Iz domače i11 tuje prak.se Krajinski park Zgornja Idrijca JOLC K.OV.A.('~ Kraj inski pmki so območ.ia kultivira ne narave, ki združujejo značilno krajino s sestavinami nnravne in kulturne dediščine, namenjem! predvsem rekreaciji in obranitv\ značilne pokrajine, kakor tudi območja v ekstremnejših klimatskih in geomorfoloških razmerah ter v visokogorskt in alpski vegetacijski stopnji. Zaradi učinkovirejšega varovanja, upravljanja in doseganja drugih ciljev varovanja so blizu ležeče ah funkcionalno povezane naravne znamenitosti, združena v funkci- onalno zaokrožena območja. Takšna območja so tudi kraj inski parki. V osrednjem delu idrijskih gozdov se nahaja KJajinski park Zgomja Tdrijca, ki na razmeroma majhnem ozemlju zaokrožuje pestro zbirko naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Krajinski park Zgornja Idrijca leži med Julijskimi Alpami na severu in Trnovsko planoto na jugu ter po- meni prehod med Vzhodnimi Alpami in Dinarskim gorstvom. Fitogeografsko in geomorfološko se bolj navezuje na dinarski kakor na alpski gorski sistem. Z gozdovi poraščeno območje se od roba Tmovske pla- note spušča v številne razčlenjenc in ozke doline, ki vodijo do mesta Idrija. Na relativno majhnem ozemlju zaokrožuje pestro zbirko naravnih, kulturnih in zgo- dovinskih znilmenitosti. Julijske alpe z Bukovega vrha Bukev - "krušna mater'' gozdov v Krajinskem parku Zgornja Tdrijca pred olistanjem (V se foto: J. Kovač) ------ • 1. K .. dipl. inž. gozd., ZGS OE Tolmi11, KE Idrija, Trg Sv. Ahacijil 2, 5280 Idrija, SLO 304 GozdV 56 (1998) 5·6 p brod• .uj~.hanc~• toh. ~ 1 on -Ibo"' ..... t~lln ru· 11>hln Tf'i1\ ~ r&W(>I•ic~ J< \7mlc, .U Il po.:!nel>oe 11 mlat: .,rmac h1U'O 1n ~ .. ~mmpJo, om Je ,.al.Nb nckJJ .rtlt> pesll'l lo4al c\ • "'"'"' 1< o-,~tlc\'liD< •-.lovu: plmo>: .. plonCU"'~ bi&p>~:u~J._ Po..0- 11> 10 '''"1 ""Jn • "'Tmo•U. pU..Oh ?c•-c ,.. CmoHski ,._, 1""cc 10 PosluUnJ< iG lnatiln< vnačasle tnoll<• 111 "'"' Nad :1Mm1 rn pf•n-'ramt '.e d·llpJO {re·valm u.· obiJCN "~"'' Tv 14) ~rnngtlll 10'1 mlm \ikcll 1 119 lil) M \Oj\l.cm. SI « JI vrh IM; ITI)l\o\d lkkn. S"'dnJI ortt 11 n 11 "" n•d Ldn1~a•" p•JI" St•kav \Th ( 1 ; t ~ 111) rwd l itJun JI" IJ< ITI rcr (}rlo•-sk• ••hO 112 m).!:pi- čnll ,.,.,,,, 1(11 m). MAmt \Th 11 11~n m) 1n (m• mb t 1.066 '11) na r un\'CU 07cm1Je \'pat k tJ .. kntsn"k>~onc pla11 m cnomo Po hatb1>gr,.(t.kt ra)tmi7AdJ' krn..u v Slo\·rntJI pn.ttcvamo "''''""obrobJe Z.dlo!kc plankl kf1!6 k! IC dcl n(lttilnJSk~g& 'lu lil 0tllJI&fOeflll0S''· 'u spad;.j:~ ... ta Ob~ee v~IJI' f.lmcn!lt "odn• .1ams.• ' ~tutm pri K•)blh, l>l\lj( )tUrD 11'\ Il\ ti rn roomteJI Dc\jf jezero ,.px.d.a med naJm&l'\e)l~ tn nAJm&rltantnrtC.C ha~IJ:t 11\' lrt \1 Slovel\tjl 11;1 hrJha nb \t~'U:th \'O..iah rudt če:- 6() 1n1.'s. karf!restp u1~-n1 prct.n• pn ldnJC• V r.~:1km ddu parh JC nzvtt lAlo tmc:no\•1.1\t au.m- ljent ton. Kruk1 paJ"'.., tu oal~o pa.c1ant Uli\ n.t ud\'OODICOlliiDiill
