Iz domače i11 tuje prak.se 
Krajinski park Zgornja Idrijca 
JOLC K.OV.A.('~ 
Kraj inski pmki so območ.ia kultivira ne narave, ki 
združujejo značilno krajino s sestavinami nnravne in 
kulturne dediščine, namenjem! predvsem rekreaciji in 
obranitv\ značilne pokrajine, kakor tudi območja v 
ekstremnejših klimatskih in geomorfoloških razmerah 
ter v visokogorskt in alpski vegetacijski stopnji. Zaradi 
učinkovirejšega varovanja, upravljanja in doseganja 
drugih ciljev varovanja so blizu ležeče ah funkcionalno 
povezane naravne znamenitosti, združena v funkci-
onalno zaokrožena območja. Takšna območja so tudi 
kraj inski parki. V osrednjem delu idrijskih gozdov se 
nahaja KJajinski park Zgomja Tdrijca, ki na razmeroma 
majhnem ozemlju zaokrožuje pestro zbirko naravnih, 
kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. 
Krajinski park Zgornja Idrijca leži med Julijskimi 
Alpami na severu in Trnovsko planoto na jugu ter po-
meni prehod med Vzhodnimi Alpami in Dinarskim 
gorstvom. Fitogeografsko in geomorfološko se bolj 
navezuje na dinarski kakor na alpski gorski sistem. Z 
gozdovi poraščeno območje se od roba Tmovske pla-
note spušča v številne razčlenjenc in ozke doline, ki 
vodijo do mesta Idrija. Na relativno majhnem ozemlju 
zaokrožuje pestro zbirko naravnih, kulturnih in zgo-
dovinskih znilmenitosti. 
Julijske alpe z Bukovega vrha 
Bukev - "krušna mater'' gozdov v Krajinskem parku Zgornja Tdrijca pred olistanjem 
(V se foto: J. Kovač) 
------
• 1. K .. dipl. inž. gozd., ZGS OE Tolmi11, KE Idrija, Trg Sv. 
Ahacijil 2, 5280 Idrija, SLO 
304 GozdV 56 (1998) 5·6 
p 
brod• .uj~.hanc~• toh<fo <n ~· <t!ln>. 
~ 1 on -Ibo"' ..... t<k>~lln ru· 
11>hln Tf'i1\ ~ r&W(>I•ic~ J< \7mlc, .U Il po.:!nel>oe 
11 
mlat: .,rmac h1U'O 1n ~ .. ~mmpJo, om Je 
,.al.Nb nckJJ .rtlt> pesll'l 
lo4al c\ • "'"'"' 1< o-,~tlc\'liD< •-.lovu: plmo>: 
.. plonCU"'~ bi&p>~:u~J._ Po..0-
11> 10 '''"1 ""J<ll~ <inch<e. Ks<k o\i<. Tuo•~ m 
p.,o~..t>n • "'Tmo•U. pU..Oh ?c•-c ,.. CmoHski 
,._, 1""cc 10 PosluUnJ< iG lnatiln< vnačasle 
tnoll<• 111 "'"' 
Nad :1Mm1 rn pf•n-'ramt '.e d·llpJO {re·valm u.· 
obiJCN "~"'' Tv 14) ~rnngtlll 10'1 mlm \ikcll 1 119 
lil) M \Oj\l.cm. SI «<r> JI vrh IM; ITI)l\o\d lkkn. S"'dnJI 
ortt 11 n 11 "" n•d Ldn1~a•" p•JI" St•kav \Th ( 1 ; t ~ 
111) rwd l itJun JI" IJ< ITI rcr (}rlo•-sk• ••hO 112 m).!:pi-
čnll ,.,.,,,, 1(11 m). MAmt \Th 11 11~n m) 1n (m• mb 
t 1.066 '11) na r un\'CU 
07cm1Je \'pat k tJ .. kntsn"k>~onc pla11 m cnomo Po 
hatb1>gr,.(t.kt ra)tmi7AdJ' krn..u v Slo\·rntJI pn.ttcvamo 
"''''""obrobJe Z.dlo!kc plan<ttc. ldn)lkc~t• lotA. 
