Št. 3 V Gorici, v soboto dne 7. januvarija 1911. Uhaja trikrat nt tadea, m sicer ? torek, četrtek in lofcet* ob 4. uri popoldne ter stane po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto • • 16 K % t. • - 10 >, - Vj ^-*• ¦••' .-•¦ ¦.^•*?»'••-*-Posamične ŠteVnke^tai«ejo*40virk V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. 8S06Au «ma naslednje izredne priloge: Ob novem letu r Kažipot io Coriškem in .6raii*6aaskemu in dvakrat v letu „Yoial rtrie-leziic, paraikoT in p«Jinih zm\ la uročila brei doaotlane naročala« se ae oziramo. JeM xu Uredništvo j nahaja v Ooipdski ulici št. 7 7 Gorici v I. nadstr. na ttlBO. Upravntttvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na lefO v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati locd Gorica. Ogiagi ia poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorna urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Tolofoa it. 93, — »Gor. Tiakarna" A. Gabrfček (odgov. J. Fabfifc) tiska in zal. Dr. Defra&eesohi m talili deželni oi (Iz Novega mesta.) Imeli smo na Dolenjskem rztoornega zdravnika dr, Defrattcesehija, ki se te mesec seli v Gorico. Izbore« operater je, ima ono srečno roko zdravniškega umetnika, katero narava da le redkim svojim ljubljencem. Ta narava - ina je dala tudi jako simpatično zunanjost, ki hipoma priljubi tega moža vsakemu iti ki si pridobi v kratkem zaupanje bolnika. Pred njegovim prihodom v Novo mesto, kjer se je dr. Defranceschi nastanil pred 17 leti, so bile zdravniške razmere nepovolfeie nasproti tedaj že dobro v tem oziru drugod -zdravniško uraviianemu svetu. Železnice ni bilo in živeli smo, kakor smo mogli in znali patriarludično; par zdravnikov je bilo za iUOtisoč ljudi in ti brez bolniSnice, brez priprav za operacijske opravke zdravniSiva. V Ljubljano 70 100 kilometrov daleč smo pošiljali na sejinarskih vozeh naše hudo bolne ljudi. Usmiljeni bratje graške provincije so ustanovili v Kcmdiji pri Novem mestu majhno bolnišnico ter pridobili mladega operaterja, dr. Defrancesehija v njo. Mož je prišel. Videl je, kje je in zapocel svoje veliko delo. Je tako, kar je večji talent, ta ne sirpi, da bi oko!o njega bilo kaj nezadostno, ta nastopa kot postavodajateij to jet kot organizator. In dr. Defranceschi se je lotil deia. da uredi bolnišnico usmiljenih bratov in drugo v zdravstvenih razmerah IV;onjske. Sezidala se je po njegovi iniciativi nova velika bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji ;n v njej je Jr. Defranceschi bil za malo pktčo velik do-brotmk marsikateremu bolniku in tudi zunaj te bolnišnice, Dr. Deirariceschi slovi danes kot jeden najboljših operaterjev na slovanskem jugu. Ali bil je podpora tudi kolesom, ki niso imeli prilike, iz- vajati prakso v večjem bolniškem institutu, moža so klicali v težkih slučajih kolegi, spoznavši njegovo večjo prakso, strokovno omiko in spretnost. Dr. De-irauceschi je hodil z razvojem medicinskih ved, on je sodek/al na zborovanjih t zdravnikov na Dunaju in Berolinu in žel priznanja; njegovo ime se je tudi prizna-valno izgovarjalo po učenjakih - profesorjih medicinskih ved, V največjem delu, ki mu ga je dajalo izvrševanje prakse, je vedno zasledoval nove prikazni v svoji vedi in tako bil vedno mode no \ežban zdravnik. Dr. Defranceschi je videl, da zdravniki na Kranjskem niso bili organizirani , kot stan. Videl je, da se isti nič ne brigajo za to, kako morejo po njihovi smrti njihove udove izhajati, videl tudi, da se zdravniška pomoč na Kranjskem slabo plačuje. Dvignil bi bi! rad svoje kolege na višji nivo, kateri jim gre zaradi veli- j ke važnosti zdravniškega stana in organiziral je zdravnike v društvu, s katerim si isti Io*je pridobivajo ugodnejša stališča. In mož je videl trpeti bolno ženstvo na Dolenjskem. V ljubljansko bolnišnico ni šlo pošiljati vseh, je bilo treba denarja hi v Ljubljani ni bilo zadosti prostora. Veliko so trpele revice, ki niso imele bolnišnice, strokovnega zdravljenja, postrežbe. Itt dr. I tefrancesehi je prevzel delo zidanja bolnišnice za ženske v Novem mestu in ustvaril jo je moderno opravljeno, veliko za potrebe vse Dolenjske. Velikansko delo je bilo to. V revnem kraju ifi mej ljudmi, ,ki ne poznajo dosti drugega, drugače in boljše uravnanega sveta, ki ne poznajo modernega velikega indu-stijelnega. trgovskega dela, gospodarstva in ne razvojev istega, tako veliko delo zapoC-eti, treba korajže! Stala je ta bolnišnica precej, ali nič se ni zavrglo. Dr .Deti ancesehi je sam v svojem zasebnem gospodarstvu dober varčen gospodar, on je bil to tudi pri ustvaritvi ženske bolnišnice \ Novem mestu. Dosti tisočev je privarči-Sa njegova varčnost in njegovo tudi v tem oziru dobro razvito strokovno znanje. Dve veliki bolnišnici imamo sedaj sredi f Dolenjske, opremljeni z vsemi sredstvi modernega zdravilstva; — bolnišnica v K:mdtli tudi deluje z Rontgenovimi žarki, - duša teh bolnišnic pa, isti, ki je držal obe na najboljšem glasu, isti, ki je bil v stanu, da v obeh bolnišnicah kot priznano, kalni stranki na Dolenjskem za to, da bi se pridobil dr. Defranceschi, da, ostane. Seveda ne; dr. Defranceschi je gledal z visokega doli v našem svetu okolo m takih ljudi ne sme biti dosti v deželi; — pokorne, bolj omejene ljudi se mora do- jako spreten operater in tudi internist na- " biti in tedaj pride prav, sko se ponuja pri- Lim 'hnlrtifr/im ^itrllamiA ,aS»tn .^m lr% »*«« . 1:1.. j..___ij. r~»_r__________it.