Št. 36, Mar>ibop, dne 18» julija. 1907, Tečaj XLI lehsja vsak četrtek in velja i poStnino mi ta r Maribora s poSflfcotJem na dom ra celo lete 4 K, pol lete 2 K in za četrt lnta 1 K. Naročnina »a Nemčijo i E, si dmp teren avstrijska defel» 8 K. Fd«r bodi sam poni, plača na leto parno 8 K. Naročnina «e pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List b« dopnšiija do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovne*)?» droStva" dobi««« list brez posebne naročnine. — Posamezni listi «tacejo 10 vin. - Uredništvo: K oreška cesta Hov. a. — Rokopisi »e ne vračajo. — Upravništvo Koroška oesta, štev. 5, vsprejtan* aaročoino, Inserato In iekLuBftdj». — Za insetats se plačuje od emostopua petitrrst« m «okrni 15 ria^ *a. dvakrat 25 vin., za trikrat 05 rtu. Za večkratno ogla»« primeren popust ¿»ssratl se «prejemajo do srede zjutraj. — Necapne rakl*2»eQ» k« poitnine prost«. Narodna stranka v pravi luči. Težko je, o političnih strankah soditi takoj po njih nastanku ali kratkem obstoju. T.udi o Narodni stranki se da sedaj le toliko povedati, da jo je v življenje' poklicalo samoljubje nje ustanotvnikov in sovraštvo do duhovnikov. V Celju so nekateri mladi gospodje, skoraj sami bivši gojenci kn., šk. semenišča v Mariboru, ki se čutijo poklicane, nekdaj veliko ulogo igrati v politiki. Tlake misli in želje niso pregrešne. Saj krvavo potrebujemo mladih čilih i močij. Velik greh pa je nad slovenskim narodom, da so si ti gospodje ustanovili novo stranko z novim programom in edipa točka tega programa je sovraštvo do duhovnikov. Tej stranki ni nič za obstoj slovenskega naroda,i ampak sebičnost je rudeča 'nit, ki se vleče skozi vse nje dejanje in nehanje. Ustanovniki te nove stranke poznajo slabost nevednega in neukega slovenskega ljudstva za nemščino. Da bi to ljudstvo za-se pridobila, bil je nje prvi bojni krik: „Več nemščine v ljudske (!) šole." Ali je to moralično? Ljudski voditelji niso za to tukaj, da se ljudstvu laskajo, da ga utrdijo v; njegovih željah o nemogočem in nevarnem, ampak oni bi morali ljudstvu povedati resnico in ga podučiti, če ima kake napačne nazore.» Tako so delali naši stari politiki in tako bi morala delati tudi prava Narodna stranka. Tudi drugi bojni klic Narodne stranke,': namreč „Kmet naj voli kmeta!", priča o tem, kako nepoštena je v svojem delovanju. Ce pogledamo seznam njenih bivših, kandidatov za državni zbor, vidimo, da nobeden teh ni bil kmet v pravem smislu te besede, ampak eden je bil gostilničar, drugi mesar, tretji tovarnar, četrti občinski tajnik, peti veleposestnik in me-šetar, šesti lesotržec itd. Vsekako zanimivo pa je, da se Narodna stranka v teh dveh točkah popolnoma ujema s Stajerčijanci. Saj pa tudi nahajamo v njenih vrstah ljudi, ki so kot Slovenci jako dvomljive vrednosti, kajti imajo svoje otroke v, šoli za Nemce vpisane. Slovenstvo jim mrzi, S pogovarjajo se izključno nemški. In če se vprašamo, kaj drži te različne elemente v Narodni stranki skupaj, odgovoriti moramo: Sovraštvo do duhovščine. In to je tretja> točka, ki je Narodni stranki in ptujskemu „Štajercu" skupna. Ce prebiraš sedaj ,.Narodni List" in celjsko „Domovino", našel boš, i i sta ta dva lista glede slovenske duhovščine na istem stališču kot „Stajerc", isto na-zirianje, ista pisava, isto svetohlinsko zavijanje rekov iz sv. pisma. Mi nečemo nikakor trditi, da je Nar. stranka že v svojim početku imela namen boj zoper duhovščino v tako ostudni obliki začeti. A radikalni elementi v njej, posebno pa učiteljstvo, so jo primo-rali, da je ta boj začela. Ce je pa koristno za slovenski narod, da se duhovščini ugled na tak način izpodkopavav o tem naj premišljujejo tisti gospodje Narodne stranke, o katerih smo tudi mi prepričani, da so dobri domo- in rodoljubi. Na Koroškemi in na Štajerskem so duhovniki ob jezikovni meji edini pi-jonirji slovenstva, in če se jezikovna meja vedno le proti jugu pomika, to ni krivda duhovščine, ampak to je krivda nove Šole, da ne rečem učiteljstva. Za gmotni blagor slovenskega naroda pa Narodna stranka do sedaj še ni ničesar t storila. Narobe! Ko so se zedinili nekateri pristaši Kmečke zveze v Celju, ustanoviti novo posojilnico in hranil-niso 7t namenom, braniti posebno male, posojila potrebne kmete nepotrebnih stroškov pri najemanju posojil, pisal je,.,Narodni List", da se klatijo v celjski okolici črne prikazni, ki se boje belega; dne in klical je državnega pravdnika na pomoč, rekoč, da spadajo vsi ti možje v kriminal. Alij je to pošteno? Ali je to ljudomilo? Tukaj se je pokazala stranka „Nar. Lista" v pravi luči. Izjavimo, daj nei verujemo, da bi hotela res kaj doseči za ljudski blagor, Nar. stranki je samopašnost in samoljubje nad vse. Celjski bodoči advokati hočejo ljudski voditelji nostati, njih prigan-jači pa bodo učitelji. !A toliko povemo že sedaj lahko: Narodna stranka se ne bo držala, ker nima nobene politične morale. Z zahtevami: „Kmet naj kmeta voli", „več nemščine v ljudsko šolo" so hoteli stari stranki grob kopati, a prepričani smo, da bodo sami vanj padlih ¡j Ce se taki nauki med ljudstvom širijo, ni pričakovati, da bi se dali potem hitro odpraviti, ampak pristaši Narodne strankei bo)do zahtevali, da se uresničijo. In tedaj bo prišla usodepolna ura( za to stranko. Ravno tako se bo tudi iarška gonja zdravemu jedrui ljudstva precej pristudila, kakor se je na Kranjskem. Vsak dan eno in isto duševno hrano, posebno pa če je tako podla, nobeden ne prenaša. Ko-nečno bodo tudi pristaši Narodne1 stranke sprevideli, da so njih pravi prijatelji kakor nekdaj tako tudi sedaj duhovniki. Naravnost demoralizirala ,pa je tudi Narodna stranka slovensko ljudstvo v Plojevi zadevi. Ploja obsoja vsakdo, ki ima le še malo čuta za politično dostojnost. Ne tako Narodna stranka. V volilnem boju odrekala je ta stranka Ploju vsako sposobnost za poslanstvo, sedaj pa, ko je Ploj Kmečki zvezi hrbet obrnij, vzela/ ga je v svoje varstvo in ga poveličuje radi tega, ker je Kmečko zvezo pripravil ob mandat. Ali je to poštenoPSicer bo pa Nar. stranka tudi sprevidela,! da Ploju ni niti za konzervativne, niti za napredne Slovence, njemu je le za to, da bi kaj postal. Gotovo je, da se je do sedaj* v politiki vsaka laž, vsaka neodkritosrčnost, vsaka nepoštenost maščevala. To se bo uresničilo tudi pri Narodni stranki.; Iz državnega zbora. Pretekli teden je bil; posvečen razpravi o začasnem proračunu: Slovani se, razprave niso udeleževali, le Hrvati so dva govornika poslali v boj, Bi-ankinija in dr. Tresiča, ki sta se; bavila - le s htr-vatsko-ogrskimi vprašanji. Biankini je dober, vroč govornik, katerega zbornica rada posluša. Ne govori sicer popolnoma pravilno nemški, toda za slovanske poslance! ni to nobena sramota. Dr. Tresič še je komaj letos prišel v državni zbor. Njegova izvajanja pa niso našla pravega odmeva v zbornici. • • • Sloivenski klub je imel dne 12. t. m. sejo, v kateri je razpravljal stališče kluba do vlade. To stališče bo označil v proračunskem odseku dr. Korošec, v zbornici pja dr., Krek. Določil je tudi svoje kandidate za nove odseke. Voli se v peticijski (prošnje) odsek* Pišek; justični (pravni) odsek Fon,; narodnogospodarski dr. Krek,« dr. Gregorčič; v kmetijski Povše, Roškar; v železniški Suklje, dr. Gregorčič;! v vojaški Pogačnik, Pišek; v obrtni Demšar, Gostin-čar; v ustavni dr. Sušteršič; v jubilejni dr. Korošec. * • V proračunskem odseku je v imenu Slovenskega kluba, povzel; besedo dr. Korošec ter izvajal: Na- Podlistek. Boj z volkovi. (Dogodba iz južnih Karpatov, prosto poslovenil y.) (Dalje.) Gospod, dovoli, spregovori še le sedaj stari Janko proti nagajivemu Milanu, da jaz te ljudi nekaj vprašam f Njih odgovor naj moje prejšnje besede potrdi. Z veseljem!, odgovori mladenič. Možje! Kako pravimo temu-le čuvaju Simnu? Pri teh besedah se obrne proti čakajočim najemnikom, a ob enem položi svojo žuljavo desnico Šimnu na ramo. i Volčji mesar, je soglasni odgovor. Možko se sedaj postavi stari Janko pred v Milana, rekoč mu: Ali sedaj še praviš, da sem jaz lažnik? Ne! Nikakor ne! Prav žal mi je, da sem ti delal krivico.» Podasta si roke in spravila sta se. Gospod!, obrne se stari Janko še proti meni, tudi ti bodeš čul, kako je Simen prišel do tega svojega imena. Se nocoj ti bo on sam vse povedal, jaz sem porok. , Bili smo vsi že vtrujeni,, prav potrebni počitka, jedi in pijače. Pa kaj smo hoteli! Nekateri najemniki čakali so nas že prejšnji dan, in imeli so dan hoda domu; videlo se jim je, da bi bili čim preje, tem raje odrinili. Najprej opravi svojo dolžnost, potem ti bo počitek še sladkeje dišal, bilo je moje geslo. Zato pa smo se o vsem potrebnem z najemniki pogodili, vse podpisali in stvar se je v splošno zadovoljnost kmalu izvršila. Ko je bilo vse končano, bil je že mrak in visoko v gorah tudi že precej hladno.i Narava, ki nas je prej razveseljevala in navduševala, sedaj ni imela do nas več tiste vabljive moči. Vsi se podamo v gorko hišo, še le sedaj malo okrepčat in odpočit si. Ko je bila tudi kratka večerja končana, vsedli smo s& okoli ognjišča, zapalili svoje pipe, ter se prijateljsko pomenkovali. Oba gozdna čuvaja, Janko in Simen, vsedla sta se malo bolj na stran, prav vesela, ker ju je doletela čast, poskušati dobro vince. in lepo dišeči tabak. Ko je za trenotek hotel pogovor obstati, spregovori stari Janko: Simen! Glej, tem le gospodom sem jaz obljubil, da jimj ti sam danes poveš, zakaj ti pravimo volčji mesar. Tudi veš, da, kar jaz obljubim, gotovo spolnim, za to me menda nocoj nei bodeš ti na laž postavil. : O kaj še! Tebi pa z lepo kake reči ne odre-čem, in ker si jim obljubil, hočem jim svoj priimek razložiti, če tudi se bojim, da jih; morda to ne bo zanimalo. Le na dan s tisto dogodbo! ga osrčim jaz in prav z veseljem te bomo poslušali. i Simen potegne krepko parkrat iz svoje pipe, se popravi malo na stolu ter začne: Minulo je že 25 let, odkar mi je naš svitli knez za stalno podaril to kočo in službo gozdnega paznika tu na okrbg.» Ravno tisto leto sem se bil tudi oženil, ker sam bi tako ne bil mogel tukaj prebivati. Bilo je začetkom spomladi- Zima bila je takrat nenavadno huda, snega povsod čez seženj na debelo, in solnce nam hribovcem kaže le svoje žarke, ki nam svetijo, a grejejo le malo. Ko je bil začetkom novembra prvi veliki sneg padel, so bili volkovi iz gozdov kar trumoma vdrli v doline, ker po vaseh se prej kaj dobi za njih< ostre zobe, kot tu na gorah, kjer le raztreseno sem pa tje kaka koča stoji. Kakor hitro pa je mraz malo odjen-jal, in se je spomlad napovedovala, si pa videl sled teh nebodijihtreba sem ten tje. In kar se celo z,imo ni zgodilo, to se je pripetilo zdaj. Večkrat je kak volk stikal po noči okoli moje koče. Nisem se sicer bal, da bi mi bil kaj škode napravil, ker vrata v hlev so bila nova in trdna, pa smilila sta se mi moja konja, ki sta takrat tako prhala, da sem ju čul v svojo izbo. Nekaj ovac sem imel. Te so bile še zjutraj vse prestrašene in skoraj vse na enem kupu. Tudi me je večkrat zbudil pes, ki- se je silovito zaganjal, kajti ko ta žival volka čuti, vse drugače razsaja, kakor pa če preti kaka druga nevarnost., Nevolje/n sem vselej vstal iz gorke postelje, in malo odrinil duri', ter spustil eno krogljo tjei v temo, da sem zveri malo oplašil. Da bi bil katerega zadel, še mislil nisem. Neko noč sem bil pa bolj srečen. Pes se je neznansko zaganjal v svoji verigi, ni več lajal, kar tulil je. Videl sem, ko malo skozi duri pogledam, nekaj črnega ne daleč pred seboj; pomerim, sprožim, in nekaj temnega vidim valiti se navzdol. Ko priskočim bliže, spoznam,1 da je velik volk, kateremu sem s kroglo vgat.