  • llmol!kt •il me 8~0 do 840 moti OO\ lkln lt 1< 1;b•'r'l pmo\: Idr tJ«"" k• aJtnP.nl\ J)tflu. Jllo n1 " Crnt drarr [ood Hudun pal.tiftSkl j ptt pWoo •• polx-ot)tlboko \rct:mc dol1nc v f'>OJC~fU l.drtj\" omogot&JD razmeroma tople: vi{IIIC, 'laj l!lt)Č.tto '1~ČIC"'1JC'Ot rcl,cf po~pduJc vcrtJkAin"' .:1b1u1Je lJ 3ka . Vun,·:l v tth Lr41Jih nt:)O pO$tbuo 1110~111 Na JUtlldl obm-ahodnik (but'JU) 7(ltl rtckl po-J"" so" 1h31 Ji Pad:wiue $e \'Nte \'St lc t\J Iz clOJnače in tlJjr· pt·nk~c m )lb .1" ,j,)vOIJ ""'' "ooSII N~JniODj p>dmn J' v avgusru tu J:t!llUIJit 10 rebrtUrJa Pn:del v nkohc• Krekovi, "JU p..ldt rn!"O lO()() mm na m' v lt lll. Jt eden cz:medUmh n.:!JboiJ namot~mh k.rnJn- v ~lm1C1l!JI Snežne rumc::rc 'iO z:and1 wllltih rnlik v ntt•lnHu$kl t.:rltni Jok.aJ tultčnc ;-\aJnt1j.t nac.Jmorskn Vl~lnil 71111tli ukuh 320 m<\W\' v Jdrtllikl kr'l t11nl na iipiJdujtlll delu l.njill•k paoka, najviltC t:>i!k• kiDpn•kc~M rot kntM .t~ 1.4$3 mctmv. na • obu 1)31 k~t, lo !IlC JI nJ T1 nZdnal;>!oll iO mu dal• 71Uit poe.-l>duJOČ> ~·a~~· nor••• 1tllli)tl." tn l'(l~bnt '""' rOit\Ucc ratmerc Z.arJdl utctr.rh lj\ ira do ldt>tc \.!eje podn•h P""l"' J< 6S N. •·odctcol.ov pa 60 h< l("l'"'t ' patlt o~ !Or• o. t. 10 b1lt ' pJ< Olo(l mc. UJ '-Ol.AJIU\·f)llt tch:tuttu le$ ?a rwtmt ll't ko~ tOt W &mu \I 1114 )C bli za ldnjslc IOz.do'~ l:zklaJ\gozdi!OfOlpodant' natrt. kol pr.1n. ~~ 1h !kb. V llem se acall ttW>cnllloltnne~r• dcb. k11< l.liub •'fllnlh 'asrlntSkJh \11$1 p{') VlCU'I j\1\lkU Iz domače jn tuje p rakse Drevesne vrste, ki oblikujejo lastne gozdne združbe ali pa so v njihovi sestavi navzoče, so: bukev, jelka, smreka, rdeči bor in plemeniti listavci. Poleg teh so prisotne še naslednje drevesne vrste: črni gaber, mali jesen, nagnoj, makovec, beli gaber, maklen, trepetlika, breza, divja češnja, jerebika, siva jelša in alpski ma- cesen. Najpogostejša drevesna vrsta teh gozdov je bu- kev, ki jo dr. Wraber imenuje krušno mater idrijskih gozdov; najbrž zato, ker prevladuje skoraj povsod od najnižjih do najvišjih leg. Manj razširjena je jelka. Z bukvijo sestavlja pretežno mešane sestoje, v čistih pa se pojavlja bolj redko. Smreka je naravno razširjena le v mraziščnih vrtačah in vrtačastih žlebovih na Po- slušanju. Ponekod je primešana sestojem bukve in jelke. Med plemenitimi listavci je daleč najbolj raz- ši~jen gorski ja v or. Najdemo ga v skoraj v vsaki združbi teh gozdov. Veliki jesen se pogosteje pojavlja v dolinah in na vlažnih pobočjih, kenabteva več vlage. Sivajelša raste le ob vodah. Kljub več kot štiristoletnemu človekovemu gospo- darjenju z idrijskimi bukovimi gozdovi se je pod Bn- kovim vrhom ohranil košček pragozda. Meri 9,25 hektarjev in se razprostira v vrtači na triasnem dolo- mitnem apnencu. Leži na robu Trnovske visoke pla- note, nedaleč od velike vrtače Smrekove drage in blizu kopastih vrhov Velikega, Srednjega in Malega Go laka. Pragozd porašča združba bukve in jelke. Najštevilč­ nejša drevesna vrsr.a v njem je bukev, vendar ji je skoraj povsod primešan gorski javor. Med bukvami so pose- jane tudi posamezne jelke. Od drugih drevesnih vrsr je v pragozdu še nekaj velikega jesena in navadnega mokovca, smreke in jerebike. V jugozahodnem delu idrijskih gozdov, ki se raz- prostirajo po robovih Trnovske planote, vidimo v ne- katerih vrtačah in vrtačastih jarkih inverzno obliko vegetacije. Vegetacijskl pasovi se vrstijo v obrnjenem