okolki" I~\'I CKt'l jc1.cra, u«t11(Je, k lJI& Jllidi Uk•.u.t" 
1pncnt.. •r.::U Strugom m Gl1l.lkimi s~l•m• nad lili rJO 
ter SC\tl:\' t.hodui ·~b TrnLIV$\(t~s• ~~~~dl ~~ a~.>kl 
kf1!6 k! IC dcl n(lttilnJSk~g& 'lu lil 0tllJI&fOeflll0S''· 'u 
spad;.j:~ ...  ta Ob~ee v~IJI' f.lmcn!lt "odn• .1ams.• ' ~tutm 
pri K•)blh, l>l\lj( )tUrD 11'\ Il\ ti rn roomteJI Dc\jf 
jezero ,.px.d.a med naJm&l'\e)l~ tn nAJm&rltantnrtC.C 
ha~IJ:t 11\' lrt \1 Slovel\tjl 11;1 hrJha nb \t~'U:th \'O..iah 
rudt če:- 6() 1n1.'s. karf!restp u1~-n1 prct.n• pn ldnJC• 
V r.~:1km ddu parh JC nzvtt lAlo tmc:no\•1.1\t au.m-
ljent ton. Kruk1 paJ"'.., tu oal~o pa.c1ant 
Uli\ n.t ud\'OODICOlliiDiill<li pifU JC R:U JdiiiCI 
~Jc:nt tJ\111 ioO pod .takl~ocn Muta Rupa.. rattJacn• 
od tl>llmol!kt •il me 8~0 do 840 moti OO\ lkln lt 1< 
1;b•'r'l pmo\: Idr tJ«"" k• aJtnP.nl\ J)tflu. Jllo n1 " Crnt 
drarr [ood Hudun pal.t<m n• okolt SAO 11~<:1•ov Md· 
mor~"; t. "-titn.t Od tod td(' pt(W[I JV JXt :»>iftSkl j ptt 
pWoo •• polx-ot)tl<r p<~kl nlj[><CJ Putt•ilo•t.ll~l~ Pl 
1< ""·""• ~ twt• Sh•J•• sr del ki•J"'•<f• ~'~'"" 
QJ(:rr.3i root ~\tmc tra.ke irt.hu-(IC"t, ki nduka rmu 
SZ m :lo<d• ldnJGII ' nJ<n<m 'lf'MnJ<m roku 
z.,.xllftcv.\letg:a t')brrWJ• J(. da mu kh~m,~Xc p('IICJc: 
Olpr«dJUJtJ.:I i"'ft("iti!RJt 1113ntJkC tn UCdOtc111$kt 
cra(tc ctrlcutacl~. Gk>boko \rct:mc dol1nc v f'>OJC~fU 
l.drtj\" omogot&JD razmeroma tople: vi{IIIC, 'laj l!lt)Č.tto 
'1~ČIC"'1JC'Ot rcl,cf po~pduJc vcrtJkAin"' .:1b1u1Je lJ 3ka . 
Vun,·:l v tth Lr41Jih nt:)O pO$tbuo 1110~111 Na JUtlldl 
obm-<J•h 1t r.tk~1 ttlOČOtJI• ;tveto>ahodnik (but'JU) 
7(ltl rtckl po-J"" so" 1h31 Ji Pad:wiue $e \'Nte \'St lc t\J 
Iz clOJnače in tlJjr· pt·nk~c 
m )lb .1" ,j,)vOIJ ""'' "oo<WIJU n>SII N~JniODj p>dmn 
J' v avgusru tu J:t!llUIJit 10 rebrtUrJa Pn:del v nkohc• 
Krekovi, "JU p..ldt rn!"O lO()() mm na m' v lt lll. Jt 
eden cz:medUmh n.:!JboiJ namot~mh k.rnJn- v ~lm1C1l!JI 
Snežne rumc::rc 'iO z:and1 wllltih rnlik v ntt•lnHu$kl 
t.:rltni Jok.aJ tultčnc ;-\aJnt1j.t nac.Jmorskn Vl~lnil 71111tli 
ukuh 320 m<\W\' v Jdrtllikl kr'l t11nl na iipiJdujtlll delu 
l.njill•k<g> paoka, najviltC t:>i!k• kiDpn•kc~M rot kntM 
.t~ 1.4$3 mctmv. na • obu 1)31 k~t, lo !IlC JI nJ T1 n<tvlkl 
~l7.d . 
