ítev. Noto mesto, 10. inaja 1910. XXVI. letnik. DOLENJSKE NOVIC p Izhajajo 10, in 25. vsaccga mcscca. Cena jim je 8 jioštnino vred za cc)o leto najircj 2 K, za pol lota 1 K. Naročnina za \ciiidjo, Bosno in drug-e evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Železnica Brežice (Krško) — Rudolfovo. (Kunec.) Vse tO bi moralo biti Huilarju in onim, ki ž njim morda ajifitujejo proti dr, Hočevarju, popolnoma razumljivo in jasno, saj so l)ili na zeiczniùiicm shodu dne 18, februarja t. 1. v Kríikcnt navzoiîi in so si potem lahko vso zadevo i»rav tolmačili, če so iz obvestila okrajncfia splavarstva primerjali posamezna datiraiya. Ka železn. sbodn v Kràkcm dne 18. februarja t. 1. so bili navzoči tudi štajerski člani prej.snjeK^ železu, odbora in so potem, ko so je za profTO po Kranjskem sestavil novi okrajni žel. odbor, izvolili si nov imsebni odbor za okraj Kozje in lircžice. Na tem shodu se je jiovorilo in — kakor se Bučar in tovariši lahko še s]>omtnjo — sklenilo, da naj železnica prekorači Savo na primernctit prostoru nad Brežicami in pod Krškim; lirojio po štajerskem do te točke pri Savi določi štajerski, propo od te točke pri Savi naprej po Kraiij,skcm ])« določi in trasira "ovi okrajni žel. odbor kranjski. In ta kranjski odbor je že tedaj v ^flavnih potezah sklenil, d_a naj pride železnjška pro^^a v smeri od Save iiroti Sv, Križu, Kostanjevici, B t. J e r n c j u, B e 1 i c e r k v i in K u ti o 1 f o v e m u, 1'rcimstivši natančnejšo določitev profje kasnejšim sejam okraj. lef^a žel. odbora. Načelnik te^a odbora dr. Hočevar jc te sklepe na shodu j^lasno in jasno enunciral; izjavil obenem javno, da ni nikjer in nikdar mislil in jpovoril, da ])ojdi ta železnica dalpč proč ofi obljudenih krajev kakor so Sv, Križ, Kostanjevica, St. 'Ternej itd,, kakor mu to nalašč ))odtikajo nekateri, ampak ravno nasprotno in da nikdai' ni mi,siil in govoril, da naj idc projita po krakovski hosti. Obenem je takrat dr. Hočevar izjavljal, da Ito kot načelnik okrajn. žel. odbora in poslanec cclrjra okraja delal nepristransko tako, kakor bodo odliorniki sami sklenili, ki so obenem žu]mni prizadetih občjn. itt je jiozîval te gg. žu))ane, da nuj fJelajo marljivo v jiriii svojih občin v tem pra-šanju. I)r, Hočevar svojih izjav ni v ničemur jiožrl in spremenil. Okrajni žel. odbor odtJej, t. j. od 18, februarja t. 1. ni imel .se nobene seje, ker ni bilo v to nobene^^a povoda, ostalo jo torej vse pri sklepih prvega shoda. In teh se jo dr, Hočevar drzal. Dež. ž(tlezttiški odbor je imel svojo prvo sejo dne^ííI.marca 1. v Ljubljani. IVi tej seji, kjer je g. dež, glavar pl. Sukîje kot načelnik temeljito razložil program, po katerem se bo lotiti zgradbe novih železnic ])o Kranjskem, je dr. Hočevar kot načelnik in de-[fîgat okrajnega železn. odbora za progo Brežice (Krško) — Žužemberk naznanil sklepe tega odbora iz sejo z dne 1tí. februarja J' l-_glede jiroge od Savo proti Sv. Križu, Kostanjevici, Št, Jerneju, Helicerkvi iti Jiudolfovemu. V dokaz temu služi zapisnik dotične seje deželnega železn. odbora. Jiazvidno je torej, da je dr, Hočevar v zadevi te železnice postopal doslej popolnoma pošteno in korektno, da ni kršil sklepov, jih je sprejel okrajni železn. odbor v KrSkem dne IB. februarja t-' I. in da ni v ničemur postopal v .škodo okrajem Sv. Križ, Kostanjevica, Št, Jernej itd. Vsled tega je agitiranje proti njcnm prav nezmiselno, a se "'^nj je to umevno zdaj, ko jo gg. županom občin Sv. Križ, Kostanjevica in Št. Jernej, obširno razložil v pismih svoje nazore ^|cde te jiroge in dokazal vso hrezpomembnost ono koncesije, je bila izdana že 16, februarja t, 1,, torej še pred ustanovitvijo ^^aj. žel. odbora v Krškem dne 18. februarja 1.1., na koje ne-wčno, jíovrAno besedilo se pa sedaj sklicujejo a^ntatorji bodisi ^^'cd zmote bodisi morda iz zlobnosti. Treba si je samo predočevati zgoraj navedena dejstva in i^idi se, kako se po vsej sili hočo najti kako orožje, s katerim bi se dalo politično-strankarsko lopniti po dr. Hočevarju, da si nima ne železnica ne železniški oiibor nice.sar opraviti s politiko. Agitatorji računajo pri tem na to, da se ljudje ne morejo natančno podučiti o pravem stanju te zadeve. Ali upajmo, da bode bodočnost prav kmalu ljudem oči odprla in dokazala, kako se jih je sjtravilo v zmoto. Kako nelojalno se je ]iost0]ialo proti dr. Hočevarju jc dokaz ta, da se ga ni obvestilo o nobenem shodu ali sestanku in mu dalo priliko, vso zadevo jiojasniti kakor.šna je v isiitii. Da. g. Bučarju se je celo posrečilo pridobiti gg. župane občin t'crkfjc. Sv. Križ in 8t. Jernej, da so na podlagi njegovih čisto najiačnih informacij in lirez vsakega povoda podpisali z dnem 18. marca t. 1. datirano izjavo, v kateri pravijo: da izstopajo îz lokalnega železniškega odbora , . . za toliko časa, dokler se zahtevam in interesom občin, katere zastojiajo, v polnem obsegu ne ugodi. — izjava je dr. Hočevarju bila dostavljena šele 5. aprila r. 1. Torej g. Bučarja se je poslušalo in mu vse verjelo, dr. Hočevarja nihče ni pra.