PoStnina platana v gotovini. Sfev. 31. Izhaja vsak de- CENE PO POSTI: *a celo leto K 240 — *a pol leta K 120 — V Lftiblfzmi, sreda, 8. februarja 1922. Leto II. trvdniitn tu »Btemištn • Ra* prtsiicw> Jftc 50 — tgiefo* s iiprasniit*^ iln IM o CENE PO POSTI: za četrt leta K 60 — ta en mesec K 20’— V upravi stane mesečno K 18'— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K I’10 ll» V starih razmerah pred vojsko je šlo mnogo slovenskih deklet iskat dela in službe v vsa večja avstrijska mesta. Ko se je zemljevid Srednje Evrope spremenil, so se znala slovenska ekleta prva prilagoditi novim razmeram in so kmalu začela iskati zaslužka po večjih mestih Jugoslavije. V Splitu, Sarajevu, Zagrebu, Zemunu najdemo veliko število slovenskih deklet. Posebno pa seveda v Belgradu, kjer so si slovenska dekleta pridobila glas pridnih, inteligentnih, zanesljivih in za čistečo ter red zavzetih služkinj. V zadnjem »Bogoljubu« št. 2 je izšel članek »Življenje slovenskih deklet v Belgradu«, ki nas je ravno pobudil, da napišejo teh par vrstic. Soglašamo z izvajanji v ^Bogoljubu«! Toda zdi se nam potrebno, “a se ne oziramo samo na Eelgrad, ampak "*di na druga mesta. Ker imamo z Belgra-do© največ stika, zato je umevno, da eo nam tamkajšnje razmere najbolj znane. A Potreba organizacije za slovenska dekleta j® tudi po drugih jugoslovanskih mestih. »Bogoljubov« članek nasvetuje, da se Ustanavljajo po neslovenskih mestih ženski odbori za zaščito deklet. Ker je list nabožen, razumemo, da mu je moralna plat teh naših ljudi najbolj pri srcu. Naše mišljenje pa je, da bi trebalo ustanoviti organizacije s širiim namenom. Naj bi se ustanovile za slovenska dekleta v službah izven ožje domovine strokovne organizacije, ki bi ne smele izključevati tudi naloge, ki so »Bogoljubovemu« člankarju pred očmi, nego bi jo morale izrecno sprejeti med namene svojega delovanja. Materialne razmere ženskih služkinj so po izvensloven. krajih mnogo bolj neurejene nego pri nas in socialne zakonodaje manjka v tem oziru popolnoma. Stro-^a\na organizacija pripušča tudi možnost klbjojše in obširnejše rasti nego izključno reh’giozna organizacija. Združenie strokovnih organizacij bi ustvarilo tudi možnost, da se dobi tesnejša vez med domovino in Uovimi kraji ter tudi vpogled v delavske tazmere in potrebe novih krajev. Strokovna zveza bi morala obenem, da oi mogla izvrševati v polni meri svoje socialne in ®oralne zadače, imeti tudi svojo posredovalnico za službo. Ne samo veliko socialno, ampak tudi veliko karitativno delo bi pomenilo, akc bi bolel kdo položiti kamen strokovni organizaciji slovenskih deklet, ki iščejo služb v tujih krajih. Pri veliki inteligenci slovenskih deklet smemo biti prepričani, da bodo dekleta sama, kakor hitro jim je zgradba strokovne organizacije postavljena, jo znala sama dalje voditi in popoln^evati. A. Mernika in voditi s socialnih in zemljiško-reformnih vidikov, ne pa kc.kor danes s političnih in strankarskih. Čisto nedopustno je, da se s premoženjem državljanov in društev postopa kakor bi bil plen, odvzet sovražniku. Nadalje zahtevajo nemški državljani SHS, da se, nedotikajoč se principa državnega jezika, zakonito zasigura obseg veljavnosti nemškega jezika v javni upravi, kjer gre za občevanje nemškega prebivalstva z oblastmi, tam, kjer je to po dejanskih razmerah potrebno, Ravnotako se zahteva pravo, da se nemška mladina šolaj v maternem jeziku ne samo v ljudskih šolah, nego da se ji tudi da