\ Kranj, 11 januarja 1962 - k 3 )
o Loko so se k sorodnikom zatekli ljudje iz Makarske
Dalmatinski ubežniki"
Sedem potnikov je v začetku tedna izstopilo v škof ji Loki iz potniškega vlaka. Videti so bili prestrašeni. Izstopili so v obleki, ki so jo imeli na sebi, ko so stekli iz svojih hiš ob prvem potresnem sunku. Potovali so brez voznih listkov z izkaznico, da prihajajo iz področja, ki ga je opustošil zemeljski potres. Zatekli so se v stanovanje kapetana Curina v škof ji Loki. Tam sedaj preživljajo dneve ob radijskem sprejemniku, da bi zvedeli za usodo svojih naselij, hiš in premoženja.
O
■reči,
biskali smo ubežnike iz Makarske in- Hvara, da bi nam povedali nekaj vtisov o neki je prizadela te dalmatin-
ske kraje pod gorskim masivom Biokova. Sedeli so v sposojeni obleki, prestrašenih obrazov in videti je bilo, da so živčno precej utru-
Rokavska grobnica
Zdravstveno stanje preživelih članov posadke naše trgovske ladje »šabac«, ki se je potopila v Rokavskem zalivu, se zboljšuje. Priče te težke tragedije opisujejo dogodke tiste srašne noči na morju, ko so se znašli v ledeno mrzli vodi.
Poveljnik ladje je po radiu klical na pomoč. — Spustite rešilne čolne! Zapuščajte ladjo!
Razpoka na ladji je bila zaradi udarca 10 metrov dolga. Voda je prodirala v notranjost. Pet minut po trčenju se je ladja potopila.
33 pomorščakov se je znašlo v ledeno hladni vodi, ki je imela 5 stopinj Celzija. Na morju je divjal Vihar.
Večina je iz vrtinca, ki ga je napravila ladja, ko se je potopila, priplavala na površino. Nastala je strašna borba za življenje.
Poveljnik ladje se je znašel v vodi brez rešilnega pasu. Prijel se je za neko desko. V megli se je oddaljevala luč ladje, s katero so trčili. Okoli sebe je 6lišal klicanje ta pomoč.
Ko ga je val dvignil, je zavpil:
— Držite se skupaj, ker nas bodo tako laže našli.
Krmar Rade Hromin, človek čvrst kot skala, je plaval ob neki deski. Od ledene vode so ga prijeli krči in telo ga je strašno bolelo.
— I zdržal sem te napore — je dej?." v bolnišnici — ker sem ves čas mislil ra otroke. Ce ne bi mislil m   e . . .
Preživeli prvi oficir Radovan Jo-vanović je plaval nekaj časa skupaj z upravnikom ladje. Upravnika so kmalu požrli valovi. Pred seboj je videl električno žepno svetilko drugega oficirja. Po kratkem času je tudi ta svetilka ugasnila. Cez nekaj časa je zagledal obrise neke ladje. Videl je, da so mornarji vrgli proti njemu rešilni pas. Zaplaval je proti ladji, toda morski tok ga je odnesel v drugo stran. Obupal je. Sklenil je, da se vda. Prekrižal je roke na prsih in čakal, da ga morje potegne v globine. Na površini ga je zadržal rešilni pas. Zbral se je in plaval na neki deski, dokler ga niso rešili.
Po dveh urah iskanja so na neko angleško ladjo potegnili 7 pomor-
ščakov. Vsi so bili živi, toda na poti do Dunklerquea so štirje umrli zaradi izčrpanosti.
Poveljnik ladje je ostal živ, ker ga je neki francoski advokat, ki je končal tečaj prve pomoči, oživel z umetnim dihanjem. Ostali člani posadke, .ki 60 preživeli nesrečo, so ostali pri življenju zaradi odlične fizične kondicije.
ih\jcaiij(i z ljudmi
jeni. Regina Curin iz vasice Gdinj na Hvaru je pripovedovala o potresu z živahnimi kretnjami:
— Bila je nedelja, ko je prišlo do prvega in najmočnejšega potresnega sunka; morda je bila po vremenu najlepši dan v januarju. Okoli enajste ure smo začutili prvi potresni sunek, ki je bil izredno močan. V trenutku je nastal silen vihar in Biokovo se je ob potresnih
(Nadaljevanje na 8. str.)
Sedem otrok in žena je našlo krov nad glavo v Škof ji Loki
Ljubimec »slabih žen« Alain Delan je prispel v Beograd, kjer bo dva meseca snemal film -Marko PoIo-k. Ze prvi dan bivanja v Beogradu je doživel celo odisejo. Najprej je na Kalemegdanu bežal pred hitrimi »beneškimi stražarji«. Ta dan so namreč začeli snemati prve prizore. Zvečer sta ga zaustavili dve dekleti, ki sta. želeli, da bi ta večer preživeli skupaj.
Delon je prišel slučajno k filmu. S 17 letom starosti je oblekel uniformo mornarja. Štiri leta je preživel v Francoski mornarici in ko se je vrnil v Pariz se je počutil kot srednješolec. Odkrili so ga in zdaj ga prištevajo med vodeče igralce »novega vala«.
|!|!':|» «|Hifli'!iii::il|i:ti!|.i:i'!!!!iii»i!ii!tfi:flill!lini
Zvonko Debeljak
TU a Primskovem pri Kranju v majhni skromni delavnici že dvajset let izdeluje smuči Zvonko Debeljak. Pri svojem delu se je že tako izpopolnil, da so njegove smuči znane po vsej Sloveniji in tudi izven nje.
V zadnjih letih se je tovariš Zvone predvsem usmeril na izdelovanje kovinskih smuči, zato smo ga vprašali, kaj meni o kvaliteti teh smuči.
— O kvaliteti kovinskih smučk bi najlaže odgovoril državni repre-zentant Janez Šumi. Lani je z njimi osvojil državno prvenstvo. Upam pa si trditi, da so moje in kovinske smuči, ki jih lahko irdelata Planica
PRIZNANJE V TUJINI
šport ali Elan, povsem enakovredne kovinskim smučkam, kakršne izdelujejo nekatere najbolj priznane tvrdke v tujini (Kneisel, Kastler in druge).
— S kakšnimi »dilcami« se »vozijo v smrt« (tako nekateri danes imenujejo največja tekmovanja!) naši vrhunski smučarji?
— Razen par mojih smuči, ki jih imata letos šumi in Jenko, imajo vsi ostali v večini uvožene smučke, za katere je treba odriniti precej težke denarec. Večkrat pa naši smučarski funkcionarji z velikim zadovoljstvom skrbijo za reklamo tujih tvrdk, samo da bi jim te podarile brezplačno kakšne »dilce«. Na domače — enakovredne proizvode pozabljajo, čeprav vedo, da kovinske smuči izvažamo; jaz preko Planica šport manjše količine v Švico, ZDA in Zahodno Nemčijo. Prav nič se ni treba čuditi, če naš državljan v inozemstvu kupi naše kovinske smuči in se potem ponaša s »tujim« blagom. Skrajni čas bi že bil, da bi imeli naši smučarji zaupanje v naše smučke!
Zvonko Debeljak je bil 1956. leta tudi državni prvak v kegljanju — na 200 lučajev je podrl 907 kegljev — zato sem ga vprašal, če se s tem športom še kaj ukvarja?