šal za poja.^iiila 1 Iz toga se vidi, kako trnjevo pot hodi jiri nas v^aka važnejša zadeva. A resnica in poštenost pride na dan in zmaga jiroii vsaki zahrbtni nakani. Tako ima torej železnica Brežice tKríko)-íiii(Íolfovo že zdaj nekam čudno predzgodovino. Ako ))0 šlo tako na]>rej, te zgradbe ne bomo doživeli, vsaj ne v doglednem času, in vendar je odkrito in složno delo nujno potrebno, saj se gre za koristi velikega okraja, ki hrepeni po zvezi s svetom in ki jo rabi za svoj gospodarski razvoj. Težav bo itak še v obitii, ne delajmo si jih še sami doma med seboj po nepotrebnem, Preudariti je prebivalcem krške in šentjeniejske pokrajino, je-li prej pridejo do zaželjenega uspeha po ]iosredovnnju gg. Ku-ieschlni — Markbl in njih privržencev, ali pa po dojuačí želez-ni.ški organizaciji pod pokrovitetjslvom in s pomočjo na.še dežele. Zdravi razum našega ýudstva bo kmalu na.šel pravo [»ot. Dostavek urcrin.: Ta članek je bil spisan ;ired zadnjim shodom v Kostat^evici. Gospodarsivo. Vinogradniki, v samopomoči je naša rešitev. Med vinogradniki je dane» stiska. Vino ne gre v denar in je za marsikoga položaj nad vse žalosten, lies, da lanski pridelek v obče ni tako dober za knpčijo kakor je bil predlanski,, ali vendar se dobi ae dosti prav dobre kapljice, ki ne najde knpca. Resnu moramo obžalovati, da se mnogo nasib gostilničarjev obrača v druge kraje po vino, namesto da bi točili domači pridelek. Letos se pač niliče ne more izgovarjati, da je vino predrago, saj je cena tako nizka, da se obdelovanje vinogradov komaj izplača. V teli razmerah bi bilo prav, da bi se nasi gostilničarji malo bolj ozirali na potrebe domačih krajev in da bi se držali domačega pridelka. V vinotočih zazre naš vinogradnik edino rešitev, da spravi svoje vino v denar. Ce pa pomislimo, da se z vinotoči vino doma med sosedi popije in da skiipiček nič ne zaleže, potem vidimo, da so nam vinotoči bolj na škodo kakor na korist. Z vinotoči se pospesiije nepotrebno vino- pitje in 7. njim vred vae tiste žalostne posledice, ki jili opazujemo po naših krajih. Vino mora ven iz kraja, potem pride denar v vas! Ako ga danes težko prodajamo, smo med dnigim tudi sami krivi. Namesto da bi i^a prodajo vina kaj storili, pa pospešujemo prodajo piva in tujega vina, ki sta velika sovražnika domačemu vinu. Koliko piva se pri nas po kmetih in sred! vinskih krajev ne iztoči? Kaj ni to škoda za naše vinogradništvo? Lansko leto mí je pravil neki gostilničar v S. na Belokranjskem, da je moral pivo zopet nastaviti, ako je hotel imeti nedeljske goste z dežele. V resnici se je dotično nedeljo vse trlo deklet in moških, ki so se naslajali ob pivu, dočim je vino ležalo v zidanici in Čakalo na kupca. Kaj ni to žalostno? In tako se godi tudi po drugih krajih. Ce le malo pomislimo, koliko stroškov in dela smo imeli z novimi vinogradi in kako gremo taji pijači na roko, moramo sramu pordečeti. In tako se godi tudi s tuj i m vinom! Koliko se pri nag ne speča tujega vina? Koliko se iztoči istrijanea in drugega vina! Ko bi imeli le količkaj zavednosti in domoljubja, bi morali piti domaČe vino. Ali tako pijemo, kar nam gostilničar na mizo prinese! V takih razmerah ni nič Čudnega, če ne gre vinska kupčija od rok, saj tako rekoč sami pomagamo, da se tuja vina vdomačujejo. Namesto, da bi jih mi izpodrivali, se godi nasprotno, izpodrivajo druga vina domači pridelek. Grorenjci kažejo laiiko s prstom na nas, da nismo niČ boljši kakor sami, ker pomagamo sami tujemu vinu do veljave. Za vinsko kupčijo se pa golo in malo nič ne stori. Posamezniki se že trudijo, ali to je vse premalo. Danes bi se prav lahko mnogo dolenjskega vina prodalo na Gorenjsko, ako bi bila kupčija količkaj organizirana. Ali žalibog da manjka vsake organizacije. Med gorenjskimi kmeti bi se lahko mnogo vina prodalo, ako bi se naročila po deželi nabiralo in vsa kupčija posredovala. Posamezni taki poskusi so se že obnesli. Zakaj bi se ne vpeljali v večji meri? V samopomoči je naša rešitev! Zato pa treba, da se ganemo in da ne pričakujemo v mrtvilu boljših časov ! Konkurenca pritiska od vselt strani na nas. Zoperstavljati se ji bo mogoče le na ta način, da se združujemo in da iščemo v samopomoči naso rešitev. -r- zmanjšati. Kazen tega pa nastopi oidium tudi na listju in na lesu. Tak les navadno slabo zori in je temnoHsast. Modra galica, s katero škropimo proti strupeni rosi ali peronospori, trtni plesni ne škoduje. Rabimo pa proti tej bolezni uspešno žveplo. Za to rabo bodi žveplo kolikor mogoče fino zmleto. Oe je tako žveplo tudi dražje, kot manj drobno, vendar mnogo bolj izda in se ga tudi manj porabi. Za Žveplanje trt rabimo navadne pušice iz plosČe-vine, kakor jih dela vsak klepar. Bolj tiuo se razdeli žveplo z mehi, katere izdeluje kleparski mojster Kiissel v Novem mestu. Zelo uspešno in dobro je delo z ,,roČno vindo-bono" tvrdke Nechville na Dunaju. Kdor ima veČji vinograd, bode delo najbolje in najhitreje opravil z nahrbtnim žveplalnikom „Vindobona" iste