možnost srednje, učiteljske in strokovne izobrazbe na podlagi materinščine, pri čemer se sameposebi razume, da se nihče ne brani učiti se državnega jezika in pokoriti se državljanski vzgoji. mww>y.m Na gospodarskem polju naglaša nemška stranka potrebo ozdravljenja transporta, zlasti pa se obrača proti samovoljnemu pobiranju davkov, ki se razpisujejo prosto na podlagi naredb, kakor tudi proti njihovi porazdelitvi. Nujno se zahteva vendar enkrat enotna davčna zakonodaja za vso državo. Vojna posojila se imajo izplačati, ker to zahteva socialna pravičnost kakor tudi državni kredit ter gospodarska konsolidacija naše domovine. Ena najvažnejših nalog vseh državljanov pa je, da pobijajo korupcijo ca vseh polji!?, javnega življenja. Podpisani so: dr. Kar! Erling, advokat, dr. Wende!io Miiller, zdravnik, Franz Mo-ser, podžupan, Samuel Schumacher, župnik, dr. Hans Moser, advokat, Ludovilc Witt-mann, mlinar. itisiPii p i X p Belgrad, 8. februarja. (Izv.) V ministrstvu za zunanje zadeve se vrše posveto-tanja glede povabila češke in rumunske vlade na konferenco članov male antante, ki naj bi se vršila v Belgradu. Na konferenci naj bi se dosegel sporazum glede skupnega nastopa male antante na gospodarski konferenci v Genovi. Povod temu predsestanku je predvsem udeležba Rusije na genovski konferenci. V Belgradu se namreč z gotovostjo domneva, da se udeleži konference v Genovi kot sovjetski delegat tudi dr. Sima Markovič, predsednik parlamentarnega kluba komunističnih poslancev. Zato se mera belgrajska vlada sporazumeti, kakšno stališče bo zavzela. V tukajšnjih diplomatičnih krogih upajo, da se bosta češka in rumunslca vlada odzvali vabilu in poslali svoje zastopnike v Eelgrad, vendar pa je precej dvomi ;ivo, da bi posebno češka vlada napram delegatom sovjetske Rusije zavzela stališče, ki bi bilo po volji naše vlade. Belgrad, 8. februarja. (Izv.) Ministrstvo policije je dobilo iz Dunaja od »zaupnikov« poročilo, da je prispel na Dunaj komunistični poslanec Kort a Novakovič. — Kakor znano, je poslanec Novakovič koncem januarja pobegnil z napačnim potnim listom v Avstrijo, a je bil na Jesenicah aretiran. Ko ga je policij ki komisar spremljal v Eelgrad, se mu je v Zagrebu posrečilo pobegniti in je sedaj na Dunaju. Varšava, 7. februarja, (izv.) Iz Moskve poročajo: Sovjetski delegati na gospodarski konferenci v Genovi so dobili nalog, da kategorično odklonijo plačevanje predvojnih dolgov. Ta sklep utemeljuje boljševiška vlada s tem, da je zapadni imperializem spravil sovjetsko Rusijo na rob propada. s!?ansen?ca §ehi V informacijo naši javnosti prinašamo ftaslednfi članek, ki podaja vsebino programa snujoče se nemške stranke v naši državi. Dne 29. jan, je objavil pripravljam odbor za ustanovitev enotne nemške stranke v državi SHS oklic na vse nemško prebivalstvo v Jugoslaviji, iz katerega posnemamo sledeče: »Nemška stranka bo strla na temelju brezpogojne zvestobe Najvišji Omastili in j Po njej ustanovljenemu kraljestvu Srbov, j Hrvatov in Slovencev.