< • _ j-*_i_ rr<_ Sim bolnikom življenje rešuje, ako je mogoče, isti zapušča to veliko torišče, na katerem je toliko storil v korist vse dežele, toliko posameznim ljudem! •— Pov-darjam, » in nobeden mi ne more tega oporekati, — da je dr. Defranceschi storil tekom 17 let svojega bivanja na Dolenjskem Dolenjski toliko v korist, kakor razven Šukljeta nobeden drugi ne tekom 50 let in naj si bo uradnik, ali drugi človek in s tem seveda vsej deželi. Dr. Defranceschi je storil kranjski deželi veliko koristi, on ji je pa bil tudi v veliko čast. Kakor nekdaj na dr. Fona v Zagrebu, 'kazali so na dr. Šlafmerja in dr, lika, da pride Defraneeseihi iz dežele. Tako mislijo tudi v Ljubljani. , Ne bodem na drobno razkazoval, kako je prišlo do tega, da dr, Defranceschi odide od m;>s, ali to vem, da mu ima biti hvaležna v ^dežela za veliko delo, ki ga je storil mož Skozi 17 let na Kranjskem. Dr. Defranceschi je , bil tudi disttiktnl zdravnik, dobival je od dežele neko majhno plačo za to. Zaslužil je pokojnino, kolikor je malo pride na 17-letno službovanje kot distriktni zdravnik. Zdaj ko odhaja, je zahteval, da se mu dovoli pokojnimi kot bivšemu distriktnetmi zdravniku. To delo bi itak moral pustiti, ko bi še Defranceschiia zdravniki v nemških kra- J ostal printarij obeh bolnišnic, ker bi Imel zadosti opraviti z .bolnišnicami in zasebno prakso. Deželni odbor kranjski mu pokojnine nI dovolil, — Die Ehre des Her-zogthums Kroni I — . Koliko ljudi, ki nič niso kaj znatno koristili deželi, nikdar nič ne bodo, uživajo denar kranjskih dež. doklad, koliko duševne reve je iz tega korita! Kranjska iima precej Častno zgodovino. Prejšnji, v deželnih ziborih nterodaj-rii stanovi niso bili škobiihT iK&p'ro1flEtt&" ristnim delavcem, najmanj pa proti m%-žem, ki so bili ikronovini v čast, ki so bih" višji vrhovi Kranjske družbe. — Naši ve-Jeposestniki so menda že vso oblast zgubili v kranjskem dež. odboru, — mestjani je itak nimajo, — odločujejo zdaj tudi v častnih zadevah kat. duhovniki in njih posvetni pomagači, ki se duhovnikom za-merjati ne stanejo in kat. duhovnik ne vidi rad v posvetnih stanovih večjih talentov; ven ž njimi iz dežele in nezahvaljeno! — Grofa Barbo-Margheri, kaj je danes die Rhre der Herzogthums -Kraki?! — jih. »Bodite zadovoljni, da imate taka dva orjaka,« bi se reklo in držati se je imelo od strani dolenjskih občin, od strani dežele tega dr. Defraneeschija, ko se je pokazalo ncsporazumljenje mej jijim in dež. odborom in je isto ujezilo dr. Defranceschi ja, da je sklenil, zapustiti svoj velik delokrog in se preseliti v Gorico, v svojo domačijo. . ležerni odbor bi moral vse storiti, da pridrži tega, moža v deželi. Dr. Defranceschi je bil slabo plačan kot primarij bolnišnice usmiljenih bratov in kot zdravnik ženske bolnišnice. Veliko njegovo delo je zaslužilo, da se ga plača dobro. Takega talenta zdravnika ni najti za vsakim vogalom. Ali gmotno vprašanje ni raztrgalo vezi, ki so držale dr. Defrancesehija na Dolenjskem, druga vprašanja so trgala isto in dr. Defranceschi ni bil kriv, da so se razdrla pogajanja. — Naši duhovniki -zdravijo našega kmeta s tolažbami, da bo na drugem svetu vse boljše, tolažijo ga z obhajili, z lurdsko vodo in včasih je kateri tudi homeopat, za-se pa iščejo najboljše zdravnike. — Nobeden se ni ganil merodajnih duhovnikov v kleri- VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K* (Dalje.) Rovbona je popolnoma zgubljen kraj«, reče baronica, »zdi se mi, da vedno nazaduje. *() gospa baronica, kako morete to Srditi!« »Jaz rečem, kar mislim. Rovbona leži popolnoma ločena od drugega sveta, ne more se razvijati, ker leži sredi gozdov, popolnoma izključena od prometa. Samo za tiste, ki so s svetom sklenili in hočejo večer svojega življenja uživati v miru, je Rovbona primerna, za druge pa ne.« »O, gospa baronica, vi vendar ne morete še o »večeru* govoriti, vi bodete še dolgo živela,« reče Ghanat. Baronica se ne zmeni za zadnje besede in nadaljuje proti Felibienu: »Sedaj vidite Rovbono v poletnem oblačilu, gozdovi so v najlepšem zelenju, in če sije sobice, kako prijetno je na polju in livadah! Ali po zimi, ko pokriva vse sneg in kadar veje teden veter z visokih gora, takrat je v Rovboni vse drugo, samo prijetno ni.« »Toda če človek ljubi, gospa baronica« ... ugovarja Felibien. Baronica se nasmehne skoraj nevidno. »Gotovo, z denarjem se da povsod prijetno živeti,« odvrne ona. Nato vstane, kajti ljubila ni dolgih obiskov. »Gospod Felibien«, praiv, »veseli me, da sem imela priliko spoznati najnovejšega someščana.« Tudi gostje se vzdignejo, se priklonijo in reko: »Na svidenje, gospa baronica.« in »čast mi je, se vam pripo-iočiti.« Ko je družba odšla, si je mislila baronica: »Ghanat si je dobil vrednega zeta.« O županu Rovbone ni imela nikdar boljših misli, posebno odkar je zahteval enkrat, ko se je zapletla v neko dolgo pravdo in je pri njem prosila posojila, nad vse oderuške obresti. »Možu gotovo njegova vest ne da spati,« je mislila. Toda tu se je motila. Chanatu vest ni delala preglavic ne radi nje, kakor tudi ne radi drugih Še hujših slučajev. »No, kako vam ugaja baronica?« je vprašal med potjo Ghanat svojega bodočega zeta. »Videti je jako izobražena.« »Meni se pa zdi skoraj malo previsoka«, pravi Ghanat in se smeje predse. Medtem so prišli do župnišča; našli so župnika Mi-grala na vrtu, kjer je kegljal z gospodom Monestrelom. »Dobrodošli!« jih pozdravi župnik. »Ah, to je lepo, da Imate seboj tudi ženina. Lep, mlad mož, resnično.« »Gospod Monestrel, namenjeni smo tudi.k vam.« »To me veseli, spremim vas domu, k ženi in hčerki.« »No, kako vam ugaja Roybona, ali ostanete radi pri nas, gospod Felibien?« vpraša žuri nas. T*r6rjizem in absolutizem naših klerikalcev z nadižupanom Franfcetdm na čelu je že davno presegel meje. Te vedo tudi najbolje/naše •©. ikri oolašti v Gorici in le čudno je, ida iste ne posežejo z roko vmes in ne . primejo provzročiteljev razmer prav fino za ušesa. Dični naš Franke si je pred letom mislil, da ko vstanovi svoje »izobraževalno« društvo, bo vse kar trumoma dirjalo tja; toda glej: Ljudstvo je takoj ,uvkielo namene Franketa ter 5rau je — posebno mladina, katero bi on najraje imel — obrnilo hrbet. Takrat se je najbrže zaprisegel, da še bo maščeval nad mladeniči; in res kmalu je dobil priliko. Mladeniči so namreč neki deklici, katera je bila slučajno v »čukovskem« društvu — baje radi nekih besedi — priredili nekaj časa pred poroko »mačjo« godbo. Ne bom mladeničev hvalil zato, pa tudi grajal ne, ker to je stara običajna navada. Franke in župan sta bila sedaj na konju. Od c. kr. glavarstva do c. kr. okrajne sodnije; od te sodnije do drž. pravfdni-ka itd. sta tekala kot neumna; Nekaj obravnav je že bilo, mnogo jih pa še čaka. Edna izmed teh obravnav, katera se je vršila dne 29. dec 10., je bila tako zanimiva, da bi jo bilo škoda zamolčati. Tožnik je bil seveda Franke; tožil je Mirkota Cigoja radi žaljenja časti. V resnici pa je bila stvar sledeča: Na znanem čukovskem napadu na Sokole je bil napaden med drugimi tudi Mirko Cigoj in sicer od Marmčiča Franca iz Vitoveli. Mirko Cigoj je na ves glas protestiral proti temu; nato se je prikazal sam Franke, kateri je Cigoju za plačilo rekel »smrkavec, hodi spat!