tvrdke. S tem strojem se izvrši prav popolno delo, kljub temu, da se manj žvepla porabi kakor z vsemi drugimi pripravami. Pred porabo je dobro, da se Žveplo na solncu dobro posuši. Ce se hoče to bolezen uspešno zatreti, treba je že prvič žveplati pred cvetom in drugič takoj, ko je trta odcvetela. Za žveplanje si izberemo lepe Bolnčne dneve. Bolj kot solnce pripeka, bolj bo žveplanje zaleglo. Oe bi dež žveplo opral, je treba žveplanje ponoviti. Želel bi, da bi vsaj oni svoje vinograde žveplali, kateri so to bolezen lansko leto v svojem vinogradu opazovali, da se tako obvarujejo škode. R. Zdolšek. Trtna plesen ali oidium. Lansko leto so razne plesni povzročile gnilobo našega grozdja. Vendar pa je ta „trtna plesen", ki se imenuje tudi oidium, od teh navadnih plesnij nekoliko različna. Přetečeno leto se je pokazala že zgodaj in povzročila pokanje jagod, vsled česar so te tudi pričele gniti. Posebno zelenika in belina so bile močno napadene. Ker trdijo nekateri, da ta plesen v očesih prezimi in se drugo leto zopet na isti trti pokaže, se nam je bati, da bodo naše trte letos se bolj od te bolezni trpelo. Da se preveliki škodi kolikor mogoče izognemo, hočem v kratkem popisati, kako ta gliva nastopi. Trtna plesen ali oidium ae razvija najbolj pri gor-kem vremenu, illadni dnevi tej glivi ne ugajajo. Pokaže se navadno najprej na jagodah kot lahka plesnoba. Jagode 80, kakor bi bile z belo moko potrošene. Vsled te plesni razpuČijo jagode, tako da se prikažejo goli peški. Če nastopi ta bolezen zgodaj, se take jagode (napaden je navadno cel grozd) posuše, če se pa prime jagod, ki 80 že v moki, pa povzroči njih gnitje. V enem, kakor drugem slučaju zamore ta bolezen pridelek prav občutno Potreba društva za gojenje rib na Dolenjskem. Krka, iioglavitna reka Dolenjske, je bila nekdaj, in to še pred doljrinii triflesetimi Jeti, tako bog-ata najlepših in najoku.s-nejših rakov, tla se jih je .skoraj kar zastonj jelo po krčmah, in po kiiietakih hi.šah ob Krki se jih je uživalo kakor popolnoma navadno jed. Pripovedujejo mi, da so Nevomeáúani kaj radi hodili na i^iprehoiio v bližnje vasi ol) Krki, kakor v T^oiino, SetU-peter, Belo cerkev i. t. d. ter si postregli [loštciio / najlepšimi raki; plačali so pa le zabelo, vitio in kniL, zu rake pa nič, ker so jih l)ajo dečki v Krki ali pa v drujiih potokih lovili za kratek čas. Isto Hc mi pripovcdnje tudi o Holokrajini, o iiaselhititth ob Vlahinji, Kiilpi itd, Pripovedujejo mi da^je, da so si delavci na polji ol) Krki čestokrat privo.š(;iIi za uialo južino lonec naj-fclJŠib rakov, ter vina în krnha. No, ti zlati časi so vslcd zaje-daJke, ki sc je na lyih v podobi ïuikroakopicnîh stvaric iiuseliia, žaHbog po))Qlnoma prenehali. Danes ni v Krki iu druj,nh liolenjskih vodah niti enejia raka več, in to vk^jiib že veÈkrajneiiui ])OÎzkusu, rako zopet zaploditi. Kar ae tiĚe rib, sc o njih nckanc.s jo lastnik tega nekdanjega ribnika, zdaj travnika, in graščine GratK'ji, gospod Rudolf Smola, najvnetejsi lovec novomeške okolice. >So veliko bližjo Krki, kakor ta ribnik je bil oni na kaj majhnem potočiču v Zalogu, na.sproti vasi Loka, na orno zastopana. Dokler se s}M)i'azniii iiicj Teh! in Nemci jfledc praškega deželnega zbora ne doseže, bo otežkoćeno tudi tielovaiqe državnega zbora. A vse to zahteva spremembo sedanjejift vladnega sistema. Sli (lioi-iškeni so naši somišljeniki osnovali kiiratorij za Osnovo slovenske gimnazije v (rorici z bodoiini šolskim letom. Hogjlaj sreùol Štajarskem je bil v Št. Hju vslcd žreba izvoljen županom Slovenec Thaler. Ogrski ministerski predsednik grof Khueii je poročal cesarju o političnem položaju in o volitvah, ki bojo od 1. do 10. junija. Khuen, Justh, Košut, Tizsa sicer delujejo različno — a vse kaže, (ia si prizadevajo za ogrsko samostojnost, katero naj bi večinoma jdačevala naša državna polovica. Itosiiii se istotako pripravlja na deželnozborske volitve, Vsa tli verstva; AIoLainedani, pravoslavni in katoliki so že postavili svoje kandidate. Alej katoliškimi je Slovencem znani arliitckt pl. Vanca». Mej .\vstrij« in Si-lujo se ktnalo sklone trgovinska pogodba. V Bo.mi so osnuje nekaj srbskih konzulatov. Angleška žaluje. Neiiričakovano jc v potek krog polnoči uiiirl kraý Ediivard VII. Jiil je sicer bolehen, a je opravljal se četrtka državne posle. V petek se mu je shujšalo, vnela so Pljuča in kmalo potem je izdahnil. — Bil je sin kraljice Viktorije in njenega soproga princa Alberta. Kojen je bil 9. nov. 1841. se je poročil z Aiek.sandro, hčerjo danskega kralfa Kristijana IX. l'o smrti svojo matere Viktorije jc dne 21. jan. 1901 zasedel angle.