>nil luč življenja. Pozneje sem v mestu za njegovo kožo in nagrado dobil celih devet goldinarjev. < Tu si pripovedovalec malo oddahne, kajti dvojnega dela — kaditi in govoriti — ob enem mu ni bilo mogoče izvrševati. Vgasnilo mu je v njegovi pipi. Pristopi k ognju, ter dene debel žareč o pipo. — V Črni gori so sedaj veliki nemiri. Knez Nikita je razpustil sabor. Narod se je uprl vladnim činiteljem, da so; morali poseči vojaki vmes. — Srbija. Povodom kraljevega godu je dobilo več častnikov rede in odlikovanja ali so pa bili povišani. Ker se baje pri tem' ni oziralo na sposobnost, zavladala je med Častniki velika nevolja. Več častnikov namerava odložiti svojo šaržo. — Romunska. V Poškaniju kmetje nočejo iti na delo in so zelo razburjeni, ker v državnem zbora zanje ničesar ne storijo. — Hrvatsko. Hrvatski poslanci so izdali na ljudstvo sledeči oklic: 1. Hrvatski poslanci bodo v ogrskem državnem zboru nadaljevali jeseni obstrukcijo, dokler ne odloči o nadaljnem postopanju hrvaški sabor. 2. Hrvatska zveza (to so vse hrvatske stranke) se bo borila proti uvedbi ma-žarskega uradnega jezika na hrvatskih železnicah in proti nezakonitostim skupne vlade in bana z vsemi ustavnimi sredstvi. 3. Hrvatska zveza se ne čnti več vezano nasproti Ogrski, kateri je svojčas obljubila, da se ne bo dotikala državnopravnih vprašanj, ampak bo odslej delala na to, da se nanovo urede razmere med Ogrsko in Hrvatsko na stališču enakopravnosti. — Na Francoskem je pri vojaški paradi streljal neki mornar na predsednika ljujdovladet Fallieres. Ko so ga zgrabili in zaslišali, so spoznali, da je blazen. — Sestanek avstrijskega in italijanskega ministra za zunanje zadeve je bil dne 14. t. m.i v'T>esio v Italiji. Po obisku bo šel naš minister poročat cesarju, ki je sedaj v Išlu,< kaj se je dogovoril s svojim italijanskim tovarišem. Vsi večji italijanski listi so ob priliki tega obiska hvalili in blagrovali dobro razmerje med 'Avstrijo in* Italijo. — Agrarna (kmečka) zveza. V agrarni zvezi, ki šteje zdaj-; 268 članov, je 70 krščanskih socialcev, 30 čeških agrarcev, 29 Rusinov, 23 Poljakov, 17 iz poljske ljudske stranke, 17 Slovencev (ves Slovenski klub in posl. Graienauer), 17' češjuh katoliških narodnjakov, 9 iz Jugoslovanskega, kluba, 10 Italijanov, 9 nemških radikalcev, 2 Vsenemca, 1 nemški nacio-nalec in grof SternbergJ — Zborovanje nihilistov bo meseca avgusta v Londonu. Vdeležilo se ga bo 1500 odposlancev iz vseh ruskih^ okrajev. Nilrilisti so imeli dpsedaj svoje glavno središče v Genfu. Ker se je pa tam sklenila postava proti puntarskim družbam, zato so se preselili v London» — Vojska med Ameriko in Japonsko? Pomorska uprava Združenih držav severoameriških je naročila na Angleškem veliko množino premoga,i ki se bo prepeljal na Filipine, katere M radi dobili Japonci. Na ameriškem otoku Manili so hoteli japonski ogleduhi razstreliti v zrak arzen al za zgradbo ladij. Iz tega sklepajo listi, da je vojna med obema državama neizogibna, — Tu podajamo nekoliko podatkov o pomorski sili obeh držav: Japonska ima sedaj 17 bojnih ladij z 214.000 ton, 14 križarjev s skupno 136.000 ton., 19 laJhkih križarjev z 71.000 ton. in 119 torpednih ladij, skupno 451.000 ton. Tbpov ima Japonska 172 težkih, 400 srednjih in 1500 lahkih, ki zamorejo, v hipu izstreliti 65.000 kilogramov krogelj. — Združene državo imajo 28 bojpih ladij z 378.000 ton., 15 križarjev z 200.000 ton., 25 lahkih križarjev z 396.000 ton. in 40 torpednih ladij s skupno 12.000 ton. Skupno torej 756.000 ton. Topništvo na vojnih ladijah ostoja iz 302 težkih, 1420 srednjih in 1700 malih topov, ki zamorejo izstreliti naenkrat 179.000 kg. streliva. Iz teh podatkov je jasno, da imajo Združene drŽave skoraj trikrat več topov, aj njihove la-dije dvakrat več ton. nego japtmske, in da bi utegnila pomorska vojna postati usodepolna za Japonsko. — Hrvaško-ogrski spor. V imenu hrvaških Članov magnatske (gosposke) zbornice je fml. Tomi-čič v I, seji magnatske zbornicei dne 11. t. m. prebral izjavo, kjer dokazuje, da predloga' o službeni prag-matiki železničarjev krši nagodbeni zakon iz 1. 1868, in sicer par. 70., kjer je izrečno določeno, da se na-godbenia določila ne smejo izpremeniti brez privoljenja vseii činiteljev, ki so nagodbo med seboj sklenili. Ako magnatska zbornica ta zakon sprejme, prekorači svoj ustavni delokrog. Zato zapustijo hrvaški člani» magnatske zbornice zbornico s slovesnim ugovorom ter izjavljajo, da bcfto svoje prihodnje postopanje uravnali po ukrepih hrvaškega sabora. Nato so zapustili magnatsko zbornico. Razne novice. * Koroški Slovenci in Plojeva predrznost. „Slovenec" piše sledeče: Plojeva „Domovina" priob-čuje članek,, v katerem v rodoljubnem'navdušenju pravi, da ji bo ljubše,\ ako bo na Koroškem v slovenskem volilnem okraju izvoljen socialdemokrat, kakor pa da bi šel Grafenauer v Slovenski klub. „Domovina" narekuje Grafenauerju, da mora v Plojevo družbo, češ, da je bil Pioj doslej javni zastopnik koroških Slovencev, prijatelj koroških Slovencev. Večje predrznosti kot ta nasvet si ni mogoče misliti. V j „Slovencu" smo že dokazali, koliko škodo so imeli Slovenci oid Plojevega zastopstva. Na Ploju je sicer mnogo domišljavosti, dela za koroške Slovence pa pri njem za' časa volilne preosnove ni bilo niti toliko* da bi bil razdelil med poslance načrte in zemljevide volilnih okrožij, katere mu je poslalo vodstvo koroških Slovencev, da ž njimi seznani poslance. Tako so poslanci po Plojevi krivdi ostali neobveščeni. S takim človekom koroški Slovenec sploh govoriti več ne more, kaj da bi sedel v njegovi družbi! Koroški Slovenci za Ploja ne boldo hodili v ogenj- Ploj je svojo nezmožnost tako sijajno pokazal, da nikogar ne veseli še kedaj- imeti škodo od Plojevega vmešavanja. * Primicije imajo letos sledeči čč. gg.: Iz IV; letnika: Bratanič Rajmund, 11. avgusta v Lučah, pridiguje č. g. Jos. Dobrove, kanonik v Velikoveu. Mirko Cepuder, 4. avgusta pri Sv. Jakobu v Ljubljani, priidiguje č. g. Jožef Potokar,, stolni vikar v Ljubljani Grošelj Mihael, 4. avgust v Železnikih, pridiguje č. g. Ludvig Bajec, kaplan v Selcah. M. Kramberger, 11. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. gor., pridiguje preč. g. Jožef Jurčič, dekan v Vuze-nici. Martin Tomažič, 28. julija pri Sv. Lovrencu nad Ivnikom, nemški pridigar preč. g, Vinko Voll-meier, dekan v Lučanah, in slovenski pridigar č. g.> Alojzij Tomažič, kaplan pri Sv. Lovrencu naJd Ivnikom. Vedečnik Ivan, 18, avgusta v Konjicah, pridiguje č. g. dr. Ivan. Jančič, kapla'n< v Žalcu. — Iz: III. letnika: Atelšek Ivan, 18. avgusta1; na Ljubnem pridiguje častiti gospod Jožef Kavčič, kaplan pri Sv. Benediktu v, Slov. gor. BogoviS Ivan, 4. avgusta v Artičah, pridiguje preč. g. dr* rAntqn Medved, prof. v Mariboru, Pečnak Jožef, 4. avg. v Žalcu, pridiguje preč. g. Jožef Dekorti, župnik na Ljubnem. Podpečan Jernej, 11. avgusta v Galiciji pri Celju, pridiguje č. g. Gregor Flis, kjurat v bolnišnici v Ljubljani. Sketa Ivan, 11. avgusta vi Braslovčah, pridiguje preč. g. Jakob Filip Bohinc, stolni župnik, kanonik v pokoju. Toplak Jožef, 25. avgusta pri Sv.-Lovrencu v Slov. gor., pridiguje t preč. g. Iv. Rot-ner, župnik v Pamečah.' * Dragi častilci zelenega Pohorja! Od Maribora do Slovenjgradca se razširja kaj mično, temnozeleno pogorje hajamo se v prisilnem položaju, ali glasovati za proračun, ali pa pripustiti vlado s par. 14. Vsiea tega položaja se iz- glasovanja ne sme sklepati na razmerje strank do vlade. Dejanja sedanje vlade nam iSlovencem ne dajejo zaupanja do nje. Ponemčevanje v vseh uradih traja nadalje in zadnja imenovanja za šole in sodnije so nam novo potrdilo za tO; Postopanje vlade na Krku,' kjer se je prepovedalo otrok» poučevati krščanski nauk v materinem jeziku, žali naše narodno in versko čustvo. Glede vseučilišča za Jugoslovane, glede slovenske gimnazije v» Celju, gle-jde ljudskošolskega vprašanja, na Koroškem, Goriškem in v Trstu še vlada vedno noče nastopiti pota pra-vicei in jednakopravnosti. Kot zastopniki pretežno kmečkega naroda pogrešamo zelo občutno krepkej^o zanimanje vlade za kmečke zahteve. Naj navedem le postopanje uradov pri nesrečah po toči. Nekatera glavarstva nimajo v»lem oziru nobenega smisla za ljudsko nesrečo. N. pr. glavarstvo v Ptuju je jako počasno, in še le kaJdar sei poslanci zglasijo, pošilja žantlarje po okraju,i'Ta pa škode ne vidijo več. ¡Ce Slovenci glasujemo za proračun, storimo to, ker nočemo vlade s] par. 14. Glede hrvatskega in bosanskega vprašanja se popolnoma strinjamo z izvajanji g. tovariša Vukoviča. Finančni minister je izjavil, da je za različne «ime določil 3 milijone. • * * Češki agrarci (kmečka stranka), so stavili, v torek dne 16. julija nujni predlog, naj se poviša melioracijski zaklad, to je zakMl,'i ki se wpor,ablja za zboljšanje kmečkih zemljišč, za regulacijo rek, za vodovode itd. V imenu Slovencev j(B govoril član Slovenskega kluba Povše, ki je povdarjal, kako malo država gre pri zboljšanju zemljišča, pri občekorist-nih. poljedelskih napravah iild. kmetu na roko. Omenil j)e tudi Spodnjo Štajersko, ki ima i tako ugodna zemljišča, vendar nobene podpore,, da bi zemljišča mogla več. prinašati. Predlog se je enoglasno; odkazal proračunskemu odseku, ki še mora zbornici v teku zasedanja poročati. Dunajski župan dr. Lueger! je predlagal, naj se ustanovi jubilejski odsek, da se proslavi šestdeset-letnica cesarjeva. Dr. Lueger je mpenja, naj država 'da 100 milijonov kron za/l ustanovitev zavarovalnega zavoda za onemoglost in starost.' Ko jp dr. Lueger vstal, nastala je tiliota po celi zbornici in vsi poslanci* so se zbrali okoli dr. Luegerja, da poslušajo slavnega voditelja krščanskih socialoev. Govoril je z močnim glasom, da ga je bilo, slišati po celi zbornici, ki je tudi večkrat s ploskanjem pritrjevala njegovim besedam.! Politični ogled. — Bolgarija. Petrova, morilca ministrskega predsedniki Petkova, so dne 16. t. m. obesili. Prosil je kneza milosti, toda Knez je njegovo prošnjo' odbil. — Hrvati proti Madžarom. Vsled krivičnega in protiustavnega postopanja Ogrov nasproti Hrvatom v državni zbornici je nastalo naj Hrvatskem? razburjenje, ¡ki Se vedno narašSa. Minolo nedeljo so priredili hrvatski poslanci zopet shode. Povsod so odobravali njih!| nastop.i !Novi ban ima zelo težko stališče, odstopili so mu trije sekcijski načelniki pri hrvatski vladi in več županov, in nikjer ne more dobiti naslednikov. Hrvatje so sklenili bojkotirati? Madžare. Nobeden trgovec ne naroči iz Ogrske blaga. Največje hrvatske banke so prekinile vsako zvezo z ogrskimi, bankami. Pa te vendar niso že zavoljo1 enega volka imenovali volčjega mesarja?, popraša ga naš mladi Milan, in po strani pogleda malo nevedno starega 'Janka. O kaj pa Še! Le malo počakajte, saj še nisem pri kraju! t Drugi večer, nadaljuje Simen, sedim s svojo ženo pri ognjišču. Bil sem zelo truden, zdelan in-ves premrznjen, ker celi dan sem v gozdu pripravljal drva. Kako zadovoljno sem se vsedel k ognju, si lahko mislite"; ves ljubi dan nisem gorkegaj zavžil, in moja žena je ravno pripravljala polento. Moke bode zmanjkalo, opomni' žena, boš moral 'drugo preskrbeti. To pa v tem času? ni bilo tako lahko. Bližnji trg bil je dobrih pet ur oddaljen in v tem snegu, Bog ve kaka pot, naj tudi jaham, zamudim gotovo Hval dni Za koliko časa bi pa še bilo moka Ho vol j, jo vprašam. K večemu še za en teden dni, bil je njen kratek odgovor. Torej ni odlašati; precej jutri grem fc bližnjemu sosedu, morda je tudi. on v enaki zadregi, Če ne, mo bo pa vsaj spremljal na trg. Ko sva še* nekaj govorila, zalaja zunaj pes in po snegu se slišijo konjske stopinje: kdo je tako ▼ samoti, kakor sva bila midva z ženo, veste, da sva se oba začudeno' pogledovala, kaj neki hoče ta obisk v tako debelem snegu. Prižgem luč in stopim na prosto, da vidim, kdo da je. Glej gia no,» naš bližnji sosed Stojan je pri jahal na konju, zraven njega stoji še drugi konj, ki ga je navadno rabil za tovorjenje. Dober večer, boter 1, me nagovori, 1 bom mogel pri vas prenočiti? 