— Brez kegljanja bi skoraj ne mogel biti In — če bo potrebno — bom tudi letos pomagal ekipi Triglava na tekmovanjih, čeprav imam za treninge malo časa. — B. Fajon
l!!iUUIUUilillUIIW
Vtisi s poti po Zahodni Nemčiji
Kari Necher ne mara b
V pozno decembrskih deževnih dneh sem v Stuttgartu stanoval v >nem izmed cenenih podzemeljskih hotelih. Preuredili so ga kar iz nekdanjega zaklonišča. Bilo je treba le trohico fantazije in nekaj svežih rož! Nad hotelom je bil velik trg, kjer so parkirali avtomobili. Tako se je njihovo parkiranje dopolnjevalo z mojim; pa tudi razdvajalo obenem. Vsi smo se namreč našli v nekoliko neprijetnim okolju deževnih juter. To je bilo vse, kar je bilo skupnega med nami. In to, kar nas je razdvajalo, je bilo kvečjemu, da ti avtomobili niso bili moji in jaz ne njihov, semkaj sem prišel zaradi čisto drugih stvari.
AVTOMATI PRIHAJAJO
Sredi novih hiš, velikih modernih trgovin in sredi ljudi, ki nenehno hitijo, je bil ta dro-Den deček, ki je spominjal človeka na puste jeseni v drevoredih, čisto neznaten. Pred veliko trgovino Wo-olswoerth je malček v krznenih škorenčkih jezdil na gibljivem konju. Njegova mati pa je v bližnjem avtomatu kupovala nogavice. Stal sem poleg nje vse dotlej; dokler ni odšla. Prišla je druga in drugi malček v krznenih čevljih se je zibal na gibljivem konju in ona je kupila nogavice. Vse je postalo neznansko preprosto. Vržeš marko, vržeš pfenig. Kupuješ lahko v avtomatih . . . kaj vem . . . vse . . . ženske nogavice, cigarete, čokolado, konzerve in žvečilni gumi.
Kakor dež, či6to počasi z rokami v žepih, eem potem spet postopal po ulicah. Pritekla je.od nekod grbava ženska in mi stisnila — skoraj tako kot v kriminalnih romanih — v roko časopis z naslovom »Friedersbote«. Nemško ne znam kaj  pr^da.  N^  prv: je bila
velika slika kolnskega kolodvora, pravzaprav ure na tem kolodvoru; za njo pa je bilo videti silhueto velike katedrale. Preko slike pa je pisalo »Ena izmed teh je tvoja poslednja«. (Mislili so na uro.) Priznam, da temu nisem mogel oporekati. Ena izmed številk bo najbrž moja poslednja — razen če takrat, ko kanim umreti, ne bodo merili časa s kakšno drugo stvarjo kakor z urami. Prav zares bi bil česa drugega v Nemčiji bolj vesel ket takega preroškega meča. Morda nekoga, ki bi stopil k meni, mi stic-nil roko in po tistem Adenauerje-vem obisku pri Kennedvju zagotovil, da ne mara atomske vojne in da ne verjame, da je v Vzhodni Nemčiji tako slabo. Pa sem tudi takega našel. Samo iskati je treba! Bil je to Kari Necher. Na pol pijan z vrčkom piva mi je v krčmi zatrjeval, da bi, če bi seštel vse ljudi, o katerih v Zvezni republiki poročajo, da so zbežali iz Vzhodne Nemčije v Zahodno, morala biti Vzhodna Nemčija brez vsakega prebivalca. Včasih imajo tudi pijanci prav!
na
Morda Kari Necher to tudi ni. Toda človeku je včasih težko sredi strojev, betona in neonskih svetilk.
NEKOČ JE BIL SLAVONEC
Ce se vrnete, se lahko zaposlite pri nas-«, mi je rekel s poslovnim in skoraj lokavim nasmehom eden izmed uslužbencev Mercedcsovjh tovarn, ki je bil nekoč Slavonec. V veliki avli pred muzejem tovarne sem za hip poški-
Nova mestna četrt v Stuitgartu, ki ima sijaj »nemškega gospodarskega čudeža«
lil po novih letošnjih modelih, ki si jih tukaj lahko kupite. V skoraj srebrnkastem sijaju je stal v enem izmed kotov Mercedes 190 SL. (cena 17.500). Potem pa drug ob drugem 300 SE (25.300 DM), 220 D itd. Najbolj luksuzen letošnji Mercede-sov izdelek je prav gotovo 300 SE. Avtomobil, ki velja toliko kolikor štirje Opel Rekordi 1961, ima vgrajeno foto celico in avtomatično zavira. Tudi Menjalnik je avtomatičen.
(Nadaljevanje na 8. str.)
ODLIKOVANJE ZA L-___^,..,KE
Pravosodne oblasti na Jur-3'-kem so sprejele nove predpise, ki bi naj zagotovili disciplino v japonskih zaporih. Predpisi predvidevajo od-« likovanja za zapornike ,ki se bodo v temnicah vzorno obnašali.
DARILO ZA ROJSTNI DAN
Izraelski predsednik Ben Gurion je poslal zahodnonemškemu kane« lerju Adenauerju za njegov 86. rojstni dan darilo: zbirko izraelskih poštnih znamk.
GLAVNO MESTO V POČITNICAH
Maroška vlada je sprejela sklep, da bo od letošnjega leta naprej premeščala v poletnih mesecih .sedež vlade iz Rabata v Tanger. Na ta način bo postalo to svetovno-znano pristanišče neke vrste »poletna prestolnica« Maroka.
VELIKA GESTA
Poslanec britanske laburistične stranke Norman Dođs se namerava v kratkem preseliti v neki rižanski tabor. S tem želi seznaniti britansko javnost s siromašnim življenjem Ciganov v Veliki Britaniji.
VESELICA CARINIKOV
Zanimivo mednarodno zabavo je priredil italijanski finančni minister Trabuci na tromeji med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. V bližini Trbiža je priredil carinsko veselico, na katero je povabil avstrijske, italijanske in jugoslovanske carinike.
VSTOP V SVETOVNO POLITIKO
Zunanji minister najmanjše države na svetu San Marino je izjavil, da bo njegova dežela navezala diplomat >kc stike z večino afriških, azijskih in ameriških držav. Do sedaj je imel San Marino poslaništva v Vatikanu, Parizu in Bernu, v Rimu pa konzulat.