ški presto) kot Eduvard VIÍ. Dasi je bil v mladosti lahkoživen, je kot kra|j spremenil svoje življenje ter jiostal dober katerega so Angleži zelo čislali. Bil je zelo prebrisan '"pîomat, ki je sprotno vodil ziinaïqo politiko ter pridobil prej ^isaiiiljoni Angliji več zaveznikov. Ost lyegovo politike je bila ®tj_rriena proti Nemčiji — kot nevarni tekmovalki. Rusijo, Kran- Italijo, Turčijo in Srbijo je dokaj zapletel v angleške zanjke. ^'ttsieduje mu sin »rine Valeški .Turij, rojen 3. junija 1865. Fniiieosk» jo imela volitve, jiri katerih je zopet zmagala sedaiýa vlada. Na Špiiiiskeiit bodo tudi volitve. Jjiberalne strnje se bodo niods^bojno podpirale, kar jia se ne opaža pri konservativnih in Katoliških strankah. V Turčiji vkljub vsem vladnim poročilom .še ni konec " banske vstaje, Dasi so Turki vzeJi kaSaniški prelaz, vendar f^ibanci na raznih krajih napredujejo. Zasedli so mesti Djakovo Î" 1'rištino ter več vasi. Pomikajo se tudi proti Prizrcnu. — ^Ifrški ]»arlament je odklonil predlog, naj gre preiskovalna ko-''"sija v Albanijo. Veliki vezir se noče pogajati z ustaši, nego jih i»okoriti X orožjem. Cez Solun se na Kosovo po.ši^a mrtotjo voja.itva. V srednji .\nieriki so nedavno divjule državljanske vojske mej republikami, a zdaj jih je zadela nova nesreča. V i'ost irik j je bil grozen potres, ki je razdejal Tartago. a tudi vsa ^uesta ob železniční progi Cartagena-Puerto Limos. Blizo je ojrrijenik Irazu. V Kartagi ni ostala niti ena hiša cela. Mriičev so izvlekli že 3Ô0. A 6000 ljudi je ponesrečenih, raiqenih in brez strehe. -o- Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo. 3p. riiiliili v kako naše mesto; toda italijansko meščanstvo, s parobrodnimi uradniki vred, je še spaj«. Trajalo je nad osmo uro, pretienj smo dobili [lOšto in drugo. Žal mi je bilo, da nisem .šel na suho, ker so me ravno nasproti mnogoštevilne stopnice vabile v cerkev. Alesto je videti precej lepo, ima grško lice z orijentaiskiitt značajem. V okolici se vidi precej južno rastlinstvo. JVistaniiič« jc veliko in more sprejeti najtežje jmrobrode; zato se tu ustavi vsaka ladija, ki jdove iz adrijanskega morja v Azijo ali Afriko, da si preskrbi za daljqjo pot potrebnih reči. Alene je tukaj prav jiosebno zanitnal mogočen grad, ki rabi morskim uradom, je pa sicer precej zapuščen. Zidal ga je cesar Friderik 11. v prvi polovici 13. stoletja. Kako različne misli mi je vzbujala ta zgradba nekdanjega mogočnežal Kje si ošabni vladar? Kje tvoje delo? Alogočso zidovje sicer še kljubuje zobu časa, bo pa tudi kmalo zibnilo v i>rah, ako ne bo skrbela za poprave italijanska vlada, kakor si neslavno zginil ti in tvojo delo. Cerkev pa in njen vidni vladar, ki si ga tako strastno jireganjal, sta iitočneja nego nekdaj in narod italijanski, kojemu si pobil tisoč in tisoč .sinov, so je otresel nemškega jarma. Vihar iii ponehal, ko smo zapuščali Brindisi, Tiasprotno jačila se je burja, pa tudi zahtevala žrtev z morsko boleznijo — par gospodov je moralo v jiosteljo, drugi so se večinoma bolj klavrno držali. Opcnnigala je pač tudi mene, ali do hudega ni pri.šlo. Ali jc It ])omagala dolergska slivovka. v kateri so bile suhe borovnice namočene, ali je narava bila dovolj krepka, no vem po kosihi se je poleglo vse, zlasti se, ker so tudi morski valovi dosegali manjo višino nego dopoldne. Vozili smo se precej časa ob jieti nizke južnovzhodne Italije, ki se je le slabo razločeval?» v veliki daljavi in na njej nekoliko vise belikalo mesto Otranto, — proti vzhodu jia ni bilo dru-zega nego nejtregledno jieneče morje. Človek, kako majhen si na širnem morju.' Prcdenj je pojiolnoma izginila iz vida peta laškega polotoka, smo zazrli s snegom pokrile albanske goré. Imeli Bino, — a le malo časa -- kopno na obeh straneh. (Ml iillianski in grški deželi. Alrzlo vreme mi vendar ni moglo ubraniti, da ug iii bil radovedno ogledaval visokih albanskih orjakov, ki »o se veličastno svetili v popoldanski soinčni luči do vznožja pokriti v snežno odejo. Kmalu so se nam približali grški krasni otoki, ki jih imenujejo jonske, a z iiiimi tudi noč. Prvega, večjega, Korfú (Krf), nekdanja Kor-cira, smo še dobro videli. Zahofitija stran mu je skalovita, visoke strme stene kipe proti neb», na vzhodu pa je liajè jako lep. Taki so vsi jonski otoki — ravno nasprotno na,šiin visokim goram, ki ao proti severu raskave, gole, strme, južno pa poraSĚene. Ta otok jo jako ljubila naša pokojna cesarica Elizabeta; več zim je na njem preživela. Sedaj pa često doli potuje nemški cesar Vi^oiu II. Predenj nam je zginil Kortú, nas je objela kra.sna noč: zvezda jiri zvezdi na črnem nebnem oboku, ozek srpek rastočega meseca ni imel moči, da bi jim jemal lesk. Burja jo ponehala, vse je objel neki svet mir, kojega zmirno jduskajoče morje, ali vr,iaiije mogočnega vijaka pod ladijo ni moglo kaziti. Ta naravna krasota, kojo mora poznati le oni, ki jo je sam videl, nam kar ni pustila raz krov; dolgo smo še občudovali lepoto noči na morju ter poslušali našega Nemca lekarnarja Seunie-ta, ki nam je zgovorno razkladal marsikaj o oiijeiitii iu vzglednih prebivalcih tev neizmerno hvalil Turke in turške razmere. Mi amo trdili, tla Turek le podira in končava, ne stori Iia nič koristnega za državljane. On pa je zatrjeval: vsaka država lii bila v vzhodu skijSa, 1'odložniki so v turškem cesarstvu zadovoljni. Prostost ni nikjer tolika kakor ravno na Turškem. Delaš, kar hočeš. Ni za tel)oj policaja, ni ga davkarja za Evropejca. (Brez dvoma mu je bilo to najbofj po godu, kajti istina jo. da tujci ne plačujejo davkov, zato se pa domači l)o(j odirajo). Nihče se ne briga, kaj počneš, koliko zaslužiš. Tam ni štrajkov, ni uj)orov (uo o tem gospod zdaj najbrž nekoliko drugače mislil) Hvalil je celo tursko vero, povzdigoval mnogoženstvo nad krščanski zakon, češ tam vsaj ni nezakonskih otrok in žene so možu vedno zveste. Ni čudno, smo nm odvrnili, «veste so, ker morajo biti vsaj so vedno zaprte. Tat tudi ne krade, kadar ne more. Mož je imci tako nazadnjaške nazore, da je Turčijo hvalil CCÎO radi tega, ker se upira vsaki moderni pridobitvi, če.