« Ker hoče nemško i ljudstvo z vsemi svojimi silami sodelovati, da se država povzdigne, zato pa zahteva bidi svo.ih pol.ličnih pravic, tembolj ker nosi tudi vsa javna bremena. Izgovor na Opcijsko pravico ,e ničev, ker opcijska pralca še ni opcijska dolžnost, drugič je opcijski rok sploh že potekel, tretjič pa je bilo *e izpočctlca jasno, da bodo Nemci v Jugo-slaviji ostali zvesti domovinskim Hom. Nemški narod zahteva brezpogojno aktivno ta pasivno volilno pravico za nnroc no skup-ŠČino in občine kakor tudi pravico združevanja, ki se je dozdaj jcmhla. Glede agrarne reforme protestira nemško ljudstvo, da se zem'je potrebno nemško Prebivalstvo od nje načeloma izključuje, da *e nemška posest brez vsake odškodnine prosto odvzema in to celo neposredno pred letvijo, dasi se potem zahteva tudi v teh slučajih vplačanje davščine. Sploh sc ima a£rarna reforma postaviti na zakonita tla Belgrad, 8. februarja. (Izv.) Kakor doznavajo, je sestavil Hrvatski Blok spomenico: > Vloga Hrvatske v gospodarski in politični konsolidaciji Evrope.« Ta spomenica je namenjena zastopnikom držav na konferenci v Genovi in javnemu miš- Belgrad, 8. febr. (Izv.) S Sušaka se poroča, da namerava vlada samostojne re-ške države glasom člena 2. dogovora glede posojila Italije Reki, oddati vso državno posest v eksploatacijo Italijanom. Eelgrad, 8. febr. (Izv.) Iz Splita so prišle vesti, ki so tukajšnje kroge zelo vznemirile. Predsednik reške vlade Za-nella je sklenil z bivšim italijanskim pred- lallkS ssiežeisI Sarajevo, 7. febr. (Izv.) Velikanski snežni metež je onemogočil promet na vseh progah, telefonske in brzojavne žice so potrgane, Sarajevo je popolnoma odrezano od ostalega sveta, edino zveza z Zagrebom se s težavo vzdržuje. Tekom današnjega dne ni niti odšel niti prišel v Sarajevo noben vlak. Vlak, ki bi moral priti snoči ob 5. uri je obtičal v bližini Medvedjega. Belgrad, 7. febr. (Izv.) Snoči je mostarski vlak obtičal v snegu na Ivan-pla-nini. Popotniki so morali ostati celo noč v nezakurjenih vlakih in šele zjutraj so odšli peš po velikem snegu na precej oddaljeno postajo Ivan-planina. Poslan je bil pomožni vlak, ki pa ni mogel prispeti na mesto. Zato so poslali hrano na konjih. Sarajevo, 7. febr. (Izv.) Brodski brzo-vlak je obtičal v snegu med postajama Žepče—Želeče. Potniki so odšli peš do postaje, kjer se nahaja samo ena go tilna. Dalje jo po progi obtičalo še kakih 10 to- JUCOSLOVANSKA NOTA AVSTRIJI. Belgrad, 8. februarja. (Izv.) Belgrajska »Tribuna« poroča iz zanesljivega vira, da namerava naša vlada v kratkem izročiti avstrijski vladi noto. v kateri jo Ijenju civilizirane Evrope. Spomenica je bila sestavljena na 14. seji Hrvatske republikanske seljačke stranke in na tretji seji Hrvatskega bloka, ki se je vršila dne 14. januarja. sednikom Bonomijem pogodbo glede posojila Italije Reki. Kot garancijo za to posojilo je reška vlada zastavila vso svojo državno posest v eksploatacijo Italiji. S tem hočejo izročiti Reko in luko Baroš popolnoma v posest Italije. Jugoslovanska stranka na Reki je sklenila pozvati našo vlado, da to kupčijo kot drugi suvereni zaščitnik reške države prepreči. Rim, 7. febr. Danes se je vršila v sik-stinski kapeli tretja poklonitev kardinalskega zbora novemu papežu. Kronanje se vrši v nedeljo v cerkvi sv. Petra. Pij XI. je potrdil v službi dosedanje* ga državnega tajnika kardinala Gasparija in pridržal v službi tudi vse ostalo osobje vatikanskega državnega tajništva. . Zakasneli ameriški kardinali dospe-* vajo šele sedaj. u , Tv 30 tffri fei Srn, vornih vlakov. Po dosedanjih poročilih ni bilo človeških žrtev. Zagreb, 7 februarja. (Izv.) V noči od nedelje na ponedeljek in ves včerajšnji dan je vZagrebu in okolici snežilo. Zapadlo je toliko snega, da je nastala občutna ovira v premetu. Zagrebške ulice in trgi so polni snega, kar tvori veliko oviro za pocestni promet. Vlaki so imeli včeraj in danes ogromno zamudo. Sinočnji