« Če mu je ogorčeni mladenič potom Iiatcro zasolil, je bil za to tudi opravičen. Sodnik si je vso stvar dobro predstavljal ter je bil za to, da bi se stranki mej seboj poravnale. Zato je vprašal Franketa, ali Cigoju žaljive besede odpusti. Franke je pa odgovoril: »K o t d u ho v n i k odpustim, kot človek pa ne!« Sodnik ni bil s tem odgovorom zadovolien, zato je vprašanje ponovil. Franke morda misleč, da ima »Kandusovo« Pepo pred sabo, je odgovoril kot v prvo. Sedaj je pa sodnik naravnost zavpil ter zahteval odločnega odgovora. Franke ponosno na to odgovori — »ne odpustim«. Tedaj ga je sodnik Vprašal, zakaj da hodi na prižnico? Franke . molči! Nato je bil Cigoj obsojen na 24 ur zapora. Višek vsega riesramstva pa je bil, da je Franke nekaj dni potem poslal k Cigoju moža, naj ga pride prosit odpušča- nja, če ne da ga bo tožil na višjo sodnijo, ker da je premalo vdobil. Komentarja menda ni tffHfc ker *sak pošten človek bo v stran pIjuifit^ifTolčal. * ,,- Neodvisen občinar. Iz ŠfilErta: Ko že denuncira fcO&si naš sveti nS ali kak njegov podredi; naše difa$E% Šlkor hitro &opfjo črez pral? domače b&e, jtia ravnateljstvo, bodi enaka pravipomoč v »katoliški« lokal. Sedaj pa je Ibil ogenj v strehi! In res, prišlo je precej zapeljanih mladeničev, kateri so začeli obdeiavati hišo s kameni! Pobiii so sfcoro vse šipe v gostilniški sobi in nekaj tudi v prvem nadstropju, ter metali v hišo skozi okno kole! Hoteli so šiloma vdreti v hišo, kar pa se jim ni posrečilo. Vsak lahko sam fzprevidi, v Jcafcam straha |e feila družina v hiši! Ko so orožniki preiskovali, dobili so okoli 40 velikih kaiiBKiv v hiši! Marsikateri zapeljani mladeng bode š> Holgo časa pomnil; kdaj so ga »fcatofiški« zapeljali ter upamo, da jim ne pojde več na limanice! Tudi c. kr. sodniji v Kanalu je menda dobro znano to, da odkar je klerikalna krčma v Batah, je mnogo Več pretepov kot pa prej! Fantje, varujte se klerikalnih krčem in zbirališč — ker ne veste, kaj se vam lahko piipeti!!! Mcll-ov Seidlitz-praM je t» na Eelodca t •??».'-- ueprekosljivo sredstvo katero ima piednos: v-ed rsemi dragimi dra stiSnimi Čistil, »iglicami in grenčicami. Cena orig. Skatlje K2~ Ponarejaaje se lodnjjsko sasledaji. Rollo-vo Franc, žganje in sol x& ribanje tivota. — BoleCine * olaJSnJofie in okrepCatoIe ita- r\ romano sredstvo proti trganja [i in prebujenja vsake vrste. Orlfi:. steklenica K 2- Na prodaj po vseh lekarnah __ in mirodilnicah. Glavna lekarna ' \ A. MOLL, c, tr, kr. mni taloimk, Dunaj, Tachlaut/en 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Oironcoli. Družba sv. Cirila in Metoda. Ciril Metodov obrambni sklad t — Misel, da bi si osnovali Slovenci nasproti nemškemu Roseggerieverrru fondu poseben obrambni sklad, je padla na rodovitna tla. Družba sv. Cirila in Metoda je nabrala do sedaj že precejšnjo svoto. Slovenci bi morali marljivo zbirati zneske po 200 K, oziroma kmalu izplačati vodstveni blagajni, to pa že radi tega, ker vplačani zneski in zapadle obresti ostanejo toliko časa nedotakljiva glavnica, dokler ne dosežejo vplačani zneski skupaj 200.000 K. Predno nima torej družba za ta sklad 200.000 K, ga ne ssrne rabiti za svoje ob-rambeno delo. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda 'bi se morali nahajati v vsaki sloven-sk {gostilni, kavarni in prodajalni; nabiralnik bodi stalni gost v vsaki slovenski hiši. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca decembra 1910. 1. sledeči promet i. s. Dohodki. A. Redni dohodki. I) prispevki iz nabiralnikov 3.097 K 69; 2) prispevki podružnic i. s. Kranjsko 3.565 K 80, Štajersko 2.032 K 41, Koroško 169 K 60, Primorsko 2.041 K, skupaj 7.808 K 81, 3) razni prispevki 8.034 K 89, skupaj 18.940 K 79. B. Izredni dohodki. 4) prispevki za obrambeni sklad 2.335 K 24, skupaj 21,276 K 03. Izdatki. A. Redni izdatki. 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. 15.690 K 80, B. Izredni izdatki. 2) naložitev na glavnico, ozir. na obrambni sklad 9.038 K 80, skupaj 25.629 K 60, torej primanjkljaj 4.353 K 57. Opomba, Pri obrambnem skladu naloženi zneski jn zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. (Dalje v prilogi). KaHireiner Kneippova isladnakavaj •luži sat* adi »wo» jih necfoaežnt i vrlin vsak dan na milijone ljudem« Edina prava dru« finska kava! Po cent in sdrava« lf. letam Slov. trgov.društvo ^Merkur0 ^^ u bjubljani je izdalo Trgovski m W koledar za teto 1911. Koledar je trgovcem in sotrudiiikom nepogrešno potrjen. Cenit 1 K, po posti 1 K 20 v, DoMffl se pri društvo in vseh knjigarnah. V. letnik »Pred dobro uro sem ga previdel in mu podelit sv.! poslednje olje.& . i »Prav vesel sem, gospod župnik, da ste mi to povedali; Bonhard mi dolguje .še nekaj čez sto frankov. Moral sr bom. takoj zagotoviti njegov vrt.« ;¦ »Saj imaš še tudi travnik, ne?« »O, travnik sem mu že zdavnaj dal prodat! radi nekega drugega dolga, kupil sem ga pa sam.« »Cas Ibo, da gremo,« pripomni gospa Charaneon. Vstanejo in se pc~love ter gredo v spremstvu Mon-strela na glavni trg, kjer je ta stanoval. Glavni trg je bil prav tako nesnažen, kakor drugo mesto. Gnojišča so bila celo pred nekaterimi hišami, luž pa je bilo brez števila. Pred svojo hišo se ustavi Monstrel in vpije že na vratih: »Žena, hči, semkaj, Chanatovi so tu.