ŽIVLJENJE V SVETOVNIH VELEMESTIH
Znani nemški književnik Her-mann Kesten živi sedaj v Rimo. Pred kratkim ga je neki zahodno-nemški novinar vprašal, zakaj ne živi več v Zahodni Nemčiji. Književnik je odgovoril: »Odslej bom živel samo v svetovnih velemestih.«
• H -• m;iogo bolj krščanska kot kubanska cerkev.*
Fidel Castro, predsednik kubanske vlade
»V vesoijit ,e prostora za vse.<
Jurij Gagarin, sovjetski kosmonavt
»V morju negotovosti o smislu življenja ostane Francozom samo del tolažbe: francoske copate so najboljše na svetu.*
Francoski znanstvenik
»Če žena ne dobi moža, ki ga je želela, potem gorje moškemu, ki jo bo poročil.* Marcel Juando, francoski književnik
»Ne bo zmagal tisti družbeni sistem, ki bo izdelal največ sredstev za uničenje in največ vojaških oporišč, temveč tisti, ki bo človeku za-jamčil boljše življenje.* Nikita Hruščev, sovjetski premier
>Ženske, ki preživijo precej časa v kuhinji, so najboljši arhitekti za to, kako bi morali graditi kuhinje.*
» Arhitekt Eric Lvons
FRANCIJA IN ALŽIRIJA STA POSTALI DEŽELI S KRVAVIMI PRSTI. VSAK DAN EKSPLODIRA KAKŠNA BOMBA IN NE MINE DAN BREZ UMORA. TAJNA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA OAS NE POZNA MILOSTI, CF. JE TREBA LIKVIDIRATI KAKŠNEGA ČLOVEKA, KI JIM STOJI NA POTI. PRIMER, KI GA OPISUJE PARIŠKI LIST »FRANCE SOIR« JE TAKO ZNAČILEN ZA TO TERORISTIČNO ORGANIZACIJO, DA GA PRINAŠAMO V SKRAJŠANI OBLIKI,
V bližini železniške postaje v Aveniji predsednika Wi!sona št. 13, sta stanovala Alfred Lo-chisoll in njegova sestra v trosobnem stanovanj-j. Na vratih piše, da je treba pozvoniti dvakrat.
i ??>-tega januarja sta Alfred in njegova sestra obedovala v kuhinji. Pozvonilo je dvakrat. AlfreH je vstal in odprl vrata.
— Ste vi gospod Alfred?
— Da.
— želel bi govoriti z vami.
— Dobro. Izvolite vstopiti.
To so bile zadnje besede, ki jih je sestra slišala. Alfred je popeljal neznanca v salon.
Ko je sestra Marija Luisa nadaljevala s kosilom, je zaslišala dva strela in vrata, ki so se naglo zaprla. Stekla je in zagledala svojega brata * luži krvi. Prvo zrno ga je zadelo v tilnik, dru-
go pa v srce. Lahko je povedala samo to, da napadalca ne pozna.
V hišo je kmalu prišla policija. Neka priča je izpovedala: »Videla sem fanta oblečenega v siv površnik«. Policija je pregledala kavarne v bližini železniške postaje. V tem trenutku je
Umor med kosilom
s postaje odhajal neki opoldanski vlak. Policija je sporočila, da vlak pregledajo.
Uro pozneje je bil storilec ujet. Protestiral je, ko so ga preiskali. Nosil je revolver Španskega izvora in 30 nabojev. Robert Arto ni mogel umora zanikati. Kmalu je bil aretiran tudi njegov tovariš Pol Štefani.
Pol Štefani je bil član OAS. Kot padalec je dabil ukaz, da umori Lochisolla, bivšega aktivista Komunistične partije Alžirije. »To je vse«, je izjavil po zaslišanju. »Ne poznam tega človeka. Izpolnil sem samo prevzeto obvezo.«
Pozne.je se mu je odvezal jezik. »Pred božičem sem srečal v nekem alžirskem baru človeka, ki sem ga na videz poznal. Vprašal me je, če hočem zaslužiti 200.000 frankov. Za to vsoto bi moral spraviti s sveta človeka, ki ga nisem poznal. Dal mi je orožje in denar. Plačal je tudi stroške mojega bivanja. V Parizu sem srečal Artoa, ki je bil moj somišljenik. Seznanil sem pa s svojo nalogo. Rekel mi je: 'Šel bom s teboj..«
Fanta sta bila prijatelja iz otroških let. Skupaj sta doraSčala. Njihovi starš! so iz uglednih družin, ki pa ne skrivajo svojih simpatij do desničarskih ekstremistov in »minerjev«. ,
IEPOBTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAžM
Revolooion
(Zapisano po pomenku z ameriškim izseljencem Jankom N. Rogljem) Pred pol stoletjem — po aneksiji Bosne in Hercegovine — je začelo med slovensko mladino vreti. Razburjale so jih tudi napovedi na bližajočo se vojno nevarnost. Res, leta 1912, se je vnela osvobodilna vojna za Balkan, ko so Srbija, Črna gora, Bolgarska in Grška stopile v boj proti Turčiji. Pogledi napredne slovenske mladine so se obrnili proti vzhodu.
J I I edaj so bile slovenske dežele: I Kranjska, Koroška, Stajer-ska, Primorska s Trstom še V sestavu avstro-ogrske monarhije. Politično vzdušje pa je že napovedovalo velike dogodke in slovenska mladina se je pripravljala, da bi pomagala  v spopadu.
Med naprednim dijaštvom se je Začelo razvijati revolucionarno gibanje, dijaki in študentje so si ustanovili tajno napredno organizacijo Preporod in Ivan Endlicher je slepil na čelo uporniškega dijaškega Preporoda. Taka društva bo ustanovili na vseh slovenskih gimnazijah in drugih srednješolskih Xa vodih.   In  tako  tudi  v Kranju.
Takrat je obiskoval kranj. gimnazijo tudi Janko Rogelj, sin kovača iz Pri makovega, (rojen 26. maja 1895, danes je star 6S let in živi že precej desetletij pri Cleve-lan'u v Ameriki).
Janko Rogelj je obiskoval naj-p:\ j osnovno šolo doma na Prim-skovrm, kjer mu je bil za učitelja izkuieni pedagog in vrtnar Franc Luznar. Rogelj je danes pisatelj črtic in se je spomnil svojega prvega učitelja že v več črticah.
Pozneje se je Kovačev Janko 6 Prrrsskovega vpisal v kranjsko gimnazije-. Takrat so živeli dijaki v vse bolj neugodnih razmerah kakor danes. V tistih časih pred 50-leti so bdeli nad dijaki strogi disciplinski predpisi. Prav to pa je dusilo našo takratno napredno mladino, ki je ustanavljala prepovedane organizacije. Tako so dijaki še za časa Ivana Cankarja imeli aktivno dijaško organizacijo zadrugo — za časa Janka Roglja pa Preporod.
Pred 50 leti je bil ravnatelj gimnazije v Kranju profesor Fajdiga, profesorji pa so bili pisatelj De-tela. Malner in drugi. Med profesorji, ki so najbolj pritiskali slovensko mladino, je bil profesor Remec. Imel je majhno rdečo bradico, da je bil res podoben Me-fistu. Bil je pristaš takratne klerikalne stranke, zato je zaviral razvoj napredne mladine in jo je rad zalezoval. Pri tem poslu mu je pomagala kot vohunka njegova ee-stra.
,   PREPOROD  MED DIJASTVOM
Člani dijaškega društva »Preporod« smo se večkrat zbirali na sestankih. Včasih smo se zbrali na domu kakšnega sošolca. Precej krat smo se dobili na po-menek v gozdiču za našo hišo na Primskovem. Citali smo napredno literaturo in govorili o bratstvu slovanskih narodov. V naših srcih je vstal odpor proti vsem narodnim in družbenim izkoriščevalcem. Hoteli smo boljšo družbo, kakor je bila tista, ki nas je obdajala in vodila. Prav zato smo vzdeli naši organizaciji lepo ime Preporod, ker smo želeli preroddti sebe in ljudstvo moralno in duhovno. Predvsem smo želeli propada velike av-stro-ogrske monarhije, ki je tlačila  številne slovenske narode in
smo hrepeneli po Jugoslaviji.«
»Za tisti čas pred 50 leti so bile to sanje v oblakih,« je dejal Rogelj. »Zdaj se nam je sen uresničil.« Janko Rogelj, ki živi v Ameriki že od leta 1913, je bil v stari domovini že šestkrat in zato lahko preudarja razvoj naše družbe in države. V letu 1962 bo pripeljal v domovino veliko skupino članov Ameriške bratske zveze, v kateri je eden izmed vodilnih članov.