š, da ljudstvo napredka nc zahteva — v tem ])a je baje prava narodova sreča. Xo, potem l)i bili pri nas cigani najbolj srečni, ker tudi ne marajo na|iretika, pa se počutijo popolnoma zadovoljne. Videlo se je, da je gospod pridno bral liuso-a (Rousseau.) (Dfllje iiride.) Dopisi. iz Kaiidije. Dne 30. aprila je zapustil svoje dosedanje bivališče pri čč. usmiljenih bratih preč. gosp. duh. svetnik Ignacij řialehar. Preselil se je v cesar Franc Jožefovo zavetišče v LJubljano, kjer bo oskrboval duhovno pastirstvo. Premnogo bolnikov, ki so radi zdravljenja več aii manj časa bivali v bolnici, so bode hvaležno spominjalo prijateljskega tolažnika v bolezni, — Pred nekaj dnevi se je častna družba mnogih prijateljev poslovila od njega povdarjajoč in priznavajoč njegovo ^udomilost in želeč mu na novem mestu jednacega uspeha v tolažbo trpečega človeštva. Eden izmed čestiteljev mu je izrekel nastoi)no slovo: I>u}k NVťlnikii Šaleiiarjii ob .slovONiii oithodnici. Davolite gospoiia slavna, Z liuboruioi delom rs je bavil še jftz povzdi^ueiu uitj svoj glas. kot pridigar in Bp are dni k, Naj pe»em ru postane javna v bvaležnili aruili si postavil o blagem moža sivih las. je nep^nišui spomenik, (iogpod, ki se uJ na» poslavlja. Tako opravljal svoja dela med Dami bival let je pet, za, božja úa^t je ve« goreč, o njem naj torej pesem .iavija, ka od daleč naročali, bi nas res preveč stalo, Zato nam je g. arhitekt v načrtu označil tlak iz cementnih ploščic. Tvrdka Seravalii-Pontello, ki je to tfelo od podjetnikov prevzela, je nasvetovala teraco. Ker so jo tudi stavbenik za te vrste tlak odločil in ga tudi drugi veščaki priporočali, smo tedaj naredili tlak teraco. Kako se pa naredi? Najpo[pred je treba dno (zeni|jo (»od tlakom) vodoravno zravnati in jo čvrsto vtrditi, da so ne vseda, nato se napravi betonska plast, vsaj 10 cm debela iz port-land-cemcnta, peska in prav drobnega gramoza, seveda je treba na krajih, kjer boilo stali oltarji, prižnica {iz kamnja) globljega fundamenta, debelega do 4<)cm, Na to plast so naredi Se druga 2—3 cm debela iz prav finoga portland-cementa, kar najbolj tistega spranega peska, in iz drobcev mnogobarvnega marmorja, rude-čega, belega, črnega itd., v igo se lahko vdelajo vsakovrstni figuralni okraski, črtice, zvezdice, krogi, polja itd. primerno cer-kvencijiu umetnemu okusu, posebno v presbiteriju; [tri nas je kakor v pozdrav pri glavnem vhodu besedica „salve". Ta mnogo-liarvna gornja silast se mora pa terae^ito ogladiti, da postane lična, prijetna očesu. Najbo^e se zdrgne s peščenim kamnom, brusuikom. To delo traja mnogo dni, ker marmornati drobci so zelo trdi in se počasi ogladijo. Tako oglajena površina so zmije s čisto vodo, posuši, potem pa večkrat najtoji z oljem. Pri nas smo porabili 100 kilogr. o(ja, pa jo bodemo pred posvečevanjem še enkrat snažno zmili in napojili. Kake prednosti ima tak tlak V SSnažen je, ker je ves kakor jedna plast, nima ne šjiratije ne ljuknic, pomete se lahko do zadnýe smeti. Huh je tudi, ravno tako zrak, ker ne more nobena vlaga ali plin iz zemlje v cerkev, tudi ho ne poti, kakor marsi-kteri naraven kamen. Kako se pa lahko pomije in osuši, ne da bi kaka vlaga zastala v cerkvi. Z malimi stroški se tudi prenovi, kadar se čez čas zastarini, Saino pomije bo čisto pa osuši, potem pa zopet napoji nekoliko z oli'em, pa ti je tak, kakor bi bil danes narejen, čist, živ kakor oko, skoraj . se zdi človeku škoda nanj stopiti. Notranjo lepoto cerkve res zelo povzdigne. Pa tudi trdnost stavbe poveča. V dnu zveže vse ozidje skupaj, v vrhu jc betonski obok, ki vse zidovje zgoraj s kamnito silo drži, cela cerkev je kakor iz celega na okrog in okrog. — Tudi druga dela so že toliko dovršena, da bo cerkev posvečena letos dne lii, junija na dan sv. Antona Padovanskoga. Valtîiviis. V" nedeljo 24. t. m, predaval jeolîalleyjevem kometu g. dr. Vinko Harabon, profesor iz Novega mesta v prostorih kat, slov. izobr. društva. Občinstva je bilo jako veliko do 600, katero je z zanimanjem sledilo predavanju. Ker je občinstvo vneto za izobrazbo, naprosilo je kat. slov, izobr, društvo g. dr. V, .^arabona, da bode še večkrat predaval v teh prostorih. Kat. slov. izobr, chot,nciïa jtoika št, gospofi poročnik Jeršinović Ijrnacij nadiioročtiikoni v c. in kr. polku-tronn št. — (îospod poročnik .loscf Eiwrihiih, biv.