bel-grajski vlak je imel zamude treh ur. Nastal je tudi snežni metež in vihar, vsled česar trpijo brzojavne in telefonske zveze, ki so ponekod pretrgane. Po poročilih, ki jih je prejelo ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu, je na nekaterih progah promet ustavljen zaradi velikega snega. Zaradi tega je železniško ravnateljstvo odredilo, da se do nadaljnjega ustavi tovorni in osebni promet na progah Ogulin-Baker in Ogulin-Gospič. Vsled tega je začasno ustavljen tudi poštni promet na teh progah. opozarja na defistično in naši državi sovražno nastopanje in delovanje raznih beguncev in izseljenikov na Dunaju in drugih avstrijskih mestih. Nota bo sestavljena v prijateljskem tona Koncentracija čet ob meji. Belgrad, 7. febr. Po današnjih poročilih se pripravlja med Grško in Bolgarijo resen spopad. Bolgarska se druži s turškimi kemalisti in macedonskimi ustaši, da napade grško ozemlje. Vesti, da namerava Bolgarska napasti Macedonijo, so naj-brže brez podlage, ker se mora Bolgarija! držati določil neuillskega miru, pa tudi sicer je za obrambo Macedonije od naše strani poskrbljeno vse potrebno. Ateno, 7. febr. Po zadnjih poročilih je Eolgarija mobilizirala proti Grški več topniških polkov, kar pomenja kršitev neuill-ske mirovne pogodbe. Topništvo je dirigirano v Tracijo in Macedonijo, kjer se opažajo pomembna gibanja komitašev in ke-malistov. Rim, 7. febr. Poroča se, da je v oči-gled dogodkov na bolgarski strani tudi Grška poslala na mejo več vojaških edinic. Do sedaj so razorožili nekaj bolgarskih komitašev, ki so prekoračili mejo. — (Kdo neki ima zopet interes na tem, da se pričenjajo nove zmede tam doli?) iloira flelilanska dstfa. R!m, 7. febr. Danes je preiel predsednik parlamenta de Nikola od krone nalog, da sestavi vlado. De Nikola se je začel takoj pogajati s strankami. V političnih krogih prevladuje mnen/e, da stvorijo novo vlado skoro gotovo socialisti, ljudska stranka in reformisti (Bonomi). Lloyd ®2fflir§2 — osasto- London, 7. febr. Danes je bilo s prestolnim govorom otvorjeno zasedanje angleške zbornice. Kralj je v svojem govoru pozdravil sporazum v Washingtonu med velesilami, ki bo pospešil razoroženje in sprijaznil Ameriko, Anglijo in Japonsko, dotaknil se je nemški aspiracij in vzhodnega vprašanja, obširneje pa se je pečal s problemom brezposelnosti in je naglasil, da leži največ rešitve v odpravi mednarodnih gospodarskih rivalitet, kar bo rešila genovska konferenca. London, 7. febr. V tukajšnih političnih krogih trdijo, da Lord George ne bo razpustil sp. zbornice in razpisal volitve, marveč bo odstopil in se umaknil iz pol. življenja, ali pa bo grupiral novo koalicijo in kasne e spet prijel za državno krmilo. Sodijo, da bo Georgeju sledil lord Chamberlainu 24 Povest iz irske zgodovine. Prcvel M. R. (Dalje.) Ko je bil Hugo Peadock zvedel, da bodo pri Mary 0’ Flaherty bdeli, kakor je tudi pri nas še dandanes navada, je hitel v mesto oblastem naznanit: »Stara čarovnica iz Fenirske jame bo zraven,« je rekel, »in z njo pridejo tudi Fenirci. To je ugodna priložnost jih ujeti. Potreboval bi nekaj orožnikov, in zagotovim vas, da se ne vrnemo brez plena.