Potem sva se z Rogljem spet za-predla v pomenek o nekdanjih kranjskih Preporodovcih:
»Starejši so postali pozorni na naše sestanke. O njih sta zvedela prof. Remec in njegova sestra in naš vzgojitelj je o tem poročal profesorskemu zboru. Med našimi najbolj 6trupenimi preiskovalci je bil ravno profesor Remec, mož z rdečo bradico.
Nato so se začeli za nas hudi dnevi. Bili smo večkrat zaslišani o podrobnostih naših sestankov in namenu Preporoda. Mi pa smo trdno molčali, med nami ni bilo izdajalca.
HUDE URE
Hude ure smo prestajali tudi pri pouku. Nam sovražni profesorji so nas vsako uro klicali pred tablo in so nas spraševali. Zvijali so nas na vse načine. Dobivali smo slabe ocene. Seveda vsi profesorji niso bili proti nam. Kranjska gimnazija je postala zaradi izdajalske Remce ve sestre »cvek fabrika«.
Takratna avstrijska oblast je preganjala vse napredne ljudi, zlasti šolsko mladino, ker je vedela, da bi ji bili prav izobraženi napredni ljudje pozneje najbolj sovražni in nevarni. Saj ni močnejšega orožji, kakor je človek, ki pozna pravico in pot do svobode.«
»Življenje na kranjski gimnaziji je postalo neznosno. Zato sem se odločil, da bom dal šoli slovo,« je
dejal Janko Rogelj. Takrat sem bil že kar cel fant in sem dostikrat pomagal očetu pri delih v kovačni-ci. Znal sem napraviti to ali ono delo, med drugim sem znal že tudi podkovati konja. Nadvse pa me ;e mikalo delo mehanika. Zato sem se odločil, da bom postal poklicni šofer. Od očeta sem izprosi! denar in sem odšel v prvo takratno šofersko šolo v Pardubice na Češko.« Leta 1913 je odšel Janko Rogelj s stricem v Ameriko. Tam je opravljal t razna dela. Delal je pri železnici bil je pek itd. Vmes pa se je šolal in izobraževal in je postal novinar ter prvi urednik slovenskega dnevnika Enakopravnost. Študiral je celo višjo šolo in b^il pozneje tam za učitelja slovenščine. Med vojno je bil med tistimi, ki so podpirali našo narodnoosvobodilno borbo. Bil je med ustanovitelji Jugoslovanskega pomožnega odbora, k:er je sodeloval s svojim prijateljem pisateljem Louisom Adamičem. Rogelj je še zmeraj čil in sedaj piše spomine. Preporodovec Rogelj je storil svojo dolžnost! — Jože Zurjančič
DVOJNIKI BOLJŠI OD ORIGINALOV!
Kdo v nevarnih vlogah zamenjuje Sophio Loren, Gregory Pecka, Brigitte Bardot, Ano Magnani
in Gino Lollobrigido
Njihova imena se ne pojavijo na filmskem traku, niso znani obiskovalcem kino predstav, čeprav so doprinesli k uspehu filma največkrat vsaj toliko kot igralci, včasih pa tudi še veliko več. Gotovo ste že ugotovili, da govorimo o dvojnikih znanih filmski igralcev. Glavna naloga teh dvojnikov je, da olajšajo naporno snemanje filmskih zvezd, saj nastopajo v vseh nevarnih pa tudi utrudljivih scenah.
SOPHIA LOREN in njeni dve dvojnici Shilla Gabel in Silvana Maldi so si zelo podobne. V večini napornih scen Shilla in Silvana nastopata namesto svoje slavne prijateljice. Odkar pa je Sophia začela snemati v Hollywoodu. je ostala brez dvojnic, ki sta po rodu Italijanki. Shilla Gabel je poizkusila srečo pod lastnim imenom in je z nekim italijanskim podjetjem podpisala pogodbo kar za pet let. Tudi Silvana je odbila pc-nudbo Sophie Loren. da jo spremlja v Hollywcod, obljubila pa ji je, da bo igrala dvojnico v vseh filmih, ki jih bo Sophia snemala v Italiji.
Ves svet pozna GREGORY PECKA in njegov nasmeh, a le malokdo pozna njegovega dvojnika, čeprav se le-ta stalno nahaja v njegovi bližini. Rimljan Gino Selli je že pred leti čisto slučajno postal Peckov dvojnik in njegova sta'na »senca«. Peck ga je spoznal v skupini statistov, ko je snemal v Rimu Praznik v Rimu. Od tega dne se Selli ni več ločil od svojega delodajalca. Selli se pojavi na sceni vedno, kadar producenti menijo, da bi bilo lahko nevarno za zvezdnika.
Kjerkoli se pojavi BRIGITTE BARDOT, je v njeni neposredni bližini njena rojakinja Maguv Martini. Kdor je ne pozna, misli, da 6ta sestri, a v resnici je Maguv sa-
mo dvojnica BB. Maguv Mortini se oblači enako kot igralka, ki ji je tako izredno podobna. Izven »službe« je Maguv neke vrste sobarica pri svoji škandalov željni prijateljici, ki se brez nje nikjer ne pojavi.
Fulvia Sergio je postala dvojnica ANNE MAGNANI na popolnoma neobičajen način. Mlada rimska študentka ni nikoli prej sanjala o filmski slavi, niti si ni želela postati igralka. Marljivo je študirala književnost. Nekega dne jo je opazil v neki rimski kavarni neki fotograf. Nagovoril je Fulvio in jo prosil, če jo sme fotografirati. Ona je to odločno odklonila, a on se je poslužil trika in ji rekel, da ga pošilja Anna Magnani. Tako je pristala, da jo slika. Ko je Fulvia nekaj dni pozneje pismeno presila za sliko, se je pokazalo, da jo je fotograf, ki je posnetek hotel prodati nekemu zbiratelju talentov (prevaral). — Tedaj se je začela za slike zanimati slavna igralka, ki je takoj ugotovila veliko podobnost. Anna jo je prosila, da postane njena dvojnica. Fulvia je na to privolila pod pogojem, da je delo ne bo obremenjevalo pri študiju in da bo lahko igrala samo takrat, kadar bo imela za to čas.
Fotografijo Anne Marie Ghiani je treba samo pogledati, pa takoj ugotovimo, zakaj je postala dvojnica
GINE LOLLOBRIGIDE. Podobnost je tako očitna, da pravo igralko zamenjujejo z njeno dvojnico in obratno. Anna je stalni gost v družini Lollobrigide-Skofič. Po pripovedovanju se odlične razume z Lolo.
Danielle Gaubert je v filmskih leksikonih otrok sonca. Rada ima prostost, obalo, mikavnosti »sladkega življenja« in filmske premiere. To za film ni veliko, toda dovolj.