íi jwvcljtiik novomcďkcjía orožinškee.špolku št. 'il. — O. c. in kr, stotnik Ga,špar Vodnik 96, pes]iolka v Za;,Tcbu je po.stal major m preiitoščcn v 1'ctrovaradin. l'ronietiibii. Dosedanji c, o. prijiir Marija Hernard Neyrand Ti' Kartnzi Pleterjali je premeščen v Kartnzo Tarrapona na Špansko. Na njegovo mesto jo jirisel č, o, .Taiiez Kerstnik Mottirii, ro-floiii Švicar. Sjirciiiemlie ]H'i c. kr. litiaiiřiii straži. Nov oddelek bo ustanovi v Mokronogu. Prestavljeni s« preglednik Prane Burgor iz ijitije v Vi|)avo; naslovna preglednika Kranc Kogej ííužemberka v Mokronog in Ivan Fiorjain: ;ič ix Meng.ia v Libijo; Peter ])ržaj iz Postojno v Žužeitiberk, vsi kot oddelkovodje. l^atje so prestavijeni: nadjiazniki Jjnka Kuiistelj i» Mengša v Žužemberk, .fosip Starý ix hitijo v Senožeče; pazniki: Jos, JíejfuS Novega mesta v Mokronog, Ivan Torkar iz Zniiemborka v Postojno, 'l'nkajsiija |)0^,ai'i]a )>i'aiiil)a je imela v nedelo službo Božjo v čast sv. Florijaiiti v kapitcpki cerkvi. Me.íčanska godba je svirala mej sv. mašo, Ka|iit(^IJska rerkcv je dobila dva lcj)a, umetna in dragoCena darova. Nekatere gospodične Alarijauske kongregacije so T-'ciîle lepo pregrir^alo za veliki oltar; {fdč. Danica Kavčič, iiči-teljica-volonterka pri čč. šol. sestrah v Smihelu pa prekrasen l'lajSčok 7A veliki ciborij. Bog jtlatii Itrivhide bodo na binkoštni pondeljek dne Ifi. maja cel dan Z'MTte. Slavno občinstvo se na to opozarja, da se jili blagovoli poslužiti. Mi'Klnti lii'aiiihtÍ4;ii v Novt^iii nii^stn. V mesecu a;>rilu l'HiJ je lí):-í strank vložilo 941!)« K :i7 h; 20.5 strank vzdignilo •llO()7 K 4H h. 12 strankam so je izplačalo hipotočni)] posojil ^'700 K; ;!U4 menic so jo eskomptovalo za 151145 K; Stanje :i,5f)4045 K 7 li; Denarni jiromet GOSfiOí) iv 71 li. Vseh ■'iliaiik bilo je 11ÍÍ9, Sklep Š<)isk0!;a Ici» v obrtni nadaljevalni šoli je bil ilA. "^pvila. Potem sc je vršilo ogledovanje nalog in risb tukajšnili "čencev. Obisk je bil prav mnogo.štcvilon, kar je vse hvale vredno, A grajati moramo nemSka spričala, ki jih vajenci in stariši ne umejo. .^liijnikovi :;ínnm/i.jsk(i-š(ilKkí izleti so bili zadnjo sredo razne kraje. Žid, da jo vreme nekoliko nagajalo. Neziiodii. Žnpnik svetotroji.ïki, č, g. Vidmar si je padši z zlomil levo roko, Zili'avi se [iri čč. usmiljenih l>ratih. >1(;s('rni izkii/,. V bolnišnico Usndljenih bratov v Kandiji hilo iiiGseea aprila sprejetih l."i4 bolnikov, od marca jih je wlo ostalo 77, skupaj 2.^1. iz bolni.šnice oiipuščenih je bilo tokom ^1'nla no (izdravfjenih, 40 zboljšaiiih, tt neozdravljenili, 5 jih je umrlo. l'i-('a pri tej ]>riči zlomila leva noga stopalom. — Istega dno si je zlomil levo nogo v goleni /idar, .Taiioz Jerale, Delal jo jiri zgradbi nove cerkve v Smarjeti, šel zvečer domov, je padel, pa se jo ponesrečil, ''ančišok Može, posestnikov sin iz Srebi'uič pri Novem mestu, je padel 4. t. m. pod voz, se je zelo ranil na glavi in pobil na tilniku. Vsi trije ponesrečenci so bili privedeni v kandljsko bolnico. 1'nior. Dne 24. aprila proti večeru jo šol tudi Josip Medved, p. d. Sovanov iz Ločne, k sosedu Kosu, kjer je vinotoč pod vejico. Nekoliko je ])il, a so kmalo Z0[)et od)»raviI domov. Ondi sta bila tudi zidarja iz Drske Alojzij Lukšič in i^egov sorodnik Fink, Lukšič stopi za odhajajočnn Medvedom )ired hišo, rekoč, da naj počaka; a v tistom hipu mu zasadi nož v stegno. Prereza! mu jo glavno žilo. Medved je v nekaj trenutkih izkrvavel ter umrl. Vzrok tega groznega zíočina še ni znan. Mladenič Medved je bil občo priljubljen. — Moč vesti je menda takoj uplivala, kajti storilec Lukšič so je v torek pred 11. uro obesil v za[)oru in bil prenošen v mrtvašnica nekako ob istem času, ko so ne.sli Medveda k pogrebu ob mnogobrojni vcieležbi iz mesta in okolice. Bog potolaži žalostno rodbino Sovanovo! Sokrivca Finka ima sodnija v za])oru. Obravnava utiigne prinesti večjo jasnost. Gospodarske drobtine. — TeèaJ za ]>rÍ(lelovaiiJe kniie priredi kmetijska šola na Grmu dne HO, in HI. maja t, 1, z naslednjim sporedom; V pon-deljck, dne .^O, maja. Od 2, do 4. jjojioludno: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo, Nakuji j»otrebnega semena. Gnojenje detcljnih zmesij. Praktično razkazovanje de-teljnih mešanic na .šolskih njivah in v imsku,šovališču. V torek, dno 31. maja. Od t), do 11, dopoludne, Nai>rava noviL travtiikov. Najbolj važne trave. SestJive travniških zmesij. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev uzor-cev. Od 2, do 4. jiopoludne. Priprava zemlje in posetev travnika. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesij v jiosktiševali.