1 Bog daj! To pa to! Posteljo si lahko» izbereš, kjer hočeš,»1 ali v gorki izbi, ali v, hlevu pri konjih, in polenta za večerjo bo precej pripravljena. Vesel: skoči raz sedla; konja peljeva v hlev, ju dobro preskrbiva s pičo in duri trdno zapahneva. Stopiva v izbo, kjer soseda tudi moja žena pozdravi. Pa vsaj poznate žensko radovednost! Po kratkem pozdravu bilo-je njeno prvo vprašanje: Stojan, kam si pa namenjen? Kam drugam kot v bližnji trg. Živeža je zmanjkalo družini. Je sicer že drugih drobnarij zai. zobe doma, pa vsaj vesto, če polento ni, človek vedno kaj pogreša. Moram kaj'turšične moke nakupiti, da ne bora gledal doma kislih obrazov. Ker jo pa samemu Sloveku malo dolgčas pri tako daljnem potu, sem si mislil, kaj ko,bi Simen bil v enaki potrebi, pojdeva pa oba skupaj in tako bode obema vstreženo. Po dnevu je veliko prijetneje m varneje potovati, posebno še v takem snegu, zlato senr si mislil: najbolje bode, Stojan, če se na večer oglasiš pri gozdnem čuvaju, potem pa že lahko jutri zjutraj na vse zgodaj odrineva skupaj. Tako sem tudi storil in tu me imata. I Da me je to sporočilo zelo razveselilo,, si lahko mislite. Zgodaj smo šli k počitku, in zgodaj zjutraj sva bila že na potu. Poldan je ravno, zvonilo, ko sva že prijahala v trg. Brva pot jo bila, tnršlce nakupit, kolikpr j« vbo katera vlačijo kurze semtertja, tako da vlada na tržiščih velika ne-stalnost. Cene sei hipoma dvignejo na precejšnjo višino in že prihodnje ure odkrušijo od te vipoke cene znatnejše dele, ki jih pa drugi dan zopet nadomeste. Posledica tega je, da kupčija popolnoma spi, konsum in prekupci se nikakor ne upajo na trg, ker se> Boje heim. Služboval je v Kozjem. N. v. m. p.! r\n^rtrtTT i'« < . . ,1: «/V „ T,! „ ...____ I -»-»-» ^lnironnlm ____ n«.: 1 ~ i ~ X_ večjih padcev in lastniki pa tudi ne silijo z blagom, ker upajo doseči še višje cene. Ogrska poročila pravijo, da so zadnji vroči dnevi veliko škodovali set-ivam. Pšenica je prehitro dozorela, zrno se je skrčilo ■ in! tedaj nima prave teže, je, slabo blago. Te in enake tožbe, ki temeljujejo na nekoliko slabih poskusnih mlatitvah, so ojačile pšenično ceno skoro za poldrugo krono. Ta neugodna poročila pa so dospela« v prvi vrsti iz Banata, Tise in Bačka, druge pokrajine poročajo ugodno. Sicer pa na ta: poročila ne moremo kratkomalo priseči, ker temeljijo nai prvih poskušnjah z najslabšimi polji in te povprečne številke tedaj niso merodajne za celo žetev. Kako bo letina izpaldla, Še danes ne vemo in zategadelj igra vlogo le špekulacija brez opore na resnično stanje setetv. Pšenici je cenaf nestanovitna, vendar visoka, od zadnjega ted- ni Slovenska Bistrica. Pri letošnjem kresu na čast sv. Cirila in Metoda so manjkali1 naši liberalci. Ali ste postali tako nobel, odkar z gospodičnami po nemški kramljate? Za kres sta se letos posebno trudila gg. Grobelšek in Cvahte. — Nekaj bi pri nas potrebovali: Izobraževalno društvo! m Oglenšak. V naši občini ni miru od zadnje volitve. Nekateri neminneži še vedno ne morejo poj zabiti poraza, katerega so doživeli. Sedaj napadajo po „Štajercu" našega vrlega župania. Martina Koren. Tožili so ga tudi pri okrajnem glavarstvu, ki je» zadevo preiskalo, in je našlo, da je vse zlagano. m Velika svečanost v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. (Nadaljevanje.) Mali del svečanosti sva šele vidla. Grejva v sredino k cvetličnjaku Lep pavilon z umetno narejeno kupulo je ves v než- na' sem skoro za poldrugo krono dražja. Vendar so nih cvetlicah in duhtečith rožah. Mojster Posep se je ponudbe skromne, konsum majhen, akoravno ne mo- zlasti tu trudil, da bi pokazal svojo umetnost. Zele- remo prezreti, da je postalo zanimanje nekoliko večje, nobeli strop, ob stenah okusno zaraščen bršljan, ob Žetev rži se je pričela na vseh poljih. Z nekaterih straneh od stropa so visele lahke bele preproge.» Pri okrajev so poročila neugodna. Promet je počasen in vhodu nad stopnjicami stala sta dva oleandra. V skromen,* položaj cene nespremenjen. Turšica jako utico so kaj radovedno gledali ljudje; mislili so pač, lepo napreduje, ker je vreme jako ugodno, tendenca da so bile pristne Kraljice z najfinejšo svilnato medla in cene popuščajoče. Oves se sicer ne obnaša kranjsko nošo, ki so ponujale zlasti mladim gospo- tako dobro, kakor turšica in se' vi nekaterih krajih dom pisane cvetke, dolge zvite kače, ljudem nadležne boje slabe letine. Vendar jako počasen in majhen kon- konfetije, lampijone in pahljače. (Domačini smo na sum pritiska na visoko današnjo ceno. Otrobi so jako | mah spoznali praznično oblečeno gospo Novakovo, stalni' za takoj in pozneje * Vojaški dopusti ob! Sašu žetev. Vojni minister je deputaciji krščansko-socialnih poslancev* obljubil in zagotovil, da se bodo prihodnje leto uvedli povsod vojaški dopusti ob času žetve na podlagi izkušenj pri 7. in 11. zbornem poveljstvu. * Namesto brzojavk poštne nakaznice. Veliki skupščini družbe sv.' Cirila in Metoda pošiljajo vsako leto mnogo rodoljubi, ki se skupščine ne morejo udeležiti, brzojavne pozdrave in voščila. To je za družbo jako častno, a praktično ni. Vodstvo družbe nasvetuje namesto dragih) brzojavk ceneje poštne nakaznice. Svota, ki bi se morala plačati za brzojavko, naj se rajši nakaže družbi. Kaka častitka se lahko napiše tudi na nakaznico, ki n!aj se dan poprej od gospodično Podobnikovo, Janežičevo, obe Weixelnovi, Posebovo in Medvedovo. Saj si še< dobro ogledati ne moreš vse lepote; velika truma ljudi te dovede h kegljišču, kjer je nastal huronski krik, izražajoč veselje irf priznanje..Podrl je spretfcii kegljač ¡17 kegljev v treh lučajih: upati sme na prvi dobitek 30 K. Poskušali so zaporedoma srečo in metali malo krog-Ijico v keglje, oziroma še bolj v stran. G. Reiherju, ki je zapisoval razne lučaje celi teden, se pač pozna že nevolja na obrazu in utrujenost; vendar še navdušuje vedno došlece za keglanje in jim kaže lepe dobitke. Kaj pa je to? Ravno hoče vreči krogljo na videz imeniten gospod, ko ga pograbi za vrat hirič z dolgo sulico in ga odvede v imenu postave. Kam gre ž njim ? Pod velikim odrom je. bilo naglo sodišče, pošlje na naslov gospoda župfnika, Ivana Pibra' v Bo- ki „krpa raztrgano čast, celi teptana kurja očesa, iiinjski Bistrici i —. . ... . ...... * S pošte. Poštar Anton Sehel je prestavljen iz Grobelno v Laški trg.', * Socialdemokratična vera. Pod temi naslovom objavlja nemški socialdemokratičnii poslanec Fischer v listu „Nova družba" članek, v katerem pravi: Na-Sim< privrže/ucem manjka nekaj, kpr bi moglo zadostiti njih duševnemu življenju, razveseliti! srce in duh ter ga dvigniti nad vsakdanjost življenja. Politični in gosp. boj tega ne more doseči/Milijoni naših sodrugov nimajo več. vere. Ce gre še kdo izmed njih tupa-tam v cerkev, na znotraj je že popolnoma odtujen cerkvi. Stroggiveren katoličan redko kedaj pride k nanu Socialdemokrat in bogotajec je pri ljudstvu rebrosunke, zrahljane» zakonske in ljubimske zveze — po najnovejšem ameriškem sistemu." Ko se približamo, vidimo .Krvavo rihto"; okoli zeleno pogrnjene mize so sedeli v rudečih, višnjevih in' črnih talarih gospodje Medved, Pajnhard, Rudolf, Karba in Kozinc. Sredi mize sta stala dva svečnika, med tema pa1 velika žabja glava. Ravnokar so obsodili dr. Pim-peža na 20 K globe, ker je neki premalo stopil na nogo mladi gospodični. Biriči Planinšek, Tomažič in Ferenc so kaj pridno lovili zločince, rihtar je pa hitro sodil in odklanjal vse priče, češ, so mladoletne ali v sorodu; temu se ne smeš čuditi, saj je veljalo geslo: „figa svetu, ker pravica je luč." Trobentač zatrobi na odru; p« leg njega stoji Sokol; vse'posluša . vi veliko dvorano; le s težavo zamoreta vstreči z vstopni-sami gospe dr. Voušekova in Koprivšekova, katerima pomagata* gospoda dr. Sernec in Stuhec. Dvorana se napolni v četrt uri. Predstava se začne; vsi so le težko pričakovali nastopa otrok; nežna deca je prekosila vse, kar se jei nudijo v tako mnogovrstni obliki slavnemu občinstvu ta dan. S koračnico „V. boj" nastopi' lep. krog belo oblečenih deklic in pa pogumnih dečkov oder. Stali so mirno kot mramornati kipi; na miglej se začnejo gibati, kretati, govoriti, peti. Z vsako točko so bolj! vzbudili pozornost poslušalcev. Pitogram je bil tako obširen in mnogovrsten, da ne moremo naštevati vseh točk. Zaporedoma so nastopali s pozdravom! Franček, muhasti deklamator in mladi bahač; nato začno peti narodno pesem „Za-dovoljnost"; angeljsko petje je bilo to; nežni, mili glasovi so očarali vse in omehčali najtrdnejša srca. Veliko veselja so vzbudili mladi vojaki, ki so pokazali svojo izredno spretnost v1 vojaških vajah. Posebno je tudi ugajal prizor iz šole; mladi učitelj ni zastonj hvalil svojih učencev; v vseh predmetih so se odlikovali; dobro jih je naučil tudi petja na note in jim dajial takt v pesmi „,Sv. Cirilu in Metodu na čast. Ljubko so izvrševale deklice „Zvončkov klic"; občinstvo ni moglo verjeti, Ida opremljajo petje gosli male deklice, katero so vsi občudovali. Dramatična slika v proslavo Brezmadežne in pa živa podoba ste dokazali, da razumejo vprizoriti zares lepe,, zanimive slike te častite sestre. Vsi so zrli venomer strmeč v nepremično v solnčnem svitu blestečo podobo. Ko je še deklamovalka reišila svojo težavno nalogo in so otroci skupno zapeli sklepno pesem, so ljudje še stali in gledali kakor nemo na. oder; vsem so se zdele le sanje, vpliv na njihovo dušo je bil naravnost mogočen. Mala deca od(4. do 7. leta je dosegla svoj namen. Saj tudi ni čudo, mili zvoki otroški segajo v srce človeško: videli smo stare može, ki so si otrinjali solze iz očij; kmečko ljudstvo je občudovalo lepoto jezika, petja in igre; prehvaliti niso mogli dovolj takega prizora. Občudovali smo pa najbolj nevstraše-nost otročičev, točno in odločno nastopanje brez vsake napake in pa naravnost izborno sestavljen program. Kje je roka, ki je vse to vodila? Povpraševali so po učiteljih; vsakdo pač najbolj sam ve, koliko truda, požrtvovalnosti in potrpežljivosti je treba, da se doseže tako' velikansko delo. V mirnem, jako vabljivem igranju se priuče otročiči govorice lepe, nežne, pri svoji duševni materi, prečastiti sestri Sabini, ki vodi otroški vrtec. Le ona ima izredni dar pridobiti srca otroška; otročiči pa store vse, kar ona namigne; imajo jo pa radi kakor svojo mater. In ta otročja ljubezen do -nje je ji največje plačilo; stariši se ji pa ne morejo dovolj' zahvaliti za to blažilno vzgojo. Bog ji plati! (Dalje prihi.) m Kalri so socialdemokrati! V delavnici Južne železnice v Mariboru v oddelku „.kovačnica" se je nekaterim delavcem plača zboljšala. Med temi bil je tudi eden, ki ne spada med rudečkarje. Ko pa socialdemokrati onega oddelka izvedo, da< je tudi kršč. soc. Gajšeku plačilo zvišano, začeli so letati semtertje po oddelku, in javkati, da njemu še ne pristoja zvišanje, da je še premlad v delu. Pogovore se in odposlanstvo gre k delovodju oddelka ter se tam pritoži. Plačo zviša sam gospod šef in zato delovodja n,e more drugače, da pelje one oziroma njih zastopnika k g. šefu in se tam pogovore. Znano nam je, da je1 pred dvema letoma nekemu delavcu nerudečkarju bira plača brez povoda znižana in nihče se ni zmenili zanj, ker ni Ml socialdemokrat. Drugemu je pa bila služba odpovedana, ker je med delom šel v gostilno, torej se pregrešil proti delavskemu redu. Za tega pa je šlo vse v boj, ker je bil socialdemokrat. In zdaj? Gajšek je kršč. socialec in ta ne sme vi oni meri dobiti plačila ko socialdemokrate, zato tudi v boj — proti njemu. In kaj se zgodi? Tisti gospod šef, proti kateremu so socialdemokrat je