vrstnem redu, od robov proti dnu, namesto od spodaj navzgor, kot je za naravo značilno. Visokogorskemu bukovemu gozdu navadno navzdol sledijo fragmenti bukovo-jelovega gozda. V spodnjih delih vrtač porašča pobočja smrekov gozd. Nižje se meša smreka z buk- vijo, nato preide v čisti smrekov gozd, ta pa na dnu nekaterih vrtač odstopi mesto grmastemu rušju. lnver- zna vegetacija v vrtačah je posledica občumo hladnej- šega podnebja. Mraz se namreč proti dnu vrtač vse bolj stopnjuje. Ta lo kaJna mrazišča nastajajo zato, ker vrtače zapirajo okoliški grebeni. Tako v njih nastajajo posebne klimatoconalne razmere z mirnim ozračjem, večjo rela- tivno ~la:žnos~o, pogostimi meglam1 in kopičenjem 306 snega. ki se spomladi zelo počasi topi in zato ohlaja Ila in zrak. Kakšno leto star sneg počaka na noveg a. Ledeni co, vrtačo s temperarurnim in vegetacijsJCi obr~rom, u~rščamo med posebn~, klimatsko pogoje~ kraske obhke, nastale v posebmh morfoloških in ge. oloških razmerah. Tovrstne reliefne oblike so nastale v goratem kraškem svetu, ki je bil v pleistocenu večk:rnt prekrit z ledom. Povečini so izoblikovaoe na bo ij urav. nanih površinah ob razpokah in prelomih. Duo Lede. nice je na nadmorski višini 1.098 m, sklenjeni obod pa na 1.150 m, kar pomeni, da je Ledenica globoka kar 52 m. Daljša os vrtače poteka v smeri S - J. Zaradi temperaturnega obrata in ekstremnih talnih razmer nastopa v vrtači vegetacijski obraL Od dna proti vrhu si sledijo: pas rušja, pas smreke, ki proti vrhu prehaja v pas bukovo- jelovega gozda. Na dnu vrtače se sneg zadržuje vse leto. V skrajnem zahodnem predelu krajinskega parka na strmih dolornitnih pobočjih razgibanega grebena Malih Go v cev, so avtohtoni sestoji čm ega bora in pred- stavlja jo gia cia Ini re liki. Na Poslušan jn, značilni krašlU planoti, se je ohranilo rastišče divjega petelina. Slovenija leži na skrajnem južnem robu naravTie razširjenosti divjega petelina. Številčnost tega predstavnika gozdnih kur kot povsod po sveru tudi tu upada. Med vzroke gotovo spada tudi izkoriščanje gozdov in nenehno krčenje prvobitnosti ter s tem oženje njegovega ž1vljenjskega prostora. V okviru tega so posebno važna rastišča, kjer je petelin najbolj aktiven. Tu poteka parjenje, največkrat tudi gnezdenje, tu samec prepeva ipd. Uničenje rastišč pre- kinja kontinuiteto odnosa med populacijo in prostorom, čemur največkrat sledi izginotje vrste iz območja. Pestra in svojevrstna flora z dinarskimi, alpskimi in submeditcranskimi flomimi elementi je odraz spe- cifičnih edafsko klimatskih razmer in pestre geološke zgradbe. Strma pobočja doline Idrijce in Belce ter stranskih hudoumiških grap so rastišča številnih ra- , st! inskih vrst. Med nj imi je vel iko botaničnih poseb- nosti, zlasti velja omeniti kranjski jeglič (Primula carniolica Jacq.) - slovenski endemit in avrikelj (Primula auricula L.). Tu uspevajo številne zavarovane vrste: poleg kranjskega jegliča in avriklja še lepi čeveljc ( Cypripedium calcealus L.), Clusijev svišč ( Gentimw clusii Perr et Song.), bodika (flex aquifoLiwn L.), krajnska lilija (Lilium ca1'niolicum Bemb.), brstična lilija (L. bulbiferum L.), širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum L.) in tisa (Taxus baccala L); okroglo- listna rosika (Drosera rotund~[olia L.) ter številne druge. Zaradi svojevrstnih rastiščnih razmer uspevajo GozdV 56 (1998) 5-6 cdstnvniki alpskega rastlinja, ki so se tu verjetno p~1 ranili .