šču, — Oddaljenim in jiodpore jiotrebniiij udeležencem iz Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novegamesta, in za hrano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali pa s podporo tečaj obiskati, naj so priglasi do 25, maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. — - (lovfija in jinisirja lazstavii v Novcniincstii. Kmetijska podružnica v Novemmestu priredi letošnjo jesen in sicer 19, septembra govejo in prašičjo razstavo, katere se lahko udeleže živinorejci iz novomeškega |)olitičnega okraja. Opozarjamo že danes naše živinorejce na to razstavo, za katero se bo treba jiravočasno priglasiti razstavnemu odboru, — /iviiinrejskii zadin:;«! za iiovonu-sko okolico. Ustanovni shod za to zadrugo se vrši koncem tega meseca oziroma ]irve dni mesca junija. Natančneje i>ntiodiijič, — r!jotno srbečico., koko.ši k^ujejo noge, vsled česar se ]>ršice še globlje zajedo. Škodljive so pa tudi za- raditega, ker se prenašajo od ene živali na drugo. Kokoši, ki so grintave na nogah, bi se morale od zdravib ločiti. — Škoda I«) miših je jio miših detoljiščiji sem in tja precej velika, Zaraditega bi se morala ta golazen jtreganjati in bi trebalo splob večjo i)Ozornost na njo obračati kakor se to sedaj godi. Xajboljse sre II. uri dopolihit^ v iiif-sliii pisarni riSila dražba za oddajo pobiranja šotornine in prostornine ob sejmih in tržnih dnevih v Rudolfovem za dobo treh let, t. j. od rožnika 1910 do 31. vei. travna 1913. izklicna cena je ."ifidO knpn. — Dovođene so tudi pismene ponudbe, vložene do li>. \'el. travna IfilO do II. ure dopoldan, katerim pa mora biti priložena varščina lO^u izklicne cene v jfotovini, hranilnih knjižicah ali vrednostnih pa )irjih. Jjražbeni pogoji so v [logled med uradnimi urami v ineatn pisarni. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 2. vel. travna 1910. Župan; ,los. <)^'<»ri'ntz. t>pr.it.A6C/9' as Pri c. kr. okrajnem sodišišn v Eadoffovetn je po proSnji oerkveniii pretl-stojništev kapiteljske in franúiSkanske eerkve v Hudolfovem na prodaj pojavni dražbi sledeêa nepremičnina, za katero je ustanovila izklicna «ena 800 K, in sicer zeraljisie vi. šr. 637 kat, obú. Eadolfovo obsegajoEe klet in vrtno parcelo it. 227, Dražba se bo vrSJIa dne 14. maja 1910 dopoldne ob lo. uri, soba St. 5. Ponudbe pod izklicno ceno ee ne aprejmo. Na posestvu zavarovanim npnikom osianeji) njihove zastavne pravice brez oiira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je plaiati v treli obrestih, in sicer prvo tretjino takoj po danikn, đmgo tretjino v dveh mesecih in zadnjo tretjino, v katero se ame uloženi vadij vračunati v Šestih mesecih po dražbi. Pražbene pogoje je mogoče upogledati pri tnkajšnem sodiiču solja St. 3. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 30. aprila 1910. (9Sj Dne 17. maja 1910 dopoldne ob tO, url hu pri spodaj oznamenjeni aodjiiji v izbi št. G vsied neizpolnitve dražbeoih pogojev zojietna dražba zemijinû vi, it. 144 k, o. Jnrkavas in vi. St. UB kat. ob«. Vel. Podljnben s pritikli-nami vred. Nepremičninam je določena vrednost na skupaj 1004 K 87 h, pritikiinsm na go h. Najmanjši prjnudek znaša 502 K 43 li, pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičuiu, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št, Ji. med opravilnimi urami. O nadaljnib dogodkih drs/beiiega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremiràinali pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražhe-ne^a postopanja, tedaj satno z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo T okolišu spodaj oznameujene si>dnije, niti ne imenujejo tej v sodnem okrajn st^mijorega pooblaščenca za vrocbe. C. kr. okrajno sodisče Rudolfovo, oddelek II., dne 9, aprila 1910. (»7) Družbeni oklic. K ISOilO Dne 24. maja 1910 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj oznamenjei.i sodniji, v izbi it, 6 dražba zemljišča vlož. iít. 2(î6 k. o. Hrniea. Nepremičnini je določena vrednost na 120 K. NajmanjSi ponudek znaša 80 K, pod tem zneskom se ne prodaje, Dražbeue pogoje, ki ee ob jeduem odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjen sodniji, v izbi St. 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale drsâbe, je oglasiti tri sodniji najpozneje v dražbeuem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se s cer ne mogle razte-Ijavljati glede nepremiSnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini ]iravice ali bremena ali jih zadobe v tekn dražlie-nega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri soilniji, kadar niti ne stanujejo v okoliin spodaj oznamenjene sodnije nití ne imenujejo tej v sodnem okrajn stannjočega pooblaščenca za vročW C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. II. dne 17. marca 1910. lild) y štev. i)olp:njske noviop:. 