pred pol letom še bljuvali ogenj in žveplo v svojem glasilu „Arbeiterwille", tisti gospod se jim uda in črta Gajšeku zvišanje plače s pripombo, da, je bolje, če je eden sam nezadovoljen kot celi oddelek. Socialdemokratje so pa tudi rešeni Zdaj, saj tisti kos kruha, katerega so Gajšeku' iz ust iztrgali, razdelili bodo med seboj in vse bode dobre, Ta-^ ki prijatelji delavca so socialdemokr'atje! m Izlet v St. Peter niže Maribora; Slov. kat. izobraževalnega, društva v Studencah pri Mariboru se vsled slabega vremena minolo nedeljo ni mogel vršiti. Zato se isti preloži na prihodinjo. nedeljo dne 21. t. m. Na. vrtu g. Muršeca se bo vršila lepa narodna veselica, h kateri se Slovenci iz Maribora in okolice uljudno vabijo. m Roko je raztrgal mržnar 22 letnemu tantu Ferdinandu Dvoršak iz Sp. Porčiča Dvoršaku se pri streljanju proti toči ni vnel mržnar. Hotel ga je odnesti, kom j pa je naredil par korakov, ko se možnar sproži in mu raztrga levo roko. m Maribor. Sprejemne skušnje za I. gimnazijski razred je naredila) Slavka Pipuš, hčerka tu-kajšnega odvetnika g. Radoslava Pipuš. — Tukaj so minoli teden nehali sta/vkati zidarji, ko se je ugodilo njih zahtevi po večji, plači in krajšem delavcem času. — Dne 11. t. m je umrl trgovec Krajnc v Dravski ulici. — m Sv. Anton v Slov. gor. Si lahko mislite, kako je zašumelo v nedeljo zjutraj po naši Brengovi, ko se je reklo, da je pri Rojko-tu nekdo konja ukrar del. Ali vsi smo se zopet pomirili, ko se je konj vrnil s trojiških travnikov domu, kamor so ga bili od- peljali podjetni ponočnjaki. — Veselica veteranskega društva pri Satlerju v Cagoni, je kljub slabemu vremenu prav dobro uspela. Šaljiva tombola se je zopet pokazala; zanesljivega pomočnika v blagajniških težavah. G. Satler si je, s svojo uljudnostjo in skrbno postrežbo pridobil posebno naklonjenost občinstva. m Fram. Toča nas je v poiileljek dne 15. t. m. ob m hudo postrašila. Škode ravno ni velike. Le majhni del župnije je nekoliko pobila. — Framska šola ima sedaj šolske počitnice v največjo nevoljo starišev. Otroci tavajo brez dela^ okoli. Jesenil pa, ko otroka stariši krvavo potrebujejo doma, bo moral v šolo! Sedaj otrok do šole ñapase, po šol? pa zopet lahko žene na pašo. Jeseni pá žene na pašo ob 8.. ali 9. uri, ker je navadno slana ali pa sploh prehladno. 'Jeseni jle pobiranje sadja, zlasti kostanjev, je trgaterv, je likanje itd., vse to otroka raztrese, tako, da so vspehi v šoli jako slabi. Koliko nevolje, koliko kletve zaradi tega,, ker ni jeseni počitnic. To vse menda ne vzbuja, tem manj pa1 utrjuje zaupanje do šole. Nevolja starišev zaradi poletnih počitnic je pa pri nas tem večja', ker ima planička šola, ki je v isti iari, šolske počitnice jeseni, framska pa poleti, in ker je framska šola edina, na; deželi v celem okraju, ki ima poletne počitnice. Pet šol, ki imajo tudi sedaj počitnice, je pa okoli mesta Maribora. Vse druge ljudske šole na deželit pa imajo počitnice jeseni. To terja tudi Fram! m ,,Mariborski Sokol" vabi svoje člace na i;, red ni ob^ni zbor, ki se vrši v petek, dne 19. malega srpana ¡907 ob 8. uri zvečer v „Sokolski sobi" Narodnega doma v Mariboru. Ptujski okraj. p Iz ormoškega okraja. Pri nas je bila toča že trikrat; dvakrat skoro nič ni škodovala; pač pa je dne 3. t. m. naredila veliko škode; posebno po Vodrancih je hudo poklestila. Tndi v ormožki župniji in po središki, v Šalov-eih, Godenincih, Obrežu, Grabah in Središču je zelo pobila. Tudi v Medjumurju po Strigovski in Mihaljevski župniji, ki ste v dotiki z Bolfenkom in Središčem, je zelo potolkla. p Rogatec. Dne 9. t. m. popoldne je udarila srela v hišo g. Adaraeca in Hecingerja v kratkih presledkih. Električna iskra je samo poškodovala streho in zid na obeh hišah, druge nesreče ni naredila. p Ptuj. Dne 15. julija je utonil vi Dravi pri vojaških vajah pijonir Kari Ojsteršek, 21 let star, iz Nove cerkve pri Celju. Zapletel se je v, vrv, s katero so vrgli sidro v vodo, in tako storil strašno smrt. iTo je v kratkem že; drugi slučaj. i p Toča letos neusmiljeno klesti po Hajozah. Dne 8. julija je pobila pri Sv. Trojici, v Okišu, Sv. Barbari! in Zavrču in vzela dobro^ ¡polovico bogate letine; a teden pozneje se je vsula zopet Čez ravnoista kraje in popolnoma uničila še ostali del.,. Neizmerne svote požrejo novi nasadi, a spet if>\ vse proč. Obupanim kmetom zlasti je potrebnai nujna pomoč, za katero so se naši poslanci že oglasili. p Huda suša je i na ptujskem polju napravila veliko škodo. Nekateri sadeži, kakor oves, krompir in dr. so zelo zaostali. Sedaj je prišel, hvala Bogu, zadosten dež, a postalo je hladno, kakor v pozni jeseni. p Skrivnostno gibanje in šepetanje gre po Ptuju: dosedanjemu okrajiiemu zastoju je potekel njegov čas, in razpisane bi morale biti že nove volitve, a načelnik Orni g tega noče storiti, ker se silno boji za- svoj stolec, kateri se močno maje. Diasiravno še močno šepav, lazi ob palicah povsod okoli, dela Slovanom sladke obljube in gpvori — čujte! — Or-nig^ ki živi in dela le za Nemce, in k|i hajla sicer pri vsaki drugi, tretji besedi — ta Ornimi govori sedaj le slovenski! G. Ornig, nič vam ne bq pomagalo vaše sladkarije!' Vsi dobro vemo, da ste vi veliko storili, da veliko delate, vemo pa tudi, da vse vaše delo in strmljenje gre edino le na to, uničiti Slovence, katere sovražite kakor noben pristen Nemec ne tako. Vi hočete v Ptuju postaviti mogočna nemško trdnjavo, ki bi naj vzela našemu ljudstvu materni jezik in ga stjorida hlapce nemški gospodi^ Iz tega njamena je Ornig postavil nemško meščansko in gospodinjsko šolo, v kateri se učijo n. pr. francoski, laški in angleški jezik, a slovenščina Je popolnoma izbacnjena iz šole, dasiravno jo obiskuje veliko, veliko Slovenk. Iz1 tega namena je Ornig postavil nemški Siudenten-heim, ki bi naj vzgojil strastne bismarkovce, kateri smrtno sovražijo Slovence in jih morejo pozneje kot uradniki itd. potisniti iz vseh)javnih službi — Mimor grede je opomniti, da oba imehovana zavoda, zlasti pa še višja gimnazija, ki životari edino le vsled Stu-dentenheima, — hirata ravno vsled neznosnih razmer v Ptiuju. — Ptujski in okoliški Slovienci na noge! Sedanji okrajni zastop z Ornigom na čelu ni nikdar bi^ prijatelj slovenskemu kmetu, pač pa je. vse storil, fla ponemči naše ljudstvo in d'a bi nemška gospoda dobila slovensko zemljo v roke. Ako store vsi zavedni Slovenci svojo dolžnost, bo Ornigu in njegovim lju-flem odklenkalo za zmiraj! Orniga n,e bomo več molili! p Ponemčevanje uradov. V zadnjem času so na ptujski pošti odstranili vse slovenske uradnike, katere so prestavili v popolnoma • nemškie-Traje ter jih nadomestili z nemškimi, ki našega jezijka ne, samo ne razumejo, ampak ga tudi naravnost zaničujejo. Slovenske pošiljatve ravno na Ptuju večinoma gilno zaostajajo, tako n. pr. rabi slovensko pismo iz Ptuja i»a Hajdin (pol ure oddaijen) po 48 in še ¡več ur.? Pro- simo tem potom tudi naše poslance,, dla.) spregovore v tem oziru v državnem zboru odločno besedo! p Liberalni shod v Ormožu. Na shodu polit društva ( Sloga", dne 14. t. m. se je pokaral neznosni liberalni terorizem nasproti kmetom. Čeravno je zelo dežilo, prišlo je vendar do 200 kmetov iz celega ormoškega okraja, da izrazi poslajneu Ploju svoje, ogorčenje nad njegovim ravnanjem na Dunaju. KoC bi bilo lepq vreme, prišlo bi nas kot listja in. trave < In takrat] bi pa imeli s Plojem in s „Slogo" tudi drug račun. Predsednik dr. Omulec otvori zborovanje ter da besedo dr. Ploju. Ta opisuje svoj trud in napor spraviti vse Jugoslovane skupaj v en klub,, a ker se mu to. ni posrečilo, šel je proč od svojih katoliškihl tovarišev, zapustil je 16 poslancev, kil so bili izvoljeni na istem programu, kakor on, oklenil se štirih liberalcev, ter s temi stopil pod eno streho Jugoslovanskega kluba, vse to pa iz ljubezni do sloge, kot mož beseda svojemu programu: ,.,Vse za vero, dom, cesarja."'; Mi kmetje tega dolgega in širokega ter sila logičnega modrovanja gospoda dohtarja nismo mogli umeti ter smo že med njegovim govorbm tupa-tam kaj opomnili. Pa glej zlato svobodaljubnost' in prostost naših liberalcev! Komaj je kateri izmed nas kmetov kaj črhnil, že je grqzil dr. Omulec s strašne strogimi postavami, neki nadučitelj pa je kričal, da nas da takoj zapreti. Liberalci, ki so se nabrali pod okriljem „Sloge" iz vseh krajev in vsakovrstnih starosti, pa so brez vseh groženj z zaporom smeli delati' najbolj surove in neotesane opazke med govorom gospoda Ozvatiča. To dvojno mero smo hitro spoznali in zato je bila mera naše potrpežljivosti tudi kmalu pri kraju. Poslancu Ploju pa^ povemo tukaj, da se pred nami volilci ni prav nič opral, ampak še nam je le s tem shodom prav jasno dokazal, da je uskok, da je zdaj ves z dušo in telesom v taboru liberalne Narodne stranke, dočim smo garizvolili mi katoliško-narodni kmetje. Zato pa tudi vsa komedija z predlagano resolucijo ni vredna piškavega« oreha. Liberalci, med temi največ takih, ki niso nikaki Plojevi volilci (vsi Ormožani, ti so imeli drugega kandfidata, Sre-diščani so volili skoro enoglasno Zadravca, študent Irgolič iz Ljubljane, študent in podurednikovič „Domovine" Lesničar, študent Florijan Kukovec, ki je zvonil ta veliki zvon itd.), ti so predlagali zaupnico in glasovali 'za njo, da si smo mi kmetje vsi hrupno ugovarjali. Pa dr. Omulec je dal to resolucijo n,a glasovanje in dva liberalca sta štela kvišku vzdignjene roke, ter naštela .za/ Ploja čez 90 rok (seve saj ima vsak liberalec najmanj dve), proti zaupnici pa smo bili mi vsi kmetje celega okraja, torej tisti, ki smo Ploja res z največjo požrtvovalnostjo volili, in naših rok so našteli ti učeni gospodje komaj nekaj čez 50 — pa smo videli, da je bilo kmetov samo iz Veli-kenadelja žef toliko. To pa je nam kmetom odprlo tudi do zadnjielga oči, naše potrpežljivosti je bilo konec in iifemo pustili več nikomu govoriti. Nastal je silen krič in vihar. Ogorčenje še je rastlo, ko predsedcištvo naših resolucij ni hotelo sprejeti in dati na glasovanje. Zato pa povemo tukaj, kaj smo sklenili mi, Plojevi volilci:. Poslanca Ploja pozivamo, naj takoj izstopi iz Jugoslovanskega kluba ter se pridruži svojim kolegom v Slovenskem klubu. Ce pa tega ne mara storiti', pa naj odloži svoj' miandat, ker mu prav nič več ne zaupamo. Ugovarjamo z vso odločnostjo, da bi vsleid njegovega ravnanja Ploda prištevali; liberalci za svojega! poslanca. To resolucijo je hotel predlagati ugledni župan lahonski 'Antjon Meško, toda dr. Omulec ga je zavrnil. Drugo resolucijo smo imeli pripravljeno, v kateri najstrožja obsojamo „Narodni List" in „Domovino",) ter vso liberalno stranko, ki je kriva vsega bratomornega boja na Štajerskem. Toda nas kmetov ni pustil več nikdo k besedi, ampak so nam grozili le z ovadbami/z ječo in nas odganjali iz zborovališča, d asi; so prej na plakate tiskali: pridite vsi in pokažite, da ste zavedni in zreli/ politiki! Mi smo po možnosti šli, pa ¡vidli tudi, da so vsi liberalci od starega do najmlajšega nasilneži in kmetu prijazni le tedaj, kadar ga potrebujejo, sicer pa imajo izeinj le ječo in bič. Mi smo odšli, a iz naših grl, je donel en. glas: Ploja ne volimo nikdar (več, ne zaupamo' pa nobenemu liberalcu prav nič! p Vurberfe. Ptujski „.Stajerc" se vedno hvali v svojem nemčurskem listu, kakšni naprednjaki so njegovi naročniki* in kaj vse Idobrega storijo ti mestni očetje za nas kmete, vsi drugi, ki ne trobimo v ,„St." rog, smo sami mračnjaki, nazaidnjaki1, farški podrep-niki in; Bog ve kaj vse. Jaz pa pravim, ko bi,ptujski mogočneži res toliko dobrega storili za nas ubogo ljudstvo, bi pri zadnjih državnozborskih volitvah gotovo vsi g. Ornika volili, kar so pričakovali; pa so se grozno motili. Kakor sem opazoval, so lastni naročniki in