« Goste vodi v sobo, ki je bila opremljena jako preprosto. Orehova miza in slamnati stoli. Jako lepa pa je bila pisalna miza, bila je celo dragocena, samo da so bili okraski, grldo pokvarjeni. Župnik, od katerega je Monestrel "kupil mizo, je porezal prsi vseh žensk, ki so jo krasile; prav tako je dal odpiliti, na zgodovinskem glavnem oltarju svoje cerkve, vsem angelom prsi. »Prosim, sedite,« pravi Monestrel. V "sobo 'prideta tudi gospa in gospodična Monestrel, Obe ste bili oblečeni jako preprosto, gospoclična v črno. Mati je marala imeti že čez petdeset let, : eno nogo je imela krajšo, zato je šepala, kadar je šla'. .Hčerka pa je štela komaj osemnajst let, in je bila i resiiibi lepa. Bila je čez srednjo velikost in je fcfla vkljub svoji mladosti kra-j sno razvita. Imela Je temne, tako goste lase, da še je videlo, 4a.jih težko kroti, kajti .Uhajai so jr v malih kodrih in obsipali nežen obrazek. Oči, nad njimi rujave obrvi, so bile temne, gledale so bistro in prostodušno pred se. Vse njene kretnje so bile ljubke, in imela je oster in bister razum. Medtem, ko so njeni stariši pozdravljali goste, zadovoljila se je ona samo z opazovanjem, pri čemur se pa skoraj ni mogla ubraniti lahnega, zaničljivega smeha. Ko so se gostje poslovili, pravi mati: »Mladi mož, katerega si je izbral Chanat zetom, se mi zdi jako dobro vzgojen.« »Da,« pravi hčerka, »spada popolnoma k njim.« »Kaj hočeš reči s tem?« »Da je prav tak, kakor rodbina, ki si ga je izvolila.« »Že večkrat sem ti prepovedala govoriti tako o nai-dostojnejših ljudeh v v<;lem okraju.« »Ti in dostojni! Ne mati,..da jih ne morem trpeti, to ni samo predsodek, imam gotove slutnje ...« »Lucija, kakšen govor je to ...!« »Žal mi je, mama, ali ne morem pomagati, zoprni so mi na dno duše.« Ko se je gospodična Lucija izrazila o Ohanatovih, so pravili ti Felibienu: Ste li opazili, Monstrelova hči in govorila niti besedice?« »Seveda sem opazil.« »Da, to je njena navada napram nam.« »O, res?«*' »Zdi se mi, da nimamo sreče, da bi ugajali gospodični,« pravi gospa Charaneon zaničljivo. »Za to dekle iskati moža, bo težko, jaz bi te naloge že ne prevzel.« r »Ne reči tega, Chanat,« odvrne Emina stara mati, »Lucija bode imela lepo doto, Monstrelovi so bogati.« »Njena' mati je irheJa pač nesrečo, da jo je dala v posvetni internat V Charpeneju. Deklica, ko" je zapustila Rovfcono, je bila taka, kakor druge,'prišla ie pa taka nazaj,'kakršno io vidite sedaj. Izbrala si je'za prijateljico Crillonovo hčerko, prav tako vrtoglavko, kakor je sama, medtem ko za druga dekleta in sploh za vse poštene ljudi ne mara, zaničuje jih skoraj javno. To vedenje pa ni opravičljivo, saj ni tako bogata, da bi si to lahko dovolila. Vem dobro, koliko ima Monestrel, saj sem njegov notar. Več kakor 200.000 frankov nima. Ima sice» lahko še tu ali tam naložen kak denar, ali mnogo ne bo, na nikak način. Dota torej ne bo tako velika, da bi imela pravico obnašati se tako; to bi naj gospodična upoštevala.« j| j? »In ste li opazili, s kako predrznostjo pogleda človeku v oči?« pravi gospa Charaneon. »Da, da, kdor jo vzame, bo moral pač zatisniti eno oko,« pridene Chanat. Kake oči ima! In niti trenitka ne miruje. Smeje set da se jo vedno sliši, če greš mimo hiše, smeje se celo, kadar je sama! Tudi v cerkvi je le v pohujšanje, kadar pride v cerkev, kar pa je le redko. Vi gotovo mislite, da moli? Napačno! 'Jpazuje ie ljudi, može. žene in otroke brez sramu, samo da se jim potem s svojo prijateljico smeje. Ne, te dve se ne omožite nikdar, saj jih nihče ne bo maral. Pri tem ostanem.« »Zakaj?« vpraša stara mati. »Vsak lonec dobi svoj pokrov.« V tem trenutku jim pride nasproti Crillon. »Dober dan, gospoda moja,« jih ogovori Crilon. Crillon je bil velikan, bil je skoraj dva metra visok, široko-pleč, kakor da bi moral nositi svet na svojih ramenih. Pri tem pa je bil krotak, vesel in dobrovolien kakor otrok; veselil se je splošne naklonjenosti, le pri hinavcih in na-zadnjakih ni bil rudi svojega svobodomiselnega in napred-njega mišljenja dobro zapisan; notar Chanat je posebno rogovilif proti njemu, kar seveda ta »plemeniti* značaj ni zadrževalo, da je bil posebno 'prijazen, kadar je naletel na Crillona. Bal in sovražil ga je, kakor se pač boji in sovraži pritlikovec velikana, slabejši močnejšega, hinavec poštenjaka. Priloga »Sode" št. 3. z dne 7, januvarlja 1811, Za družbo sv. Cirila In Metoda je izročila g. Josipipa fm'Mmrica na Solkanski cesti 8 K 10 vin. Ta znesek je bil nabran ob raznih prilikah v gostilni. Na Silvestrovo društva »Prešeren« v št. Petru se je nabralo 4 K 50 vin. Hvala! G. A. JakM, tovarnar v Rupi ie daroval kjg^1^ ^Rja.« prid^t^sv^ Cirila in Wet*av< &lkn%#rav&L^ Magistratovci so na delu; pritisk, ie vejik, pa tudi nezavednosti med Slovenci je še.preveč,,tako..da bodoa seveda tudi njihovih zvestih janu so nekega takega nasilneža vrgli na ' -zaveznikov, laških liberalcev, ki so p r o-cesto; nekega Slovenca R. Volka so are- j u rešitvi kolonskega vprašanja ter ho-tirali; Češ, da se je uprl organu javne obla- čeio' ** na* ostaiWJ vse ^o *>ri starem, sti. Magistratovci -delajo z vso silo ter , če so pa laški liberalci za to, da naj se upisujejo Slovence za I ahe. »Niti ne zme- nič ne spremeni, so gotovo istega mnenja nijo se ne za to, da bi dali slov. strankam jtudi zavezniki, slovenski klerikalci,' samo popisne pole, čeprav je namestništvo za- ; htevalo, da se mora to takoj zgoditi. Lahi delajo tako, kakor !bi se moralo vse pre- , bivalstvo v Trstu priznati k laški narod-: nosti. — Dr. Rvbaf je radi laških sleparij interveniral pri namestniku, ki je rekel, da da e v e n t u e 1 n o p o n o v i t i celo ljudsko štetje, a ko ibi se neza-ko ni t os t i nadaljevale ter bi se pokazalo, da so podatki o ljudskem št e t j u f a 1 z i f ic i r an i. Slovanska javnost je obveščena o uasil-stvih. Sleparije pri ljudskem štetju, ki se gode te dni v Trstu, so naravnost nezaslišane. To ljudsko