Potniško letalstvo na razpotja: potniki bodo potovali kot strela
Doba potniških letal na reaktivni pogon se je komaj začela in že stoji potniško letalstvo pred največjim skokom v svojem razvoju. V nekaterih državah strokovnjaki že pripravljajo načrte, da bi izdelali potniško letalo, ki bi letelo hitreje od zvoka in v višinah do 25 kilometrov oddaljeno od zemlje. S taksnimi načrti lahko najhitrejša potniška letala, ki so sedaj v prometu primerjajo s poštnimi vozovi. Potniki bodo z njimi poleteli iz Evrope v Ameriko v 2,5 urnem poletu,
zgradili iz sedanjih kovin, predvsem iz aluminija,
PREDNOSTI PRED QUEEN MARRI
Znano je, da so se francoski in angleški strokovnjaki skupaj lotili te naloge. Tudi ruski in ameriški inženirji ne držijo križem rok. Predsednik ameriške letalske fružbe Smith je pred kratkim dejal: »Eden od največjih porazov v ameriški zgodovini bo, če se bomo morali čuditi sovjetskemu potniškemu letalu, ki bo prebilo zvočni zid, kot smo se čudili prvemu satelita.«
Ker se bojijo sovjetskega prehitevanja Amerikanci z vso pglico pripravljajo načrte za potniško le-
talo, ki bi letelo hitrjše od zvoka. Od vlade so za raziskovalna dela zahtevali denarno pomoč v višini 1 milijarde dolarjev. Ameriški inženirji so zavihali rokave. Potrebno jim bo po napovedih najmanj sedem let za poskuse.
»Zračni zid« še vedno predstavlja trd oreh v tehnološkem pogledu. Hitrost 2000 km na uro je za sedaj meja do katere bi lahko izpopolnili potniška letala. O izgradnji takšnega potniškega letala je več zamisli. Britanski in francoski strokovnjaki menijo, da bi takšno letalo lahko
Metu«., y li t u..i bil akie Tiiko kar všeč. Na gornji sliki je avtomobil Fiat GCO D model Y, s katerim znani italijanski konstruktor Pininfarina nadaljuje svoje zanimive poizkuse z arecdinamiko. Ni pa še znano, če se bodo takile Fiekoii kaj kmalu izdelovali serijsko Nihče nima tako tipičnih kolen kotDanv, Ali bo to dovolj, da se bo prebila red h>llvwotdske zvezde?
Strokovnjaki pa pn gradnji takšnega letala morajo upoštevati udobnost potnikov in razvoj ostalih prometnih sredstev, Letala, M jih gradijo bodo približno zadržala velikost letal na reaktivni pogon. Da bi zmanjšali zračni pritisk bo sprednji del letala zelo ozek. V letalu bo za 100 do 150 potnikov prostora,
Potniško letalo, ki bo prebilo »zvočni zid« bo zelo drago, Predračuni so pokazali, da bi utegnilo stati 12 do 25 milijonov dolarjev, V primerjavi s to ceno so reaktivna letala, ki stanejo 5 do 6 milijonov dolarjev blazno poceni, Po drugi strani pa bo takšno letalo prevozilo štirikrat toliko potnikov kot reaktivna letala. Vzemimo za primer zanimivo primerjavo z največjo ladjo »Queen Marrv«. Ce bo letalo v prometu 3000 ur bo prevozilo dvakrat več potnikov kot največja prekooceanska ladja.
Potniška letala bi razen tega morala nuditi potnikom vso udobnost. Razen tega bodo morali rešiti problem pristajanja. Raketna letala se bodo morala spuščati na obstoječa letališča,
LETALO BREZ OREN
Prvikrat v zgodovini letalstva so naleteli na dvojne težave: Konstrukcija trupa bo enako težka kot konstrukcija kril. Na višini 25 kilometrov od zemlje je zračni pritisk tako slab, da kri zač-
ne vreti. Kabina bo morala biti tako izdelana, da bodo potniki lahke dihali. Ce bi prišlo do kakšne razpoke v trupu bi to lahko privedlo, do katastrofalnih posledic. Ce bi se recimo zlomilo okno, bi potnike morali oskrbeti z maskami in zaščitno obleko. Vsaka večja poškodba na trupu, ki bi povzročila da bi se zračni pritisk v letalu izenačil 6 pritiskom v višini pa bi pomenila smrt. Zato je treba preprečiti, da do tega ne pride. Velikost oken bi zmanj-
namesto oken vgradili televizorje, na katerih bi potniki lahko opazovali pojave med poletom. Nerešen problem ostane še gorivo, spuščanje in dviganje letala z letališč in problem ropota. V poietu pa bo letalo prihodnosti neke vrste vmesnega člena med klasičnim letalom in raketo. Letalo ne bo letelo v klasičnem smislu. Letala bodo že na letališču usmerili kot rakete.
Res Le vuB, kdaj in kje sem pobrala tole misel: žena ima največ dela takrat, kadar ji mož pomaga. S t« ugotovitvijo se redkokdaj strinjam in še takrat le za trenutek. Na splošno pa menim, da bi z njo našim možem - posebno mlajšim - delali krivico. Veliko mladih zakoncev poznam, Iii so si
slovenskih gospodinj. Popisovalci so si tu tako pomagali, da so na poseben list zapisali še čas moževega dela. In ti listi so bili zelo popisani. Naj navedem primer neke ljubljanske družine: Mož in žena sta bila zaposlena, imela sta tri otroke, ki so obiskovali osnovno šolo, Žena je bila zaposlena v dopoldanskem času, mož pa popoldne. Mož je pripravil zajtrk, pospremil otroke v šolo, pospravil stanovanje in skuhal kosilo. Žena je pomila posodo, prala, šivala, po-
sta zaposlena. Všeč mi je, da je danes tako, toda ni mi žal, da je bilo včasih drugače, To je bil drugačen
čas.
Mlajša uradnica je na isto vprašanje odgovorila takole. Mož mora sodelovati pri delu doma. Drugače je nemogoče, Skupaj odhajava na delo, skupaj se vračava enako utrujena, Ni časa za počitek, saj doma čaka kopica opravil, Ne rečem, da bi ne mogla vsega sama opraviti, leda to bi ne bilo pravično. Delo je treba razdeliti.
m02 s predpasnikom
delo doma lepo enakomerno porazdelili. Pri njih ni mogoče več govoriti, da drug drugemu pomagata (predvsem mož ženi), saj oba pojmujeta gospodinjsko delo kot opravilo, ki se v enaki meri tiče obeh.
NEPREDVIDENA RUBRIKA
Pred nekaj leti je Zvezni zavod za statistiko v Beogradu pripravil poizkusno anketo, ki naj bi dala prve orientacijske podatke o tem, koliko časa porabijo žene za gospodinjska opravila, Anketa je zajela skupino gospodinj v večjih jugoslovanskih mestih. Popisovalci so spremljali gospodinjo od jutra do odhoda k počitku in zapisali vsako, še tako majhno opravilo v posebno rubriko, Sesiav-ljavci ankete pa niso pomislili na k da v nekaterih družinah tudi možje sodelujejo pri gospodin'skih opravilih, Ta pomanjkljivost je bila posebno občutna pri anketiranju
magala otrej^n pri učenju, skuhala večerjo iii.
PA SE JE LE VELIKO SPREMENILO
Zamišljam si, da bi, če bi po naši! družinah povprašala po delu mož in žena pri gospodinjstvu, dobila tri vrste odgovorov:
- žena ni v službi in zato sama opravi vsa gospodinjska dela;
- oba zakonca sta zaposlena, vendar mož doma ne dela;
- ko prideta mož in žena iz službe, skupno opravita vsa dela doma.