pristaši „Štajerca" se sramovali glasovati za g. Ornika. ..Stajerc" vedno zabavlja čez duhovnike, čez Marijine družbe in sploh čez vsako dobro stviar, pa svetujem mu, naj on na svoje naročnika pogleida, ki po nedeljah ostajajo med sv. mašo navadno pri! žganju ali pa zunaj cerkve; Stajerčev evangel prebirajo, namesto da bi pridigo poslušali. Zato pa; ti, „Stajerc", svetujem, da nas pri miru pustiš in na svoje naročnike gledaš, potem še se le hvali s svojim n,aprednjaštvom. p Clrkovce pri Pragarskem. Dovolite mi, g. urefclnik, nekaj prostora v vašem listu. Mnogo je že bilo čitati o požaru 20. junija t. 1. o škodi, o požarnih brambah, pa nihče se doseidaj še ni spomnil treh zaslužnih mož, kateri so še večjo nesrečo preprečili. To so gospodje stražmojster Roje iz Pragurskega, Plesec iz Cirkovc, in Planine iz Ptujske gore. G. Roje je bil v službi v Podovi, in ko je zagledal požar, vedoč zmešnjavo v takih slučajih, najel si je voz, da je bil takoj na licu mjesta v Dragonji vesi. i Zmešnjava je bila res velika; vse je samo upilo, a delalo se malo. Njegovemu pametnemu, dobro premišljenemu nastopu se je res posrečilo, da ni zgorela cela vas, in da se je marsikaj rešilo. Požarme bramlbe niso skoiro nič storile, temveč so se prepirale z domačini, kakor so že časniki prinesli. Z la^-stno nevarnosti življenja je rešil v Mihovcah g. Plesec fanta iz ognja, pri tem pa sam dobil hfcide opekline in je bolan. G. Planine si je pri težavnem delu nakopal bolezen in je sedaj v bolnišnici. Nastopu in delu teh treh za rešitev delavnih, požrtvovalnih mož se ima vsakdo veliko zahvaliti. Zat to pozivljemo si. ces. kr. okrajno gla,varstvo, naj tem možem preskrbi zasluženo plačilo. p Strašna nesreča' se je zgodila dne 9. t. m. ob 3. uri pop. na Seniku blizu Ormoža. Strela je udarila v hišo 'Alojzija Dovečar in ubila njegovo ženo. Pohištvo so; rešili iz goreče hiše, driugo poslopje je do tal zgorelo. Bodi ji žemljica lahka! p V ptujski okrajni zastop je bil izvoljen namesto umrlega Leskoschegga ptujski obč. svetovalec R. Sadnig. p Velika nedelja. Ni še tri mesece, kar smo za-grebli visokošolca g. Franca Lah, edinega sina vrlega kmeta in župana v Senežcih, že zopet si je izbrala ista bolezen, potuhnjena jetika, svojo žrtev, ter zamorila drugo mlado življenje, iztrgala nam je iz naše Marijine družbe 17 letno gospico Milko Petek, edino hči vdove-trgovke Julijane Petek. Bridko izgubo obojih starišev smo sočutili pač vsi! Naj v miru počivata! p „Dijaški kuhinji v Ptuju" so darovali v drugem tečaju t. 1. sledeči dobrotniki: Deželni zbor Štajerski 800 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K, R. Š. po župniku Jož. Ozmecu 50 K, posojilnica v Framu 20 K, prof Cilenšek 14 K, dr. Brumen in prof. Kolarië po 10 K, Ivan Klemenčič, učitelj na Ptujski gori 8 K, Havelka, trgovec v Ptičja, poštni azistent Hrovatin, dr. Vek. Kukovec, gospoditna Luknar, vikar Pšunder, dr. B. Stuhec in župnik Toman na Hajdinu po 5 K, Komijanec, Aleks. Pinterič in dnvkar Toplak po 4 K, oficijal Kojc in o. Selinšek po 2 K. Vseh dohodkov je imela Dijaška kuhinja v šolskem letu 1906—7 K 1993-92, stroškov pa 2163 K. Odbcr izreka vsem dobrotnikom iskreno zahvalo in prosi tudi za prihodnje blagohotne podpore. p Sv. Križ tik Slatine. Naše bralno društvo priredi v nedeljo, dne 21. julija ob 8. uri popoldne Ciril-Metodovo slavnost v vrtu g. Fr. Ogrizek. Na vsporedu je petje, deklamacije, slavnostni govor t. g. župciks Fr. Gomilšek, šaljiva pošta in srečolov. Cisti dobiček je nam njen ubogim šolarjem pri Sv. Križu. — Križevljani in drugi bližnji sosedi, pridite v obilnem številu 1 ^jedinimo se zopet v ljubezni do on h svetinj, ki sta nam jih prinesla sv. Ciril ia Metodi — Zvečer ob 6. uri je prijateljski sestanek Slovencev in Hrvatov, p.i katerem bodo križevski pevci zapeli več narodnih in umetnih pesmi. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Celnjeni gospod urednik! Nit običajno tukaj, da bi dekleta pisala v politične liste, toda danes prosim, da sprejmete sledečo izjavo,} ki se naj ne smatra za kak zagovor. „Narodni List" (št. 32) napada nas ljutomerske Slovenke, posebno mlajšo slovensko ženstvo, (da baje vedno; le nemški ščebeta, samo nemški brbra. Hm! „Narodni List" se sklicuje na neko nemškutarsko pokveko kot poročevalca. A tako! Živel narodni ponos, da se nemškutarski duši v- slavnem narodnem uredništvu veruje, nas pa pred svetom sramoti. A me, ljutomerska dekleta, in vobče vsi Slovenci v Ljutomeru, smo prepričani, da ta nai-pad ni izšel od kake nemškutarske pokvekja, ampak iz1 neke pisarne, ki zadnji čas nima drugih poslov, kakor po» pasje grizti tega ali onega, ki ravno ne ugaja nekaterim takozvanim narodnjakom, ki so na^ rodinjaki le tedaj in tako dolgb, če jim narodnost kaj nese. Slovenska dekleta v Ljutomeru sodelujemo; kot pevke pri vseh narodniM prireditvah in se žrtvujemo tudi za igre in to samo na komando takozvanih na-rodjakov, in za vse to imamo' zdaj, to hvaležnost, da taka nezmačajna, v resnici nemškutarska pokveka smeši in napada naše neprevidnosti] v javnosti. Je tudi politika! Celjski fantiči naj raje delujejo na to, da ne bo njihov kandidat g. Murjsa dobil polovico manje glasov,« kakor Stajerčijanec! Me pa smo bile narodne in bomo tudi brez njihove komande. Ena v imenu vseh. 1 Umrl je po dolgi mučni bolezni gosp. Valentin Do-roajnko, mežnar pri Sv. Križu pri Ljutomeru. N. v. m. p.! I Sy. Jurij ob Ščavnici. K „Slov. kmečki zvezi" je pri tajništvu pol. društva doslej pristopilo iz celega ljutomerskega okraja 169 članov. Posebno priznanje zaslužijo sledeči gg. agitatorji: Markovič iz Cezanjevec, Žnidarič iz IljaSevec, Trojnar iz Cvena, Žnidarič iz Grab ter mladenič Stuhec iz Logarovec. Čast jim, pr. vrlo naprej! 1 Slov. kat. polit, in gosp. društvo za gornjerad-gonski in ljutomerski okraj je v odborovi seji z dne 29. junija t. 1. izreklo popolno zaupanje poslancem „Kmečke zveze". 1 Okoslavci. Zadet od kapi leži bolan posestnik Herman. Bil je hud štajercijanec. 1 Volitve t okrajni zastop gornjeradgonski. Zadnjikrat je zmagala nemškutarija po izdpjstvu. Da si tega madeža okraj Bedaj ne bo nakapal, je umevno. Istovetno z izdajstvom bi bilo, ako bi sedaj kdo uganjal strankarsko politiko; čas je tako kritičen, da morajo pasti vsi osebni oziri. Tu se ne gre za osebe, ampak za narod. Torej slovenski volilci, ramo ob rami zoper sknpnega sovražnika Bračka in njegovo kliko, zoper tisti dosedanji zastop, ki se je osmelil, tisoč kron dati Gornjemu in Srednjemu nemškemu Štajerju za železnice, od katere ima naš okraj figove koristi. Nemškutarska stranka mora pasti, in bo padla, ako bo volila sloga. 1 Jeruzalem. Tukajšne krasne gorice je dne 9. t. m. toča popolnoma potolkla. Ista osoda je doletela tudi gorice ▼ sosednih krajih. 1 Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni uljudno vabi na Gregorčičevo slavnost dne 21. julija, ki se vrši v gostilni g. Skerleca na vrtu. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Tamburanje. 8. Petje. 4. Govor. 5. Predstava: šaljiva igra „Crevljar". 6. Tamburanje. 7. Srečolov. 8. Šaliva pošta. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Vstopnina: prve vrste 1 K, druge vrste 80 vin., tretje vrste 40 vin. Uljuboo vabi Odbor. 1 Bralno društvo pri Sv. Jurijn ob Sčavnici obhaja dne 4. avg. 20 letnico svojega obstanka. Ob tej priliki priredi veliko ljudsko veselico, h kateri v»bi cenjena društva, si. pevske zbore, p. n. rojake in rodoljube. Natarč.ii vspored še objavimo. Najuljudneje se priporoča Odbor. 1 Sv. Križ na Hnrskem polju. Slavnost blagoslovljenja zastave vojaškega veteranskega društva pri Sv. Križu na Murskem polju se vrši dne 28. julija 1907 ob 10. uri dopoldne v župnijski cerkvi pri Sv. Križu, Popoldne v gostilni g. Jureša koncert s prosto zabavo. Na to slavnost Tabi uljudno Vodstvo. 1 Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji priredi v nedeljo dne 21. t. m. na vrtu gosp. Senčar-ja veselico s sledečim vsporedom: 1. Petje. 2. Igra: „Trije tički". 8. Šaljiv prizor iz alp. Pri prosti zabavi svira godba in posluje šaljiva pošta. V slučaju slabega vremena se preloži veselica za 8 dni. K obilni udeležbi vabi najuljudneje Odbor. Konjiški okraj. k Vodstvo Kmečke zveze naznanja, da se bo vršil za konjiški okraj v nedeljo dne 21. t. m. popoldne po večernicah v Konjicah shod, da se ustanovi okrajni odbor zaupnikov Kmečke zveze ter pododbori po vseh župnijah in občinah. Somišljeniki pridite v obilnem številu! Celjski okraj. m. Slovenjgraáki okraj. s Skorno ob Paki. Kakor smo slučajno zvedeli, se v eni izmed zadnjih številk „Narodnega Lista" hludujei znani Klinar, ker ga je nekdo po pravici okrcal v „Slov. Gosp." Kedor pozpia teda možakarja in njegovo delovanje, posebno še ob kakšnih volittvah, ve, da je to zasluženo plačilo, samo veliko»premalo še. O tem človeku bi se dala spisati cela brošura. Po mnenju tega modrijana smo vsi naročniki „Slov Gosp." sami nepoštenjaki. Mi, naročniki „Slov. Gospodarja" (in teh je čez 60, Klinar ne ustraši se), pa rečemo: Klinar, lepo tiho bodit ne modruj, ako ne ti povemo takšne, da ti bodo dolgo šumele po ušesih in ti bode prešlo veselje do pisanja v časnike. Veleza-služni list „Slov.1 Gosp." pa pusti v miru, ker „le čevlje sodi naj kopitar!" s Zavod nje. Kedo bi si bil mislil,, da bo nedolžen dopis naredil tolik vihar med ¡i tukajš|n4mi naro-dovci. Zakaj pa se sramujete biti imenovani pristaši ¡Narodne stranke? Aha, torej je to slaba stranka, ka-jtere se je treba sramovati. Imenujete paf nas pristaše Kmečke zveze (12 nas je celo naročnikov „Slovenskega Gospodarja"), v čast si bomo šteli pred celim svetom. V našo sramoto je samo to, cja mislite, da meid nami ni nikogar razun župnika,4 ki! bi znal napisati kako poročilo za list. 'Ali1! smo se zat-stonj učili pisati? Našo okorno pisavo nam urednik opili in slovniške napake popravi, in p tem" se tudi izobražujemo. ■ — Kaj dela pripravljalni odbor za ustanovitev prepotrebnega izobraževalnega društva, ali spi? Zabave nam1 sicer ne manjka. Preje je skrbel za njo stari Peter, sedaj pa narodovecj gostilničar Hrovat, ki se okoli hiš in po cesti pridušuje, vpije, kolne ins zmerja. Ce bota pa enkrat; oba nastopila, bomo imeli pa celi koncert. Pa tak' koncert ni za izobrazbo, posebtno ne za otroke;v a nam je izobrazbe treba. Slišali! smo, da so pravila kmetijskega izobraževalnega društva že potrjena in ustanovitev dovoljena, torej naprej merodajni možje ,in mladeniči! Zlasti se obračamo do vas, g.