štetje bo cela kolobo-dja, na katere verodostojnost se ne bo mogel nikdo naslanjati. Tisoči popisnih naznanilnie se je izpolnilo po pisarnah upraviteljev hiš -» brez vsakih natančnejših podatkov. Občevalni jezik so po omenjenih kovačnreah napisali, ne da bi za to vprašali najemnike in tako so vstva-rli tisoče »Italijanov«! Državna ohlastva so menda popolnoma obnemogla — druzega si ne moremo misliti, ko vidimo, da Lahoni delajo, kar hočejo in to vkljub in proti določilom zakona. Društvo »Edinost« je sklicalo za danes več shodov. Kako so pričeli socialni demokratje v Podgori novo teto. Sokol v Podgori je priredil Silvestrov večer. Vse je bilo na tem večeru lepo in v redu. Okoli 2. ure ponoči pa pridejo v dvorano pri Bregantu socialni demokratje, opiti seveda,, ter se pomešajo med navzoče in začno plesati brez dovoljenja. Plesali so in pehali se okoli, nekoga so zmerjali s »prascem« in »svinjo«, sploh so nastopali z namenom, izzvati prepir in pretep. Naprednjaki so bili mirni; ker so videli, da soc. demokratje le iščejo prepir, so pa kar ustavili godbo in ples in konec je bilo veselice. Socialni demokratje. pa niso mogli mirovati, noreli so še dalje ter okoli 6. ure pretepli nekega vojaka dragonca, da mu je zateklo okol -~ Dvema naprednjakoma. vedno žugajo, da jih »bodo«. —'Res, lepi divjaki so ti podgorski rdečkarji, lahko so ponosni na nje voditelji. — Ti ljudje pravijo, kako da so olikani in omikani, pa so le surova banda! Kaj se tako učijo v društvu ?. Napredfijakom pa vsa čast, da so obdržali hladno kri. Kako bi bili drugače vpiii rdečkarji m klerikaci! |j Ljudske Šole hoče odpravljati »Novi Čas««! — V dopisu s Tolminskega pravi: »k'a j.i e i r e h a všH e I j a v R a v na^, j| v J a g rš Č a h i n »Y : o I i k o d r ug i h mestih«---------------to-se pravi: te Šote tr*ba zapreti! Drugod odpirajo šole, pri nas jih hočejo zapreti klerikalci.Tako zahteva glasilo goriškega nadškofa dr. Sede ja v »prosvitljenem« dvajsetem stoletju! •Kok>n*ko vprašanje tte spi — tako pravi »Prim. list«. V resnici pa spi, vsaj na slov. klerikalni strani. Sprevideli so tudi koloni 'že, 4cako jih imajo klerikalci za norca. Pred kratkim smo bili priobčili dopis iz Brd iz peresa kolena, ki je v os- bolj hinavski in lažnjivi so; delajo se, ka~ kor da bi res hoteli rešiti kar čez noč-ko- ' Ionsko vprašanje, v resnici pa zavlačujejo ' rešitev že s tem, da se deželni zbor po • njih krivdi ne more baviti s tem perečim vprašanjem, ker ne more zborovati. Kolone imajo klerikalci za norca; vabijo pa jih pridno in silijo v klerikalna društva ter v »čukarijo«. Poneumniti jih hočejo- »čuke« hočejo napraviti iz njih — zato, koloni, proč od klerikalcev, ker Vam želijo le slabo! ¦ V Kanalu se bližajo občinske volitve. Po »Prismojencu« že trobijo, d*t bodo burne ter napadajo g. župana. Pozna se klerikalcem, kako se. jim cedijo sline po kanalski občini. Sodimo pa, da zadenejo ob tajto organiziran odpor, da jim preidejo vse skomine po imenovani občini!! »Vse v imenu božjem!« — »Priin. list« ie začel svoje novo leto v imenu božjem! Pravi, »da naj se vrši vse v imenu božjem. Na prvi strani je jako pobožen, da se kar cedi samega božjega imena; če pa pogledaš na druge strani, pa samo zabavljanje, udrihaiije po osebah, podtikanje in obrekovanje, seveda vse v imenu božjem! In tako bo »Prismojenec« celo leto lagal, žalil in obrekoval v »imenu božjem! Gor. slov. mladina: V nedeljo plesna vaja z vojaško godbo. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za dame in dijake 80 v, za gospode 1 K 20 v. Odbor. bo-,dete poživljale vesele plesalke in plesalce na rajanje. A tudi za neplesalce bode v obilju prskrbljeno saj se bode na planinskem plesu vršila prava gorska slavnost. Zato pa planinci in planinke ter vsi prijatelji naših slov. gora, naš sestanek naj bode dne 11. februarja 1911. na velikem planinskem plesu v Trstu! Solkan. — Odbor društva »Otroški vrt« se zahvaljuje vsem, ki so'z darovi pripomogli k slavnosti božičnega drevesca cappeHa, dirigira dniStMeni fpevovddja gbsp. Vižintin, »bor ts sp|ejii-;ljevanjem orkestra gosp. Lav,' Panon v-^ BENJA •¦¦¦ (Gener'Stojite 50 viii^\ sedeži I- K ia sti^iikštrske' fcoHs^i^rbtfaje^ vse kočev- ' #vfiirir^^T^^:^&1tofrte-?-ske Slovence s Wtetrtfei K.^rfetfc-Nettr- ' mad 20 vin. •• • -¦;' K obilni udteiežt« Vljudno vabi odbor. ' Gradišče pri Renčahv — »Bralno društvo« na -Gradišču bp imelo 15. t. m. (ob '•4. uri popoldne) letni občni zbor v bralni sobi š sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo a) taimkovo, b) blagajnikovo; 3)" Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Trpsko-obrtne in gospodarske vesti. Vojaški konj na prodaj. — "V četrtek 12. jan. t. 1. bo na proda? na dvorišču Rajnerjeve vojašnice v Gorici, Tržaška ulica Št. 61, vojaški konj, 139 cm visok. Kdor ga ukupi, ima i_plai5atr kupnino takoj; kolekovina se odmeri po skali III. Samostojno poljedelsko visoko'Šolo v Pragi zahtevajo češki kmetje. Mi Slovenci pa še zadostno nižjih kmetijskih šol nimamo. In kje so šele kmetijske srednje šole? Vojaške dobave za male obrtnike. — Ministerstvo za javna dela je na podlagi predlogov, katere je. predložil urad za pospeševanje obrti, porazdelil pred kratkim dobave obuval in drugih usnjatih delov vojaške oprave za c. kr. armado za leto 1911, ki so Ibfle namenjene tozadevnim zadrugam s posredovanjem trgovskih in obrtnih zbornic. Na malo obrt odpade za 1. 1911. 40 odstotkov vseh letnih potrebščin. Za bodoče leto se naroči v vsem 83.335 parov čevljev v vrednosti 1,114.569 K, čevljarskih in jermenarskih izdelkov pa za 439.758 kron. Tečaj za mizarje je otvoril zavod za pospeševanje obrti v Gorici. Trajal" bo do aprila. Poduk bo ob nedeljah in praznikih od 8—12 ure op., ob torkih, sredah, četrtkih in petkih pa zvečer od 6—8. Število učencev je določeno na 15. Politični pregled. Skupni ministerski svet se je vršil na Dunaju 6. t. m. Aerental je poročal o tekočih zadevah svojega resorta. Svet je razpravljal o'delovnem programu delegacij. Aerental je šel na to na dopust. Razpust državnega zbora? — Poročali smo v četrtek, da so pogajanja med Čehi in Nemef razbita. Nemci so razširili svoje zahteve ter onemogočili sporazum. cem pa se nočelo zameriti, ker jih rabijo ¦v svoji nečedni politiki! Akademlčno društvo slovenskih tehnikov na Dunaju.