Za kraJinski park Z~omjaldnjcaje lllo(ll••• •elth 
~zdnato., Pet.11 •·tlik< M<>Zdnal;>!oll iO mu dal• 71Uit 
poe.-l>duJOČ> ~·a~~· nor••• 1tllli)tl." tn l'(l~bnt '""' 
rOit\Ucc ratmerc Z.arJdl utctr.rh lj\<Utc'''' JC 1(1 ft\'d10:Jt 
p.'\\ etin~ nt(W'IIM.I'M u krnt.hJ~I«< nbdtl•vo. ~J tn'I.&Jn 
d..-mtala vu, zaniJi~ znalliNWI r,.nMn1h ~al 'IJ ob-
taVlllvanetn območJU so Je MlftJ~ tn\Wikt po\ 'lil ne 
zlasti okoh dom-aCi_i 
Klat•mil pari< Zgorn,a ldnp obsca• ccln<no ~ 
T<ti< ldnjce od nJ<O<p ~Z> ira do ldt>tc \.!eje po<cbJO 
110 rf&l\od)l< l &l:n \delu (dt0\1\Ilo la qornj<ll' '" 
SpodnJCKJ ToiO\U s•-· pl)VIIoma !MIO . :;<~ha. 
Po' •~Je pv\ri•IJO • tlawtem ~<~.)., Teh~ • 1 0' ho. 
""fG>dn•h P""l"' J< 6S N. •·odctcol.ov pa 60 h< 
l("l'"'t ' patlt o~ !Or<!.>• o. t. 10 b1lt ' pJ< 
O<klt'o<ll lc<no pa•~7401 s I"Oil\'t'Cin)O u-~g• lttb<a \ 
tdn,\1-<m """"~• Goz.dov• \ bhhJI'" IHIJ'" o\.o>lo(l 
mc. UJ '-Ol.AJIU\·f)llt tch:tuttu le$ ?a rwtmt ll't ko~ tOt 
W <n<rJIJ< n 111t1J<"""' ()l)tulljl\ 1 OOR\llth JOl· 
da\ 7 mac!oln<>&mu \I<Ol:c~ tn<aJC ~malb uln~YS!a 
llroko•roo rnTliii)C U lce> 1114 )C bli za ldnjslc 
IOz.do'~ l:zklaJ\gozdi!OfOlpodant' natrt. kol pr.1n. 
~~ 1h !kb. V llem se acall ttW>cnllloltnne~r• dcb. 
k11< l.liub •'<l•k•m pvrrcbom po lesu • ovdml ul.l\cK• 
1rob11 oh.-n1l1 dol•r nar••nQ podobo r.:h KOldov V 
\rtJin:ikC"'tt p;liLu )(J S< uhr!\rulc !It\ Ilne 112ifol•~ po· 
1cb!losUIJ) .. 80RI Bul<o~ •rit , rasr~•d"'I"P pc~Ciina, 
<vft~t l ln\tntl() veactll(tjO. '"tCO"J\0 1na..no 01\'jf 
;neto). ,.".,.d1 kArcr1tl so 11 &C'II"du"' prwl:.(m tud1 a 
nhl'ln'""J.tc 
(;w,JCHlHI( UnrttiSl ( rnmcrc:. pcsu11 gt:olo~ta 
.t~mdh., •n ra:tglbl*n rc het vi'1I1\'~JO nAvc:hr<l ,17rw)hk0$1 
J07dnc \'CSClJh.IJ t! ln rc~lr0\1 nnrr: Flcngr:ogral.sknsf 
w pU<IWt Jc \.I Vr~č~• \' dman;ko (1.-,rno(JC. (UtlJO pa se 
tud1 'P" "'' al1u•kcga '" ,.ubmcdncunskcga pro.stora 
J.m1ui1 bllžm~ tvpkJv srcdc.ntnukcp območja. top. 
