološki pripravi dela, dela tehnikov za študij dela, dela samostojnih laboratorijskih tehnikov, ki morajo opravljati kompleksne laboratorijske analize po globalni usmeritvi vodje laboratorija, dela samostojnih knjigovodij (konterji, bilancisti, stroški knjigovodje, vodje posameznih knjigovodskih oddelkov), dela samostojnih komercialistov, ki imajo pristojnost 'odločanja o prodaji in nabavi v okviru opredeljenih načel, ipd. V to kategorijo razporejamo tudi vsa zahtevnejša poslovodska delovna opravila za katera je potrebna poslovodska ali delovodska šola. Splošno administrativne delovne naloge se v to kategorijo praviloma ne razvrščajo. Izjeme so le v primeru, kjer delokrog zajema relativno zelo kompleksne delovne naloge, sem štejejo popolnoma samostojno oblikovanje zahtevne korespondence na podlagi sumarnih navodil, samostojno oblikovanje zapisnikov zahtevnejše vsebine, ipd. VI. Kategorija (VIS dela) V to kategorijo spadajo delovne Delavci zelo zahtevnih naloge ali opravila višjega poklicev strokovnega nivoja. Značilno za naloge in opravila te kategorije je aplikativna uporaba že znanih visoko zahtevnih dognanj in delovnih metod določene stroke. Kreativnavsebina delovnih nalog na tem nivoju se ne nanaša na nove strokovno teoretične postopke in dognanja, ampak ima pretežno praktičen, aplikativno-kombinatoren značaj. Sem spadajo: priprava za delo zahtevnih tehnoloških postopkov, samostojno komercialno delo (na administrativno-tehnično izvajanje poslov) pri čemer ima delavec pristojnost in odgovornost, da v okviru načel odloča, izbira, sklepa pogodbe o pomembnih nabavah in prodajah, zbiranju in oblikovanju informacij, ki vplivajo na pomembne odločitve, ipd. Zahtevno delo na kadrovskem področju (samostojni kadrovik ali socialni delavec, ki oblikuje samostojne delovne metode, opravlja raziskave v DO, samostojno svetuje, vodi določena področja dela), zahtevnejši upravno-pravni posli, zahtevnejše analitične in statistične delovne naloge ipd.: V to skupino - kategorijo spada tudi večji del zahtevnih poslovodskih mest. Delovne naloge se nanašajo na organiziranje, koordiničhnje, planiranje, svetovanje podrejenim, kontroliranje, izobraževanje in vzgajanje, oblikovanje del, vodenje delovnih skupin, ki je sestavljena pretežno iz tehnikov, ipd. VII. Kategorija (VS dela) Delavci visoko zahtevnih poklicev V to kategorijo spadajo dela, ki so zapletena diagnostičnega ali kompleksnega kreativnega značaja. Zato terjajo visoko teoretično znanje, poleg tega pa opravljanje takšnih del zahteva od delavca, da je preko specializirane strokovne literature, spremljanjem najnovejših strokovnih dosežkov z udeležbo in sodelovanjem na specializiranih strokovnih posvetih stalno na tekočem s teoretičnim in aplikativnim razvojem svoje stroke. Pri delih tega nivoja se široka in specializirana strokovna znanja uporabljajo kombinatorično in kreativno, katerih rezultati so novi izdelki, tehnologije, tržišča, učinkovite .organizacijske strukture. Za delo te kategorije je značilno: - raziskovalno delo aplikativnega značaja, - kreativna uporaba visoko strokovnega znanja pri zelo odgovornih poslih (odgovornost za ljudi, odgovornost za dolgotrajne učinke in posledice) kot so dela zdravnika, sodnika, - razvijanje novih tehnoloških postopkov in novih izdelkov, kjer so angažirana velika sredstva ali bodo posledice izredno pomemebne, včasih celo usodne za uspeh delovne organizacije (inženir projektant, ki vodi zelo pomemben projekt), - posredovanje strokovnega in teoretičnega znanja na srednjem in višjem nivoju (učitelji srednjih šol, VII. Kategroija (dela na katerih se zahteva znanstveno raziskovalno delo) Delavci visoko specializiranih poklicev predavatelji višjih šol), - vodenje in koordiniranje dela visoko strokovnega značaja, katerih člani ožjega tima so visoki, višji in srednji strokovni kadri. V zgornji del te skupine - kategorije spadajo vsa področja dela specialistov, za katere se zahteva poleg zelo širokega strokovnega znanja tudi specializacija delavčevega ožjega strokovnega področja, ne glede na to ali je takšna specializacija predpisana ali ne. Prav tako spadajo v gornji del kategorije tudi tiste delovne naloge, za katere je potrebno poleg znanja osnovne stroke na visokem nivoju poglobljeno poznavanje drugih -mejnih strokovnih področij, ki tvorijo integralno celoto za izvajanje kompleksnih del, kjer mora sodelovati grupa specialistov. V to kategorijo spadajo dela, ki imajo znanstveno raziskovalni značaj, osvajanje patentov in licenc. Priprava in usposabljanje visoko strokovnih kadrov in specialistov. 1.2. Potrebna funkcionalna znanja za opravljanje dela Funkcionalna imenujemo tista specifična znanja, ki jih delavec v šoli, čeprav je najprimernejša za neko specializacijo, ne dobi. Med ta znanja štejemo ne samo specifična poznavanja tehnologije, proizvodnih materialov, delovnih sredstev in delovnih ter poslovnih postopkov, temveč tudi znanja z mejnih področij. Tako mora tehnik ali inženir pri poslovodnem delu obvladati nekatera znanja iz organizacije dela, ekonomike, psihologije, metod, vodenja, specifičnih tehnik itd. Funkcionalna znanja se nanašajo največkrat na specifične tehnologije ali delovne postopke, na razne organizacijske in delovne metode, poznavanje informacijskih in komunikacijskih sistemov, ne eksterne in interne predpise, ki urejajo prav tisto dejavnost, v katero spada delovna organizacija itd. Sem štejemo tudi tista funkcionalna znanja, za katera je potreben poseben preizkus znanja, kot so npr.: zunanje-trgovinska registracija, pravosodni izpit, izpit za kurjače parnih kotlov, izpit iz varstva pri delu itd. Med funkcionalna znanja štejemo tudi vsako priučitev oz. obvladanje specifičnih tehnik in postopkov dela bodisi pri posameznih strojih ali pri drugih delih, za katera v šoli ne dobimo potrebnih znanj in izkušenosti. Stopnjo funkcionalnega znanja določamo z ozirom na čas, ki je potreben za pridobitev posameznega funkcionalnega znanja. Pri določanju dolžine časa moramo izhajati iz predpostavk: a) da je delavec za delo normalno sposoben; b) da ima delavec predhodno potrebno šolsko oz. osnovno strokovno (poklicno) znanje, kot smo ga analizirali pri prejšnjih karakteristikah: c) da je delavec sistematično uvajan v delo oz. da se sistematično funkcionalno usposablja. Stopnje .funkcionalnega znanja oz. stopnje potrebne prakse in izkušenosti so naslednje: 1. stopnja: do 1 meseca 2. stopnja: od 1 - 3 mesecev 3. stopnja: od 3 - 6 mesecev 4. stopnja: od 6 - 12 mesecev 5. stopnja: 1 - 2 leti 6. stopnja: 2-3 leta 7. stopnja: 3-5 let 8. stopnja: nad 5 let Sem spadajo predvsem kreativne delovne naloge v razvoju izdelkov in tehnoloških postopkov, oblikovanju poslovnih sugestij itd. Stopnja programiranosti ni nujno povezana s stopnjo zahtevanega šolskega znanja. Tako npr. običajno zahtevamo od finančnega knjigovodje 4-letno srednjo strokovno izobrazbo, vendar pa njegovo delo ni manj, v določenih primerih pa celo bolj programirano, kot je delo elektromehanika - vzdrževalca, za katerega zahtevamo le poklicno šolo. Samostojnost oz. programiranost delimo na šest stopenj: SAMOSTOJNOST OZIROMA PROGRAMIRANOST DELA 1. Delo je v največji meri programirano in ponavljajoče. Opravlja se dosledno po danih navodilih in utrjenih postopkih. Opravila so enostavna in vsaka sprememba oziroma novost v načinu dela je dirigirana. 2. Delo je programirano. Opravlja se po danih navodilih in znanih postopkih. Večkrat pa pri delu nastanejo spremembe, za katere so potrebna dodatna navodila 3. Delo ni v celoti programirano, vendar pa so v večji meri znani oz. programirani posamezni postopki in posegi. Večkrat nastopi zahteva po samostojnem reševanju nepredvidenih problemov, ki niso izrazito zahtevne narave. Takšne spremembe zahtevajo občasno dopolnjevanje strokovnega znanja 4. Delo ni v celoti programirano, vendar pa so znani in programirani mnogi postopki, ki se pojavljajo pri delu. Pogosto je potrebno samostojno izbiranje načina dela med znanimi postopki in samostojno reševanje problemov tega nivoja. Potrebno je pogosto dopolnjevanje strokovnega znanja 5. Delovne naloge so le okvirno programirane. S programom dela niso opredeljeni vsebinski detajli. Del postopkov je potrebno samostojno kreirati. Delo terja stalno strokovno izpopolnjevanje 6. Delokrogu je dan le okvir delovanja in postavljeni so cilji. Velik del nalog sploh ni določen. Zato terja delo visoko stopnjo iniciativnosti in kreativnosti. Delo zahteva stalen poglobljen študij 2.2. Vpliv dela na poslovanje Pri ocenitvi »vpliva na poslovanje« upoštevamo neposredni in posredni vpliv na delovanje delovne organizacije ter s tem na večjo ali manjšo uspešnost. Posamezna dela imajo lahko le večji ali manjši radij vplivanja na interno delovanje skupine, oddelka, enote ali službe. Druga dela pa imajo lahko vpliv na uspešnost oziroma na delovanje celotne organizacije. Upoštevati moramo tudi, da imajo nekatera dela le enosmerni (parcialni) vpliv na širše poslovanje, druga pa večsmerni oz. kompleksni vpliv. Vse te vidike moramo pri oceni stopnje vplivanja upoštevati. Tudi pri tem kriteriju moramo opozoriti, da stopnja vplivanja ni nujno vezana na raven vodstvenih pristojnosti. Ne-vodstveno delo strokovnega sodelavca razvijalca oz. kreatorja novega izdelka ima lahko na uspeh poslovanja večji vpliv kot neko poslovodno delovno mesto. Ker je variant vplivanja na poslovanje zelo veliko, je nemogoče, da bi bile vse stopnje adekvatno opisane. Opisi služijo le kot orientacija za analizo. Stopenj vplivanja je sedem. Pri kriteriju »vpliva na poslovanje« se lahko odločamo tudi za vmesne stopnje. VPLIV NA POSLOVANJE Stopnja Opis stopenj 1 1. Delavec ima relativno majhen vpliv na delo drugih, na porabo materiala ali na delovanje pomembnejših strojev oz. naprav. Delo je vodeno in pogosto kontrolirano: storjena napaka nima večjih posledic. 2.1. Samostojnost oz. programiranost dela Cim bolj detajlno so za izvrševanje delovnih operacij vnaprej določeni delovni postopki oz. način dela, tem bolj je delo programirano in manjša je stopnja samostojnosti. In obratno čim več odgovornosti zahtevamo od delavca za samostojno odločanje pri izvajanju delovnih nalog, čim manj predhodnih navodil mu dajemo, tem manj je delu programirano. Programiranost jev veliki meri odvisna od priprave in organizacije dela ter tipa proizvodnje. Cim bolj totalna je priprava dela (vnaprej določeni tehnološki postopki, navodila za način operacije, predpisani obrazci, dokumenti, predpisi itd.), tem večja je programiranost dela. Pri dobro organiziranem in metodičnem vodenju bo programiranost večja kot v primerih, če so delavci prepuščeni sami sebi. Opozoriti je treba na dejstvo, da stopnja manjše programiranosti - to je večja stopnja svobode pri izbiri dela - ni v tesni odvisnosti od stopnje vodilnosti. Tako imamo v delovni organizaciji nevod-stvene samostojne strokovne delavce z nizko stopnjo programiranosti dela. 2. Delavec vpliva na boljše ali slabše delo oz. na večje izkoriščanje strojnih kapacitet oz. drugih delavcev kot na primer: vzdrževalci, lanserji, kontrolorji in podobno. Ali: delavec ima kljub vodenju in kontroli kontinuiran vpliv na izkoriščanje materiala ali energije, kot na primer: krojilci, samostojni kurjači in podobno. Ali: delavec lahko z nepazljivostjo naredi večjo škodo na materialu kot na primer pripravljale! zmesi. Ali: delavec opravlja delo, katerega rezultat ni takoj viden in se eventuelne pomanjkljivosti ne more takoj odpraviti oz. korigirati. Tipičen primer za to so strojni kmetovalci. Ali: neažurno, pomanjkljivo ali nekvalitetno administrativno-tehnično delo povzroča dodatna dela, reklamacije oz. razčiščevanje in lahko kvari ugled organizacije. 3. V tretjo stopnjo se vključujejo enakovrstna dela kot v drugo stopnjo le s to razliko, da se v to stopnjo razvrščajo delokrogi, kjer je nastala škoda večja oz. obsežnejša oz. 20 / PRILOGA-E kjer ima delavec zaradi obsežnosti opravil večji vpliv na poslovanje. V tretjo stopnjo vključujemo tudi aktivna komercialna opravila, kot so delo trgovskih potnikov in podobno. 