71. Ivan Kuntora, : tapetnik in dekoratnik : V Šmihelu pri Rudolfovem Si! |inporot!a wlaviioniii oliôinstvti in jííí, jafrnsOakoiii okolice v líivršitev vsakovrstncfía v stroko spailfljofiec;» dela in sohnepa t'M'tatova nj a. ííxíí /a iiurořilo ziidosliije ilopisniai. |78-G3) Novo zidana a-a v Kuniiiji pri \ovetii nicsUi blizu scjiiiisca Jo iz )H'ostn rok(> iiii ]H-rpiliij tili se pa (la po nùki ceni v najciti. Natančneje pri Miivroviťu, Kovashega pomocniliQ in enega vajenca sprejme takoj uï.2-1 Johan Ferjančič. kovač, Mali Slatcnck [tri Novfiti mestu. : Proda se oprava (steiaže in pudelni) za prodajalno. ; : - - - Izvo se i»n upravništvu „Dolenjskih Novic". a4 0-1 lahobFreželj y Novem mestu ir S n i n i ključavničarski mojster in vodovodni inštalater "-i"....."' '" '......... ■■""'■ 80 tiajvljtiiinejc liriporofiijcm ídaviiťmu ohcinstvu iii preč. (iuliovščirii ^ izdelovanje, napravo in popravo vseii v mojo stroko sjiatlajočih stavbinskih, hljučavničapshili, mehaničnih in strojnih del. Izvršujem tudi vsakovrstne moderne železne ojiraje, vrata, ^liiia, štedilnike itd. ter za^iotuvljaiii povsem dobro saliiliio del» "1 kolikor mo^foče nizke cene. V zalogi imam tudi vsakovrstne vodovodne cevi ter vse ririjj^e vodovodne potrebščine. Xarrto izdťlujcin brezplačno, PM-s na najlei).iem prostoru z vrtom, na križanju treh cest, je takoj nk prodaj. ya-g-î Hiša na prodaj ^ minut od Nove^ra mesta, [lod nj^odiiimi jio^fojî, komaj eno î'diinto proč, kjer se !>ode ffradila nova žcleznicu; poieii'lep vrt, bilu je vže stara fjostilna v njej, a sedaj prodajalna, ter «jiloli i"'i|iravi]u zu vsako obrt proda iz proste roke radi izselitve v drugi kraj. pove upravili,itvo liolenjskib Novic. Zaradi preselitve je na prodaj v Mirni peči hišo in gospodopsiio poslopje v hiši se nahaja dobro idoča gostilna in trgovina z me.sanim blajrom. Je za vsako obrt pripravna in ima dosti prostora, Zraven s)»ada lep vrt za zelenjavo in .sadni vrt ter velik travnik. Več se izve pri O. SiiHniiei'-jii, trgovcu v Novem mestu, glavni trii st. 98. loi-s-l Slavno občinstvo opozarja na novo zalogo : : vsaicobarvnih peči : : v različnem slogu: sceesionističnem, baročnem itd. Zalomil IV krušnih poči - - - z velikimi in itialimi jiečnicamil - - -PripiiTutift ne 112-3-1 I. A|»i»<'-t(n nasi. J. Klcmenčič, izdelovalnica in zaloga lončenih izdelkov, Kandija pri Novem mestu. m Slovensko podjetje I Franc Soiivan sin Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23. Tiskana in tkana bombaževina Bela In rjava kotonina (4-12-5) Domače in angleško sukno Francoska svila Modno blago iz prvih tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! na liroiin, SJO minut od Novega mestA, «e iz jm'ostc rcikp jimkIh. Hiša je pripravna za kakejra ol>rtnika ali vpokojenca. Zraven je velik sadni vrt in vrt za domačo zelenjavo, .J svinjaki, klet in Sujia za drva. Vse v dobrem stanu. Cena nizka, katero se izve ravno tam štev. na Brodu. Lepa prodajalna Z VSO opravo je takoj za oddati na (jlavnem trji^u v Noveiii inostu. Natančneje his. .stev, (40-12-ro m liiiiiin »550 lil izvrstnega = IstrsK^ga vina bele in i-riie vrste, kakor tudi isťrski konjak po nizki ceni, Vsled nizke none po.šil}ain .samo od iiu(H imprej in proti povzetju. V dveh itiesecih prazne posode nazaj. Uzorce na zahtevo brez])lačiio. Ana Í1. I'lijiiiaii, posestnica v Vodt^anu (IJignano) Istrija. F.F.ilidic 8 Komp. LJubljano tovarna zarezanih strešnikov , , ponudi vsako poljubno množino - patent, dvojno zarezani (2S24 7) stresnik^zalcpivač spoSevno obvezo in pri veznim »»«tavkoni „sistem MarKoiu"- Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. NiijjircprosicJšc, n!ijc«ii«jš(! in tiajlipcžiiojš«; lírUJf? sírcli sfídiuijosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in pojila. t t •m •Sls ■m t 3 I •îiS i » Tfr «f- SK- Kf Hi- t Mt- Hc % iř P y I Svoji k svojim ! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kandijo in ohoiico rcg". zadruga z neomejeno zavezo V liistiiein (lomu v Kandiji sprejema hranilne vlo^re od vsace^a, će je njen ud ali ne, ter obrestuje po 1 O •i {7-0-8} na leto brez odbitka rentnega davka, katerejra sama iz svojega plačuje. Parna opekarna (Bneftenau) inia vedno v zalojri (14-0-8^ najboljši in najccneji ojieko vsake vrste, Naroiila in vpraSanja sprejema oski'htiišlvo i^ni^riiuí /iiloy (Hreiteiiaii) pri Kiii)i. Z vrtom, v lepem prijaznem trfïu Sevnica je na pro dajo* Kje, pove upravništvo Dol. Novic. 8a-o-.=) Ponudbeni razpis. Hf tom potoni ranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico razpisuje on; Ci-i toviLnii v lioi'ijiiiieili se bode vsaki drupi in četrti torek v mesecu topolov les (dober stavbni les) prodajal in sicer kiibiktiieter ijo 8 kron, 'KO-ň-ai KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. napravo ograje pred „Posojilniškim domom" v Kandiji. Ograja bode dolga 33 m iz kovanega železa na zidanem podstavku z 1 enojnimi in 1 dvojnimi vrati. Ponudbe z načrti blagovoli se vposlati do I. Jniiija 1.1. Naiielstvo pridržuje si pravico izbrati izmed ponudbenikov ne glede na višino cene. 91-2-3 Načelstvo. Keil-ova bela preVlaka (glazura) zh iimivalue inÍJse 90 vin. Keil-ova jiasu za čevlje po 30 vin. Keil-ov lak za Blatenje okvifjev 40 vin. Novo mesto: J. Piuek. ' Črnomell: Anton Kure, Idrija: Val Lapajne. Kamnik: Kii. Ilajek. Kofevja ; Frntis LifirvBli. jiria vedtio v zalugi tvrJka Ljubljana; Le«kaviu & Ue()eu. foslojna: Anton pitrich. Škofja Loka: M.Žiftun. Zïgorjo; Rill. E. .Miheliiit: Radovljica: Otu Himenn, <7f>-injk Anton Žlogar. Tjsk J. Krajec nasi.