« Dobil jih je in bil je vesel, meneč, da se mu bo dobro izplačalo. Zdaj je lazil okoli in čakal na ugoden trenutek, da napade v hiši zbrane ljudi. Ravno so se odločili, da odidejo, že so se odprla vrata in pred njimi so stali orožniki s puškami in na njih so se svetili dolgi nasajeni bajoneti. A preden so mogli kaj spregovoriti, že so padale po njih steklenice, kozarci, pa tudi palico so opravile svoje, da so se ti prestrašeni odmaknili in zbežali. Str*m 2- »Norvi čase, dne S. februarja 192i, £tav. 31. Razdslit&v država. Belgrad, 7. febr. Pododbor, ki mu j« zakonodajni odbor poveril nalogo, da izdela načrt za upravno razdelitev države, šte;c 11 članov. Jugoslovanski klub ima v n;em dr. Dubiliča in kot njegovega namestnika dr. Hohnjeca. Pododbor mora svojo nalogo izvršiti v 12 dneh ter je imel danes svojo prvo sejo. Dr. D u b i 1 i č je na nje, podal iz;'avo, v kateri jc protestiral, da se hoče o tako važnem vprašanju odločiti kar preko koljena v nekem pododboru, dočim gre odločba parlamentu. Pod. Kristan se je izjavil za nujno rešitev. Pododbor je nato izvolil poročevalce; L.ubo Jovanoviča za upravno razdelitev, Kosta Timctejeviča za samoupravo in Milana Simonoviča za občinsko upravo. Pododbor ima danes zopet sejo. DANAŠNJA PREDB3RZ\. Ziirich, 8. febr. (Izv.) Budimpešta 0.79, Berlin 2.55, Italija 21.40, London 22.24, Ne\vyork 512, Pariz 4-3 25, Praga 9.72, Dunaj 0.17, avstr, krone 0.C8, Zagreb 1.65, Varšava 0.16, Holandsko 191. Zagreb, 8. febr. (Izv.) Budimpešta 47, Berlin 151—153, Italija 14.30, Lo :don 1318, Newyork 301, Pariz 25.75-25.90, Praga 575—>576, Dunaj 3.78, Ziirich 59 do 60. Dunaj, 8. lebr. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 27. 3*oliUeni dogodki. H~ Odkrito. Glede na čenče, ki jih demokratski listi trosijo naprej o novem papežu in ki tudi na marsikatero sicer dobro dušico nekoliko vplivajo, treba reči brez kakšnih obzirov to-le: Novi papež je velik prijatelj italijanske ljudske stranke in ravno to je, kar nas najbolj veseli. Sveti oče se je kot kardinal udeleževal vsega krščanskega političnega ljudskega gibanja, pomagal, da dobi svoje znanstveno središče v Milanu in spada med tiste, ki upajo, da bodo prav iz katoliške univerze v Milanu izšle plodovite iniciative za krščanski ljudski pokret po vsem svetu. Pij XI. pozna vse potrebe modernega časa in socialnih zahtev; to nas še posebej navdaja s čustvi hvaležnosti napram božji previdnosti, ki je dala Benediktu XV. najvrednejšega naslednika. Sveti Oče je velik prijatelj kardinala Merciera, na drugi strani pa po-zdobro nemški jezik, nemške težave in politično organizacijo nemških katoličanov. V teku triletne nunciature na Poljskem je pokazal res neobičajni diplo-matični takt, ker je prišel na Poljsko, ko so tam še imele centralne države prvo besedo, in ja petem preživel dobo, ko se je Poljska tega vpliva osvobodila in postala neodvisna, ne da bi se količkaj omajalo njegovo stališče. Da Pij XI. hoče ustanoviti bolj prijateljsko razmerje do Italije, to je popolnoma prav. On je to 1. 1921 kot kardinal v Milanu sam povedal. Dejal je: ^Italijani bi morali pomisliti, da bi naša dežela le neizmerno pridobila na ugledu in pomenu, ako bi vpoStevala, kaj je dolžna internacionalnemu in nadnacional- nemu značajn papeštva, v katerem katoličani vsega sveta vidijo nadnaravno ustanovo.