Starejša gospodinja je ob neki priložnosti na vprašanje, če ji mož kaj pomaga, odgovorila: Včasih je bilo drugače, kot je danes. Mož je imel svoje delo, žena svoje, Ženino delo je bi! samo dom, Nikoli nisem niti pomislila na to, da bi zaprosila moža, di mi pomaga pri gospodinjstvu. Danes je življenje drugačno, Družine so manjše, oba
Ostane nam še ena žena, katere odgovor ni niti najmanj razveseljiv, Navadno skupaj prihajava iz službe. Takoj se lotim kuhanja in pospravljanja, mož pa prebira časopis. Vrsto let po poroki nisem bila zaposlena in zato njegove pomoči tudi nisem potrebovala. Sedaj pa bi mi njegova pomoč prišla zelo prav. Toda že od nekdaj sodi k moškim, kj menijo, da s« kuhanje, pospravljanje, pranje in druga taka dela samo za ženske. Zato ga niti ne poizkušam več pridobiti za ta dela, čeprav sem vsak večer zelo utrujena in komaj obvladujem svojo slabo voljo,
Mislim, da tem odgovorom ni več kaj dodati, Mogoče le še ugotovitev, da bomo verjetno iz leta v lete lahko zbrali več odgovorov, kakršnega nam je dala mlada žena. Mogoče je pa le naša mlada generacija tista, ki si je uspela urediti življenje tako, kot je prav.
Letalski posnetek zdrvelo v smrt 90
velike železniške nesreče na Nizozemskem v kateri je potnikov. Staistične primerjave povedo, da je to naj-nesreča v zgodovini nizozemskih železnic. Veliko število smrtnih žrtev je vzbudilo val ogorčenja v nizozemski javnosti.
Javne Mansfield in Cary Grant o sebi
Pri sBosna-filmu« so posneli film »Krst Kakoc«, prvi igrani film režiserja žike Rističa. V glavni vlogi je zaigral znani in priljubljeni igralec Ilija Džuvalekovski, snemali pa so film na napornih terenih v okolici Peči.
Filmski režiserji iz vsega sveta se vedno znova vračajo k nesmrtnim delom illiama Shakespeara. Tako so prav pred kratkim začeli v Sovjetski zvezi snemati film po njegovi komediji »Ukročena trmoglavka«. Film režira Sergej Kolosov, v glavnih vlogah pa igrajo: Ljudmila Kasatkina, Andrej Popov in obetajoče odkritje iz filmske opere »Pikova dama« - Olga Krasina.
Režiser Peter Glenville bo v Dublinu in Parizu posnel film »čas procesa«, v katerem bosta podala glavni vlogi Simone Slgnoret in in Lavrence Oliver,
Zanuckov film »Najdaljši dan«, o katerem smo že poročali, še vedno snemajo. Pri njem sodelujeta dve ekipi, ena s 150 in ena z 200 ljudmi, Scenaristi so James Jones za ameriško stran, Romain Grav za francosko, Noel Covvard za angleško in Erich Remarque za nemško stran, Igralski ekipi so se priključila še nekatera nova imena, med njimi Henrv Fonda in Curd Jiirgens.
VVilliam Wyler je zrežiral »Uro za otroke« po odrskem delu znane ameriške avtorice Lillian Hellman (Kobilice, Onstran v gozdu, Straža na Renu); v glavnih vlogah pa so nastopili Audrejr Hepburn, Shirlev MacLalne, James Garner in Miriam Hopkins.
z neba
Ervis Preslev prvi ameriški »kri-čač« je zamenjal svojo kitaro z revolverjem, Na filmskem traku se ne postavlja s popevkami, temveč z revolverjem in streli v cawboye.
čeprav lahko danes ze napovedujemo, da se bo zvezdniški sistem kmalu preživel v filmskem svetu, čeprav nekdaj najbolj komercialni - beneški filmski festival najavlja dobo tem in avtorjev, čeprav znani italijanski producent reklamira svojo letošnjo proizvodnjo in navaja samo imena režiserjev - kljub vsemu temu je zvezdniški sistem vendar še vedno zelo pomembno dejstvo, še vedno zagotavlja ime popularne zvezde v glavi filma komercialen uspeh, še vedno se velik del občinstva odloča pri izbiri svojega filmskega razvedrila po imenih glavnih igralcev. Še več - prav sedaj je bila podpisana pogodba o največjem honorarju, ki gaje kdajkoli prejela kakšna filmska zvezda, mislim namreč na Liz Tay!or in »Kleopatro«. Zato bo gotovo zanimivo prisluhniti dvema predstavnikoma, ki sta dobila »znanstveno« ime filmska zvezda, in na tak način spoznati konček resnice o teh ljudeh in njihovi življenjski »filozofiji«,
»Rada nebrižno vlečem za seboj stvari sem si želela imeti - in jih gožasil. Toda življenje se mi ni po tleh svoje kunje krzno, kakor imam.'In svojega življenja ne bi zdelo zanimivo, da bi bila vajena razkošja. To na- zamenjala. V času, ko sem se umaknil, sem
pravi močan vtis na ljudi, celo na- Moje safimo krzno me je 6 ceno imel čas premišljevati o svojem me, zato ker nikdar prej nisem ime- 20 tisoč dolarjev skoraj uničilo, to- življenju, o svojem delu, svojih zala takega razkošja. da nihče ne more reči, da ne var- tonih. Ali sem našel odgovor? Ne Do zvezdništva je mnogo poti, čujem. Nobenih živih leopardov še vem. Moje življenje je zame zelo Nekatera dekleta trdo delajo in se nisem kupila, samo jaguarja. Imam pomembno. Vsak tenutek hočem prebijejo od igralske šole do sta- sicer belega Cadillaca in rožnatega biti srečen, če je mogoče, Naučil tisike, nato do stranske vloge in Jaguarja, toda nobenih drugih 6em se, a ne verjamem niti v veliko končno do glavne vloge - druga športnih avtomobilov. Niti si še ni- veselje niti v veliko potrtost. Obna-spet pridejo na cilj, ker poznajo 6em začela graditi bazena, ki si ga šam se, kakor trenutno kaže, da ne prave ljudi. Jaz sem ubrala pot želim - velikega kot jezero, z oto- bo nikogar »pin-up girl«. Pobelila sem si lase kem na sredi in z drevjem in z opi in skušala postati znana, To mi je čami na njem.« začelo uspevati,-ko sem.si izposodila dve številki premajhno kopal- CAR! GRANT no obleko in v njej požirala na flo- »Imenovali so me za moškega, ki razdražljiv in zna prisluhniti dru-ridski obali. je ostal najdalj mlad v vsem My- gemu.