4. Delavec ima delen, vendar pomemben vpliv na povečanje produktivnosti oz. ekonomičnosti pčslovanja. To so predvsem nekatera opravila v pripravi dela, prodaji, nabavi in podobno. 5. Delavec ima vpliv večjega obsega z delokosežnejšimi posledicami, toda le na parcialnem področju kot so: samostojni razvoj tehnologije, organizacija dela, samostojne komercialne funkcije itd. 6. Delavec ima izredno pomemben vpliv na poslovanje delovne organizacije. S svojim delom vpliva na širše poslovanje. Taka področja dela so napr. kreiranje novih izdelkov, raziskovanje tržišča, organiziranje poslovanja in podobno. 7. ' Delavec ima direkten vpliv na kompleksno delovanje delovne organizacije kot celote. 3. 1. Telesni napor Pri kriteriju »telesni napor« upoštevamo karakteristike dela in telesne aktivnosti, ki jih delo vključuje, prisilno držo telesa kot intenziteto, kontinUiranost in čas trajanja obremenitve: - pri karakteristikah dela upoštevamo telesni napor zaradi dinamičnega dela (sila čas), pri čemer moramo upoštevati, da statično delo kljub manjši energetski porabi hitreje privede do utrujenosti kot dinamično delo (in to tem hitreje, čim večja je sila); - prisilna drža telesa je vsako trajnejše (nenormalno) stanje telesa ob izometričnih kontrakcijah določene skupine mišic; - z inteziteto telesne obremenitve označujemo ritem dela (hiter, počasen) in težo predmetov, s katerimi delavec pri svojem delu manipulira; - kontinuiranost telesne obremenitve pomeni, da narava dela delavcu ne dovoljuje pogostih odmorov ali pogostih sprememb aktivnosti, ki vključujejo obremenitev mišičnih skupin. Pri opisu telesnega napora navedemo predvsem sledeče: sedeče delo, delo stoje na mestu oz. s krajšimi premiki; hoja; vrsta nenormalnega položaja, kot je npr. sključeno stoječe delo, prisilno sedenje itd; teža bremena; ritem in kontinuiranost dela. Telesni napor razvrščamo v 5 stopenj. Lahko se odločamo tudi za vmesne stopnje.. Sedeča dela brez posebne obremenitve rok oziroma prstov - to so pretežno pisarniška dela - ne ocenjujemo. TELESNI NAPOR Stopnja Opis stopenj 1. - pretežno sedeča dela (več kot polovico delovnega časa) z obremenitvijo predvsem prstov ene ali obeh rok pri manipulaciji z majhnimi oz. lahkimi predmeti in s hitrejšim ritmom dela - občasna hoja in občasno nošenje predmetov do 10 kg na krajše razdalje (do 5 m) ali hoja brez obremenitve več kot polovico delovnega časa Primer: strojepiska; oddelkovodja 2. - pretežno stoječa dela (več kot polovico delovnega časa) z manjšo obremenitvijo rok pri manipulaciji s predmeti težkimi od 1 do 5 kg; sedeča dela s prisilno držo telesa in obremenitvijo rok; - hoja in nošenje predmetov od 5 do 15 kg sta pogosta. Primer: prodajalka; šofer 3. - v glavnem stoječa dela (več kot 2/3 delovnega časa) z obremenitvijo rok od 5 do 10 kg tudi s hitrejšim ritmom dela, čeprav ritem dela ni kontinuiran - hoja in nošenje predmetov od 15 do 25 kg na krajše razdalje sta pogosta Primer: delavci pri pakiranju 4. - stoječa dela, ki potekajo neprekinjeno, z obremenitvijo rok od 10 do 15 kg, vsiljen ritem dela več kot polovico delovnega časa - hoja in nošenje predmetov od 25 do 35 kg - intenzivna in kontinuirana dela z obremenitvijo opisana v 3. stopnji Primer: skladiščni delavec težak (pri nekontinuiranem delu) 5. - kontinuirana in intenzivna stoječa dela z obremenitvijo rok od 10 do 16 kg - stalna hoja in nošenje predmetov preko 35 kg (ali uporaba moči preko 36 kp) tudi na večje razdalje Primer: delavec težak pri kontinuiranem delu 2. 2. Psihosenzorni napor oz. napor čutil Pri naporu čutil upoštevamo predvsem naprezanje vida in kombinirano naprezanje vida s hitrim prstnim delom. V poštev pa prihaja na nekaterih mestih tudi naprezanje sluha (telefonist). Stopnjo napora določata dva faktorja in sicer vsebina dela kombinirana s tempom ter čas trajanja tega dela. Po vsebini dela ločimo tri skupine in sicer: I - delo je kontinuirano v hitrem ritmu: velikost znakov, ki jih moramo razpoznavati je večja od 1 cm; II - delo je kontinuirano; ritem je hiter; velikost znakov za prepoznavanje od 0,5-1 cm; III - delo je kontinuirano, ritem je hiter; velikost znakov je manjša od 0,5 cm. Po času trajanja ločimo prav tako tri skupine: A - krajši čas intenzivnega dela smatramo takrat kadar se tako delo pojavlja v teku dneva v časovnih presledkih ali pa traja kontinuirano skupaj manj kot 3 ure dnevno; B - daljši čas intenzivnega dela smatramo takrat, kadar se tako delo pojavlja kontinirano več kot 3 ure in manj kot 5 ur dnevno; C - polni čas intenzivnega dela je tedaj, če traja intenzivno delo polnih 5 ur in več dnevno. Na podlagi teh opredelitev bodo stopnje napora čutil naslednje: 1. stopnja: dela prve skupine - krajši čas (IIA) 2. stopnja: dela prve skupine - daljši čas (I/A); dela druge skupine - krajši čas (I/A) 3. stopnja: dela prve skupine - phlni čas (I/C); dela druge skupine - daljši čas (II/B); dela tretje skupine - krajši čas (III/A) 4. stopnja: dela druge skupine - polni čas (II/C); dela tretje skupine - daljši čas (III/B) 5. stopnja: dela tretje skupine - polni čas (III/C) 2.3. Delo z ljudmi Napor v stikih z ljudmi je prav tako odvisen od dveh karakteristik in sicer od vrste oziroma vsebine kontaktov in od frekvence (gostota) stikov. Po vsebini ločimo tri vrste stikov: .1 - nezahtevni oziroma informativni kontakti. To so enostavna navodila strankam oz. pojasnila II - zahtevnejši oziroma svetovalni kontakti, so kontakti, pri katerih dajemo izčrpna navodila, svetujemo razlagamo, dokazujemo. III - zelo zahtevni kontakti. To so zahtevni pogovori ob sklepanju pomembnih pogodb; diagnostični intervjuji; reševanje težjih sporov; pedagoško delo in podobno. Prav tako delimo kontakte v tri skupine po gostoti oziroma kontinuiranosti dela z ljudmi: A - mala frekvenca pomeni, da delamo z ljudmi le manjši del delovnega časa oziroma v večjih presledkih B - srednja frekvenca pomeni, da delamo s strankami polovico ali celo nekaj več delovnega časa dnevno. Pri tem upoštevamo le čas, ki ga dejansko porabimo za delo z ljudmi C - velika frekvenca pomeni, da imamo opravka z ljudmi, kontinuirano skoraj ves delovni čas. Na podlagi opisanih kriterijev ločimo naslednjih pet stopenj dela z ljudmi: 1. stopnja: nezahtevni kontakti - mala frekvenca (I/A) 2. stopnja: nezahtevni kontakti - srednja frekvenca (I/B); zahtevnejši kontakti - mala frekvenca (II/A) 3. stopnja: nezahtevni kontakti - velika frekvenca (I/C); zahtevnejši kontakti - srednja frekvenca (II/B); zelo zahtevni kontakti -mala frekvenca (III/A) 4. stopnja: zahtevnejši kontakti - velika frekvenca (II/C); zelo zahtevni kontakti - velika frekvenca (II/B); zelo zahtevni kontakti - srednja frekvenca (III/B) 5. stopnja: zelo zahtevni kontakti - velika frekvenca (III/C) 41. Neugoden delovni urnik Kot ugoden delovni urnik smatramo pretežno stalno delo v prvi izmeni s prostimi sobotami in nedeljami. Vse, kar odstopa od take ureditve delovnega časa, smatramo za otežujoč pogoj dela. Vrednotenje tega pogoja ni popolno in ne daje ekvivalenta dejanskim neprijetnostim. Zato niso v nasprotju s to oceno še posebni dodatki za deljen delovni čas, za nočno delo, za delo v drugi izmeni in podobno. Razlika pa je v tem, da se ti dodatki dajejo le za dejanski čas, prebit takemu urniku. Pri analitični oceni pa ta otežujoč pogoj upoštevamo kot stalno potencialno možnost, ki ji je določeno delo v konkretni organizaciji podvrženo. Stopnje neugodnega delovnega urnika so: 1. stopnja: enoizmensko delo s pogostimi obveznimi podaljški ali občasnim delom v prostih dnevih; 2. stopnja: dvoizmensko delo ali.delo v daljših turnusih (12/24, 18/36) 3. stopnja: stalno delo v drugi izmeni 4. stopnja: troizmensko delo in deljen delovni čas 5. stopnja: stalno nočno delo. Opomba: V primeru, da je katerakoli vrsta urnika vezana še na pogosto delo v prostih dnevih (sobota ali nedelja), se delo oceni eno stopnjo višje. 4. 2. Nevarnost nesreč in obolenj Stopnje nevarnosti neseč in obolenj so naslednje: 1. stopnja: Obstoja dokajšnja nevarnost lažjih poškodb (odrg- nine, ubodi, lažje opekline), ki imajo za posledico krajše bolovanje brez posledic telesnih okvar. 2. stopnja: Obstoja dokajšnja nevarnost takih poškodb, ki imajo za posledico začasno daljšo delanezmožnost (več kot mesec dni) brez invalidnosti ali telesne okvare. Sem štejemo tudi pogosta prehladna obolenja kot posledico delovnih razmer. 3. stopnja: Obstaja nevarnost poškodb, ki imajo za posledico telesne okvare ali invalidnost dela II. in III. kategorije. Sem štejemo tudi zelo pogosta težka obolenja respiratornih poti in lažja poklicna obolenja. 4. stopnja: Obstaja nevarnost poškodb, ki imajo za posledico invalidnost I. kategorije. Sem štejemo tudi težja poklicna obolenja. 5. stopnja: Obstaja trajna nevarnost zelo težkih poškodb ali celo smrtnih nesreč. Opomba: Potencialna nevarnost poškodb mora biti dokazana iz večletnih statističnih pregledov. 4. 3. Ropot 1. stopnja: jakost ropota od 85-87 dB 2. stopnja: jakost ropota od 88-90 dB 3. stopnja: jakost ropota od 91-93 dB 4. stopnja: jakost ropota od 94-96 dB 5. stopnja: jakost ropota nad 96 dB 4.4. Umazanost, smrad, prah 1. stopnja: Pri delu se umažejo predvsem roke. Stalna prisotnost vonjav ki pa še niso nadležne. 2. stopnja: Pri delu se umažejo roke, obraz in obleka,umazanija se lahko odstrani. Stalna prisotnost močnejših vonjav, ki so dražeče. 3. stopnja: Pri delu se umažejo roke in obraz z umazanijo, ki jo je z običajnimi (milo) čistilnimi sredstvi težko čistiti. Stalna prisotnost nadležnega smradu. 4. stopnja: Pri delu se delavec umaže po celem telesu tako, da je po delu potrebno temeljito kopanje z običajnimi čistili. Prisotnost močno nadležnega smradu. 5. stopnja: Pri delu se delavec umaže po celem telesu z umazanijo, ki jo je težko odstraniti. 4.5. Neugodna temperatura Normalne temperature so naslednje Poleti Pozimi a) za lahko delo 22° 20° b) za srednje težko delo 20° 18° c) za težka dela 18° 16° 1. 2. 3. 4. 5. stopnja: Do 5° C višja ali nižja temperatura stopnja: Nad 5 do 10° C višja ali nižja temperatura stopnja: Nad 10 do 15° C višja ali nižja temperatura stopnja: Nad 15 do 20° C višja ali nižja temperatura stopnja: Nad 20° C višja ali nižja temperatura. 4.6. Mokrota, vlaga 1. stopnja: prijemanje ali dotik z mokrimi predmeti. Za 10% višja relativna vlažnost kot je normalno. 2. stopnja: Zaradi dela z mokrimi predmeti je potrebno uporabljati zaščitna sredstva, kot je predpasnik, škornje, rokavice. Nad 10 do 15% višja relativna vlažnost. 3. stopnja: Delo, kjer mora delavec zaradi tehnološkega postopka (način dela) imeti roke v vodi ali stati na tleh, ki so močena z vodo, čeprav uporablja zaščitna sredstva. Nad 15 do 20% višja relativna vlažnost. 4. stopnja: Delo, kjer je delavec izpostavljen velikim količinam mokrote, tako da potrebuje zaščitno obleko (nepremočljiv pajac). Nad 20 do 25% višja relativna vlažnost. 5. stopnja: Delo v vodi. Nad 25% višja relativna vlažnost. Opomba: Če dva otežujoča pojava v isti skupini nastopata istočasno (npr.: mokrota in vlaga), se ustrezno dvigne stopnja. 4.7. Ostali otežujoči pogoji Med ostale otežujoče pogoje štejemo: - nenormalno osvetlitev, kot je zelo močna svetloba (delo varilca) ali delo v temi; - delo na višinah; - samotno (izolirano) delo; - vibracija na delovnem mestu; - stalna potovanja in podobno. Ker se ti pogoji pojavljajo le pri nekaterih delih, jih analiziramo posebej in stopnjujemo analogno drugim otežujočim pogojem. Navodila za vrednotenje posameznih zahtev in njihovih stopenj 1. Vsako delo ima že v svojem izhodišču osnovno vrednost, ki je izračunana s količnikom najbolj enostavnega dela, to je 1,00. Tej osnovi se prištevajo vrednosti izražene v količnikih, ki pripadajo posamezni zahtevi oz. ustrezni stopnji. 