— i mesečno zborovanje društva se-bo vršilo dne 14. prosinca jj t. 1. Ob pol 8. zvečer v restavraciji »Jonami Stanek«, IV. Schletfmuhigasse 6. Na dnevnem redu je predvsem zanimivo predavanje tov. cand. arch. I. Vurnika o temi: O pomenu arhitektur« za človeštvo in kratek pregled njenega--strem 1 jenJ-a v razvoju od Egipčanov 4o dana š n j e moder n-e? Prijatelji društva dobrodošli! Žalostna junaštva mladega kaplana. -Tudi duhovnik se lahko spozabi, ker ima pač tudi kri in meso kot drugi ljudje. A Če mlad kaplan kvari celo šolska dekleta, kakor se to zopet poroča o 26 letnem kaplanu v Blumau pri Ftirstenfeldu na Zg. Štajerskem, Karlu Unterleitnerju iz St. Vida na Koroškem, ki je vabil k sebi v farovž 1 epa šolska dekleta (grda je sovražil in jih pretepal!!) ter jih tam pripravljal za nebesa s tem, da jih je na nai-grši način spolno zlorabil, je to vendar zopet nekaj takega, kar mora v človeku zbujati stud in gnus. Za njegova junaštva ga je sodnija obsodila na 4 mesece težke ječe. " Obleganje ruskih Židov v Londonu. — Pred kratkim smo poiočali, da se je v Londonu, v Okraju Whitechapel vnel boj med policijo m med zločinci. V tem boju je padlo nekaj policistov. Po nekem padlem zločincu so prišli na to, da so zlo-f činci ruski Židi. Nemški listi trde, da so, to Rusi, !:i so morali radi političnih delik-tov zbežati iz Rusije, in c!a se sedaj v Londonu pečajo z -ip* orom, ropom in tatvino. Temu pa ni tako. V dotičnih okrajih v Londonu stanujejo sami Židje, ki so sicer iz Rusije, toda njihova imena jih označujejo za vse prej kot za Ruse. Sedaj oblega londonska policija, 700 mož, hišo v Sindlevstreetu. kjer so se vtaborili in za-barikadirali ruski Židje. Policija si je na-dala nalogo, da vlovi zločince žive, ali pa da jih dobi mrtve. Marsikateri policist je že padel. 200 mož škotske garde je streljalo v hišo. V Londonu vlada velikansko tazburjanje. Wtiit.echapel in Stepnev sta dva okraja, kjer vlada rop, požig, tatvina, umor in prešestvo. •' Poroka indijskega kneza. — Sin vla- Bienerth pa ostane 3e vkljub polomu v . **?* v Kaporteli v Indiji se poroči z in-Pragi hi sestavlja nov kabinet. Ce ne bo d,'sko Pnncesinjo Brmdo de Jubbal. Oba J zaročenca sta zelo znam osebi v pariški drugače, si poišče izhod iz krize baje z razpustom poslanske zbornice. Jezikovne naredbe v Dalmaciji. — Zadrski »Novi List« javlja, da je izdal dalmatinski namestnik Nardelli naredbo, s katero seie s 1. januarjem uvedel v vse urade politične stroke hrvatsko-srbski kot uradni jezik. Izvzeti so pri tem samo raČJTiski uradi, v kolikor se tiče registrov, a tudi pri teh mestih se bo uvedla s 1. januarjem 1911 hrvaščina kot uradni jezik. S tem so stopile v veljavo jezikovne naredbe z dne 26. aprila 1909. Razne vesti. Dva shoda v Ljubljani. — Včeraj sta se vršila dva shoda v Ljubljani. Na jako dobro obiskanem naprednem shodu so protestirali proti novemu cestnemu zakonu, ker oškoduje Ljubljano, in proti 10 milijonskemu dež. posojilu. Klerikalci so imeli »tudi shod. Čudno pa, da niso nič protestirali proti dogodkom v Ko-če.vju, kjer riemskutarji ne trpijo slovenske pridige ter so slovenskega kaplana Kopitarja na ulici napadli s kamenjem, gnjifimi jajci In kravjimi odpadki. Ponoč-no posodo so nosili za njim In žgali v njej cerkveno kadilo. Vendar nekaj strašnega T>a niso nič protestirali na shodu, kakor so pr^L/govoru? rimskega - ^np^na Na-thana. S^fotest jim^&ni pOlitifc&Ja pa krone kranjske špa#a^e. Kaj vergtj&a krone družbi, v katero je vpeljala princesinja Broglie indijsko pnncesinjo. Jubbal nosi; evropejsko nošo. Zaročencev oče, Ka-j purtalski vladar je svoj čas mnogo bival v! Parizu. Na tej poroki dne 4, februarja, bo združen indijski bajni Mksus.s pariško eleganco, ker je mnogo Parižanov in Pa-rižank povabljenih na to slavnost. Svarilo bratov VVrisht. — Zrakoplovca brata Orville in Wilbur sta razposlala na vsč pilote svojih 'zrakoplovov okrožnico, naj ne poskušajo smelih, vzletov, ki navadno provzročajo nezgodo s: smrtnim izidom. Na lastne stroške sta pustila pokopati ponesrečenega zrakoplovca j Hoxseya in sta odkazala tudi njegovi materi pokojnino. Istočasno se je vršil po-: greb v New-Orleansu zrakoplovca Johna Moisanta, ki je zapustil svojemu sinu, di-J jaku v Kaiforriiji, okrog 600.000 K. Ves ta! denar si je pridobil na po?a zrakoplovbe. Za 600 mlljonov bonbonov. — Ame-rikanske ženske so zelo sladkosnedne. Zveza sladčičarjev priobčil je v svojem H-1 stu zanimivo statistiko: Američanka prične jesti sladčice s sedmim in neha s 70 letom. V Združenih državah se uniči vsako uro po en velik voz sladčič. Na leto-se" sne za 600 milijonov kron -šladčič. Rodbinska drama v BeroUnu. — Re- stavrater Viljem Kinge je v sporu streljal j Štirikrat nt itygf* ženo. Njega so zaprli, itjo*tej peljali-smrtno-iranjeno v b$hišnico. Vp^fc je »ettog^med obema eajfonškima. Železniški voz zgorel. — Med posta-jam«E^Qi!Odno in-Suvalki: *avRtrSteo*Pol!