Ic 111 "lille ~~rbumaln(', Llr&Jh pi urildl dolum11nc per 
JI3J4C: llt)ll cdull'\0 p(l(hU~J( Jahlo IC"rmutilm nachh Tili 
s~ \oC~ ' n<)mtt k~o~'-e \'JA/lu 1enuih tecnH.>fllnlh 'asrlntSkJh 
\11$1 p{') VlCU'I j\1\lkU 
Iz domače jn tuje p rakse 
Drevesne vrste, ki oblikujejo lastne gozdne združbe 
ali pa so v njihovi sestavi navzoče, so: bukev, jelka, 
smreka, rdeči bor in plemeniti listavci. Poleg teh so 
prisotne še naslednje drevesne vrste: črni gaber, mali 
jesen, nagnoj, makovec, beli gaber, maklen, trepetlika, 
breza, divja češnja, jerebika, siva jelša in alpski ma-
cesen. Najpogostejša drevesna vrsta teh gozdov je bu-
kev, ki jo dr. Wraber imenuje krušno mater idrijskih 
gozdov; najbrž zato, ker prevladuje skoraj povsod od 
najnižjih do najvišjih leg. Manj razširjena je jelka. Z 
bukvijo sestavlja pretežno mešane sestoje, v čistih pa 
se pojavlja bolj redko. Smreka je naravno razširjena 
le v mraziščnih vrtačah in vrtačastih žlebovih na Po-
slušanju. Ponekod je primešana sestojem bukve in 
jelke. Med plemenitimi listavci je daleč najbolj raz-
ši~jen gorski ja v or. Najdemo ga v skoraj v vsaki združbi 
teh gozdov. Veliki jesen se pogosteje pojavlja v dolinah 
in na vlažnih pobočjih, kenabteva več vlage. Sivajelša 
raste le ob vodah. 
Kljub več kot štiristoletnemu človekovemu gospo-
darjenju z idrijskimi bukovimi gozdovi se je pod Bn-
kovim vrhom ohranil košček pragozda. Meri 9,25 
hektarjev in se razprostira v vrtači na triasnem dolo-
mitnem apnencu. Leži na robu Trnovske visoke pla-
note, nedaleč od velike vrtače Smrekove drage in blizu 
kopastih vrhov Velikega, Srednjega in Malega Go laka. 
Pragozd porašča združba bukve in jelke. Najštevilč­
nejša drevesna vrsr.a v njem je bukev, vendar ji je skoraj 
povsod primešan gorski javor. Med bukvami so pose-
jane tudi posamezne jelke. Od drugih drevesnih vrsr 
je v pragozdu še nekaj velikega jesena in navadnega 
mokovca, smreke in jerebike. 
V jugozahodnem delu idrijskih gozdov, ki se raz-
prostirajo po robovih Trnovske planote, vidimo v ne-
katerih vrtačah in vrtačastih jarkih inverzno obliko 
vegetacije. Vegetacijskl pasovi se vrstijo v obrnjenem 
vrstnem redu, od robov proti dnu, namesto od spodaj 
navzgor, kot je za naravo značilno. Visokogorskemu 
bukovemu gozdu navadno navzdol sledijo fragmenti 
bukovo-jelovega gozda. V spodnjih delih vrtač porašča 
pobočja smrekov gozd. Nižje se meša smreka z buk-
vijo, nato preide v čisti smrekov gozd, ta pa na dnu 
nekaterih vrtač odstopi mesto grmastemu rušju. lnver-
zna vegetacija v vrtačah je posledica občumo hladnej-
šega podnebja. Mraz se namreč proti dnu vrtač vse bolj 
stopnjuje. Ta lo kaJna mrazišča nastajajo zato, ker vrtače 
zapirajo okoliški grebeni. Tako v njih nastajajo posebne 
klimatoconalne razmere z mirnim ozračjem, večjo rela-
tivno ~la:žnos~o, pogostimi meglam1 in kopičenjem 
306 
snega. ki se spomladi zelo počasi topi in zato ohlaja 
Ila in zrak. Kakšno leto star sneg počaka na noveg a. 