2. Posamezne zahteve se vrednotijo V odvisnosti od druge zahteve, s katero so v smiselni povezavi in sicer: a) delovne izkušnje se vrednotijo v odvisnosti od stopnje šolskega znanja; b) samostojnost se prav tako vrednoti v odvisnosti od stopnje šolskega znanja; c) vpliv na poslovanje se vrendoti v odvisnosti od stopnje samostojnosti; 3. Fizični oz. telesni napor vrednotimo še po kriteriju »svobodni- oz. »prisilni« ritem dela. Pod prisilni ritem dela (b) razvrščamo dela,kjer delavec ne more sam diktirati ritem dela, oziroma esi ne more po svoji volji izbirati vmesne prekinitve. 4. Vse otežujoče pogoje dela, razen urnika, vrednotimo z enakimi količniki. Vsota vseh količnikov pa praviloma ne more presegati 0,40 (oziroma 0,60 upoštevajoč tudi urnik). 5 Posameznim sestavinam zahtevnosti dela pripadajo naslednji deleži: a) znanje in strokovna usposobljenost (1.1. in 1.2.) 33,3% b) odgovornost (2.1. in 2.2.) 33,3% c) napori pri delu (3.1., 3. 2. in 3.3.) 20,8% d) delovni pogoji (4.1. do 4.8.) 12,6% VREDNOSTNI KOLIČNIKI ZA POSAMEZNA MERILA ZAHTEVNOSTI DELA 1.1. Šolsko znanje Tolmačenja količnikov za 1.1. Šolske o p n j e ^stopnja Količnik 1 i' 0, 00 S 11 0,05 j m 0. 10 IV 0,20 v 0,35 VI 0, 60 VII 1,00 1,2, Delovne izkušnje Stopnja i ii III IV V VI VII stopnja šolskega znanja (I. I ) I - — - , - -- - - II - - - - - - - III to o , - 0,05 0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 IV a co - - 0,15 0,20 0,25 0,30 0,35 V J* M - 0,15 0,20 0,25 0,30 0,35 VI cti - - 0,20 0,25 0,30 0,35 0,40 VII CL O to - - 0,35 0,40 0,45 0, 50 vra - - 0,45 0, 50 0, 55 0,60 2.1. Samostojnost Stopnja I II III rv V VI vn stopnja šolskega znanja (1.1.) I Stopnja samostojnosti . II 0,05 0,05 0,05 0,05 X X X m - 0,10 0,15 0,20 X X IV - - - 0,30 0,35 0,40 X V - - - 0,35 0,40 0,45 0,50 VI 0,45 0,50 0,55 0,60 2.2. Vpliv na poslovanje S t o p n j a 1 1 n III IV V VI 'stopnja samostojnosti (2.1.) I _ ! - 0, 05 0,05 X X X III C/3 O - - 0, 05 0,10 X X IV | - - - 0,20 0,25 X V 5* - - - 0,30 0,35 0,40 VI Cl - - - - 0,50 - - 0,70 VII " 0,80 - — 1,00 3.1. Fizični napor 3.2, Napor čutil 3,3. Stranke A B Stopnja svoboden prisilni ritem ritem I 0,00 0, 05 II 0,05 0,10 m 0,10 0,20 IV 0,20 0,35 V 0,40 0, 60 Stopnja Količnik i j i I 0.00 j U 0. 05 m 0, 10 IV 0,15 i v 0,20 ? Stopnja Količnik I 0, 00 II 0 , 02 III 0,05 IV 0,10 V 0,20 24 / PRILOGA-E Stopnja \ Količnik < I O o o II ! p o 1 ci 1 U, m 0,10 I IV 0,15 v 0.20 . Stopnja Količnik I 0, 00 II 0,02 m 0,04 IV 0,08 v 0,15 Opomba: Velja enako za vse pogoje. OSNUTEK SPREJET NA 10 DS SOZD 13. 6. 1982 PRILOGA III OSNOVE ZA DOLOČITEV INDEKSNIH RAZMERIJ INDIVIDUALNIH POSLOVNIH ORGANOV IN DRUGIH NAJROU ODGOVORNIH DELAVCEV Preglednica št. 1. Osnove za določitev zahtevnosti dela Enota min. Enota max. % 1. dogovorjeni obseg poslovnih funkcij, ki so jim neposredno poverjene (preglednica št. 2) 2. število zaposlenih in njihova kvalifikacijska sestava (preglednica št. 3) 3. delež celotnega prihodka, doseženega z izvozom blaga in storitev (preg. št. 4) 4. poprečna uporabljena poslovna sredstva na delavca (pregled, št. 5) 5. poprečna uporabljena osnovna sredstva na delavca (pregled št. 6) 6. pogoji gospodarjenja (pregled, št. 7) 7. poslovodni organ (preglednica št. 8) __________________________ 300 0 0 0 0 0 o 300 400 48 48 24 21 35 24 600 66,5 8 8 4 3,5 6 4 100 Opomba: Minimalna enota najbolj enostavnega dela se zmanjša za 50 pri tistih OZD, pri katerih stvarne strokovne zahteve dela ne zahtevajo stopnje strokovne izobrazbe večje kot V (tudi v altenativi VI/V). Preglednica št. 2. (v enotah najbolj enostavnega dela) Neposredna dela in naloge poslovodnih organov za Organizacijska oblika združevanja dela organiziranje dela pri izvajanju posameznih skupnih nalog - funkcij TOZD in Delovna ali sestavljena organizacija združenega dela s številom enovita DO TOZD od 2-3 od 4-6 od 7-9 od 10-12 od 13-20 nad 20 1. Določanje obsega in vrste tržne in ekonomsko upravičenega programa dejavnosti za potrebe: - domačega trga 3,2 3,4 3,7 4,0 4,2 4,5 4,8 - izvoza 4,0 4,3 4,6 5,0 5,3 5,6 5,9 2. Razvoj tehnologije dejavnosti 7,2 7,8 8,4 9,0 9,6 10.2 10,8 3. Razvoj samoupravnega organiziranja delitve dela in informativnega sistema 5,6 6,0 6,5 7,0 7,5 7,9 8,4 4. Izdelava celovitih srednjeročnih in dolgoročnih planov 2,4 2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 5. Programiranje ukrepov za varstvo pri delu in protipožarno varnost 3,2 3,4 3,7 4,0 4,2 4,5 4,8 6. Vzdrževanje osnovnih sredstev 3,2 3,4 3,7 4,0 4,2 4,5 4,8 7. Nadzor nad izvajanjem investicijskih del 6,4 6,6 6,8 7,0 7,3 7,6 7,9 8. Operativna prodaja na - domačem trgu 2,4 2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 - tujih trgih 3,2 3,4 3,7 4,C 4,2 4,5 4,8 9. Ekonomska propaganda 0,8 0,8 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 10. Servisiranje proizvodnje 1,6 1,7 1,8 2,0 2,1 2,3 2,4 11. Nabava na - domačem trgu 2,4 2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 - tujih trgih 1,6 1,7 1,8 1,9 2,1 2,3 2,4 12. Knjigovodstvo 2,4 2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 13. Finance 5,6 6,0 6,5 7,0 7,5, 7,9 8,2 14. AOP 2,4 2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 15. Obrambne priprave 2,4 2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 16. Kadrovsko socialne zadeve 3,2 3,4 3,7 4,0 4,2 4,5 4,8 17. Sekretariat samoupravnih organov 2,4 2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 18. Pravne zadeve 2,4 2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 Zgornja meja 68,0 72,7 78,2 83,9 89,0 94,6 100 Opomba: V živi proizvodnji in proizvodnji hitro pokvarljivega blaga se število enot najbolj enostavnega dela poveča za do 50% v tistih TOZD in enovitih DO, ki se s tako proizvodnjo ukvarjajo in sicer v zavisnosti od zahtevnosti tehnologije, potrebnega zdravstvenega varstva, obsega oz. koncentracije, nevarnosti obolenj, izrednih zdravstvenih ukrepov, hitre pokvarljivosti proizvedenega blaga ipd. Preglednica št: 3 Količnik poprečne kvalifikacijske Število zaposlenih sestave do 50 51-200 201-500 501-1000 1001-3000 3001-10.000 nad 10.000 (enot najbolj enostavnega dela) do 1,50 1 02 4 08 12 24 28 1,51 do 1,70 2 04 8 12 17 28 32 1,71 do 1,90 4 08 12 16 22 32 36 1,91 do 2,10 6 12 10 20 27 36 40 2,11 do 2,30 8 16 20 24 32 40 44 2,31 in več 10 20 24 28 36 44 48 Pod količniki v prvem stolpcu uporabljamo količnike iz Odredbe o uporabi metodologije s podatki za izkazovanja, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazurflov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov - Ur. 1. SRS št. 2/75, Preglednica št. 4 Delež celotnega prihodka, doseženega Enot najbolj enostav. dela Povečanje deleža izvoza v CP Enot najbolj enostavnega z izvozom blaga in storitev napram preteklemu obdobju dela do 5,0% 0 do 5% 0 5,1% do 10,0% 3 5,1% do 10% 2 10,1% do 20,0% 7 10,1% do 20% 7 20,1% do 40,0% 16 20,1% do 40% 16 nad 41% 24 nad 40,1% 24 Preglednica št. 5. (Republiško povprečje v preteklem letu) Poprečna uporabljena poslovna sredstva na delavca manj kot 35% 35,1-75% 75,1-105% 105,1-145% nad 145% 0,00 6 12 18 24 (enot najbolj enostavnega dela) Preglednica št. 6. (Republiško povprečje v preteklem Poprečna uporabljena osnova sredstva na delavca letu) manj kot 35% 35,1-75% 75,1-105% 105,1-145% nad 145% 0,00 5 10 15 21 (enot najbolj enostavnega dela) Preglednica št. 7. POGOJI GOSPODARJENJA Delovanje v pogojih konkurenčnega trga (več kot 5 proizvajalcev v SFRJ), kjer ponudba presega povpraševanje Organizacija združenega dela, ki mora zagotavljati neprekinjeno NE DA zagotavljati neprekinjeno oskrbo trga s svojimi proizvodi in storitvami NE '0 20 DA 15 35 (enot najbolj enostavnega dela) Opomba: Ta kriterij se v navedenih treh stopnjah smiselno uporablja tudi v tisti OZD, ki imajo veliko konkurenco pri nabavi repromateriala oz. trgovskega blaga, vendar le v primeru če je kritičnega blaga preko 30% celotnega prihodka. Kriterij se v smislu nabave in prodaje ne more duplirati. Preglednica št. 8. Poslovodni organ Individualni poslovodni organ Kolegijski poslovodni organ Število sodelavcev s posebnimi poobl. Podatki za število TPZD Št. članov kolegij, poslov, organa poleg Podatki za število TOZD, DO (enot najbolj enostavnega do 3 4-6 7 in več predsedmka - do 3 4-6 7 in več dela) V TOZD do 2 - - - do 2 - - ali 3 do 5 2 - - 3 do 5 2 - enovite DO 5 ali več 4 - - 6 ali več 5 - v DO do 2 6 10 16 do 2 5 10 15 ali SOZD 3 do 5 8 12 18 3 do 5 8 12 18 s TOZD 6 ali več 10 16 24 6 ali več 10 16 24 Opomba: Delavski svet SOZD lahko izhodiščne osnove po kriterijih 1-8 po tej metodologiji zaradi krajevnih razmer, deficitarnosti poklicev in podobno, spreminja za do 5% navzgor, ali navzdol. Preglednica št. 9. A.) Dohodek na zaposlenega (iz delovnih ur) Minimum Poprečje Maksimum Gibanje dohodka Indeks Odstotki za Indeks Odstotki za Indeks na delavca glede na ind. točko ind. točko Preteklo 90 110* 140 razdobje % -6,0% 0,3 0,0 0,2 +6,0% plan 80 100 120 % -2,0% 0,1 0,0 0,1 +2,0% podsk. pan. 60 100 140 % -4,0% 0,1 0,0 0,1 +4,0% SKUPAJ % -12% 0 + 12 Gibanje akumul. na popr. uporab, posl. sred. glede na preteklo 60 100 140 razdobje % -4,0% 0,1 0,0 0,1 +4,0% plan 80 .. 100 120 % -1,0% 0,05 0,0 0,05 + 1,0% podskup. pan. v. 70 100 130 % -3,9% 0,1 0,0 0,1 +3,0% SKUPAJ % -8% 0 + 8 * Velja v primeru, ko znaša indeks cen proizvajalcev med 110-120, pri spremenjenem indexu cen IO DS SOZD ustrezno korigira te tabele. * V skladu z določbami 130. člena in 1. odstavka 180. člena ZZD (Uradni list SFRJ št. 53/76), z 22. členom samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD Emona, z 62. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev osebnih dohodkov in v skladu z Zakonom o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (UR. list SFRJ 34/81) so delavci OZD v okviru SOZD Emona na referendumih v času od______________do_______spre- jeli naslednji Pravilnik o pospeševanju in nagrajevanju ustvarjalnih prispevkov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Namen tega pravilnika je, da načrtno vzpodbuja in da ustvarja pogoje za množično ustvarjalno dejavnost kot sestavni del vsakega delovnega procesa ter določi osnove in merila za stimuliranje inovatorjev, racionalizatorjev, izumiteljev in vseh drugih delavcev, ki s svojimi ustvarjalnimi predlogi lahko prispevajo k razvoju svoje temeljne organizacije, delovne organizacije in SOZD-a kot celote. - na stimulativnejše rešitve nagrajevanja; - in podobno Kot koristno idejo bomo smatrali tudi definiranje posameznih problemov v proizvodnji in poslovanju, ki še ne vsebujejo rešitve. 8. člen Organizacijska izboljšava je rešitev, ki ni tehnične narave, ampak se nanaša na izboljšanje organizacijskih postopkov oz. na racionalnejše poslovanja in na izboljšano organizacijo dela. 2. člen Delavci združeni v SOZD Emona se zavzemamo, da bodo ustvarjalna prizadevanja v največji meri celovita in učinkovita na ta način, da bo zagotovljena hitra pot od zamisli preko priznanj do realizacije, kakor tudi do pravne zaščite. 3. člen Za doseganje teh ciljev določa ta pravilnik: 1. kaj vse smatramo za ustvarjalne prispevke; 2. kako bomo vzpodbujali ustvarjalno dejavnost; 3. organe, ki obravnavajo ustvarjalne predloge; 4. način prijavljanja predlogov in njihova obravnava; 5. nagrajevanje ustvarjalnih dosežkov; 6. pravice in dolžnosti delavcev v zvezi z ustvarjalno dejavnostjo. 4. člen S tem pravilnikom pa se tudi zavezujemo, da bomo s primerno organiziranostjo dosegli čim tesnejše sodelovanje tako v področju medsebojne strokovne pomoči kot pri oblikovanju skupnih sredstev za nagrajevanje pomembnejših ustvarjalnih dosežkov na ravni sestavljene organizacije. Sodelovanje bo izraženo predvsem - s članstvom strokovnih delavcev iz drugih OZD v posamezni komisiji, - z večstopenjskimi komisijami, - s skupnimi fondi za izumiteljstvo, - s skupnimi objavami inovatorjev in njihovih dosežkov. 