« župnik, pomagajte nam pri tem, mi smo z vami! s* Šmartno ob Paki. Klinar piše! Res imenitno! V predzadnji št. „Narodnega Lista" — ali kakor pravijo naši ljudja: „Narodnega'lisca" — je namreč objavil kar tri vrste. Pomislite, tri vrste Za prvič,, to ni malo. In ta imenitna vsebina, ta mam in^ponira. Pričakujemo, da nas v kratkem preseneti s kakšnim daljšim političnim ali uvodnim člankom. Upamo, da Se postane Klinar najpopularnejši slovenski — čem reči liberalni — časnikar. Vsaj fantazija je pri njem jako bujna, kakor imamo priložnost opazovati. Ze naprej čestitamo liberalcem k tej velevažni pridobitvi. s< Iz šoštanjske okolice. . Šoštanjčanl so Jdoma v, trgu zavozili s svojo nerodno politiko in, spravili tržko občino sifečno v nemške roke. Sedaj poskušajo isto storiti v okolici, na katero so se spravili s vso silo. Razpor in nasprotje so že napravili med nami. Sedaj bodo imeli naši narodni nasprotniki tem ložje delo medj nami. Se je že pokazalo. Heil! šoštanjski narodovci, boljše narodovi razdiralci! s Iz Škal. Umrl je 10. t. m. občeznani in najstarejši mož naše župnije Gregor Martine p. d. Krištan v svojem 90. letu. Gospodaril je nad 50 let v lepi zastopnosti s svojo krščansko in zelo marljivo ženo Polono, katera se je pa tudi že pred petimi meseci preselila v kraj večnega počitka v veliko žalost sinov in hčera, in vseh, ki smo jo poznali. Bog vama daj sveti raj! S Šmartno Ob Paki. Naši liberalci so v strahu! Zakaj ? Nekdo jih je „potegnil", da se je tukaj ustanovil kon-soreij za dopisovanje in da začne ta konzorcij v kratkem izdajati krajevni list z imenom „Klerikalec", katerega namen bo, omajati našim kremenitim poštenjakom („Domovina št. 68) njih „trdno" stališče in to bo tem lažje, ker baje že tukaj, po izjavi nekega liberalca, obstoji klerikalna tiskarna. V kratkem izide neki tudi več brošur n. pr.: „Kako je izginila lojtra na Rojih", pravljica. Potem zgodovinska povest: „Obleganje in demoliranje gradu Zglav-Izšla bode tudi baje igra: „Miš-maš", slika iz zad- mce nje politične borbe pri ožjih volitvah itd. Ko vse to zagleda beli dan. pridem zopet na površje pod imenom Kritikus. e Dol pri Hrastniku. Pri nas smo imeli 12. t. čudno mrzlo vreme. Celzij je kazal zjutraj v dolini komaj 7», na hribih pa so imeli slano. Na Stražnem hribu in Turškem lesu, ki ležita blizu 800 m visoko, je naredil mraz, posebno na ajdi, precej veliko škode. C V Hrastniku je umrl 14. t. m. g. Mihael Morscher, vpokojeni rudokopski zdravnik v Zagoriu ob Savi, star 79 let. " c Laški trg. Po gozdovih ob Savinji se razširjajo kobilice vedno bolj. Dospele 60 že do celjske okoliške občine in na drugi strani prodirajo proti Grižam. c Celje. V začetku šolskega leta 1907—08 vzamejo šolske sestre iz III. sv. Frančiška v Celju deklice učenke in šoli odrasle dekleta v internat; natančneje se poizve pri vodstvu zavoda. c Mozirje. Zvedel sem, da v 139. št. „SI. Naroda" nekdo na prav nesramen način napada našega g. kaplana; med drugimi rečmi mu tudi očita, da ni hotel iti na smrt bolnega moža previdet ter rekel: naj bolnik počaka. Podpisani, ki je prišel po gospoda za dotičnega bolnika, gosp. kaplana ni dobil doma, ker je bil o tem času pri drugem bolniku na previdenju. Torej nisem govoril z g. kaplanom. Šel pa sem sam prostovoljno po šmihelskega gosp. župnika ki ima do hiše bolnikove skoro polovico bliže. Vse, kar „Slov. Narod" o g. kaplanu trdi, je ostudna laž. Vsem faranom je znano, da gre g. kaplan vsakokrat prav rad k bolniku. Moziije, dne 15. julija 1907. Janez Senovršnik. c Dva nova sejma je dobila občina Petrovče in sicer je eden 4. marca in drugi 14. septembra vsakega lela. o Rečica ob Savinji. Občinski odbor tržke občine Rečica je v svoji polnoštevitno zbrani javni seji due 5. t.i m. storil soglasno sledeči va^ni sklep: Vsi uradni dopisi morajo se za naprej kolekovati z narodnim kolekom, ki ga prodajaftTružba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. S tem činom dala je zavedna občina že nad 25 let upeljanemu samoslovenskemu uradovanju javen dokaz f in pritisnila pečat narodne požrtvovalnosti domu na oltar. To daje povod klicu k posnemanju. Večina občin iz gornjegrajskega okraja je hvalevredno uvidela to potrebo že pred kratkim časom, a nekaj jih pa še vedno tava v temi brezbrižnosti in zaspanosti. Temu narodnemu grehu naj se v najkrajšem času, ne samo y našem okraju,» ampak po širni slovenski domovini opomore s tem, da se oju-nači vsaji eden odbornik vsake prizadete občine, ter se pri občinski seji raz sedeža dvigne in pojasni domoljubni pomen enakega predloga., Za posamezno občino ne pomeni to nobene posebne žrtve, a v skupnosti je moč in pomoč zatiirani mladini. c Iz Zg. Ponikve. Dne 7. t. m. je priredilo naše še mlado bralno društvo lepo veselico. Vspela je še jako dobro, dasi nas je dež motil. Narodni Po-nikovljani so pripravili lep oder na dvorišču gostilničarja gA Sanečnika, kjer so se drugič pokazali naši igralci z vspehom, Igrali so „Bučka v straMi" in pa „Kmet pri fotografu." Vsi igralci so dobro igrali. Gč. Marija Kodermanova je! (v občno zadovolj-nost deklamovala Gregorčičevo pesem „Domovini." Posebno omenjati pa moramo naš, domači možki pevski zbor pod vodstvom g. Pačnika. V kjratkem času je naučil naše iante izborno proizvojati težke umetne, narodne in cerkvene pesmi. Čast mu za delo in trud! Na odru so pevci zapeli z navdušenjem „U boj!" in pa „Jaz sem Slovan." Ponikovljani nismo zadnji! Tudi mi smo se> začeli probujati in ponosno stopimo v osprejdje, zavzeti za vse dobro, blago in sveto. c Planinski sejni." 'Omenili smo že, ¡Ha postavi Savinjskfa podružnica S. P. D. letos udobno turistično kočo na 0,krešlju,i krasni gorski planoti nad slapom pod Rinko, in da jo bodo imenovala „Frisch-aufova koča." Savinjska podružnica pa ne razpolaga z večjimi denarnimi sredstvi, zato nabira prostovoljna darila v ta namen. Dne 3. sebtembra t. 1. pri-roldi pa v isto svrho veliko ljudsko slavnost pri Sv. FranČiškui Ksaveriju. Sviralo "bodo več godb, v raznih paviljonih bode prodajalo narodno ženstvo raznovrstne pijače, mrzla jedila, cvetliceflin druge reči. Za zabavo je preskrbljeno. Na veseličnem prostoru bode uradovala pošta. Dijaki uprizorijo! /gledališko predstavo. V planinsksm muzeju bodeš videl '"TSžnoter-nosti iz naših domačih gor in planin itd. Ofllbor se že trudi in deluje, da bode planinski' sejm res vreden svojega imena. Ta ljudska slavnost utegne biti pravi narodni praznik za gornjegrajski okraj in okolico Kaj takega že ni bilo. Pri ugodnem vrtemenu je upati, da se precej skupi v korist Zgradbe „Frischaufove koče." Dopoldne ie pa blagoslovljenje? novega voza za moštvo tamošnje"požarne brambe, kar bode tudi imenitno. O pripravah za veselico in o planinskem sejmu še hočemo poročati — zal danes le opozarjamo ob-činsttvo na ta planinski sejm. c Frischauf-tva, koča. Znano je, )da je odkriva-telj Savinjskih planin in njih najboljši poznavatelj prof. v pokoju dr. Frischauf moral od svojih rojakov pretrpeti marsikaj radi svojo naklonjenosti napram nam Slovencem, zlasti pa radi simpatiziranja z delovanjem „Slovenskega planinskega društva."I Frisch- auf kot pošten Nemec ni črtil nas Slovence, ampak vsako leto rad prihajal v Savinjske planine, kjer ga pozna skoro vsak otrok. S svojim delovanjem v Savinjskih planinah je mnogo koristnega storrl za razvoj turistike v teh planinah. Zato pa; tudi prebivalci tega lepega ,kosa slovenske zemlje s spoštovanjem izgovarjajo njegovo ime. V znak hvaležnosti so ga pred leti imenovale- občine, Solčava, Luče in Ljubno svojim častnim občanom, „Slovensko planinsko društvo v Ljubljani pa častnim članom. To je bilo vsaj nekaj zadoščenja možu, kateremu so nemški divjaki v Gradcu pobijali okna, o njem pisali v svojih listih gride napade itd. To so storili zato,»ker je kot poštenjak čislal Slovence in podpirali njih poštene težnje. Njegovi nasprotniki so ga celo spravili v predčasni pokoj. Znano je, da so naši poslanci v zadnjem zasedanju državnega zbora (dr. Korošec, dr. Vovšek in tovariši) interpelirali tozadevno naučnega ministra. Da se spomin sedemdesetletnega častitljivega starčka se bolj proslavi, je Savinjska podružnica pri svojem občnpm zboru v Celju koncem meseca decembra 1905. soglasno sklenila prvo svojo kočo, katero zgradi, imenovati „Frischaufovo kočo."'"Uetošnjo zimo je mogočen, obsežen snežni plaz popolnoma poldrl in zmučkal „Okreschelhlutte", kočb sekcije celjskega nemškega planinskega društva. Savinjska podružnica si je takoj; ogledala prostor in si izbrala na najprimernejšem mestu, kamor plaz ne more, primeren prostor za stavbo. Oskrbništvo knezoškofijske graščine v Gornjemgradu dalo je dovoljenje in dovolilo tudi sekati potreben( les. Savinjska podružnica j Rečici pri Laškem. Zgorelo je okoli 50 met. stotov sena in prizidan hlev. Živino so rešili. Na kozolcu so spali trije tesarji, ki so se tudi rešili.« c Ob Savinji. V nekem listu smo čitali dopis, v katerem se je omenilo, da so neki požarni brambi zgoreli računi in — denar: ne ve se pa, so li zgoreli ali se zgubili. Kdor kaj ve, se prosi nemudoma naznaniti, ker blagajničar je že šel v pokoj; in sedaj odstopi načelinik, ker se baje preveč govori. Tudi pri občini so njegovi računj zapleteni,, morda odstopi tudi tam?; Skoda za moža, ker je naročnik ptujskega „Štajerca" in zvest pristaš Narodne stranke! c V Šmarju pri Jelšah je imelo v nedeljo, dne 7. julija kat. slov. pol. in izobr. društvo za šmarski okraj izvanredni občni Zbor ih shod. Mesto oastopiv-šega aaslužnega predsednika g. Avg. Copfa. je bil za predsednika izvoljen č. g. Fr. Gomilšek, župnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu, ki je nato v obširnem govoru pojasnil zborojvalcem veliki pomen organizacije našega slovenskega kmečkega stanji po Kmečki zvezi. Razložil je tudi, kako se naj vrši izobraževalno delo po n,aših bralnih društvih in kako obojno mladino pridobiti in usposobiti za katoliško-na,rodno delo. Nato je bila med burnim odobravanjem soglasno sprejeta sledeča resolucija: Zborovalci na političnem shodu ikat. pol. društva) za šmarski okraj navdušeno pozdravljajo ustanovitev Slovenskega kluba v državnem zboru .In" pristop štirih poslancev Slovenski kmečke zveze k temu klubu. Odločno obsojajo odpadi dr. Ploja k liberaicem, pritrjujejo sklepu/ Slovenske kmečke zveze in tjrjajo, naj dr. Ploj odloži svoj mandat, ker ga- je dobil le po Slovenski kmečki zvezi. Nadalje ^ je zbor sprejel te-le resolucije: Uvoz tuje živine naj se tudi' v bodoče zabranjuje, vlada naj nam da slovensko vseučilišče v Ljubljani, vpelje se naj 61etna šola brez oproščenja in do 14. leta s kmetijskem in gospodinjskim poukom, prirejajo se naj zimski kmetijski tečaji, poslanci naj odločno tirjajo, da se vendar le že enkrat začne šentjurska slovenska kmetijska šola, tovarne za galico se naj podržavijo in vpeljejo se naj deželne, oziroma okrajne 'zavarovalnice zoper požar in točo, zoper nezgode pri živini. Pri teh točkah se je razvil živahen razgovor. Zborovalci so; se razšli polni navdušenja za organizacijo Slovenske kmečke zveze. Naj umestni sklepi obrobe obilne sadove ! \ c Iz Gorajegrada. Zoper volitve v okrajni zastop gornjegrajski v kmečkih občinah, ki so sa vršile dne 6. julija, je vložen priziv na c. kr. okrajno glavarstvo, ker volilna komisija ni pripustila voliti posestniku g. Francu Petrin kot postavnemu zastopniku, županu, občine! Kokarje. Vlada mora uvideti ne-postavno postopanje in bode zakonitim potom to volitev pvrgla ter razpisala novo volitev. — .V „Narod- nem Listu" št. 32 in „Domovini" št. 80 prodaja neko dopisunče debele laži s tem, da hoče; izid volitev v okrajni zastop slikati kot nekako zmago celjske Narodne stranke.! Smešno! Se poznl&mo dobro, kdor to misli, je koristolovec, z zasebnimi stranskimi nameni. Pribita je tolažilna resnica, da se' na dan volitve nobenemu izmed volilnih mož„ki so bolj domo- in kmeto ljubni, kot dopisun sam, še sanjalo ni, da se gre* kar naenkrat za novo Narodno stranko. Tukaj sem pač še ni« posegla strupena rosa. Te volitve so strogo gospodarskega pomena, krajevnih odhošajev, in se gre v prvi vrsti samo zato, da se rešimo nekaterih oseb v okrajnem zastopu, ki so po znanem, slabem gospodarstvu nakopali breme čez breme tako rečenih nepotrebnih stroškov. Narodno stranko hočejo samo zaradi tega zraven mešati, da odvrnejo oko pozornosti na dolgove okraja, hočejo pač v motni vodi rtbiariti. Kakor nalašč pride človeku v spomin kapelica sv. Janeza Nep. na trgu v Gornjemgradu, ko drži svetnik prst čez usta, menda tudi zato, da se gornjegrajskim dolgom in grehom naj bi molčalo. Se že dani! i Domačin. i Trbovlje. Podružnici sv. Cirila in Metoda ^uredite veliko ljudsko slivost.v prid drufcbi v nedeljo, 21. t. m. popoldin n* vrtu Pus/tjve gostilne. — Kat delavsko društvo ima mesečno zborovanje v nedelja, 28. t. m nopold=tn v Pustovi gostilni. Govoril bo dr. Lsmpe iz Ljubljane. — Kmečko bralno društvo prirtdi veselico x gledališko predita-o ,Lurška pastirics" v nedeljo, dne 4. avg popoldan pri Pustu. c Šmarjeta pri Rimskih toplicah. Y nedeljo, 21. t. m. priredi „P>ralno društvo" svojo ustanovn • veselico. Na vsporedu so pevske ta>6ke (mešani in moški zbori), gledališke igre, godba itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Prostor: travnik pri šoli. Gostje srčno dobrodošli! c Celje. Prihodnji pondeljek to je 22. t. m. bo v Svetini pri Ce ju sho'1 Marijinih družb deklet iz celjske in šentrupertske župnije. Vabilo fe tudi dekliške družbe iz Teharjs, Vojoika in Petr nč. Ob 8. uri zjufcaj bo v cerkvi sv. opravilo in skupno sv. obhajilo. Potem bodo zunaj cerkve deklamacije, govori, petje itd. c Braslovče. Šolsko slavnost priredita krajni šolski svet in uči-teljstvo v Braslovčah v nedeljo, dne 21. julija 1907 v spomin 100letnice obstanka braslovške šole. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne ¡8. juliia 1907. Vsi nekdanji učenci braslovške iole in prijatelji šolske mladine se uljudco vabijo k mcogobrojni udeležbi. c Izobraževalno društvo v Št. Petru v Sav. dol. vsbi na veselico, bi se bo ponavljala v nedeljo, dne 21. jul. v Dobrteši vasi ob štirih popoldne. Posebna vabila se ne dopošiljajo. Brežiški okraj. b Rajhenburg. V nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne zboruje v prostorih g. Pohleta v Rajhenburgu „SI. kmečka zveza" za brežiški in sevniški okraj. Na tem zborovanju bodeta poročala g. drž. poslanec dr. Ivan Benkovič o dogodkih v državni zbornici in g. dež. posl. dr. Franc Jankovič o dogodkih v dež. zboru. Zborovanju bode sledila velika kmečka veselica z godbo. To bo veselica, ka-koršne še Rajhenburg ni videl. Udom Kmečke zveze naj ne bode žal ta dan za par stopinj in naj pridejo tudi od daleč, ker zagotovimo jih, da se bodo vračali domov polni veselja, navdušenja in zadovoljnosti. b Dobje pri Planjni. Dobrotnikom naše občine, kakor sta Pulko in Dernjač, bi pra(v priglo 1000 K, katere se ponujejo tistemu, kii dokaže, da je res, kar je pisal „Štajerc* v štev. 26. t. 1. Glej, Pulko! Kro-nice, kii si jih izdal za pijačo,< ti bodo dobro povrnjene, ako se potrudiš. — Dernjač, ali se še spominjaš, kaj< si pravil tisti ženski, s katero si „špaciral in špajsal", kako si gospodaril z občinskim premoženjem? Radovedni smo tudi, če kedo od naših liberalcev ve, na kaki: bolezni je umrl Andrej Lončar v Pametniku ? b Napredno misleč zdravnik (očitno za1 Brežice) se išče y „N. L."'v inseratnem delu. Temu inse-ratu, posvetimo par vrstic. V Brežicah' je izpraznjeno mesto okrožnega zdravnika, ker je dr. Strašek odpovedal svojo službo in se v kratkem preselil iz Brežic. Kdor pozna sovzroke te odpovedi, mora se naravnost čuditi lahkomišljenosti tega inserata. S tem, se naravnost hoče doseči, da brežiški Slovenci nikdar ne bomo imeli zdravnika, ki bode užival zaupanje velike večine okraja in ki nam tedaj ohraihen ostane. Mi zahtevamo, da v Brežice pride slovenski; zdravnik, ki bdde v prvi vrsti zdravnik, ne pa politik, ali celo neroden ali strasten politik; mi ne potrebujemo ne naprednega, ne nazadnjaškega zdravnika, ampak slovenskega zdravnika. Naj „N. L." vendar tudi pove sovzrok preselitve dosedanjega zdravnika: Čudimo se, zakaj dotični inserentne pove, da se išče zdravnik ravno za Brežice.' Ravno to skrivanje nekaj pomeni! Poživljamo vse slovenske zdravnike '(brez razlike mišljenja), da se pravočasno pobrigajo za to mesto; nevarnost je sicer, da se tam naseli Nemec., Pojasnila daje sanitetni distriktni odbor v Brežicah ali njegov pravni zastopnik drž. posl. dr. J. Benkovič. b Gad je pičil Frana Zorenča iz Sv. Petra pod Sv. Gorami v desno roko, ko je vzdignil butaro kolov, da si obkoli fižol na njivi. Gad je zasadil svoje strupene zobe v roko s tako silo, da je imenovani moral stopiti nanj ter ga odtrgati z roke. Takojšnja zdravniška pomoč mu je rešila življenje. Zanimivo je, da je pred leti njegovega brata gad pičil v desno nogo; a ker je prepozno prišel k zdravniku, so mu morali nogo odrezati. Najnovejše novice. Fram. Na Anino, dne 26. julija se vrši tukaj veliki živinski sejem, ki je vsako leto dobro obiskan. Državni zbor bo še zbran do prihodnjega torka, potem pa nastopijo poletne počitnice. Dne 8/ oktobra bo zopet prva seja. Gg.< katehetje, pozor! Ker so letošnje ljudsko-šolske počitnice za 14 dni daljše, je štajerski deželni šolski svet odredil v posebnem odloku, da se katehe-tom zmanjšajo že itak pičle remuneracije» In odškodnine za pot; seveda samo katehetom, kajti učitelji, ki ¡dobivajo tudi v počitnicah celomesečno plačo, in to po pravici, bi take zaušnice ne sprejeli. Povsod vlada med kateheti radi te/ga nečuvenega odloka velikansko ogorčenje. Našo Zvezo opozarjamo, da takoj stori vse potrebne korake. Povsod se vprašujejo, kdo bo še dandanes šel v>, bogoslovje, če duhovnik dobiva povsod le same zaušnice! Listnica uredništva. Rajhenburg: Se bomo informirali in potem priobčili 1 — Olimje, Dobje, Slovemgraški okraj, Sevnica, Iz gornje Savinjske doline, Poljčaoe: Ni bilo mogoče v to številko, pride prihodnjič! Loterijske številke. 10. julija 1907. Gradec ... 78 76 9 32 24 Dunaj . ... 45 85 77 30 25 Romarjem v Marijino Celje. Vozni listki se začnejo razpošiljat še-le 21. julija. Vsi romarji jih dobijo o pravem času. Število romarjev je omejeno na 1100; le i ako se ne bi vsi listki poprej razprodali, jih bo mogoče dobiti še v Mariboru pred odhodom vlaka. Iz Kapfenberga v Au-Seewiesen se mora polovica romarjev voziti v tovornih vozovih, ker mala železnica nima zadosti osebnih vozov. Vozovi bodo pa lepo pripravljeni. Glede vozov iz Au-Seewiesen v Marijino Celje se naznanja, da staae 1 sedež 5 K; denar se naj naprej pošlje. Vozni listki se bodo dobili tudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru od 23. do 27. julija. _Mart. Medved, župnik. Vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Laškem dne 28. Julija po večernicah, v gostmi gosp. Franc Suhel. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. — 3. Prememba pravil. — 4. Volitev načelstva in nadzorstva. — 5. Slučajnosti. «se (i-i) Načelsfvo. flH bbbbb ■ S tužnim srcem javijo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je umrl naš preljubljeni, nepozabljeni brat in stric gospod iit ■ : 1 * IV. Ki. Mrainz trgovec In hišni posestnik po dolgi, mučni bolezni, po prejemu sv. zakramentov v četrtek, dne 11. julija 1907 ob 7. uri zjutraj, v 70. letu svoje starosti. Zemeljski ostanki dragega rajnkega so se položili v petek, dne 12. t. m. ob polštirih popoldne na mestnem pokopališču k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se je brala dne 13. t. m. ob 6. zjutraj v stolni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 11. julija 1907. ?lna Radey, roj. Krainz hišna posestnica, sestra. Vsi nečaki in nečakinje. HAL 1 OZNANILA. Vsaka beseda stane 2 vin. Ti inserati n sp ejm«(jo Bamo proti predplačila. — Pri vprašanjih .. M npravništvo se mor» priložiti znamka za odgovor. ===== Štounpilje iz kavčuka, modele za predtbkariie, izdeluje po ceoi Karo) Kamer, zlatar to graver v Maribora, Gosposka ulic« št 15. Raketa za različne veselice in slavnosti prodaja prav po ceni M. 'Faisz, Maribor Domgasse 5. 367 (10—6) Motor za plin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen se po ceni proda pri Karlu Sinkovič, ključavničarski mojster v Mariboru. 876 Posestvo se preda v Studencih pri Mariboru, 4 sobe, 4 kuhinje, 3 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Več pove Franc Čerič, Lembaška cesta štev. 71. 372 (16—6) Držala za časopise priporoča sL društvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celju. 343 Pridni delavci se sprejmejo vsak čas proti visoki plači pri Šaleškem premogovniku v Velergu oziroma v Skalah, ležečem ob železnici Celje—Spod. Dravograd. Stznovanja so na razpolago. 445 (10—3) Čevljarski učenec, priden fant iz dobre hiše, »e sprejme pri čevljarskemu mojstru Bogomir Egger, Maribor, Stolni trg št. 14. 468 (3—1) Dobroidoča mala trgovina z mešanim blagom, točenje vina, piva, žganja, prodaja mesenih jedil itd. se zaradi bolezni po ceni proda. Bankalaristr. 13. Maribor. 468 (3—1) Proda se radi bolezni lepo malo posestvo, obenem prodaja vina, pive, žganja itd. Obstoji iz ene lepo zidane hiše, ki je z opeko krita, dvojno stanovanje, eno z dvema sobama, kuhinja, shrambo, drugo z eno sobo, kuhinjo, shrambo, 2 kleti, 5 svinskih hlevov, kravji hlev za 4 krave, Skedenj, svinjska kuhinja, nadalje 3 orale zemlje in to je lepi sadonosnik, travnik, njiva in dosti izabele, da se dobi 2 pok>v-njaka vina. 3000 K ostane na hiši, drugo se mora plačati takoj. Vpraša naj se pri g. Karelu Štef-liču, krčmarju, Spod. Hoče. 466 ca—1) Hiša na prodaj, sredi trga, par minut od eerkve, jako pripravna za rokodelca. Hiša je še novo zidana, a malim dvoriščem in hlevi; ka hiši spada dobra njiva in gozd. Do železnice pešhoda tričetrt ure, (8 3 klm.). — Kje, se pove v uprava ištvm. 469 (3—1) Mlademič, dobrega obnašanja vešč mež narekega opravila, se takoj sprejme kot mežnar z dobrimi dohodki pri Sv. Barbari v Halozah. 470 (2—1) Kolesij in ena konjska oprava, že rabljeno pa še v dobrem stanu; proda po primerni «eni Franc Faé-ner posestnik v Dobravi p. Slovenj-grade». fcgwMSftc 460 (8—1) Lepo posestvo okoli 8 oralov zemlje, vinifcatija okoli 4 orale zemlje, se zaradi rodbinskih razmer po ceni proda. L Jaušnik, Spod. 3t. Kungota pri Mariboru. 474 (1-1) Xa posestnik» lava in lovee. Kupujem p« najboljših cenah sveže ustreljene srne itd. Janee Boy, trgovin» s divjačino. Maribor, Apothekergasse. 476 (3—1) Brea vseh stroškov si pripravi po mojen navodilu lahko vsakdo najboljšo gredatvo za rast las, brk in obrvi. Kdor je plešast, ali mu laqje slabo rastó, izpadajo. Kdor boče imeti vebke ia lepa brke in močne obrvi, mora rabiti to sredstvo, če hoče kaj doteči. Ker dotóte» sreástvo je 100krat boljše kakor vse druge, dostikrat še škodljive pomade in maaila, katere ponujajo razni sleparji po časnikih za drag denar. Recept in navodilo dobi, kdor mi pošlje kot prostovoljno darilo vsaj 1 krono po na-kaaai«. Frane Majcen jan., Bod-«•wn, p. Jnršinei pri Ptnju, Sta-•f«^«;__479 (1-1) I^mbacberstrassc 24. se pro-"«i obstoji ii 4 stanova^, vrt in TP»«ia se naj : Le«back«r-,tru» 18- Btodaad pri Maribora. 4*1 (6-1) Hlapec za konje trezen in pošten, vešč vsaj nekoliko nemščine, posebno v pisavi in čitanju, sprejme se 1. avgusta t. 1. kot postiljon, oziroma pismonoša na pošto blizo Gradca. Mesečna plača 60 kron in prosto stanovanje. Ponudbe pošljejo naj se upravništvu jtega lista. 477 (2-1) Pridnega krojaškega nčenca sprejme Josef Folger, Koroška nI. štev. 19. Maribor. 480 (2—1) Lepo posestvo pri Maribora eno-nadstropna hiša s 5 stanovanji; zraven hrama 2 orala njiv in travnikov, vse pri stezi, blizo cerkve in šole, četrt ure od mesta, primerno za vpokojenega stanovalca. Zraven hiše gospodarsko poslopje in kuhinja za pranje in kuho hrane za svinje, studenec itd. Plačilni pogoji ugodni in nizka cena. Vknji-ženega dolga v mestni hranilnici je 8000 gld., drago se izplača pod ugodnimi pogoji lastniku. Kje, pove upravništvo. 484 (3—1) Upravo za branjarijo proda za 80 kron gospa Turin. Poberška cesta štev. 17. Maribor. 485 (2-1) Krojaški pomočnik išče dela pri bolj finem krojaču in želi, da bi bilo stalno delo, pisma naj se blagovolijo pošiljati pod šifro „Sreča". Slov. Bistrica, poste restante: 483 (1—1) Dva pridna mizarska nčenca iz poštene hiše sprejme pod ugodnimi pogoji s celim oskrbovanjem Mihael Gottlich, mizarski mojster v Mariboru. Reisergasse 26. 