*-skem se ie: imel železniški voz in popolnoma zgorel. Nekaj sgorelih trupel so že dobili. Deset oseb je nevarno opečenih. Dober strelec. — V Charlottenburgu na Nemškem sta se lastnika tvrdke Loss in Laux skregala. Loss je. streljal na svojega kompanijona dvakrat, toda ni ga pogodil. Potem je streljal nase trikrat in se .tudi ni zadel. Toliko Časa se je trudil s streljanjem, da ga je policija prijela. Zares, dober strelec! Dunajski magistrat in kranjski ko-stanjarji. Dunajski magistrat je sklenil koncesije za prodajanje pečenega kostanja dajati salo Dunajčanom. Kakor znano, so do zdaj na Dunaju pekli kostanj večinoma Dolenjci, ki so si na ta način prislužili par krajcarjev. Dunajski magistrat je s tem svojim sklepom pokazal, kako sovražen je vsemu, kar je slovanskega. Zastrupljen pred poroko. — V ameri-kanski državi Marvland, v Cumberlandu, so dobili bogatega trgovca Twmna in njegovo zaročenko Miss Glosser mrtva na tleli. Zdravnik je dognal zastrupljeni e. V ustih zaročenca se je še dobil zvečni gumi, kateremu je bil primešan cijankali. Zaročenka se je otrovala potom poljuba. Sumi se, da je dala kaka ljubosumna prijateljica Twinnova njemu dotično slad-čico. Od delavca do odlikovanca. Vsako leto podeli angleški kralj ob tem času večjemu številu oseb bodisi plemstvo, bodisi naslov tajnega svetnika (priny coun-cil.) Naslov tajnega svetnika je med drugimi dobil letos državni poslanec Wi!liani Abraham, ki je sin rudarja. Od desetega leta je delal v rudokopih. Sedaj je predsednik South Wales Mrners Federation (Južno VValcške rudarske zveze) in poslanec od I. 1885 dalje Silvestrovo v Nev-Yorku, Dailv Telegraph poroča iz New-Yorka: Na Silvestrovo se je izpilo v nc\v-yorških restavracijah za 5 milijonov kron šampanjca. Enak znesek je bil izdati za večerje. Samomor starke. -¦' Iz sanatorija v Gradcu se je vrgla 62 letna zasebnica Olga pl. Balasz iz drugega nadstropja in se ubila. Vzroki samomora so neznani. Častniška čast. V I)cntscli-Kylaii se je ustrelil poročnik Kriiger na novega leta dan samo zato, ker se je pustil pre-tepsti v Silvestrovi noči od civilistov. Kaj tacega ni mogla prenesti njegova oficirska čast. Slovenci pozor! V obmejnem kraj i) St.Jakobu« Rožu se proda radi odpotooiali hiša i dobro oblskouano trgovino fn gostilno. Cena nizko. Dpraša se poSInoležeče pod šifro: Z. S. 390 - St. Jakob * Roža. Jajmanjla pristojbina stane 60 t In. Afeo Je oglu •baetnejll se račun« u tstko besedo i VIh. H»Jpripr»7ne]ie inserlrtnje xa trgoice tn obrtnike. Koliko ia manJUh trgovcev in obrtnlkor r Oorlel, katerih na deioM (tn >'tt\<> t rnoaiu) nlhta nt potila, ker nikjer ne inierirajo. škoda nI majhna upravuištro. išče meblovnno sobo če mogoče s hranu. — Ponudbe na uaSe Blago za poroča n ples ie po novi modi — v največji Izbori v Trgovskem dom llzorce pošiljava franko. Odlikovan s prvim darilom v Londonu 1. 1902. Vaše Blagorodje! Dovoljujem si javiti tero potom Vašemu Blagorodju, da izstopim z 31. januarjem i\H l iz tvrdke *S»I m Kolie^*. Prosim, da mi ohranite dosedanje a • upanje i v bodoče in zagotavljam; tU »e bom potrudi! postreči svoje čislano odjemalce vedno točno, reelno in po ceni. Trosim, da prihrani Vaše Blagorodje Svoja naročila do 1. februarja l. I., ko oivorim v* (josposki ulici Mv. I ~ H svojo lastno delavnico. S spoštovanjem udani Martin Kfikie rede Oieirer krojaški mojster prej vrezevalec v Salon Robes Ivan Kravos n Um it. il. GflKifft n Imn it. H sedlarska fehvtiei in zaloga različnih konjskih vpreg m lahko ali pa težko vožr k» dalje ima t zalogi različne konjake potreb* I št i ne, potovalne potrebščine kakor: kov* 5ege, torbice, denarnice, Ustnice ______ . itd. —- Izrrtoje in aprejma v f71ffljM13K popraro različne koleseljae in ^^[^§§1 | ,=_===_ kcčtj. == j Popravila se izurSujeJo to.no. SMT' Cene zmerne. "^M Goriška tiskarna A. Gabršček sprejme takoj lagateljico. jgjjafevJmske tovarne v Ljubljani. (Hrvatokg). Sami Bma.MprepriAftHMptri bo]0gKffm W^Č V vratu itd. o njegovem leka* t frank). Irtftovatelj aSlS loka^IPK CwftW v Stubtoi, Elia-trg St m Poživlja tok krvi, -^elovj^e^ žixfi^yfc_jitrjuifi kožo proti prehtajenju. Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza, Izborno sredstvo proti zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE JIANA Domači prijatelj Daš zdraumk vam priporoča francosko žganje „Diana", U',v je prepričan o velikih prednostih tojra žganju za riiffitifciranjp ust in osvežujočima upijiva na kožo, ki ga povzrofo dodatek Mentola. Glavna siiov tram?, žganja „Uiana", je dvakrat (les-tilirano vinsko ž^.injo. Pri nakupu pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in ua plombi vžgauo gorenjo varstveno znamko. v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osve* žujoče nioči, nizke cene in vsestranske porabnosli. CENE: ! mala steklenica . K — *50 1 srednja „ . „ „ t-20 l velika „ . . . „ 2-4.0 Prodaja se v, vseli trgoviuah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „l)iana", izdelava irauc. žganja družba z. o. 7» Dunaj, I., Hohenslanpieng 3U. Knjigama A. GabfŠČe = GORICA = ® Trgovski dom Corso Verdi 24 © ta o Gosposki ulici 7 ® sprejema naročila na vse tu-© in inozemske beletristične, modne in znanstvene časopise. Učenca poštenih staršev s primerno izobrazbo, 14 do 15 let starega sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji J. Pretnar, trgovec na Bledu. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica 6t. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja Ne kupujte ur, ako jih ne poskusite! Pošiljam vsakomur ki naroči, pristno 14 karatno uro iz plaque-zlata. Dvojni pokrov, za ceno 20 K, Pri naročbi naj se pošlje samo polovico in ostalo po preizkušnji. Triletno jamstvo. Naročila naj se pošljejo na: JOH WEINER, DUNAJ X!X/I. Boschstrasse 2/7. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel flPri Zlatem Jelenu11. V središča mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega svela in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. prve vrste njfciljftft M li Itlrt, Otteuti, Milfcttt, iari ii lici « prodajo nt drobno in debelo. rVodaJa ga drobno: Kron -"96,104, 1*12, ! tff»1*23. 1-36, M4, 1'60. 1*80. 2-, 240, ia tail po 72 vii. ------- Na debelo cene ugodne. ------ PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo s« pulta kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------_— mila in sveč.---------------- Cene zmerne. Sans souci najboljša luzemska znamka napravljena po francoskem načinu. Cartc d'©v, Cartc blanclie, Asti snuiuaute, Bakarska vodica. Gennaro Ossoinack odlikovana klet šampanjca Serica, Dia G. Carducci št. 6. Na zahtevo se pošlje cenike. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost:- pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. m.! Hotel Irabesinger u Celoocu Delikooška cesta št 5 se priporoča potnikom, hi prenoCnieio r celoocu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po i K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. > -*—¦c Veliko dvorišč« za vozove in tri hlev« za konje. >—< Za zabavo služi kBgijlŠ^, po zimi zakurjeno. 8cdiseia 56000316111 VHU. - V t.in lmt«.in najdi-t.« v«ik d™ prijetno slovensko drufto, posebno v sredah avelier. ~ Velike dvorane za shode in veselice. Ha kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: \m Miltonlg* Podružnica M ^Ljubljanske kreditne — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4l:\ vloge v tekočem računu po dogovoru. ---Delniftka glavnica K 5,000.000.--- Centrala u ===== PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo^ Split, Trst V GORICI Rezervni zaklad K 450.000. -S^HttliLC^'0- ' — GORICA Vfa Muniapio §te* 15, Pisalni, razmnoževalni, računski in seštevalni stroji. pisarniška opraua. Uvažanje naraunosf iz Amerike. Pisalni polti, naslonjači, omare za spise in omare za knjige. Pisalni stroji „UNDERWOOD" glavno zastopstvo »a Gorico in okolico. Potrebščine za pisalne stroje in razmnoževalnike. Šola za pisanje na Stroj, dovoljena od c. kr. naniestniSlva. Zavod za prepisovanje in razmnoževanje. Delavnica za popravljanje in snaženje pisalnih strojev vseh sistemov. pečati io štampilij« I« k^čaka, «>«di» J*k,a iid- Iivesne table iz emajla, medi, brona, kositra iti. -mhk. Izposojevalnica pisalnih strojev. Izključno zastopstvo železnih nevlomljivih blagajnic „ADLERSFLt)GEL" in gasilnih aparatov MINIMAK. Kmečka banka o Gorici, (na Kornu št. 12) eSllOmptUle men]ICe P<|d J»ko ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po 4 3j 01 |4 |Q Načelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biijali, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskem Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Bandeij, veleposestnik v Podgori. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij Knjigarna A, Gabršček - Gorica. Lekarna . Cristofoletti t gorici na travnika- ^ ^ Trskino (itokfiževo) jetrno o^e. Posebno sredstvo proti prsnim bolet- nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno rmene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. j Raba topa olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in i:e2ne narave. TrsKno Jetrno dlje se železnim joSecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem Sašu z gotovostjo j vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ===== Cena ©ne steklenice je i krono 40 vinarjev. ===== OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno is Rorvegrje, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija, —*__---------,_.,. _».•.,._«_. -_._ . .... .. .. odjemalcem glede Cistote in j predno : napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim CC. ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. • ¦ . Crlstoffoleftljeva pijača Is kine In želsza. NajboJjSt pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono ¦WS9M V založbi Slavo} Hlepeč Zbirka slovenskih citatov in aforizmov I I i M Dobiv Dte rgpjir^ipjpr^HpjrjpjpjpjpjM - ^1 I jI. Kleinmayr & Fefl. Baierg t LjiMjaii 1 ravnokar4 izšlo: H broširana K 2\"iO, vezana K 3*5», po pošti 20 vin, več. ruk« in z dobrini okusom je Slavoi Klepec v tej knjigi zbral 1086 tiforizmov in citatov • književnosti ti-t jih uredi! po abecednem redu.. .Knjiga je visoke književno vrednosti. Z W>e> i/. Sjlovf..... — .„------------- «- . ... zakai v ni»*j se zrrali mišljenje in čuvatvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in | esnikov. «ALori/.mi"in citati* niso. da bi jih citatelj probiral zdržema; ali pomainn uiivani, podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ker odpirajo širok pogled v vcli.i ras\oj slovenske književnosti od 1'rešor-novih časov do današnjih dni. Tukaj so zbrane raznotero dragocenosti, ki bi bile na vas t tudi vsakemu velikemu narodu. Dobiva se v vseli boljših knjigarnah ali naravnost iz založbe In, Kleiumavr & FedU Bambera v Ljubljani Ji Varstvena znamka: „Sidro" IfiTj) liiiMRt. Cipsigi co«p.|fff Nadomestek i« I Aiiker-Pajn-Expeller je povsod pripozaano kot najboljše sredstvo proti preblajenju itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupa tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si« IrOB", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. D). RICETSBJEVA LEKARNA fiŽT I . Js&bethgaaae Štev. 5 novi. vipj tli I 0n«*<» niptUljanj«, IfiliJ Težkd je dandanes živeti, se kolera širi strašno! Če nočeš za kolero umreti, pohodi bacile z & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih iit rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Uančar trgovina oljnatih barv na drobno in debe o „0H0!" Trajen zaslužek!! V\ .Zaslužek 20 ~2:> K n:i f.-*U»n /iwlu.J.itf > plotenjom na naš-m pMilnom stroju. — Vse izdelke kupitro mi, za kar se pismeno zavežomo. — Plačilni poboji zelo ugodni. Na stroj se je možno naučiti v dveh dnoh. — Spol starost in daljava je postranska stvar. — Mnogo priznalnili pisem je na razpolago. - Edina katoliška tvrclka to vrst a — Zahtevajte cenita' in pojasnila. Naslov; — „Chrlstl. Hausindustrie," —— Dunaj, XVI 2, Gaullachergasse 12. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jfos. Uerdl tehaSICe Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanj«* krivo stoječih zob. Plombe I vsake vrste. Ordinlra d svojem ateljeja ! od 9. ure dop. do 5. are pop. Išče se zastopnike, ki sd vsaj deloma vsposobljeri za napravljanje strojev. Natančneje se izve v ulici Ascoli št. 20, II. nadstr. i GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčevali tujcem. Slovenske aspiie! Posfcnšajte milo iz te flomačeto«! Metetje izvrsten. Cene olp! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.Pos8^ lj!m?te' i H I