5. člen Predlagalec ustvarjalnega prispevka je lahko vsak delavec ne glede na delo, ki ga opravlja in ne glede na organizacijo, v kateri je zaposlen. Prav tako pa bomo obravnavali tudi predloge zunanjih sodelavcev. Pravica in dolžnost vsakega delavca v okviru SOZD Emona pa je, da svoj ustvarjalni predlog najprej ponudi svoji OZD. II. VRSTE USTVARJALNIH PRISPEVKOV 6. člen Ustvarjalni prispevki po tem pravilniku so naslednji: 1. vse koristne ideje oziroma predlogi, ki se nanašajo na tekoče delo, poslovne odločitve in na boljše komuniciranje v delovnih kolektivih; 2. organizacijske izboljšave; 3. tehnične izboljšave; 4. blagovne znamke, modeli in vzorci; 5. izumi. 7. člen Koristna ideja je vsaka iniciativa, ki kaže na prednosti določene rešitve glede na obstoječe stanje in pomeni racionalnejšo rešitev ali izvajanje kateregakoli delovnega postopka. Lahko se nanaša: - na dopolnitev ali spremembo proizvodnega programa; - na razširitev oz. dopolnitev prodajnega asortimana ali na izbor ekskluzivnega blaga; - na širitev trga ali pridobivanje novih poslovnih partnerjev; - na boljše urejanje poslovnih prostorov in nove razmestitve?: - na Ureditev prostorov in okolja s ciljem boljšega počutja; Take rešitve so predvsem na področjih: - racionalnejšega pretoka dokumentacije; - poenostavitve v knjigovodstvu in administraciji; - poenostavitve pri izbiranju in obdelavi informacij; - opustitev nepotrebnih postopkov, nalog in opravil; - prerazdelitev dela v cilju polne zaposlenosti in s tem sprostitev delavcev za druge naloge; - racionalizacije urnikov dela za posamezne delovne skupine; - postopki za boljše izkoriščanje prostora; - postopki za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti; - poenostavitve pri delovnih postopkih; - racionalnejše izkoriščanje prevozov; - organizacijski ukrepi za prihranek pri energiji; - itd. 9. člen Tehnična izboljšava pomeni tehnično rešitev, ki je dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost dela in izdelkov, prihranek materiala in energije, bolji izkoristek strojev in naprav, boljša kontrola in boljša zaščita pri delu. Pri tehničnih izboljšavah moramo še posebej opozoriti na naslednje ustvarjalne dosežke: - zamenjava materialov ob enaki ali večji funkcionalnosti proizvoda s ciljem nižje cene novega materiala, zamenjave uvoženega z domačim materialom ali boljše kvalitete izdelka; - doseganje maksimalnega izkoriščanja materialov z boljšimi postopki, ki se nanašajo tako na nabavo kot obdelavo materiala. 10. člen Ustvarjalni prispevki na področju blagovnih znamk, modelov in vzorcev pomenijo dajanje predlogov za imena novih ali obstoječih prizvodov, predlogi za nove oblike izdelkov, njihovega embalira-nja in označevanja ali nove oblike označevanja proizvodov, ki pomenijo nove rešitve ali kombinacijo z že upeljanimi znaki in vzorci. , Kot ustvarjalne prispevke na tem področju štejemo tudi nove reklamne rešitve, privlačnejšo embalažo, vidnejše poudarjanje imena Emona in blagovnih znamk, ki jih uporabljamo. 11. člen Izum pomeni novo rešitev opredeljenega tehničnega problema, ki je i ezul tat ustvarjalnega dela, ki je industrijsko in tehnično izvedljiv in se da uporabiti (dejavnosti ene ali več DO, TOZD) v industrijski ali gospodarski dejavnosti. Vsaka prijava izuma se avtomatično smatra kot inovacija širšega pomena za celo SOZD. 12. člen Avtor inovacijskega predloga je tisti delavec ali skupina delavcev, ki je s svojim osebnim delom dala ideje in metodo za rešitev določenega problema. Kot soavtorji se smatrajo zlasti tisti delavci, ki so nudili vso tehnično in strokovno pomoč in se pri tem prostovoljno angažirali preko svojih delovnih dolžnosti ter s svojim kreativnim delom bistveno pripomogli k realizaciji inovacije. III. VZPODBUJANJE USTVARJALNIH PRISPEVKOV 13. člen Zavezujemo se, da bomo trajno vzpodbujali vse delavce k ustvarjalnemu razmišljanju in sodelovanju z vsemi razpoložljivimi ukrepi tako na področju informiranja, izobraževanja, vodenih skupinskih razgovorov, priznavanja in nagrajevanja. 14. člen Za vse delavce po skupinah bomo vsaj enkrat letno organizirali predavanja o posameznih vidikih inovacijske oz. racionalizatorske dejavnosti. Prav tako pa bomo objavljali take prispevke v našem glasilu Informator. 15. člen Vsi poslovodni delavci imajo dolžnost, da bodo vsaj enkrat mesečno organizirali pogovore s svojimi sodelavci, na katerih se bodo pogovorili o vseh možnih ukrepih za izboljšanje poslovanja in problemih, ki bi jih bilo potrebno rešiti. Pri teh razgovorih morajo imeti glavno pobudo s svojimi idejami in predlogi delavci sami. Jasno izoblikovani predlogi morajo biti takoj zabeleženi skupaj z avtorstvom. 16. člen Za rešitev zahtevnejših poslovnih, organizacijskih in tehničnih problemov bomo objavili interne zapise bodisi v okviru TOZD, DO ali SOZD. Razpise bomo objavili na oglasnih deskah, z okrožnicami oziroma v internih biltenih ali v E-Informatorju. Za probleme, ki niso ustrezno rešeni v okviru SOZD, se lahko objavi javni razpis. O tem odloča komisija na ravni SOZD. 17. člen Ustvarjalne dosežke in njihove avtorje bomo redno objavljali v našem glasilu E-Informator. 18. člen Postopke za prijavo inovacij in racionalizacij bomo v največji možni meri poenostavili. Delavcem, ki bodo to želeli, ker sami niso vešči pisanja, mora predlog oblikovati pristojni strokovni sodelavec. 19. člen Obravnava predlogov mora biti ažurna in nagrada za sprejete predloge takojšnja. IV. POSTOPEK SPREJEMA IN OBRAVNAVE PREDLOGOV TER NALOGE KOMISIJ ZA USTVARJALNE PRISPEVKE organizacij SOZD. Pri izboru članov je potrebno upoštevati ustrezno strokovno zasedbo vseh glavnih dejavnosti SOZD. Komisija obravnava posamezne primere v 5 članskem sestavu, glede na problematiko, ki se obravnava. Sestav komisije določi predsednik. Naloge komisije so predvsem: - obravnava izumov, - obravnava predlogov, ki so bili zaradi širšega pomena odstopljeni na nivo SOZD-a, - obravnava zadev, ki pridejo tej komisiji v strokovno presojo, - obravnava pritožb na odločitve komisij na nivoju OZD, - potrjevanje nagrad in nadomestil, ki se izplačujejo iz skupnih sredstev SOZD, - pospeševanje in spremljanje inovacijskih dejavnosti na ravni SOZD, - obravnava invencije na ravni delovne skupnosti SOZD. 23. člen Predloge invencij z ustrezno dokumentacijo posredujejo avtorji tajniku komisije za ustvarjalne dosežke skupaj z izpolnjenim obrazcem v dveh izvodih. Tajnik potrdi sprejem predloga na avtorjevi kopiji prijave. 24. člen Predlog invencije mora vsebovati: - priimek in ime predlagatelja ter druge podatke za identifikacijo; - opis predlagane inovacije, - načrte in drugo dokumentacijo, ki dokazuje koristnost, uporabnost in pomembnost ali novost predloga, - soavtorje invencije in njihov delež, - čas prijave. Obrazec prijave je sestavni del tega pravilnika. 25. člen Predsednik komisije ali drug član, ki sprejema to zadolžitev od predsednika, je dolžan predlog takoj proučiti in se o predlogu posvetovati z ustreznimi poslovodnimi delavci in strokovnjaki iz enot na katere se predlog nanaša. Po potrebi mora pridobiti tudi mnenja zunanjih strokovnjakov. 26. člen Vsak predlog mora komisija obravnavati najkasneje v 30 dneh po prejemu. V tem času mora dobiti odgovor tudi predlagatelj. Predloge komisije potrjuje delavski svet.. V kolikor z odločitvijo delavskega sveta predlagatelj ni zadovoljen, lahko v 30 dneh vloži zahtevo za varstvo pravic na delavski svet. Delavski svet posreduje predlog v oceno komisiji za ustvarjalne dosežke na ravni SOZD-a in na podlagi te komisije dokončno odloči o zadevi. Komisija za ustvarjalne dosežke in avtorji so dolžni varovati predlog invencije v tajnosti vse do ustrezne odločitve komisije, v primeru izuma pa do vložitve prijave za priznanje patenta, zlasti še tiste podatke, ki jih avtor označi kot zaupne. 20. člen Vsaka OZD ima posebno komisijo, ki obravnava vsa vprašanja s področja ustvarjalne dejavnosti. Komisija ima ime »Komisija za ustvarjalne prispevke«. Komisija je sestavljena iz 5 članov in se imenuje za dobo 2 let. Komisijo sestavljajo strokovni delavci raznih področij. OZD lahko del te komisije sestavijo tudi s strokovnimi delavci iz drugih organizacij v sestavi SOZD. Komisijo za ustvarjalne prispevke imenujejo delavski sveti na ravni TOZD, DO in SOZD. Komisija izbere izmed članov predsednika. Administrativno-tehnična opravila opravlja tajnik komisije. 21. člen Komisija OZD ima naslednje naloge in pristojnosti: - sprejema predloge oz. prijave inovacij; - ugotavlja, ali gre za inovacije v skladu s tem pravilnikom; - določi, za katero vrsto inovacije gre; - oblikuje predloge o višini nagrad; - razpisuje ugotovljene in prijavljene probleme; - skrbi za realizacijo in spremlja (izvajanje) uporabo inovacijskih rešitev; - predlaga ukrepe za spodbujanje inovacijske dejavnosti; - opravlja še druge zadeve, ki izhajajo iz vsebine tega pravilnika in iz zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (SFRJ 34/81) - sodeluje s komisijo na ravni SOZD-a in jo obvešča o svojih odločitvah ter ji enkrat mesečno pošiljajo poročila o vseh prijavah. 22. člen Na ravni SOZD se imenuje razširjena 15 članska komisija, dva člana te komisije sta iz delovne skupnosti, ostali pa so iz drugih 27. člen Komisija za vsak predlog ugotovi, ali ga lahko sprejme kot ustvarjalni prispevek. Kot nesprejemljive komisija odkloni tiste predloge: - ki nimajo značaja invencij po tem pravilniku, - ki vsebujejo rešitev, ki je že v postopku, - ko se nanašajo na povsem nerealno izvedbo, - ki so tako nepomembni, da ne bi v ničemer izboljšale niti poslovanja, niti organizacije dela. 28. člen Sprejete invencijske predloge komisija kategorizira z ozirom na pomembnost v štiri skupine in sicer: 1. Velika verjetnost je, da bo predlagana invencija priznana kot izum. 2. Invencija bo imela zaposlovanje oz. organizacijo zelo velik pomen in velike koristi za daljše časovno obdobje (več let). 3. Invencija je pomembna, toda le na krajši rok. 4. Drobne inovacije. 29. člen V primeru, da se komisija ne more odločiti o kategorizaciji oz. pomenu predloga, ga lahko odstopi komisiji za ustvarjalne prispevke na ravni delovne organizacije ali SOZD-a, ki sta dolžni predlog "obravnavati in o njem odločiti v 30 dneh. Prav tako komisija odstopi predlog komisiji na ravni DO ali SOZD v primeru, če smatra, da gre za inovacijo širšega pomena in bo uporabna v širši dejavnosti ali celo v merilih SOZD. 30. člen Na podlagi predloga strokovnih služb komisija za ustvarjalne dosežke odloči o načinu pravne zaščite predloga invencije. Pri tem je potrebno upoštevati pravice avtorjev. Medsebojne pravice in obveznosti med avtorjem in OZD, ki invencijo izkorišča se uredijo s posebno pogodbo na podlagi tega pravilnika. 31. člen Vkolikor komisija za ustvarjalne dosežke odloči, da se irvencija pravno zaščiti zadolži ustrezno strokovno službo, da začne pri pristojnih organih postopek zaščite. 32. člen Komisija za ustvarjalne dosežke je dolžna v 60 dneh po prejemu predloga izuma obvestiti predlagatelja ali bo vložila patentno prijavo oz. ali jo bo vložila katerakoli OZD v okviru SOZD Emona. Ce izumitelj ne obvesti OZD o ustvarjalnem izumu, se šteje rok iz prejšnjega odstavka od dneva, ko OZD zve za izum. 33. člen V kolikor nobena OZD v okviru Emoni ni zainteresirana za vložitev patentne prijave, ima izumitelj pravico sam vložiti prijavo. Izumitelj mora v patentni prijavi navesti, da je bil izum ustvarjen v OZD. 34. člen Izum, ki je ustvarjen v OZD, zavarovan pa je na izumiteljevo ime, imajo pravico izkoriščati vse OZD v okviru SOZD Emona. Odnos med razpolagateljem zavarovanega izuma in uporabnikom se nudi s samoupravnim sporazumom v okviru zakona. 35. člen Ustvarjalni prispevek iz OZD, ki je sprejet in nagrajen, se lahko odstopi tudi drugim organizacijam v okviru SOZD. Medsebojne odnose v teh primerih ureja poseben pismeni sporazum. Inovacijo iz OZD se lahko daje v izkoriščanje izven SOZD samo v primeru če nobena organizacija v okviru SOZD nima zanjo interesa ali če so podani zakonski razlogi za tak odstop. V. NAGRADE, NADOMESTILA IN PRIZNANJA 36. člen Za čimbolj uspešno vspodbujanje ustvarjalnih dosežkov podeljuje organizacija združenega dela avtorjem nagrade, nadomestila in javna priznanja. 