«: — To je vendar jasno kot beli dan in katoličani morejo le s pomilovanjem gledati na pisanje slovenskih listov, ki iz sovraštva do katoličanstva zopet vrtijo slovansko nacionalistično lajno. Naj bi enkrat, kdor ni zadovoljen z Rimom, šel, saj ga nihče ne drži! -f- Orožniška nasilja v djaltovski okolici. Demokratski >Jug<; v Osjeku je skušal izpodbiti poročilo >Hrvatske Obrane« o brutalnih nasiljih orožnikov v djakovski okolici- »Hrvatska Obrana«; odgovarja na to z novimi podrobnostmi o teh sramotnih dogodkih- Tako so orožniki kmete, ki so jih brez upravičenega razloga aretirali, štiri dni držali na svoji postaji v Vrhpolju. Ves ta čas so jih imeli zvezane, niso jim dali niti vode in jim niso dovolili, da bi se odstranili po nujni potrebi. -f Mala entonta in genovska konferenca. Zunanji minister Ninčič je izjavil nasproti dopisniku agencije >Havas«, da fcodo države male entente: Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija nastopale na genovski konferenci popolnoma soglasno. Kar tiče mirovnih pogodb, se jugoslovansko stališ.e popolnoma krije s francosko zahtevo, da merajo te pogodbe ostati nedotaknjene in se merajo izpolniti. Ta namen ima tudi pravkar sklenjena "ojaška konvencija z Rumunijo. Odrska svoje razorožitve še vedno ni izvrrila ter je pričakovati spomladi novih njenih spletk. Zato moramo biti še vedno na vse pripravljeni. -f Demokrati za revizijo ustave. Iz Belgrada poročajo, da re tudi med demokrati spo7nava potreba po reviziji ustave. Zla ti se za to mbel zavzema poslanec dr. čečerov. JDnevni dogodki. — Nujno prosimo vse ore, ki so dobili »Socialno Mišek na ogled, pa je še ni'o vrnili, dasi je morebiti ne mislijo naročili, naj jo vsaj zdaj za golovo vrnejo, ket se oglašajo vsak dan drugi naročniki, katerim pa ne moremo s 1. številko postreči, ker nam je seveda pošla. Kdor nam številke ne vrne, če je ne naroči, nam spričo sedanjih stroškov za nalog povzroča občutno gmotno škodo, česar pač nihče ne namerava! Upravništvo »Socialne Misli«. — Shod SLS v Mariboru. Iz Maribora poročajo: V ponedel/ek 6. t. m. zvečer ob 8. uri se je vršil v dvorani JSZ mesečni shod SLS. Na shodu, ki je bil dobro obiskan, sta poročala občin, svetnik tov. A. Krepek in narodni poslanec F. Ž e b o t. Shodu je predsedoval dr. J. Leskovar, — Veljavnost 5 dinarskih bankovcev. Po odredbi generalnega inšpektorata finančnega ministrstva morajo vss državne blegajnice in vsi poštni uradi sprejemati rtovčanice državne izdaje po pet dinarjev ali 20 kron do všlcvši 5. maja 1922. Sorc-jete novčanice se ne bodo dajale več v promet, — Sodalpatriotični dohodki. Iz Maribora: Mašine dobodke mora imeti socialno-demokraški tajnik in, kakor se rad nazivne, zastopnik ubogega delavnega ljudstva, g. Lojze Slanovec. Kupi! je v družbi z demokratskim advokatom dr. Irgoličem v Mariboru, vi. št. 21 Koroška vrata, žago z vsemi gospodarskimi poslopji za 2 000.000 K-Socialistični voditelji bogatijo, delaio milijonske dobičke, postajajo industrijci, akci-jonerji, delavstvo pa puste stradati in po-manjkan e trpeti. — Iz Gclnjka prt Tržič n, Tukaj se je stavbinsko delo skoraj popolnoma ustavilo. Zidarji kakor tudi drugi delavci so delali do konca mcscca januar a. Veliko jim /e bilo olajšano s tem, da so Aekaj zaslužili. — Z novim lclom je nastopil tu zdravnik g. dr. Haus, sin bivšega avstrijskega admirala. Popolnoma še ni urejeno, ker še ni stavba gotova. Govori se pa, da bode splošno stranke sprejer-'!. S tem bo tu veliko pomaganega okolici ker imajo na vse strani daleč ob potrebi kam iti po zdravnika. — Kako postopajo z našimi fanti! Naš vojak piše iz Zaječara sledečo karto: Dragi mi!