Bila sem še vedno neznana. Sa- woodu. Smešno za človeka pri pet- Zares nerad govorim o eebi, o mo fotografi so vedeli zame in kar desetih. Toda navsezadnje - do 35. premnogih filmih, ki sem jih po-naprej prihajali, da bi me slikali, leta je moški pogosto sebičen idiot, snel, o mnogih čudovitih ljudeh, s Bila pa sem še daleč od zvezdni- Po tem letu bi moral poskusiti, da katerimi sem igral. Nerad se tudi štva, svojega življenjskega cilja, bi se malo spametoval. Zase vem, ubadam s smešnimi govoričenji no-Hotela sem imeti vse tisto, o čemer da sem bil do 35. leta nemogoč, vinarjev, ki 60 me spravljah v so filmski časopisi pisali, da imajo Zdaj sem komaj zdržen. Tisti, ki tesno zvezo, celo zakonsko, z naj-zvezde. to pravijo, večinoma so to ženske, lepšimi ženami sveia. Videli so me
Sedaj jih imam. Lahko spim v že morajo vedeti. Vsaj manj sebi- s Sophijo Loren, Ingrid Bergman, satenastih rjuhah in imam v ko- čen sem postal. Morda sem dru- Marlene Diettich, Audrey Hepburn palnici orhideje. Lahko ležim na gačen, toda čutim, da sem manj in o tem pisali smešne 6torije po postelji in premišljujem, ali naj neotesan. Kup brc skozi dolga leta ——— oblečena belo kunino ali pa morda že pomeni nekaj in zdi se mi, da Mija Aleksič, naš najpopularnejši safirno krzno, ali naj se peljem v sem se na izkušnjah učil, Vsaj filmski komik, je zaigral tudi v belem Cadillacu ali v rožnatem Ja- malo. filmu Puriše Djordjeviča »Poletje
guarju. Lahko si naročim ducat za- Dolgo sem užival mednarodno je krivo za vse«, v katerem mu se- j bojev šampanjca - ne da bi ga spi- priljubljenost in lahko bi mi pri- kundirata Olga Nadj in Milena la, ampak da bi se okopala v njem, šlo na misel, da se umaknem, do- Dravič. ker me poživi. Med vsemi snubci kler sem še popularen, Nekoč sem Pri »Bosna-filmu« pripravljajo so ameriški milijonarji in vzhod- se že umaknil, za 18 mesecev. Ne široko zasnovano delo o Kozari in njaški mogotci, ki mi ponujajo pr- morem reči, da bi se takrat dolgo- njenih junakih v naši revoluciji, v"a mesta v svojih haremih, Te časi!, saj se sploh nikoli nisem dol- zaradi česar se v Sarajevu že dalj
časopisih. Nočem govoriti o svojem zasebnem življenju, o prijateljstvih, o družini - preteklih, sedanjih in bodočih.
Tušan Ogrizek
Nisem kakšen peer-gyntski iskalec, toda mislim, da človek nekako laže shaja sam s seboj, če si nabira znanja, postane bolj strpen, manj
Angleži so našli svoj nadomestek za igralko »z golimi prsmi«, ki pa uspešno izpodriva prave filmske umetnice, Umetnost in telo sta verjetno nerazdražljivi celoti. Na sliki Diana Dors »ta etlat facile«.
I NAJVIŠJI HOTEL V EVROPI
Cez nekaj mesecev bodo v glavnem mestu Belgije v Bruslju začeli graditi najvišji hotel v Evropi. Zgradba novega hotela bo imela 28 nadstropij in bo ena izmed najlepših v tem delu sveta, Nebotičnik bodo zgradili iz cementa, jekla in mannora, imel pa bo 265 sob. Glavna jedilnica bo v 25.nadstropju, odkoder bo lep razgled na mesto.
I PODZEMSKA BOLNICA V švicarskem mestu Bernu gradijo vojaško bolnišnico. Ta bolnišnica se razlikuje od drugih, ker jo gradijo pod zemljo, V bolnišnici bo prostora za 1066 postelj,
• ZAHODNONEMŠKA ATOMSKA LADJA
Prva zahodnonemška atomska ladja bo krenila na pot leta 1965. Ladja bo imela nosilnost 16.000 ton in jo bodo zgradili v neki ladjedelnici v Kielu, Nuklearni reaktor so že »čeli graditi v bližini Koma v raziskovalnem središču »In-ter - atoma«, podružnice ameriške dražbe za nuklearne raziskave.
| ANGLEŠKE LETALONOSILKE
Angleška vojna mornarica je sklenila zgraditi dve novi letalonosilki s 50.060 tonami. Vsaka letalonosilka bo lahko ponesla 10 letal. Pripavljajo pa že načrte za večje letalonosilke, ki bodo imele 60.000 Ion.
I NAJVIŠJA TEMPERATURA
zvezi, kjer delajo poskuse z nuklearnimi reakcijami, so dosegli najvišjo temperaturo 12 milijonov stopinj.
I AMERIŠKA VESOLJSKA LADJA
V ZDA so napravili načrte o zgraditvi vesoljske ladje, ki bo tehtala 3000. ton in bo leta 1965 ponesla človeka na mesec, Izračunali so, da bodo stroški za vesoljsko ladjo znašali okoli 23 milijarde d%jev.
O HIŠA IZ PAPIRJA
V ZDA so zgradili prvo hišo iz papirja, Za sedaj so zgradili samo poskusno dvostaaovanj-sko hišo. Ce se bo ta hiša obnesla, jih bodo začeli izdelovati v večjem številu. Hiša je odporna proti dežju in vsem vremenr' .......
flNLL....... UMNIH
VLAKEN
Industrijo umetnih vlaken je zajel obsežen razvoj, V zadnjih desetih letih se je svetovna proizvodnja umetnih vlaken dvakrat povečala. ZDA, ki so na čelu svetovne pizvod-nje, proizvajajo 23 odst, svetovne proizvodnje umetnih vlaken, čeprav pridelujejo velike količine bombaža. Na drugem mestu je Japonska, sledijo pa Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Italija in Francija, V 12 državah na svetu imamo že 560 tovarn umetnih vlaken.
1
I.
Stal sem v svoji sobi in ni mi bilo do popoldanskega pouka, pa tudi ven nisem hotel. Trezen nisem želel ostati, tudi do pijančevanja mi ni bilo; prav tako sem videl že oba filma v mestu. Povabil bi kakšno dekle, pa sesn bil suh. Odšel sem ven, mimo dvorane študentovskega združenja proti Brk ko vi sobi. Oprezal sem za nečim, morda prav za nekakšno nevšečnostjo.
Imel sem devetnajst let in bil študent tretjega letnika malega illinai-škega kolegija. Čeprav smo bili v prvih junijskih dneh, je bilo vreme kakor februarja. Zunaj je pršilo že več dni in predolgo sem bil v zaprtem prostoru. Imenitno sem se počutil, tehtal sem sto šestdeset funtov in bil kakor na trnih. Hotel sem početi karkoli, vendar sam nisem vedel kaj; vsekakor kaj takega, česar še nihče ni storil.
V Brickovi sobi je bil Guy Cruikshank, zleknil se je v enega Brickovih usnjenih naslanjačev ter strmel v kamin in na pol ugasel ogenj. V pozdrav mi je dejal »-Zdravo!« in se ozrl name; Guy je bil nizek, debe*. vesel dečko temne polti.
»Zdravo,« sem odvrnil. Opazil sem, da se je dolgočasil tako kakor jaz. Kot običajno je bil Guy videti malce zanemarjen. Nosil je zmečkano belo srajco, stare vrečaste hlače in pošvedrane copate, ki mu jih je nekdo nekoč davno podkoval.
»Gre3 na predavanje?« je dejal.