37. člen Nagrade so enkratne in se podelijo avtorjem takoj po sklepu o sprejemu in ustrezni kategorizaciji predloga. 38. člen Nagrade znašajo: 1. za izume (že pred patentiranjem) 1,00 enote enostavnega dela 2. za pomembne invencije trajnejšega pomena 0,60 enote enostavnega dela 3. ,za pomembne investicije enkratnega pomena 0,30 enote enostavnega dela 4. za manjše invencije 0,10 enote enostavnega dela Ce je več avtorjev, prejmejo nagrade v deležih, ki so jih sami navedli ob vložitvi prijave. Za izum pripada avtorjem poleg nagrade pod št. 1 ob podelitvi patenta 0,60 enote enostavnega dela. 39. člen Ko se invencija uporablja v delovnem procesu, pripada avtorjem poleg nagrade iz predhodnega člena tudi pravično nadomestilo na osnovi izračunanega inovacijskega dohodka in sicer: - za izume za dobo 7 let, vendar le če je zaščiten in če se izkorišča, - za ostale inovacije pa enkrat, če gre za enkratni učinek pri uporabi predloga oz. za dobo 5 let, če gre za uporabo s trajnimi učinki oz. prihranki. Nadomestilo prejmejo avtorji v deležih, ki so jih sami navedli od vložitve prijave. * 40. člen Predlagatelje uspešno realiziranih inovacij širšega pomena za katere je težko izračunati v celoti ali delno inovacijskega dohodka (na primer: novi poslovni prijemi, dopolnitev asortimana. razne organizacijske spremembe, mativacijski posegi, zmanjšanje napora pri delu, povečanje varnosti, zboljšanje okolja itd.) so upravičeni do dodatne enkratne nagrade kot jo določata člena 39. in 40 41. člen Delavci, ki so dosegli najboljše uspehe na področju inovacij oziroma delavci, ki imajo veliko število sprejetih inovacijskih predlogov, so upravičeni do posebnih priznanj. Ta priznanja se ' podeljujejo enkrat letno na dan Emone. 42. člen Učinek uporabljene inovacije izračuna ekonomski sektor na podlagi podatkov, ki jih posredujejo ustrezne strokovne službe in organizacijske enote, kjer je inovacija uporabljena. 43. člen Učinek uporabljene inovacije se meri z ugotavljanjem inovacijskega dohodka. Inovacijski dohodek lahko nastane zaradi uspešne uporabe inovacije. Nastane lahko zaradi: 1. prihranka na času, porabljenih surovinah in materialih, energiji, transportnih in drugih proizvodnih in neproizvodnih storitvah, na storitvah pri vzdrževanju delovnih sredstev, na drugih materialnih stroških in povečane varnosti pri delu: 2. večje in intenzivnejše, racionalnejše tehnološke ter produkcijske eksploatacije strojne in druge opreme, uvedba novega ali izboljšanje obstoječega tehnološkega postopka, uporaba novih surovin, s katerimi se doseže zamenjava deficitarnih dražjih ali uvoženih surovin, izboljšanje izkoriščanja obstoječih zmogljivosti. 44. člen Osnova za določanje višine nadomestila, ki ga prejemajo avtorji predlaga invencije po 49. členu tega pravilnika je netto inovacijski dohodek. Le ta se ugotovi tako, da se inovacijski dohodek zmanjša za vse stroške in izdatke, ki so nastali v zvezi z uvajanjem inovacije. 45. člen Računovodska služba OZD zagotavlja z ustreznimi knjigovodskimi evidencami spremljanje realizacije stroškov, določa vrednost materialnih pravic in zagotavlja njihovo amortizacijo. 46. člen Nadomestilo se izračunava po posebni tabeli, ki je sestavni del tega pravilnika in se izplača takoj, ko so znani podatki iz prejšnjega č'ena. VI. PLANIRANJE, FINANSIRANJE IN OBRAČUN INOVACIJSKE DEJAVNOSTI 47. člen V letnih gospodarskih načrtih bo OZD opredelila: - okvirne smernice razvoja inovacijske dejavnosti, - programe dela s konkretnimi nalogami za reševanje evidentiranih tehničnih, tehnoloških, organizacijskih in drugih problemov, - načine in metode reševanja ter odgovorne službe za reševanje posameznih nalog, - program invencij, ki bodo v posameznem poslovnem letu uvedene v delovni proces, - planirana sredstva za nagrajevanje inventivnih predlogov in izplačila nadomestil. 48. člen OZD bo zagotovila v okviru letnih in srednjeročnih gospodarskih načrtov potrebna sredstva za: - delovanje strokovne službe, ki skrbi za inovacijsko dejavnost (referant za inovacije, na ravni DO oz. SOZD), - nagrajevanje inventivnih predlogov in izplačilo nadomestil za inovacije na ravni DO in SOZD, - izvajanje pravne zaščite inovacij (prijavljanje, registracije in v-zdrževanje patentov). Za nagrajevanje ustvarjalnih prispevkov bodo združevale sredstva na ravni DO in SOZD v obsegu, ki ga bodo vsako leto na pocRagi plana soglasno določili delegati delavskega sveta DO oz. 49. člen OZD bo del evidentiranih letnih prihrankov, realiziranih z inovacijsko dejavnostjo vlagala v delovanje in nadaljnji razvoj inovacijske dejavnosti. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Za vsa vprašanja, katera s tem pravilnikom niso urejena in se nanašajo na ustvarjalne prispevke, se neposredno uporabljajo določila zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. 51. člen Ta pravilnik sprejemajo delavci z referendumom. Po enakem postopku se sprejemajo tudi morebitne dopolnitve ali spremembe pravilnika, razen popravki vrednosti v skladu z letnimi revalorizacijami. ki jih predlaga komisija SOZD in odobri DS SOZD. 52. člen Ta pravilnik prične veljati 8. dan po objavi. TABELA ZA IZRAČUN NADOMESTILA PRILOGA 1 Netto inovacijski dohodek Nadomestilo do 5.000 16% (najmanj 300) 5.000- 20.000 800+ 15% od vrednosti nad 5.000 20.000- 50.000 3.050+ 14% od vrednosti nad 20.000 50.000- 100.000 7.250+ 13% od vrednosti nad 50.000 100.000- 200.000 13.750+ 12% od vrednosti nad 100.000 200.000- 300.000 25.750+ 10% od vrednosti nad 200.000 300.000- 500.000 35.750+ 7% od vrednosti nad 300.000 500.000- 700.000 49.750+ 4% od vrednosti nad 500.000 700.000- 1.000.000 57.750+ 3% od vrednosti nad 700.000 1.000.000- 5.000.000 66.750+ 2% od vrednosti nad 1.000.000 5.000.000-10.000.000 146.750+ 1% od vrednosti nad 5.000.000 nad 10.000.000 196.750 +0,1% od vrednosti nad 10.000.000 OZD PRILOGA 2 OZD. PRILOGA 3 INOVACIJSKA PRIJAVNICA ŠT__INOVACIJSKO POTRDILO ST________ Podpisani: Rojen: ___ Podpisani __________________________________ Potrjujem prejem inovacijske prijavnice od tov. Zaposlen v: ________________ Na delu: ------------------- Prijavljam sledečo inovacijo: dne______ob:_____uri in priloge:. Prilagam: Pri inovaciji sodelujejo: _____________________________ z ___________ % udeležbe _____________________________ z ___________% udeležbe ________________________:____ z ___________% udeležbe Datum in čas prijave: Podpis: Inovacijska prijavnica je vpisana v knjigi inovacijskih prijavnic pod št____________________________________________________ Predsednik komisije za inovacije: Datum: Sge > IX. letne športne igre Emone • IX. letne športne igre Emone • IX. letne športne kros - ženske - posamezno Kategorija - c K Bregar Hilda 2- Megušar Irena 3- Rotar Iva Kategorija - b *■ Rismondo Miša -• Kočar Ivanka Breznik Ivanka Kategorija - a 1- Vindiš Marija 2- Žura Marjana 3. Mavrodič Rozana Poslovna stavba E Commerce Agroemona Merkur Ljubljana Mesna industrija KK Ptuj KK Ptuj Dolenjka Jestvina kros - moški - posamezno Kategorija - c K Groznik Pavel *-• Fanedl Drago 3 Cerar Vasja Kategorija b 1 Doberšek Tone 2- Limoni Franc 3 Kocjančič Milan Kategorija - a K Cvenk Bojan -■ Čadež Jože 3' Zajšek Jože Merkur Ljubljana Hotel Bernardin Mesna industrija Mesna industrija Agroemona Jestvina Merkur Ljubljana Agroemona KK Ptuj G°ool...: Mali nogomet K ANGROPROMET BLAGOVNI CENTER 3- RIVIERA A kkptuj POSAVJE ®- UNION L- MESNA INDUSTRIJA COMMERCE Dolenjka GLOBTOUR ,*• AGROEMONA Merkur Ljubljana rf inženiring t hotel SLON }S- terme ILIRIJA Ji Merkur ptuj p„ijestvlna KK PTUJ . ANGROPROMET 0:1 °LAGOVNI CENTER : RIVIERA 1:0 tikale ;,~2) ANGROPROMET : BLAGOVNI CENTER 2:1 w-4) KK PTUJ : RIVIERA 3:6 točke 24 20 17 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 NAMIZNI TENIS - ŽENSKE - ekipno 2 Merkur Ljubljana i Posavje 4' fJ^OOVNI center 5 jestvina l COMMERCE i terme polfinale^ jMeEHKUR LJUBLJANA : B tinaleNA : posavje 0:2 točke 14 10 7 5 4 3 2 1 Namizni tenis - moški -ekipno 1. 2. 3. 4. KK Ptuj IGojkovšek, Kosi) blagovni center ^Kogoj, Zver) <|?rlah. Briški) POSAVJE 'Kostrevc. Rožman) točke 18 14 11 5. TERME (Ivanovič, Levičar) 8 6. JESTVINA (Gregorič, Peršič) 7 7. MERKUR LJUBLJANA (Makovec, Kontrec) 6 8. DOLENJKA (Brankovič, Filipovič) 5 9. SLON (Kučan. Soštarek, Stanič) 4 10. MERKUR PTUJ (Steger, Kostevc) 3 11. UNION (Bricelj, Novak) 2 12. AGROEMONA (koncilija) 1 POLFINALE KK Ptuj : POSAVJE 2:0 BLAGOVNI CENTER : ERC 2:1 FINALE (1-2) KK Ptuj : BLAGOVNI CENTER 2:1 (3^)POSAVJE : ERC 1:2 NAMIZNI TENIS - MOŠKI -POSAMEZNO Pokal najboljšim, pa čeprav na ramenih šibkega spola STRELJANJE - ŽENSKE - EKIPNO 1. Sarlah Danijel 2. Zver Marijan 3. Makovec Darko ERC' Blagovni center Merkur Ljubljana NAMIZNI TENIS - ŽENSKE -POSAMEZNO 1. Kastelic Zinka 2. Krpan Milena 3. Kaisesberger Marija Merkur Ljubljana Jestvina Blagovni center PLAVANJE - ŽENSKE - EKIPNO točke 1. JESTVINA (Poljšak, Krpan, Pasuto) 15 2. KK Ptuj (Kacjan; Lešnik. Kovačič) 11 3. COMMERCE (Megušar, Mihelčič, Golob) 8 4. BLAGOVNI CENTER (Petrovič, Janc, Perko) 6 5. DOLENJKA (Domjanovič, Slogar, 2ura) 55 6. MERKUR PTUJ (Ceh, Kramberger, Kureti) 4 7. ERC (Žust, Drobnič, Žunič) 3 8. AGROEMONA (Lajevic, Zrnec, Poljanšek) 2 9. POSLOVNA STAVBA (Bregar. Težak, Slavič) 1 PLAVANJE - MOŠKI - EKIPNO točke 1. KKPTUJ (Kocijan, Gašperšič. Doblekar) 19 2. POSAVJE (Rihter, Franko, Omerzu) 15 3. JESTVINA (Mraz, Krpan, Raimondi) 12 4. TERME (Jurkas, Bosina, Stopinšek) 10 5. COMMERCE (Plevčak, Štele. Olivieri) 9 6. MERKUR LJUBLJANA (Groznik, Cuder, Bervar) 8 7. POSLOVNA STAVBA (Andrič. Lavrenčič. Erhovnic) 7 8. MERKUR PTUJ (Rakuša, Cobelj, Drevenšek) 6 9. BLAGOVNI CENTER (Bernardo, Černe, Božičnik) 5 10. AGROEMONA (Osipovič, Šraj, Bračko) 4 11. ERC (Svete. Kranjc. Kocjančič) 3 12. DOLENJKA (Korenič. Veselič. Balkovec) 2 13. GLOBTOUR (Levstik, Bajželj. Močnik) 1 PLAVANJE - ŽENSKE -POSAMEZNO Skupina-C C as 1. Poljšak Dora, Jestvina 0:23.8 2. Berdon Ivanka, Jestvina 0:24,5 3. Petrovič Mimi, Blagovni center 0:25.2 Skupina B 1. Drobnič Tatjana, ERC 0:19.6 2. Mihelčič Milica, Commerce 0:20.2 3. Olga Bolžina, Merkur Ljubljana 0:20.8 Skupina A 1. Pasuto Marina. Jestvina 0:16.6 2. Kovačič Irena. KK Ptuj 0:19.9 3. Gerbec Sonja. Slon 0:20.4 PLAVANJE - MOŠKI -POSAMEZNO Skupina-C Cas 1. Cerar Vasja. Mesna industrija 15.6 2. Lojo Dušan. Hoteli Bernardin 15.9 3. Gričar Slavko. Mesna industrija 16.1 Skupina - B Cas 1. Franko Andrej. Posavje 32.4 2. Cuder Vojko. Merkur Ljubljana 33.7 3. Gašperšič Jože. KK Ptuj 34.8 Skupina - A Cas 1. Lepušič Josip. Riviera 0:29.8 2. Stopinšek Anton. Terme 0:30.1 3. Doblekar Bernard. KK Ptuj 0:31.8 1. MERKUR LJUBLJANA Krogi točke (Jurčevič 150, Pogačar 128, Kozina 155) 2. MERKUR PTUJ 433 19 (Moravec 157, Svenšek 160, Jerenko 108) 3. BLAGOVNI CENTER 425 15 (Ferkov 116, Braniselj 136, Pertot 155) 4. KK PTUJ "407 12 (Skok 171, Vršič 86, Lešnik 118) 5. AGROEMONA 375 10 (Trinkaus 108. Škerjanc 116. Strašek 128) 6. POSLOVNA STAVBA 352 9 (Mihelač 110, Založnik 114, Gregorka 99) 7. JESTIVNA 323 8 (Ugrin 101, Furlan 129, Krpan 72) 8. TERME 302 7 (Regovič 87, Klemenčič 99, Ogorevc 112) 9. ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTER 298 . 6 (Kunaver 142, Marinko 48, Žunič 98) 10. POSAVJE 288 5 (Doberšek 54. Grahek 75. Vizjak 82) 11. COMMERCE 211 4 (Ambrož 37, Rotar 70. Stiplovšek 69) 12. DOLENJKA 176 3 (Doltar 40. Zorec 86. Pekez 42) 168 „ 2 13. ANGROPROMET (Nikolič 30. Jerenič 1. Stojilovič 80) 111 1 STRELJANJE - MOŠKI - 1. BLAGOVNI CENTER (Kokalj 140. Podgornik 137. Kramar 152. EKIPNO Krogi točke Hribar 174) 2. MERKUR LJUBLJANA (Peranič 162, Mujanivič 137. Nipič 113. 603 22 Rovšek 158) 3 KK PTUJ (Grdiša 115. Planjšek M. 163. Vavpitič 114. 570 18 Planjšek I. 159) 4. MERKUR PTUJ (Rakuša R. 127, Lah 132, Rakuša I. 155. 551 15 Forstnerič 133) 5. JESTVINA (Flander 118. Gorjup 139. Gregorič 147. 547 13 Tul 138) 6. ANGROPROMET (Timič 130, Svedič 100. živojinovič 128. 542 12 Savič 162) 7. AGROEMONA (Zukanovič 114. Balažič 162. Zabret 126. 