Ledeni co, vrtačo s temperarurnim in vegetacijsJCi 
obr~rom, u~rščamo med posebn~, klimatsko pogoje~ 
kraske obhke, nastale v posebmh morfoloških in ge. 
oloških razmerah. Tovrstne reliefne oblike so nastale 
v goratem kraškem svetu, ki je bil v pleistocenu večk:rnt 
prekrit z ledom. Povečini so izoblikovaoe na bo ij urav. 
nanih površinah ob razpokah in prelomih. Duo Lede. 
nice je na nadmorski višini 1.098 m, sklenjeni obod 
pa na 1.150 m, kar pomeni, da je Ledenica globoka 
kar 52 m. Daljša os vrtače poteka v smeri S - J. Zaradi 
temperaturnega obrata in ekstremnih talnih razmer 
nastopa v vrtači vegetacijski obraL Od dna proti vrhu 
si sledijo: pas rušja, pas smreke, ki proti vrhu prehaja 
v pas bukovo- jelovega gozda. Na dnu vrtače se sneg 
zadržuje vse leto. 
V skrajnem zahodnem predelu krajinskega parka 
na strmih dolornitnih pobočjih razgibanega grebena 
Malih Go v cev, so avtohtoni sestoji čm ega bora in pred-
stavlja jo gia cia Ini re liki. 
Na Poslušan jn, značilni krašlU planoti, se je ohranilo 
rastišče divjega petelina. Slovenija leži na skrajnem 
južnem robu naravTie razširjenosti divjega petelina. 
Številčnost tega predstavnika gozdnih kur kot povsod 
po sveru tudi tu upada. Med vzroke gotovo spada tudi 
izkoriščanje gozdov in nenehno krčenje prvobitnosti 
ter s tem oženje njegovega ž1vljenjskega prostora. V 
okviru tega so posebno važna rastišča, kjer je petelin 
najbolj aktiven. Tu poteka parjenje, največkrat tudi 
gnezdenje, tu samec prepeva ipd. Uničenje rastišč pre-
kinja kontinuiteto odnosa med populacijo in prostorom, 
čemur največkrat sledi izginotje vrste iz območja. 
Pestra in svojevrstna flora z dinarskimi, alpskimi 
in submeditcranskimi flomimi elementi je odraz spe-
cifičnih edafsko klimatskih razmer in pestre geološke 
zgradbe. Strma pobočja doline Idrijce in Belce ter 
stranskih hudoumiških grap so rastišča številnih ra- , 
st! inskih vrst. Med nj imi je vel iko botaničnih poseb-
nosti, zlasti velja omeniti kranjski jeglič (Primula 
carniolica Jacq.) - slovenski endemit in avrikelj 
(Primula auricula L.). Tu uspevajo številne zavarovane 
vrste: poleg kranjskega jegliča in avriklja še lepi čeveljc 
( Cypripedium calcealus L.), Clusijev svišč ( Gentimw 
clusii Perr et Song.), bodika (flex aquifoLiwn L.), 
krajnska lilija (Lilium ca1'niolicum Bemb.), brstična 
lilija (L. bulbiferum L.), širokolistna lobodika (Ruscus 
hypoglossum L.) in tisa (Taxus baccala L); okroglo-
listna rosika (Drosera rotund~[olia L.) ter številne 
druge. Zaradi svojevrstnih rastiščnih razmer uspevajo 
GozdV 56 (1998) 5-6 
cdstnvniki alpskega rastlinja, ki so se tu verjetno 
p~1 ranili .~c iz ledene dobe: avrikelj (Primula auricu!a 
~.). Clus ijcv svišč ( Gentiana c/usii Perr et Song.): 
dlakavi s teč (RhDdodendron h1rsutwn L.), navadm 
slečnik (i?hDdothamnus chamaecistus Bemh.), alpska 
rnastnica (Pmguiwla alpi11a L.) . Osončena, topla 
obočja pa _,o rastišča termofilne fiore jesenčka: 
rDictr11>~ml .~ ni bus L.), navadnega ru ja ( Cotinus 
cvggygriu Se op.), piramidaste zvončn ice ( Campanula 
pyromidtdiS L_·! in drugih. . . . 