----------in Vam naznanjam, da mi gre tukaj zelo tlabo, ker počno z nemi vse, le da še ne cekajo na nas. Naženo nas, da moramo nositi vedo v žlicah in skakati daleč bosi po snegu tako, da imam vce noge zmrznjene, reke pa kar zabuhle. Zima je hujša kot pri vas. Če imaš mokre roke, jo v b'pu prevleče ledena skorja. Postelja je taka, da je v slamniceh slama vsa zmrznjena. Ko zjutraj vstanem, je moje perilo zmrznjeno, ker smo tlačili mokro in gnilo slamo v slamnice. Pa eno leto bomo že prebili! — Itd. — To je torej življenje! To je za zdravje naših fantov, ki bodo prinesli od vojakov jetiko! Pismo smo od tepili Jugoslovanskemu klubu, vojni minister pa ne bo ukrenil ničesar. Na veke pa to ne more traiati! — Radarska stavka na češkoslovaškem. Pogajanja med zastopinki rudarjev in podjetnikov še niso dovedla do uspeha ter se nadaljujejo. Komunisti so se na svo em shodu v Pragi dne 5. t. m. izrekli za to, da se prog’asi splošna stavka v celi državi. ljubljanski dogodki lj Lpdsko zdravje. Na Rakovniku predava v četr ek dne 9. t. m. ob pol 9. uri zvečer g. dr. Brecelj o nalezljivih boleznih in o španski. lj Z?laševanje rojstnih letnikov 1902 ia 1904. Mladeni-i, rojeni leta 1902., pridejo letos, najbrže meseca julija, k prvemu naboru, mladeniči, rojeni leta 1904., pa so stopili s 1. januarjem t. 1. v vojaško dolžnost. Prvim se je zglasiti do 23. februarja, drugim pa do 28. februarja t. 1. v mestnem vojaškem uradu v Mestnem derau. Več je razvidno iz razglasa mestnega magistrata. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Pirih, bivša strežnica, 78 let. — Angela Brinovec, služkinja, 21 let. — Helena Šilinger, žena elektrotehnika, 25 let. — Emilija Polšcr, šivilja, 72 let. — Fran Škerle, strojevodja in posestnik, 53 let. — Avgust Gottiichsr, strugar, 69 let. — Fran Graj-zar, zidarski pomočnik, 43 let. — Andrej Pavičič, brivski pomočnik, 83 let. — Marjan Pajk, knjigovezov sin, 10 mesecev. — Josip Poljan, pekovski pomočnik, 52 let. >Izdani,« so vsi hkrati spregovorili in se vprašujoče gledali med seboj. Oskrbnik si ni upal h koči, skril se je; kajti zdelo se mu je zelo nevarno, če bi ga kdo domačih videl. Svetoval je orožnikom, naj se skrijejo in počakajo, da uporniki kočo zapuste. Minula je že cela ura in nič se še ni 2ganilo. Šele čez dolgo je stopil iz sobe pegumen fant, z gorjačo v roki in oprezujoč naokoli. Svetloba lune je pojemala in ničesar sumljivega ni opazil. »So že odšli,« je dejal. -.Skrili so se in nas čakjo,<: je ugovarjal drugi. »Mi vendar ne moremo do dneva ostati v tej luknji,«: je pripomnil tretji, >tedaj nas gotovo dobijo.« Sklenili so vsi naenkrat planiti ven in Zbežati. Tako so tudi storili. Na dano znamenje so že bili zunaj n se razkropili na vse strani. Orožniki so iz svoje zasede namerili, ustrelili, a zadet ni bil nihče. Vendar se iim je posrečilo ujeti tri. Zvezali ko jih in odpeljali v mesto. Drugi dan so jih zaslišali, a nihče ni hotel izdati svojih tovarišev. Nato so jih od- peljali v glavno mesto te pokrajine in zaprli. Nadaljnja preiskava ni mogla več dognati, kakor le to, da eo pri mrliču bdeli neki tujci, ki jih ni nihče poznal. Tudi staro Selly so prijeli, a priče so dokazale, da je po običajnih molitvah in peliu takoj odšla. Zima je minila in drevesa so zopet dobila svojo zeleno barvo. Ali polje je kazalo malo upanja. Deževalo je več mesecev, seme Je segnilo in krompirja niso mogli posaclui. Travniki so bili sama močvirja, ni bilo paše, krmo je že tudi zmanjkoval j. Ljudje so bili potrti. Deževali ni prenehalo, delali ni bilo mogoče ničesar in vsako jutro so se ozirali na nebo, ki co ga pa še vedno in vedno zakrivali črni oblaki. •»Lakota bo letos,c je govoril drug drugemu. sO sv. Patricij, varuj nas in pomagaj nam!