520 11 Orešek 105) 8. POSLOVNA STAVBA (Mašera 129, Turman 111. Longo 123. 507 10 Erhovnic 126) 9. DOLENJKA (Konda 137. Loparec 104. Muller 113. 489 9 Jerman 134) 10. TERME (Urek 120, Zorko 116. Sumrak 114. 488 8 Videnič 135) 11. ERC (Jerman 88. Kraševec 141. Ban 133. 485 7 Kovšek 82) 12 POSAVJE (Vogrinc 92, Rihter 132. Mešiček 90. 444 6 Vidmar 124) 13. COMMERCE (Štok 107. Šušteršič 116. Potočnik 109. 438 5 Delmedico 52) 14. HOTEL SLON (Prešeren 116. Zbašnik 63. Soštarek 61. 384 4 Gerbec 93) 15. MIZ 333 3 (Petrovski 103. Živkovič 82. Miserlič 59. Ivanovič 80) 16. BERNARDIN 324 2 (Fandel 114) 114 1 STRELJANJE - ŽENSKE -POSAMEZNO 1. SKOK Mira. KK Ptuj 2. SVENŠEK Lidija. Merkur Ptuj 3. MORAVEC Marjana. Merkur Ptuj STRELJANJE - MOŠKI POSAMEZNO 1. HRIBAR Rado. Blagovni center 2. PLANJŠEK Marjan. KK Ptuj 3. BALAŽIČ Miran. Agroemona (Nadaljevanje na 6. strani) 174 163 162 Krogi 171 160 157 Resni obrazi šahistov Prehodni pokal osvojili Ptujčani (Nadaljevanje s 5. strani) ŠAH točke 1. KK Ptuj (Dajnko, Štefanec, Planjšek, Starki, Bedrač) 20 2. TERME (Urek B., Slovenc, Sokolovič, Urek D.) 16 3. ANGROPROMET (Libetkovič, Tanaskovič, Dimitrijevič, Stanisavljevič) 13 4. MERKUR Ptuj (Pernat, Cafuta, Podgoršek, Ber, Ljubeč) 11 5. MERKUR Ljubljana (Palič, Pogladič, Cvetkovič, Lavrač) 10 6. BLAGOVNI CENTER (Lisac, Hribar, Spasič, Cimprič, Ban) 9 7. JESTVINA (Ratkovič, Rojc, Zadnik, Jakomin) 8 8. POSAVJE (Rihter, Valenčak, Urek, Rupar) 7 9. AGROEMONA (Kocjančič, Konjar, Čadež, Radulovič) 6 10. ELEKTRONSKI RAČUNSKI CENTER (Ubiparipovič, Volaj, Krajnc, Marušič, Svete) 5 11. POSLOVNA STAVBA (Simonovič, Lavrenčič, Andrič, Končina) 4 12. DOLENJKA (Bračun, Lazar, Bolkovec, Vencelj) 3 13. SLON (Perišič, Džogič, Grobovšek, Lekan) 2 14. MIZ (Petrovski, Vukojevič, Hasanič, Husič) 1 VLEČENJE VRVI - ŽENSKE točke 1. KK PTUJ 15 2. BLAGOVNI CENTER 11 3. MERKUR LJUBLJANA 8 4. TERME 6 5. DOLENJKA 5 6. AGROEMONA 4 7. JESTVINA 3 8. POSLOVNA STAVBA 2 9. ERC 1 FINALE (1-2) KK Ptuj : BLAGOVNI CENTER 2:0 (3-4) TERME : MERKUR LJUBLJANA 0:2 (5-6) AGROEMONA : DOLENJKA 0:2 VLEČENJE VRVI - MOŠKI Točke 1. KKPtuj 19 2. Blagovni center 15 3. Jestvina , 12 4. Posavje 10 5. Angropromet 9 6. Slon 8 7. Terme 7 8. Agroemona 6 9. Dolenjka 5 10. Merkur Ljubljana 4 11. ERC 3 12. MIZ 2 13. Poslovna stavba 1 POLFINALE: BLAGOVNI CENTER : JESTVINA 2:1 POSAVJE : KK PTUJ 0:2 FINALE: (1-2) BLAGOVNI CENTER : KK PTUJ 0:2 (3-4) JESTVINA : POSAVJE 2:0 TENIS - MOŠKI - POSAMEZNO 1. Popovič Milisav 2. Franco Andrej 3. Ogorelc Stanko 4. Škafar Marjan 5. Jerovšek Andrej 6. Kreft Hinko 7. Ulčar Jože 8. Koljenšič Miro 9. Rogelja Zoran 10. Rogelja Karli 11. Bulatovič Miodrag 12. Bračun Dušan 13. Zlatko Ludvik Hotel Bernardin Posavje Posavje Poslovna stavba Inženiring KK Ptuj Commerce Jestvina Jestvina Jestvina Commerce Agroemona Jestvina m AKCIJA E-INFORMATORJA: »IŠČEMO NAJ CENTROMERKUR V LJUBLJANI« Kupujemo v Centromerkurju V zadnji »rundi« naše akcije v kateri kot potrošniki obiskujemo prodajalno ljubljanskega Centromerkuria in jih z rtialce kritičnim očesom in ušesi ocenjujemo kot je to navada potrošnikov smo med prvimi obiskali oddelek moške konfekcije v blagovnici pred tromostovjem kjer se 11 delavcev in ena učenka tretjega letnika trudijo, da oblečejo od nog do glave potrošnike moškega spola. Malce tare prodajalke še jugoslovanski standard, ki določa velikost številk. Kljub dokajšnji založenosti primanjkuje vmesnih številk oblek in hlač. Tistih za manjše in močnejše postave, za tiste potrošnike, ki menijo, da niso »po jusu«. Tudi obnova blagovnice ima svoje slabe strani. Medtem ko je v etaži moške konfekcije vse obnovljeno in nared se iz spodnje etaže kjer obnavljajo, stružijo in brusijo dviga prah in se seseda na lepo zložene hlače. Prodajalke sicer ščetkajo prah vendar jim katerikrat zmanjka časa. V knjigi pohval in pritožb sta bila dva vpisa, za prvo in drugo po eden. Helena Caj-hen iz Ljubljane je pohvalila ljubeznivost in prijaznost prodajalk, neki kupec (podpis' je bil nečitljiv) pa se je pritožil zaradi ogovarjanja z »gospodom«. Ni gneče pri ženskem perilu Na oddelku za žensko perilo ni bilo gneče. Prodajalke so imele dovolj časa, da so lahko zložile in razvrstile blago po policah. Na videz je oddelek kar dobro založen, vendar primanjkuje tudi tukaj pomanjkanje perila za manjše in močnejše postave. Manjši je izbor nedrčkov pa tudi tanjših hlačnih nogavic - žab primanjkuje. Posebno tistih iz Polzele po katerih so ženske rade posegale. Ženske bi rade dale tudi kakšen dinar več, le da bi dobile tisto kar žele. Bolj redka pa bo tista, ki bo za navadno bluzo iz sinte-tike odštela 1.623 dinarjev. Hoteli smo kupiti komplet ženskega perila, ki je še kako primerno darilo pa smo prišli veliko, veliko prepozno. Dekorativni oddelek - za dekorativo Blagovnica je za prodajo dekorativnega blaga namenila dokaj velik prostor v katerem strežeta kupcem dve prodajalki v izmeni. Ljubeznivosti in ustrežljivosti ni kaj reči. Hoteli smo »kupiti« namizni prt za okroglo mizo. Ustrežljiva prodajalka je pred nas zložila oziroma razgrnila cel kup prtov, dekorativnih in bolj uporabnih - jedilnih iz damasta. Manj, oziroma brez sreče pa smo ostali pri nakupu takoi-menovanih jogi rjuh, tistih z elastiko, je zmanjkalo. Tudi za ta oddelek bi lahko dejali kot za oddelek z ženskim perilom: »Dovolj blaga - manjša izbira.« Za pregledno razloženo blago in red in snago pa smo prižgali zvezdico. V Biserki ni zadr(e)ge Stare dobre trgovine Biserke v Nazorjevi ulici v katero smo hodili kupovat zadrge, gumbe, sukanec, elastiko, ščitne trakove za hla- če, pritiskače (drukarje), varnostne zaponke- (knoflce) pa srajce, kravate, robce, šale, razne štrence in štrene, brisače, rjuhe in ... prostora bi zmanjkalo če bi vse naštel -ni več. Že dve leti je od tega kar so jo posodobili in specializirali. Sedaj je Biserka lepo urejena prodajalna za žensko perilo, pletenine in konfekcijo. Vse za ženske. In ženske prihajajo kupovat, ta ozke čipke, druga bi rada takšne in takšne gumbe, tretja spet sprašuje po volni za pletenje. Še vedno se to dogaja. In prodajalke že dve leti govore; »Nimamo, pojdite v blagovnico na vogalu.« Navada je res železna srajca. Pregovor je star a drži kot pribit. Deževalo je ko smo stopili v Biserko, stojala za moker dežnik pa nikjer. Prodajalke so situacijo rešile s tem, da so ponudile pločevinasti košek za smeti. Sicer domiselna a le začasna rešitev. Sicer smo pa imeli dolgo, vroče in suho poletje. Prodajajo pa dežnike, vendar tistih zložljivih, prav majhnih za v torbico ni bilo na voljo. Tudi ženskih spodnjih srajc - kombi-než od številke 50 do 54 ni. Ženska močnejše postave tudi krila ne bo mogla kupiti iz enostavnega razloga ker ga nimajo. Nasploh smo ugotovili, da ženske močnejših postav pa naj bodo velike ali majhne niso v enakopravnem položaju z vitkimi. Prehoditi morajo veliko več, da najdejo tisto kar potrebujejo. O izgubi časa niti da ne govorimo. V času ko smo bili v trgovini, dobrih deset minut je bilo, je najmanj pet strank odšlo ne da bi kaj kupile. Odšle so drugam, morda v blagovnico na vogalu. Prodajalke so prijazne in se trudijo a kaj ko tudi njim zmanjka sape pri ponudbi. Zvedeli smo, da bodo Biserko še bolj specializirali v ponudbi - postala naj bi prodajalna za mlade. Ženske, da se razumemo. Dovolj blaga za dedka Mraza do 6 let, od 7 do 12 let in od 13 do 16 let v katerem lahko izbira tudi mlajši odrasli moški ali ženska manjše postave. Časi, ko smo hodili kupovat za naše nadebudneže v sosednjo Italijo ali Avstrijo so že minili. Domače delovne organizacije so pričele zalagati naše prodajalne že s tako dognanimi kroji in v taki kvaliteti, ki zadovolji še tako izbirčnega kupca. Prednjačijo izdelki domžalskega Universala in sevniške Jutranjke. Seči je treba sicer kar globoko v žep, saj velja bundica, ki je zadnji »krik« mode ali smučarski komplet okrog 2 tisočaka. Malo bolj na tesnem, ka- | kor na otroškem oddelku za ! konfekcijo, so na oddelku ženske konfekcije. Za strež- I bo so v vsaki izmeni štiri prodajalke, ki jim prav tako kot v oddelku moške kon- < fekcije greni prodajo JUS (jugoslovanski standard). Na vrhnji polici imajo sicer tabelo s simboli o vzdrževanju oblačil - pranju, likanju in kemičnem čiščenju, bolje pa bi bilo, če bi to že vedele in znale vsak trenutek kupcu pojasniti pomen znakov. Kar še ni. pa morda bo. Rezultati akcije Po tretji in zadnji etapi naše akcije - Kupujemo v Centromerkurju smo prišli do končnih rezultatov. Zmagala je prodajalna »Ura« na Prešernovem trgu št. 1, ki je v času naše akcije videzu in prodaji posvetila največ pozornosti saj je za izredno domiselno izložbo dobila pohvalo tudi od svojih dobaviteljev - celjske Zlatarne. Za las je zmagala pred »Zibko«, ki je s tem osvojila drugo mesto skupaj z odd. Volne. V dokaj tesni razvrstitvi jima slede ostale prodajalne, za katere lahko z očmi potrošnika trdimo, da so v želji ustreči potrošnikom uspešne, saj med njimi nismo našli nobene, ki bi zaslužila podpovprečno oceno. 1. »Ura«, Prešernov trg 1 ★ ★*★*★★★ (8*) 2. »Zibka«, Gradišče, oddelek »Volna«, odd. otroške konfekcije v blagovnici. ★ *★*★★**- (—8 ★) 3. Biserka, Ciril Metodov trg, odd. Dojenček, Karat, Tavčarjeva ul. 6, Drogerija, Trubarjeva 3, odd. ženske konfekcije, odd. Pletenine, ******* +"(+ 7 *) 4. Odd. »Razprodaja«, Gumbi, Igrače, Ure, Biserka, Nazorjeva ul. ter oddelek Dekorativa v blagovnici ******* (7*) 5. Biserka, Poljanska 1, oddelki: Šport, Akustika, darilni, žensko perilo in oddelek obutve in usnjenih izdelkov. ★ * * * * * ★ — (— 7 ★) ■ POVABILO S PTUJA Martinova gos in mošt na mizi Iz oddelka otroške konfekcije, ki je v blagovnici v prvem nadstropju, tudi dedek Mraz, ki ima ogromen koš, ne bo odšel praznih rok. Že sedaj, ko še ne pada sneg in le jesenske deževne kaplje škro-počejo po oknih, so bogato založeni z bundicami, vetrovkami, toplimi puloverji, plaščki in palerinami. Pestra je izbira smučarskih hlač in kompletov vseh mavričnih barv in velikosti. Oddelek je smotrno razdeljen, posebej za otroke od 2 »NARAVA DAJE - HALOŠKI BISER« nudi - to bi bil lahko moto jesenske ponudbe v poslovnih enotah Emona KK TOZD gostinstvo »Haloški biser« Od 4. oktobra dalje so gozdni . sadeži - predvsem kostanji in orehi, jabolka, ter grozdje na voljo gostom v hotelu Poetovio, v Grajski restavraciji in restavraciji Grozd ter gostilnah Rozika in Breg. Seveda tudi domačih jedi in mošta ne bo manjkalo. V času od 6. do 13. novembra bomo v teh poslovnih enotah organizirali MARTINOV TEDEN s popestreno izbir0 domačih jedi in martinovo gosjo. Vsi, ki bi želeli spremljati krstitev mošta po starem ha-1 loškem običaju, se bodo lah; ko udeležili Martinovanja, k1 bo 13. novembra v Narodnem domu v Ptuju. Bogat menu, polna kupi°a in prijetno razpoloženje ie zagotovljeno, vendar bo tro ba v ta neman odšteti ojcoti 400 dinarjev. I. " mm Pestra izbira otroških oblačil v Centromerkurjevi blagovnici 1 H E J : *»* ' - . * gg W 1952-1982 1 2 3 e 4 5 6 7 4t- 8 9 10 « 12 13 14 15 16 sT i fekm« 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 m 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76~ 77 78 PLANINSKA SEKCIJA EMONE Nagradna križanka »30 let E-Dolenlke« Vodoravno in navpično: Pojmi so oštevilčeni in napisani za vodoravno in navpično. Prvi je vedno za vodoravno, drugi za navpično. V kolikor je napisan sa-*no eden je za vodoravno ali *a navpično. 