482 (2-1) Krojaškega nčenca, pridnega, ki ima veselje do tega rokodelstva, sprejmem takoj ali v kratkem brezplačno na 3 ali 4 leta. Oskrba dobra. Naj se v kratkem oglasijo stariši in se tudi fant predstavi. Lovrenc Krajnc, trgovec in krojač, Sv. Ana v Slov. gor. 457 (2—1) KnpiU želim mali travnik s sladko krmo v dobrem kraju. Kdo ga ima naj blagovoli naznaniti v upravn. „81. Gosp." 452 (3-2) Hiša z 2 stanovanji, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom je na prodaj. Fraustaudenerstrasse št. 272 pri Mariboru. 458 (8—2) Prodam 100 bi vina od leta 1904 in 1906 in sicer 69 hI iz slovenj egoriškega in 40 hI iz ljutomerskega vinarskega predela. Naslov Alois Haas, Schöpfendorf, pošta Cmurek. 461 (3—2) Mlini za vsakovrsto zrnje očišče-vati se dobijo pri Tomaž Kukec mizarskem mojstru v Koroški uliei štev. 31. v Mariboru. 473 (8—2) Kupim hišo z dobro idočo gostilno blizo farne cerkve in železnice. Mora biti nekoliko oralov zemlje zraven, zraven tudi za pekarijo. Pri pogodbi se plača 2—3000 kron ali tudi več. Kdo pove uprav. 402 (2—2) perutninaijil P A TiM \ j«®**210 X AUilLa. ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je driz-Ijava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 86, 65 ali pa 100 vin. naprej in naročite Paba« z navodilom poštnin» prosto. I. E. Weixl, tičjdUajni preparati Maribor, Sofljin trg S. Pva nova sejma v pelrovčah dne 4. marta ia 14. septembra vsakega lata. 47« (1-1) ms i m 8 Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456 menikov. ********** Stalna služba deželnega = pismonoša = pri c. kr. poštnemu in brzojavnemu uradu v Šmarji pri Jelšah je za oddati. Pošteni in značaj ui prosilci, ki bi umeli tudi kako rokodelstvo zvedo natančnejše pogodbe pri imenovanemu uradu. 467 (8-2) fl\očen učenec z dobrim spričevalom, zmožen nemščine in slovenščine, se takoj sprejme. Lud. Pinter, trgovina z mešanim blagom. Selnica ob Dravi. (3—2) ♦ t.t : JJ.U.J V ženskih ročnih delih se sprejmejo deklice v privaten poduk. Kje, pove upravništvo. 465 (8—2) kotlar stmm Ptuj, Poštna ulica «sos in MARIBOR, Kaserngasse št. 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljša brizgalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vsake vrste eeno in hitro. Knpnjen slsri baker, «Ink in mesing po r.ujloljfi ceii. Zelo ugodna prilika za nakup novozidane enonastropne hiše, hotela, nasproti osrednemu kolodvoru v Jesenicah na Gorenjskem, važna železniška postaja, mnogo tujcev, pekarija, kompletno opremljena, z najboljšim prometom, 16 sob za tujce, kopa-liščna soba, vodovod, angl. kloseti, vpeljana acetilenska razsvetljava, velik salon, velika dvorana v I. nadstropju, lep vrt pred in za hišo, dvorišče, koncesija za žganje. Proda se iz proste roke po ugodni oeni. Izplačati je takoj samo 20.000 K. Hotel se proda s kompletno upravo, kakor stoji in leži. Pridni in podjetni gostilničarji naj te prilike ne zamudijo. Anton PočlvavSek, 475 (l-i) Jesenice, (Gorenjsko). seeeoeeoeeooees pase za kilo s ali brez peresa, kakor tudi vsake vrste bandaže, Ease za tre-tih, snspen-ZOrije itd. Nadalje paee proti telesni za-krivljenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdeluje ceno v vseh večjih mestih monarhije iz-vežbani in od gg. zdravnikov priporočani Franc Podgoršek, bandažist (rokavičar) 344 (8) Maribor, Burggasse št. 7. Zaloga vseh predmetov za streženje bolnikom in gumi specijalitet Karol Sinkovič, ključavničar inf iždelovatelj motorjev in strojev Maribor, fnt/Tgnaae 9. Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo ži «t, s, Climase Bohsel-moforji pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1 '/».do 2'/, vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkovič, zastopnik Climase Bohsel-motorjev. 876 10-7 Zahtevajte brezplačno moj veliki cenik z slikami od raznih nr, zlatnine in srebrnine. lihael Jlger-jev sin MARIBOR, Poštne ulice pooblaščeni Izvedenec Roskopfova remonter ura z švicarskim Anker 5 kron. Fina srebrna remonter ura K 7*60; ista z dvojnim pokrovom K 11*50. Kar ni po godu se lahko zamenja ali pa vrnem denar. m m m $ Razpis stavbe. Pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo se bo še to leto popravljalo učiteljsko stanovanje. Ustmena zniževalna dražba se vrši dne 21. julija t. I. po večernicah v stari šoli. Stavba se odda enemu samemu podjetniku. Izklicna cena znaša 8296 kron. Stavbeni operat je razpoložen na ogled pri šolskem vodstvu. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 829 kron varščine. Krajni šolski svet Sv. Lenart, dne 30. junija 1907. 454 (2-2) Janez Horvat načelnik. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od slavne „Delniške pivovarne" gostilno pivnica § 11 v Laškem frgu kjer točim vsaki dan sveže pivo, najboljše domače in tuj« vino ter raznovrstno žganje. Na razpolago so vodno gorka in mrzla jedila. Cene zmerne. Za zabavo je električen glasovir in bilard. Točna in solidna postrežba. ' Priporočam se Vam, p. n. tržanom, kakor okoličanom, posebno pa Vam Trbovljanom, ki hodite po opravkih v Laško, da me posetite z Vašim cenjenim obiskom ter uva-žujete geslo: Svoji k svojim! Franc Drolc, gostilničar. Kiparski in kamnoseški obrt Radoslav Golobic Ljutomer. Prečastiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu se najuljudneje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela iz lesa in marmoija. Zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov (križev) iz belega, sivega in črnega marmoija. 414 Nizke cene, lepa priložnosti Svoji k svojimi 6) 1000 hektolitrov pristnega ljutomerčana raznih letnikov iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric ima po nizkih cenah na prodaj Kletarsko društvo v Ormožu. 411 0-2) pozor I Za primicije! pozor I Največja izbira raznih ^batisto v ln volne za dekleta, kakor tudi različno snkneno blago za dečke ln že Izgotovljene obleke. Razun tega tndi največja zaloga |svilenih ln dragih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni. Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom Burgpiafz 2. M. K. Šepec Grajski tri 2. TVi-AjaiBOi*, v lastni liiši. Postrežba točna, in strogo solidna,! 861116)1 «i raznovrstna, kakor cvetlična, povrtna, deteljna, ' travna, gozdna itd. «e dobivajo v največji zalogi Berdajl « Maribor, Sofijin trg (v gladim} Priporoča tndi svojo zalego fepeeerijslieg» tolag-a in Barthelnovo apno aa poklajo> nj>bo1^ kak°- T cWojz Škei ' pozlatar Maribor, Stolni trg 5 M priporoča častiti duhovKini in slavnemu občinston v u-vrhvanje vseh o to stroko spa- . dajočik. del in popravil . __& Restavracija .Narodni dom' t Mariboru priporoča sortirana vina dr. Tumorja, osoblto čisti moiks-t v steklenicah, Zadravčev l|ntoraeržan, dr.Stohefiev baložan i. dr. — Piva: budijevllko In ob veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja sama s svežimi jedili. 0 petkih In postnih dneh morske ribe. Trgovina z železni«© Jas* Ps*sfe©_ Maribor, Tržaška oesU 1 priporoča svojo veliko zalogo vta-kovrstnega orodja za rokodilet. vse vrste železnise, traverz«, kos«, peči, vodovodne naprave itd. f o.B-í»üd in Roman eoaeit, epa Yse po najniíji cenil t I Podpirajte Pozor, kupovale! I Jožef Ulaga v Mariboru, Tegetkofova oesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo maiifaktnriega blaga, kakor: fine volnene oblike za «pomlad r»ak* harve, velikansko izbiro lepih svilealh robeev in predpasnikom Dai;o priporoča tudi jako dobro modno «akno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno 2» perilo, moške in ženske srajce ter sploh vbc najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni! Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod. Tovarna za glinske izdelke = v Ra c j tu. - izdeluje s parnim: stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeko, plošče zs tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi v Mariboru, (lesarska oesta, pri kamenarju A. Balser-Ju, • ,Prl sv. Jožefu' flora trgovina z lesom ln premogom IVAN LAMPRECHT MARIBOR, Kariovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne. , Prodaja vseh vrst lesa, drv { \ ln premoga, 4 i Cene zmerne, postrežba točita. Špecerijska trgovina cM. fferftiih Maribor, Koroška cesta št. 9 priporoča svojo veliko zalogo ipe-terijskega blaga ter različnega vina in piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv. Delniška družba združenih pivovarn Zalea in Laški trg .r v Ljubljani priporoča svoje l izboirno pivo v sodoih in steklenicah. «UtMMMti Zaloga pohištva Franca pleferšek. Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mestu za cenjeno zaupanje. Nova trgovina Mahorič & Šeligo • Ptuj « i nasproti pošta In gostilne Vra&kc j priporočata skt. občinstva sfojo 1 najnovejšo ialogs maisfaktir. i negi» b?;-g3 ter vabita k obilnem» i obisku. POSOJILNICA V MARIBORU a) ustanovljena 1. 1882. ♦ ❖ ❖ <9 šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4°/o in 47*°/o- — Obrestna mera za posojila: 5%, 5'/,70 za hipotekami, 6"/o z» osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila, Pisarna je v „Narodnem domu". Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike. FELIKS ROP manufakturna trgovina v laribaru Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške In ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavlo itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala, Najnižje cene! Postrežba točna I Alojzij Pinter trgovina pri farni cerkvi v Slov. BIstrlo! (podružnica na 6or. Bistrici) priporoča celemu okraja različna semena: detelj no, travno itd., galico, ličje trake iz gum\ja, lopate, kose, bri/galnice, Tom. žliudro, železo ter vsakovist. druge reči po najnižji ceni. ANTON VIHER stavi?eni in umetni mizar Hengasse i ftylai*ibOB* Hengasse i (v lastni hiši) prevzame vsa v njegovo strolco spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica: Heugasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. 9 « — 0*8 S «_3»¿ I m 2 » m ŽS-n ""sls-- Siif Svoji k svojim I >¿ s-a S * J2—1 -a"" i S — 5» T3 a S 2.3« ° H O a« >*Pl * 21 í^stlNñO^- ■j . K o..* 5.^3 K »¿¡¿i «S**«**f»»»«»«*»®**** C« >0 C > ta >0 =3 .H fin sfil a C3 J« 3 C 03 X3 >■ CO g G s "i v. ^ 18 k S 1 JMBUe0M|5J8|UJBA0J0d08A > l^d^jatetj in založnik: „Katoliiko tiskovno društvo". V»V»V» v.» Kapljice za želodčni krč. Stane ena steklenica 50 vinarjev. p. prull, mestna lekarna pri c. kr. MARIBOR, Glavni trg it. 15. Žganje proti trganju. Prav dobro mazilo pri prehlajenj n v zglobih in udih. Cena 1 K. orlu Zaiite-vajte nastonj, da se Vam pošlje ilnstrovani cenik z nad 1000 slikami. Št. 365. Srebrna damska 3-50 Št. 822. Srebrna remon-toar nra ra go«pnde 3-50 Št. 337. Srebrna anker ura, 15 kamenov, gld. 5, dvojni pekrov gld. 6"50 * Št 841. Srebrna anker ara, dvojni pokrov, 15 kamenov, zelo močna glri. 7-9*50 ,CROATIA1 edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in iiunatnjuiuts;hiiusuhmiiutHimMrittiiuii[nitti::uuuBLUuvinHuauoBiiRuiaaHinaanfliiiuunHaiiH B'av- mesta Zagreba. .CROATIA', osnovana na temelja vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, goupodarska poslopja, tvornice. mline itd. ter premičnine, kakor: hiš. o opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago 1 trgovinah itd. po jako ogodnih pogojih ln nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIE1 v Trsta, Corso it. L Garancija več let. Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Anton Kiffmann, ;^ mit. 1 r... ..„1,največja zaloga nr srebrnine in zlatega Shk* 1 hlaa». Eksport v vse dežele. I^Ca-ritor luE. Štajersko. ■ 1 "rt* s 0 1 ** -C 0 as > ■—p co CD CD >CO S as "O tsj -S3 sv. .a NsrodRn gattilnr ,Pri pošt i Maribor, TogethofOTE cesU 49 priporoča v«lno sv«2e p|KC, ijs-vrstna domača vina ter mrzle in tople |ldl. Mar. Uetien. Pohištvo :n po-steljske priprave lastnega izdelovanja Karl Wesiak tapecirar * Maribor, Freihansgas 1. * _ _ * Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. TisV v kart.e sv. Cirila v Mariboru.