« »Slabo leto bo letos, lakota nam preti, Meggy,« je rekla nekega dne starka Bell svoji vnukinji. »Eog se nas usmili! Pred tridesetimi leti je bilo tudi tako. Ni — Draga Likovič, gojenka učiteljišča* 17 let. lj Nečloveška socialna skrb. V »Slovenčevem« uredništvu sta se te dni oglasila dva slepa invalida iz zavoda za slepce. Povedala sta neverjetne stvari, kako se v zavodu postopa z ubogimi slepci. Hrana je skrajno slaba, ko so se pa slepci vsled tega pritožili, jih je upravitelj Simončič pustil dva dni brez vsake hrane. Sedaj jim pa zopet dajejo skrajno slabo hrano. Tako nečloveško izvrševanje socialne skrbi je pač naj večje obsodbe vredno. Kdor je v to poklican, naj poskrbi, da se temu škandalu napravi konec. lj Kdor hitro da, dvakrat da. Neki ljubljanski zavod je dal vsem svojim uslužbencem brezobrestna posojila, da si morejo pred še več/o draginjo nakupiti na potreb* nejših živil. Tu pač velja geslo: Kdor hitro da, dvakrat da, kajti sedaj taka pomoč v resnici nekaj zaleže, dočim bo morebi‘no zvišanje plač čez kak mesec kakor kaplja vode na vroče železo. Prav bi bilo, da bi tudi ostala podjetja posnemala gorni zgled, Jfaša društva. d V Prosveti frančiškanska župni e inia danes, v torek cb 8. uri zvečer v običajnih prostorih predavan e o zrnimivem predmetu preč. g. p. dr. Angelik Tominc. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. prtoci pred sodi- srsAi šiem* bilo žita in krompir je segnil. Nabirali smo po polju raznovrstna zelišča in kdor je imel kaj repe, ce je čutil izredno srečnega. Svet je grešen, zalo nas Bog kaznuje z lakoto.« Meggy je vzdihnila. Vedela je predobro, v kakšnem uboštvu f.e nahaja borna koča. Kakor je pridno predla in se jo kup lepe preje kopičil, vendar ji je to le malo prineslo. Več svojih prejšnjih odjemalcev je že zgubila, le malo jih še ima in če ti imajo vedr.o kak izgovor. Seveda, draginja narašča, treba je pazili na vsak novčič, ker re ne ve, kakšno bo lelo. Tudi ona je sledila. Kosilo je bilo vedno siro-mašnejše, kruh je zginil z mir.e in se pokazal le ob gotovem času in še takrat samo za staro mater, sama je jedla triki :t na dan sam krompir, da kruha ne je, je pred starko skrbno skrivala, kajti stara tleli bi rajši lakote umrla, da bi le njena ljubljena Meggy ne trpela gladu. Dnevi so potekali, prihajala je skrb in uboštvo v deželo, posebno pa v kočo mlade predice. (Dalje.) Včerai popoldne se ie nadaljevalo z za* sl'Š2vaniem prič. Bilo ie zaslišanih več očitnih uradnikov o razmerah na pošti in o mne* niu. ki so ga iineli o obtožencih ter več drugi# prič,_ ki niso izpovedale ničesar bistvenega* Prečitani so bili dokumenti nanašaioči se n* tfenerelia obtožencev ter maloštevilna pij>* ma iz Amerike, v katerih se oritožuieio. da ne bodo več ooši.iali denarja, ki ga s težkim delem zaslužijo, da bi (ia drugi na lahek način zaprav.iali in popivali. nakar ie bila razprava piekinjena cb pol 9. uri zvečer. Danes se ie nričela razprava ob tri četrt na 9. Dva dni traiaicče dokazovanje ie zakliu' čeno: bilo ie izčrpno obširno, zagovorniki so zato stavili ie še nekai oredlctfov bolj iz advokatske navace. kakor da bi bilo potrebno. Zato ie pričel že tričetrt na 9. uro staviti 'n utemeljevati svoje predloge orvi državni oravdnik Domimco, kateri ie v svojem govoru pjvdariais ^Likvidirali smo oeštno afero ali rjero dolar« skih princev Če se ne motim, ie dan?šiiia raz* orava prvo bliskanje v