1- Sladka alkoholna pijača, klicno zrno trajnocvetk, 3. avtomob. oznaka za Daruvar ~ simbol za zlato, 4. izvir, 5. mka v Bosni, 6. sever, 7. pija-ca starih Slovanov, 8. paragvajski književnik (Bastos, Augusto), 9. tuje žensko ime, m jajčnik, 11. daritveni pro-*J°r, 12. rojstni kraj pesnika Gregorčiča, 13. poljščina -estonec, 14. strup lat., tudi Povzročitelj raznih bolezni, 15. kratice hrvaške rafinerije ~ toaletna priprava, 16. ime ruskega politika Brežnjeva -r^osto v Romuniji, 17. organ Vl(ta, 18. skrajni zunanji ovoj sonca - tuje moško ime, 19. Vrag, hudič - Minosova hči, , . znak za erbij, 21. holandski slikar (Henrik, Williem) -Sodrnjavec, zabavljač, 22. rancoski revolucionar, ki so Sa ubili v kopalni kadi - sta-ogrške boginje maščevanja, f- jug - liter, 24. Španija -taro ime za Tajsko, 25. vo-jfk> tudi rudar, ki ima oprav-? z minami, 26. drugi samoglasnik - rimska 1,27. ameri-ki general znan iz secesijske ojne (Robert, Edvard) - tri-mtrotoluol, 28. površinska mera - začetne črke priimka n imena slovenskega filozo-a predstavnika neotomi-ma, 29. sijaj - jug, 30. žitari- ca, 31. instrumentalna medigra - odstavek, 32. zver iz rodu mačk - naj slabša šolska ocena, 33, naziv lepotilne kreme, ki jo je izdelovala ljubljanska Ilirija, 34. azijska država imenovana tudi podcelina, 35. začetek abecede -trg na Dolenjskem, 36. štev-nik, 37. ime drugega kalifa (634—644). 38. zvezda v Perze-ju, ki spreminja svetlobo, 39. družbena skupina - zvezna država v ZDA, 40. rimska 5, 41. .Mohorjeva družba, 42. ime kapitana podmornice v romanu J. V. »2.000 milj pod morjem«, 43. avto. oznaka za Nemčijo, 44. Avstrija - hazardna igra s kartami, 45. Ivanka Krašovec - kazalni zaimek, 46. lijak - staroegipčanski bog sonca, 47. veznik - mesto v Franciji ob reki Meuse, 48. Kramar Jože -življenjska tekočina, 49. meter - stekališče, 50. teritorialna enota državne uprave, 51. skupek čebel ali mušic - reka na Kitajskem, 52. ptica iz rodu vran - docent, 53. kratica za nacistične napadalne oddelke - skandinavski naziv za smuči, 54. solminacij-ski zlog, 55. mesto na obali Tise - ribja koščica, 56. raj -ledvica, 57. Romunija - rastline ovijalke, 58. stran skr. -grm iz rodu drena, 59. stanje skrajnega zanosa, 60. kisik -stepska lilija, 61. bele sužnje v haremu - lat. okrajšava za prav tako, 62. poldrag kamen, 63. stara prestolnica Japonske, 64. našemu jeziku prilagojena arabska pisava -ožina na Malaki, 65. Italija - kratica letalskih sil Anglije, 66. skrajšano žensko ime -mesto zvara, 67. kratica naše radiotelevizije, 68. vrsta fosilnega premoga - znamka italijanskih avtomobilov, 69. značaj - ljudski odbor, 70. Amper, 71. Madžarska - Založba obzorja, 72. avtomob. oznaka za Karlovac, 73. oranje - prvi vokal, 74. levi pritok Rena - Norveška, 75. naslov dveh antičnih del, Kse-nofonta in Arijana - sever, 76. kozaški poveljnik, 77. del plinskega ovoja zemlje, 78. gora v Švici. Rešitev nagradne E-križanke »30 let Emona Dolenjke« pošljite v zaprti kuverti z oznako: »E-križanka« na naslov uredništva E-Informa-torja, 61000 Ljubljana, Šmar-tinska 130 do 25. novembra 1982. Pri reševanju vam želimo obilo zabave in ugankarskega užitka. Emonci premagali Triglav Kar prav smo imeli, ko smo se odločili za pohod na Triglav 3. septembra letos, istočasno z žensko stotnijo. Imeli smo poldnevni naskok pred njimi, vreme pa tako kot je nekdo dejal, da zato ker je Frank z bogom na ti. Z Rudnega polja smo se podali do Vodnikove koče, kjer smo se prvič utaborili. Nekaj težavic je bilo že na tem delu poti, pa so bile premagane. Nato je nastopilo razporejanje za spanje, namreč prostora v koči je toliko, da je bilo potrebno deliti ležišče na dve, oz. dva udeleženca pohoda. Ostali udeleženci in vodniki skupaj z Juretom, ki je hitel naprej povedati, da prihajamo, smo si priborili najboljša mesta na tleh v jedilnici. Naslednji dan smo se odpravili proti vrhu Triglava - 2864 m visoko. 66 od 67 udeležencev skupaj s petimi vodniki in dvema »dohtarjema« je prisopihalo na vrh. Tu se je odrezal vrli Dolfe, ki je na vrh prinesel 10-kilogramsko lubenico, ki je kar dobro teknila. Po okrepčilu je prišel na vrsto obvezni del programa - krst. Bilo je opaziti različne grimase na obrazih kr-ščencev, kljub temu pa je Mica rekla, da je bila že tretjič na Triglavu in še ni bila krščena, pa je zato prav veselo nastavila svojo zadnjo plat. Sledila je pot nazaj proti koči Planika, od tu pa na Dolič do Tržaške koče. Zdaj so se začeli »diplomatski« razgovori z Robertom, ki je izjavil, da ne more nikamor več. Po uspešno zaključenih razgovorih, ki jih je vodil dr. Aleš, smo se podaii proti koči pri Sedmerih jezerih, kjer smo se drugič utaborili. Naslednje jutro smo morali malo počakati, ker so se štiri udeleženke in en udeleženec med seboj samoupravno dogovorili, da skočijo še na Tičarico. Kot se za moškega v takem primeru spodobi, so ga tudi izbrale za vodnika. Ob njihovi vrnitvi je bilo poskrbljeno za njihov »slovesen« sprejem. Tu je bila spremenjena marš rut a zaradi »invalida« Roberta in smo jo morali namesto na Komno mahniti proti Črnemu jezeru in naprej čez Komarčo. Seveda smo se ob Črnem jezeru ustavili in uprizorili kopalno sezono, nekateri so odprli Vojakov pozdrav Oglašam se iz Beograda, kjer služim vojaški rok. V našem glasilu želim pozdraviti vse delavke in delavce SOZD Emona, prav posebno pa sodelavke poslovne enote iz Tacna št. 17. Imam tudi željo, da bi mi pošiljali E-Informator. Prijetno mi bo, ko ga bom čitai in vedel, kaj se dogaja v naši delovni organizaciji. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov. Jože Artenjak V.P. 4580/3 11002 Beograd Pravilna rešitev nagradnih magičnih likov ŠIE A. šola, okan, lada, Anam. *"• Irec, resa, eser, ČARE. G. Erar, roka, akut. Ra to. Nagrade: • vilne rešitve so poslali ln bili izžrebani: , ■ nagrado - vrednostni ^ za 300 din prejme: Heda j nJ?nčič, Supermarket, eta-2® D- Ljubljana, Kersnikova 2. nagrado - vrednostni za 250 din: Martina Ra c> Emona Posavje, Brežice; 3. nagrado - vrednostni bon za 200 din: Tilka Zajec, Supermarket, etaža A, Ljubljana; 4. nagrado - vrednostni bon za 150 din: Jože Konda, Emona Dolenjka, tozd Detajl, Črnomelj; 5. nagrado - vrednostni bon za 100 din: Frida Ec-kert, Emona BC, tozd Transport, Ljubljana, Šmartin-ska 130. Čestitamo! Emona Dolenjka nagrajuje Delovna organizacija Emona Dolenjka iz Novega mesta je za reševalce nagradne E-križanke pripravila praktične nagrade: 1. nagrada - električni mlinček za kavo; 2. nagrada - gospodinjska tehtnica; 3. nagrada - osebna tehtnica; 4. nagrada - mlinček za orehe; 5. nagrada - 5 steklenic cvička; 6. nagrada - vrednostni bon za 300,00 din; 7. nagrada - vrednostni bon za 200,00 din in 8. nagrada - vrednostni bon za 100,00 din. kar nudistično plažo. Po osvežitvi smo se usmerili proti Savici in ob končanem sestopu malo posedeli in se poveselili, nato pa domov. Naj se ob tej priliki zahvalim vodji vodnikov Milanu Arnšku-Aru in še ostalim vodnikom Juretu, ki je sploh skrbel za vedro vzdušje, nato Blažu in Karlu, ki je bil že prvi dan obremenjen z dvema nahrbtnikoma. Posebna zahvala gre še obema zdrav- nikoma dr. Alešu, ki je tudi z medicinske plati poskrbel za Roberta in dr. Grozniku, oba pa sta imela dovolj dela s pridelanimi žulji. Pohvaliti je treba še posebej najstarejšo udeleženko Dragico in najmlajšega udeleženca 9-letnega Matevža. In za zaključek - eden redko tako lepih izletov od številnih v letošnji sezoni. F. K. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE NOVAK se iskreno zahvaljujem sodelavcem interne banke Emona in ostalim sodelavcem Emone za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti. Nada Novak ZAHVALA Ob nenadni smrti moje mame ANTONIJE OSOJNIK se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu maloprodaje E MARKET Gornja Radgona za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Trezika Vukan ZAHVALA Ob prerani smrti našega MARJANA NOVAKA se zahvaljujem vsem delavcem delovne skupnosti SOZD Emona za sočustvovanje in izkazano pomoč. Posebno zahvalo dolgujemo sodelavcem, ki so imeli v času njegove bolezni zanj veliko tovariškega razumevanja in to že takrat, ko še nismo vedeli kako zelo je bolan. Hvala vsem, ki sta ga obiskovali v Kliničnem centru in nato še v Onkološkem inštitutu. S svojimi obiski ste mu prinesli veliko moralno oporo, katero je v tistih težkih dneh tako zelo potreboval. Zelo vas je bil vesel, rad vas je imel. Še enkrat iskrena hvala za vse, kakor tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti. sestra Frančiška Vrečar z družino in Novakovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame MARIJE STRMŠEK se iz srca zahvaljujem delovni organizaciji Emona Globtour za darovani venec, sodelavcem iskrena hvala za izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji P°tL Betka Sotlar ZAHVALA Za izkazano sočutje in počastitev ob smrti moje mame KLEONIČI ČAC se v svojem in očetovem imenu vsem najtopleje zahvalju-j*m- Mitja Čač ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta MAKSA PETERLINA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem delovne skupnosti SOZD Emona za izraženo sožalje in darovano cvetje. Miran Peterlin ZAHVALA Ob izgubi mojega moža VALENTINA GORŠETA, se zahvaljujemo sindikalni organizaciji MIZ za darovani venec, posebna hvala celotnemu kolektivu za izrečeno sožalje, ter denarno pomoč. Štefka Gorše z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene PAVLE ZORAN se izskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v Emona Blagovnem centru, tozdu Centromerkur kakor tudi sindikalni organizaciji za izrečena sožalja, darovano cvetje ter vso pomoč, ki so mi jo nudili v teh dneh. Zahvala gre tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadji poti. Ivan Zoran ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem kolektivu marketa Na gmajni 1 za izrečena sožalja in darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala. Ida Zor ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame TEREZIJE NOSE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam etaže A 10 in 12 ljubljanskega Supermarketa za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti. Tinca Kanc z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta TONETA SMRTNIKA, se zahvaljujem vsem sodelavcem iz DO BC Emona TOZD Prehrana Šmart inska 102 iz Pakirnice in Pražame. Za vsa izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Žalujoča hčerka, Julka Jesih z družino. ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi mojega brata SILVA ČESNA se zahvaljujem vsem sodelavcem delovne skupnosti poslovne stavbe Emona za sožalja, cvetje in spremstvo na njgovi poslednji poti. Brane Česen ZAHVALA Ob smrti ljubljenega moža in očeta JOŽETA VARGA se iskreno zahvaljujem vsem delavcem Emona Blagovni center TOZD Centromerkur za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Francka Varga IZVOZ SOZDA EMONE 82 Realizacija ne dosega načrta LJUBLJANA, 31. oktobra - Medtem ko je sozd Emona kot celota za letošnjih devet mesecev načrtoval 626 milijonov dinarjev izvoza blaga in storitev, in sicer za 184 milijonov din čistega (blaga) ter za 442 milijonov din storitev, bo realizacija plana spričo pomanjkanja lastnih blagovnih fondov bistveno manjša. Kakor je bolj kot ne znano pri lastni proizvodnji ali prireji lahko računamo predvsem na govedorejo in prašičerejo. Po zadnjih podatkih devetmesečna realizacija izvoza znaša 318 milijonov dinarjev, od tega 101 milijon odpade na trgovino ali lastne blagovne kontingente in 217 milijonov din na storitve, kar predstavlja komaj polovico načrtovanega plana. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da gre tudi pri izvozu za sezonska nihanja (sadje, zelenjava, hmelj in vino), ki gredo zares v promet šele zadnje mesece v letu. Že zdaj je očitno, da začrtanega plana izvoza spričo objektivnih in delno subjektivnih vzrokov ne bomo uresničili v začrtanih okvirih, zato bo potreben rebalans, ki naj bi pristal na 584 (od 626 milijonov din), kar je še zmeraj dokaj ugoden rezultat. Izvoz storitev naj bi po planu za 82 dosegel 506 milijonov din (predvsem turizem). V devetih mesecih je bil realiziran v višini 316 milijonov din ali 62 odstotno, vendar bo do konca leta po pričakovanju kljub neugodni sezoni realiziran. Sozd naj bi do konca leta v celoti realiziral za 1,13 mi- lijarde dinarjev izvoza, medtem ko naj bi ga doslej v 9 mesecih realiziral 634 milijonov ali 56 odstotkov, pri čemer glavni izvoz prav zdaj poteka. Proizvodnja je v primerjavi z lanskim letom naredila velik korak naprej, predvsem v izvozu govedine, čeprav ne brez te- žav. Kar zadeva izvoz živine, bo načrt do konca leta izpolnjen. Ob tem moramo povedati, da smo v devetih mesecih uvozili za 353 milijonov din največ repromateriala za krmila in rezervnih delov (več kot 50 odstotkov repro-materialov) ali za okoli 218 milijonov din, medtem ko 98 milijonov din odpade na intervencijski uvoz blaga za široko potrošnjo, kot so agrumi, kava itd. Samo kar zadeva uvoženo opremo, smo je uvozili za 52 milijona din, in sicer za mešalnico močnih krmil KK Ptuj. N. L. UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA ZA BERNARDIN Turistična ladja, ki je pristala na sipini LJUBLJANA, 31. oktobra - Pobuda za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva tozda hoteli Bernardin je padla na izvršilnem odboru delavskega sveta sozda Emona. Jani Vehovar, direktor DO Emona hoteli, je podal obširno obrazložitev v oceni razmer, ki jo v skrajšani obliki povzemamo: Samoupravni odnosi v tozdu Bernardin so bili preveč nerazviti, zato so samoupravni organi često delovali nesamoupravno ali forum-sko. Tudi medčloveški odnosi v kolektivu so že dlje časa močno skrhani, za kar govore pojavi grupašenja, netova-rištva; komunisti so delovali mimo svoje ospovne organizacije ipd., kar vse je povzročalo dezinformiranje in slabo razpoloženje med delavci. Vse to se je negativno odražalo v delavnosti in produktivnosti oziroma uspehu dela. Tudi poslovodna ekipa, ki je bila strokovno in politično usposobljena, nosi de- ZADNJA VEST Nov delovni čas v Emoni Svet uporabnikov poslovne stavbe Emona je zaradi učinkovitejšega varčevanja z energijo in splošnih omejitvenih ukrepov ter priporočil družbenopolitičnih organizacij in skupnosti SR Slovenije in mesta Ljubljana sprejel sklep o novem delovnem času za vse uporabnike poslovne stavbe, ki traja v delovnih dneh od 7.00 ure do 16.00 ure. V okviru tega delovnega časa določijo uporabniki s svojim splošnim aktom gibljiv delovni čas za svojo organizacijo združenega dela tako, da je obvezna prisotnost na delu od 8.00 do 14.30 ure. Začasno bo za res izjemne primere prihoda na delo pred 7.00 uro izdajala na vlogo prizadetega delavca in mnenja njegovega neposrednega vodjo, posebej imenovana komisija Sveta uporabnikov, posebno dovolilnico. Restavracija družbene prehrane bo na voljo uporabnikov od 10.00 do 14.00 ure, prodajalna Maximarketa v poslovni stavbi pa bo odprta tako kot doslej od 7.30 do 15.00 ure. Ta delovni čas bo veljal od 1. novembra 1982 do 30. marca 1983. leta. Pozivamo vse zaposlene Emonke in Emonce, da dosledno upoštevajo navedene ukrepe in doprinesejo svoj delež pri varčevanju z energijo, da bi bili navedeni ukrepi dejansko začasni. SAMO ZA SLADOKUSCE Dnevi srbske kuhinje na Ptuju Z namenom, da popestrimo okrepimo gostinsko ponudbo, zadovoljimo želje gostov in okrepimo strokovno sodelovanje z drugimi gostinskimi delovnimi organizacijami, smo v temeljni organizaciji gostinstvo »Haloški biser« letos že četrtič organizirali Dneve srbskih narodnih jedi. V Grajski restavraciji v Ptuju so gostje od srede 22. septembra do nedelje 26. septembra lahko izbirali med izbranimi srbskimi spe- cialitetami, ki so jih s po- močjo naši kuharic pripravljali strokovni delavci turistično gostinske delovne organizacije »Župa« Kruševac, Hotel GOLDING - RUBIN iz Žalca. lež odgovornosti za dejansko stanje, ki je vse prej kot pozitivno. Komunisti so se obnašali oportunistično, izmikali so se pokazati na posameznike, ki so kvarno vplivali na kolektiv, kljub temu pa so stalno kritizirali stanje, predvsem vodilne delavce. Eden osnovnih problemov je neizdelan sistem delitve osebnega dohodka po delu in rezultatih dela, čeprav so zato dani vsi pogoji. Enega problemov predstavlja tudi nizka strokovna usposobljenost velikega števila delavcev in v sezonski naravi dela, kar pomeni premajhen interes za dejansko spreminjanje in izboljšanje razmer. Do vseh teh ugotovitev je prišla že delovna skupina CK ZKS, ki je obiskala Bernardin 1979. leta, vendar se tudi poslej ni nič bistveno spremenilo, posebej kar zadeva delovno disciplino, odnos do dela ter odgovornost in stanovanjsko problematiko zaposlenih. Ker so bili oškodovani družbeni interesi, kot tudi interesi vsakega delavca znotraj sozda Emona, ki solidarnostno pokrivajo negativni finačni rezultat tozda Bernardin, in ker gre za bistvene motnje v samoupravnih odnosih, je bila upravičena uvedba družbenega varstva v tej tozd, kar v tej situaciji pomeni edini možni način za sanacijo nevzdržnega stanja, predvsem zato, ker to ker se traja z e v i s v v ici m stanje še zaostruje. PIRAN, 29. oktobra - Delegati piranske občinske skupščine so na današnji seji sprejeli sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v tozdu Hoteli Bernardin v Portorožu. Tako so v celoti sprejeli predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja in dopolnilni predlog občinskega izvršnega sveta in piranskih družbenopolitičnih organizacij. Zaradi »bistvenih motenj v samoupravnih odnosih na Bernar-dinu« so odstavili poslovodnega organa Jožo Senico, razpustili delavski svet ozda, začasno omejili uresničevanje samoupravnih pravic delavcev tozd pri odločanju o sklepanju delovnih razmerij in v disciplinskih zadevah ter imenovali začasni kolegijski organ družbenega varstva, ki mu predseduje Ivo Silič, dosedanji direktor hotela v Obirju. Ta organ družbenega varstva bo moral sprejeti program za odpravo razlogov, zaradi katerih je piranska skupščina izrekla ukrep družbenega varstva, predlagati postopke za odpravo nezakonitosti v samoupravnih in splošnih aktih, poskrbeti za sprejem manjkajočih aktov in zagotoviti program za uspešno ekonomsko ozdravitev poslovanja temeljne organizacije ter vzpostavitev normalnih samoupravnih in medsebojnih odnosov v Hotelih Bernardin. Hitachi se je predstavil Za boljši tek in prijetno razpoloženje je igral trio Dota rivoja Petroviča, v soboto zvečer pa je starogradske in srbske narodne pesmi izvajal ansambel »Slamnik«. V sicer hladnem jesenskem večeru so se ob poslušanju melodij segrela srca in pete obiskovalcev. Ljubljana, 6. oktobra - Na tiskovni konferenci, ki je bila opoldne v poslovni stavbi ljubljanske Lesnine, se je predstavil japonski Hitachi z vsem svojim programom za leto 1983. Predstavnik te svetovno znane firme g. Hondi iz Hamburga in Boštjan Piškur iz našega predstavništva sta predstavila kompleten program firma Hitachi za prihodnje leto. Med novitetami posebno izstopata MO S - video snemalna kamera VK - c 2000 E ter gramofon DA 1000 na kompaktne plošče, na katerih laserski žarek namesto klasične igle odčitava zapis ter ga pošilja na diodo, ki svetlobne impulze spreminja v električne. Reprodukcija glasbe je pri tem gramofonu čistejša, saj so izločene priključimo brez težav na ojačevalnik vsake »Hifi verige« na vhod označen z aux, kar je vsekakor razveseljivo ljubitelje, ki že imajo ustrezno napravo za poslušanje čiste in kvalitetne glasbe. ’ E. I. Sklepi delavskega sveta LJUBLJANA, 4. novembra - Delegati delavskega sveta SOZD Emona so na redni seji, ki je bila v velikLsejni dvorani poslovne stavbe Emona obravnavali in analizirali delo 9. mesecev letošnjega leta in sprejeli ukrepe za nadaljnjo stabilizacijo in varčevanje z energijo. Sprejeli in potrdili so predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (sporazum objavljamo kot posebno prilogo v tej številki glasila E-Informator). Delegati so sprejeli sklep o vključitvi organizacij združenega dela - članic Interne banke Emona v obračun medsebojnih terjatev in obveznosti prek internih računov v Interni banki. Obravnavali so in sprejeli rebalans plana skupnih materialnih stroškov za poslovno leto 1982 ter imenovali za podpredsednika poslovodnega odbora SOZD Emona za odnose s tujino Ljuba Filipana, za vodjo delovne skupnosti poslovne stavbe Emona pa Nika Longa, dosedanjega vršilca dolžnosti vodje poslovne stavbe Emona. Potrdili so tudi predlog pravilnika o pospeševanju in nagrajevanju ustvarjalnih prispevkov, ki naj načrtno vzpodbuja in ustvarja pogoje za množično ustvarjalno dejavnost kot sestavni del vsakega delovnega procesa in ki določa osnove in merila za stimuliranje inovatorjev, racionalizatorjev, izumiteljev'in vseh drugih delavcev, ki s svojimi ustvarjalnimi predlogi lahko prispevajo k razvoju svoje temeljne organizacije, delovne organizacije in SOZD kot celote. Janislav Vehovar novi direktor Emona hotelov Novi direktor delovne organizacije Emona hoteli je od 15. septembra Janislav Vehovar, diplomirani ekonomist, ki so ga delegati delavskega sveta imenovali po opravljenem razpisu. Janislav Vehovar je bil rojen 1949. leta v Brežicah. Kot odličnjak se je po končani osemletki v Ljubljani vpisal in dokončal študij na ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo prejel Prešernovo nagrado. Po končanem študiju je bil na praksi v Helsinkih v okviru mednarodne izmenjave praktikantov, zatem pa se je zaposlil kot član sekretariata predsedstva RK ZSMS. Pri Jugotekstilu - Impex v Ljubljani je opravljal dela in opravila šefa plana in analitskega sektorja. Z Gospodarske zbornice Slovenije je odšel na IS skupščine SR Slovenije za svetovalca podpredsednika Izvršnega sveta, pred nastopom v Emoni pa je bil podsekretar v Zveznem izvršnem svetu in šef kabineta podpredsednika za plan in razvoj Zvoneta Dragana. Je član ZK in je opravljal več profesionalnih in neprofesionalnih funkcij - bil je predsednik koordinacijskega odbora Zveze študentov združenja ekonomskih fakultet Jugoslavije, član sekretariata predsedstva RK ZSMS, ter član Sveta za znanost pri RK SZDL. E-IZOBRAŽEVANJE Predaja ključa vse druge motnje in šumi, k V tednu Srbske kuhinje so bili v prostorih Grajske restavracije razstavljeni izdelki domače obrti - predvsem keramična in pletilska dela, ki so zdaj v prodaji v trgovini Jasmin v Ptuju. S pripravljanjem srbskih jedi so si delavci pridobili novih izkušenj, kar prav tako sodi v okvir strokovnega izobraževanja. Irena KOVAČIČ čemur prispeva digitalizacija glasbenega signala. Novi gramofoni na kompaktne plošče so že zreli za serijsko proizvodnjo ter bodo na voljo kupcem že prihodnje leto. Veljali bodo predvidoma od 1.000 do 1.500 DM in jih bo moč kupiti v konsignaciji Hitachija. Zagotovili so nam, da bo na voljo tudi dovolj plošč po približno 50 DM, na eni plošči pa bo maksimalno 15 kom. zapisov oziroma pesmi. Digitalni gramofon na kompaktne plošče lahko »Kar tako pa vas ne spustimo v razred,« je svečano sporočil Bojan Kink, predsednik razredne skupnosti oddelka poslovodske šole v Emoni slušateljem novega oddelka. »Treba bo seči globoko v žep in denarnice, da odkupite ključ, ki odpre vrata vašega razreda!« Novinci so bili prav po brucevsko nerodni, saj niso vedeli ali gre za rs ali je to samo šala. Toda simpatično izpeljana in prijetna ceremonija, ki so jo na prvi dan pou- ka novega oddelka organizirali skorajšni diplomanti prve »emonske poslovodske šole«, je povsem uspela. Velika pletena košarica poleg velikega črnega ključa pred vrati razreda - male sejne sobe v Emoni - se je polnila in napolnila z rdečimi bankovci, pa tudi kakšen zelenec je bil vmes. Črn ključ je sedaj že v lasti novega oddelka poslovodske šole v Emoni. In pouk se je začel za novih 41 emonskih slušateljev. V. RAZTRESEN Nova kilometrina Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Emona je na seji 14. oktobra 1982 glede na podražitev bencina določil, da velja od 15. oktobra 1982 dalje nadomestilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene 8,00 dinarjev za prevoženi kilometer. Izhaja enkrat mesečno -Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle Groznik, Jure Križnar, Ivanka Rižnar, Miša Plšek, Tatjana Slabanja In Irena Rome. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Šmartlnska c. 130, tel. 41-944. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana - naklada: 15.000 Izvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. informator glasilo delavcev sozd emona Ijubljana