~c iz ledene dobe: avrikelj (Primula auricu!a ~.). Clus ijcv svišč ( Gentiana c/usii Perr et Song.): dlakavi s teč (RhDdodendron h1rsutwn L.), navadm slečnik (i?hDdothamnus chamaecistus Bemh.), alpska rnastnica (Pmguiwla alpi11a L.) . Osončena, topla obočja pa _,o rastišča termofilne fiore jesenčka: rDictr11>~ml .~ ni bus L.), navadnega ru ja ( Cotinus cvggygriu Se op.), piramidaste zvončn ice ( Campanula pyromidtdiS L_·! in drugih. . . . Dolin~ ldnJce, Belce ter 1lJUnih stranskih grap s svojimi gozdnatimi pobočji ter grebeni s skalnimi S[e- nami in vodotoki s čisto vodo so raznolik življenjski prostor za živali. Pestrost habitarov pogojuje veliko število )'.ivalskih vrst na razmeroma majhni površini. Tu živijo medved, jelen, ris, divja mačka, divji petelin, gams in srnjad . Gozdarski ples Po nekaj letih prekinitve smo se v petek, 5. junija, na Bledu zbrali na gozdarskem plesu. Za l!vod v ples je imela Zveza gozdarskih drušrev Slovenije občni zbor, dopolnjen s prikazom diapozitivov na temo Teden gozdov V prostorih blejskega hotela Astorija, ki je bil naš gostitelj , smo ob zvokih skupine Aurora plesali do zgodnih jutranjih ur. Večer so popestrile plesalke, ki so s ~voj imi nastopi dvignile na noge vse udeležence. Kljub najavam v Gozdarskem vestniku in vabilom, se nJ s je zbralo le petinštirideset. Za udeležence je to pomenilo več prostora na stalno polnem plesišču . Toda, ali kot "stan'' res nismo povezani niti v trenutkih , ko bi ob zabavi nujevali stare vezi in snu li nove? Ostali "sl<~novi" imajo svoje plese za osrednji dogodek, ki se g1.1 ~podobi udeležiti. Tudi pripomba, daje Bled daleč, ne zdrži , ker seje edini par gorenjskih gozdarjev, kot gosi iteljev, pripeljal iz "bližnjih" L:eleznikov. Upajmo. da so to začetne težave ponovnega oživljanja 1cadicije go:;>;clarskih plesov. V bu 1999 bo Zveza gozdarskih drustev Slovenije ponovno priredila gozdarski ples. Želim, da se bomo na prihodnjem zbrali gozdarji in zaposleni v gozdarslvu v večjem številu. Gozd V 56 ( 1998) S-6 Jošt JAKŠA tajnik ZGDS Iz domače in tuje prakse Celostna predstavitev parka ter zagotavljanje nad- zora naravne in kulturne dediščine še ntsta ustrezno urejena. Območje parka potrebuje informacijsko točko za obiskovalce ter boljšo opremljenost s pojasnjeval- nimi tablami , ki nazorneje predstavljajo posamezne objekte. Gozdovi pokrivajo preko 95 odstotkov ozemlja paJka, zato je v prihodnosti potrebna tudi predstavitev gozdne naravne dediščine ter stroke z dolgo tradicijo na tem območju . VIRI KORDIŠ. F., 1986. 1drijski gozdovi skozi stoletja .- Idrija, 1986, 112 s. KORD!~. f., 1993. Gozdovi kot v1r lesa za rudnik in prcbiv:~lstvo.- ldrij.\ka obzorja. pet stoletij rudnika in mesta, 5. 73-80. Odtok o razglasilvi krajinskega par~a Zgornja Idrijca, 1993.- Ur. l. RS št. 11-15. Društvene vesti Nastop plesalk hi pmv tako zaslužil močnejši ~plavz (Foto: J. Jakša) 307