Dolin~ ldnJce, Belce ter 1lJUnih stranskih grap s 
svojimi gozdnatimi pobočji ter grebeni s skalnimi S[e-
nami in vodotoki s čisto vodo so raznolik življenjski 
prostor za živali. Pestrost habitarov pogojuje veliko 
število )'.ivalskih vrst na razmeroma majhni površini. 
Tu živijo medved, jelen, ris, divja mačka, divji petelin, 
gams in srnjad . 
Gozdarski ples 
Po nekaj letih prekinitve smo se v petek, 5. junija, 
na Bledu zbrali na gozdarskem plesu. Za l!vod v ples 
je imela Zveza gozdarskih drušrev Slovenije občni 
zbor, dopolnjen s prikazom diapozitivov na temo Teden 
gozdov V prostorih blejskega hotela Astorija, ki je bil 
naš gostitelj , smo ob zvokih skupine Aurora plesali do 
zgodnih jutranjih ur. Večer so popestrile plesalke, ki 
so s ~voj imi nastopi dvignile na noge vse udeležence. 
Kljub najavam v Gozdarskem vestniku in vabilom, 
se nJ s je zbralo le petinštirideset. Za udeležence je to 
pomenilo več prostora na stalno polnem plesišču . Toda, 
ali kot "stan'' res nismo povezani niti v trenutkih , ko 
bi ob zabavi nujevali stare vezi in snu li nove? Ostali 
"sl<~novi" imajo svoje plese za osrednji dogodek, ki se 
g1.1 ~podobi udeležiti. Tudi pripomba, daje Bled daleč, 
ne zdrži , ker seje edini par gorenjskih gozdarjev, kot 
gosi iteljev, pripeljal iz "bližnjih" L:eleznikov. Upajmo. 
da so to začetne težave ponovnega oživljanja 1cadicije 
go:;>;clarskih plesov. V bu 1999 bo Zveza gozdarskih 
drustev Slovenije ponovno priredila gozdarski ples. 
Želim, da se bomo na prihodnjem zbrali gozdarji in 
zaposleni v gozdarslvu v večjem številu. 
Gozd V 56 ( 1998) S-6 
Jošt JAKŠA 
tajnik ZGDS 
Iz domače in tuje prakse 
Celostna predstavitev parka ter zagotavljanje nad-
zora naravne in kulturne dediščine še ntsta ustrezno 
urejena. Območje parka potrebuje informacijsko točko 
za obiskovalce ter boljšo opremljenost s pojasnjeval-
nimi tablami , ki nazorneje predstavljajo posamezne 
objekte. Gozdovi pokrivajo preko 95 odstotkov ozemlja 
paJka, zato je v prihodnosti potrebna tudi predstavitev 
gozdne naravne dediščine ter stroke z dolgo tradicijo 
na tem območju . 
VIRI 
KORDIŠ. F., 1986. 1drijski gozdovi skozi stoletja .- Idrija, 1986, 
112 s. 
KORD!~. f., 1993. Gozdovi kot v1r lesa za rudnik in 
prcbiv:~lstvo.- ldrij.\ka obzorja. pet stoletij rudnika in mesta, 
5. 73-80. 
Odtok o razglasilvi krajinskega par~a Zgornja Idrijca, 1993.-
Ur. l. RS št. 11-15. 
Društvene vesti 
Nastop plesalk hi pmv tako zaslužil močnejši ~plavz (Foto: J. 
Jakša) 
307