»Ne vem.« Stopil sem k oknu in se zastrmel v enolično vprašanje. »Ne.«
»Kaj nameravaš početi?«
Skcmirrnil sem z rameni. »Ubil se bom.«
-Pusti to!« je zamrmral Guy in zatem zdolgočaseno dejal: »Kaj za vraga naj počnemo?«
»Lovimo zlate ribice. Ali pa ukradimo hlačke iz ženske spalnice. Ponagajajmo ljudem. Napišimo knjigo, lahko se poročimo, se ubijemo, napij-emo — ali pa vse troje skupaj.«
»Počasneje, beležim.«
Ni se mi ljubilo odgovoriti.
Guy je dejal: Neki dečko mi je pripovedoval o nekakšna šoli: tamkajšnji študentje so ustanovili pravljično državo, katere zakone so spoštovali. Vsi so bili državljani, imeli so kralja, postavili so zakone, napisali zgodovino in tiskali časopis. Nekdo je iznašel še poseben jezik. Končno so tiskali še denar in ta je imel med njimi veljavo. Imeli so tudi vražje dosti časa.«
Prikimal sem, ne da bi se obrnil. »Morda se bo tudi letos zgodilo kaj takega.«
»Meniš, da bi lahko pričeli kakor oni?«
S kc mi gnil sem z rameni in kakšno minuto sva molčala.
Zatem je priromal Jerry Weiner, oserrmajstleten študent drugega letnika, postaven, vitek, prikupen jagnjiček, temnolas kakor jaz. Vesel, domiseln dečko. Oblečen je bil v zelene vojaške hlače in volneno majico enake barve. Vselej je delal svež videz. Jerry je s pogledom ošinil naše obraze, potem skomignil z rameni in sedel v prazen naslanjač; očitno je imel enake občutke kakor mi vsi.
»Izmislite si kaj,« je obupano dejal Guy, »ali pa bom vstal in pričel študirali.«
Z Brickovih oken se lepo vidi mimo internata na Cerkveno ulico, ki je tri hišne bloke dalje. Oklopljen avto je pravkar odpeljal izpod cestne svetilke. »Tamle pelje Brinkov tovornjak,« sem dejal. -Oropaj m o ga, na njem je vselej za kakšen milijon bankovcev.« Malodušno sem dražil Jerrvja, ki je bil ves vnet za kriminal in je imel kup knjig o znamenitih umorih in vsakovrstnih zločinih.
Zasmejal se je, ko je videl, kam merim. »To mi ugaja,« je dejal. »►Fantje, ste sploh kdaj slišali o znamenitem napadu na bančni tovornjak v Brooklyna pred petnajstimi ali dvajsetimi leti? Klasičen primer.« Odkimali smo in Jerry je dejal: »Prebral sem več opisov tega primera in povem vam, to je bila najbolje pripravljena zadeva, o kateri sem kdajkoli 6lišal.«
Bila je imenitna priložnost za preganjanje dolgčasa in tako sem stopil prek sobe, vzel poleno iz košare in ga položil na kadeče se ognjišče v upanju, da se bo vnelo, potem pa sedel na pod zraven kamina.
»Vsako popoldne,« je pričel Jerry, »so ta cklopljeni avtomobil izto-varjali na tlakovanem dvorišču banke v Brooklynu. Stražar v avtomobilu je odpri vrata s samokresom v roki, zlezel ven, zaloputnil vrata in stražil na eni sirani. To je trajalo morda tri sekunde. Zatem je izstopil voznik, odšel k zadnjim vratom, potrkal nanje in se postavil poleg njih s samokresom v roki. Mož, ki je bil znotraj v tovornjaku, je odprl vrata in iztovoril vreče z denarjem.
Nekega dne se je na javnem teniškem igrišču onstran ceste pojavil moški, ki je vse popoldne preležal v travi in gledal igralce. Ležal je, žvečil travne bilke in si prižigal cigarete. To je počenjal dan za dnem več tednov, dokler si ni dodobra zapomnil vse okolice. Videti je bil kakor deček, ki ima dovolj prostega časa.«
Sedel som na podu z rokami, ovitimi okrog kolen, in bolščal v svoje stare modre hlače ter jopico, moje vsakdanje šolsko oblačilo.
»Potem se je pričel pojavljati možak z majhnim belim vozičkom,« je dejal Jerry, »in prodajati sladoled. Imel je predpisano dovoljenje in posel med okoliškimi otroki mu je dobro nesel..«
»To mi je vštč,« je dejal Guy. »Rad bi bil dečko, ki je ležal v travi.«
Jerry se je zasmejal in z rokami objel svoje dolge noge, brado pa naslonil na kolena. »Vrata dalje od te?a dvorišča je bila majhna izdelovalniea ledu. Ljudje so   »rihajali vanjo, da bi kupili kak kos ledu. Kratek čas
pred tem so v njej zaposlili nekega novinca. Stražnikom se ni zdelo nič čudnega, če je včasih stopil izza : uiti ter zavil na dvorišče, d3 bi pokadil cigareto. Včasih je bil tamkaj prav takrat, ko je pripeljal oklopi jeni avtomobil. Nemarno jim je pokimai, oni pa so mu prav tako nemarno
odzdravili. Tako so se privadili.«
Je peščica trenutkov iz šivljen a, ki ostanejo za vselej v človekovem spominu. Jerrvjcvo tiho pripovedcva:ije je bilo zame nekaj takšnega. Oknica je šklepetala, ko je dež udr.rja 1 vanjo, in potem je nenadoma — kakor v radijski drami — prasnilo poleno v kaminu in počasi vzplamielo. Soba je bila topla in prije!na, dolgi deževni dan je mineval. Zatem so se odprla vrata in vstopil je Brick. Tako je bila naša družba popolna. Bratovščina pomeni prijateljstvo, tako je pisalo na uokvirjeni tabli spodaj v dnevni sobi, toda nii smo imeli svoj lasten način izražanja in Brick* Guy in Jerry so bili fantje, ki so mi bili prekleto všeč.
Brick je dejal: »Zdravo!« na način, ki je človeka prepričal, da ga srečanje ni iznenadilo. Odzdravili smo, Brick pa si je slekel usnjen jopič in dejal: »Kaj je danes novega?«
»Oropali bomo Brinka,« sem dejal. »Ce bo prenehalo deževati, namreč.«
»Lepo.« Skomignil je proti oknom in dežju za njimi. »Dobra junijska zamisel.« Stopil je proti kaminu in Guy je vstal, mu odstopil svoj naslonjač ter sedel na pod poleg kamina nasproti mene.
Vzdušje v sobi se je vidno spremenilo .Guy je dejal: »Seznani ga s stvarjo, Jerry.« Zatem je odločno namignil Bricku: »Zgodba je dobra, všeč ti bo.«
Jerry je nadaljeval pripovedovanje in ponovil svojo zgodbo. Vendar sem opazil, da je pazljiveje izbiral stavke, malce bolj gorečno, da bi pritegnil Bricka.
Samega sebe sem prav tako zalotil, kako zrem v Bricka namesto v Jer-ryja, da bi videl, če ga je zgodba prevzela.
Brick je bil starejši od nas — imel je dvaindvajset let. Izstopil je iz šole že pred leti, se potem vrnil, bil starešina v šoli in nekakšna živa legenda internata. Nekoč je igral na mestu krilca v največjem šo!s!r.er? nogometnem klubu in bil njegov edini član v šoli, čeprav ni že dalj časa aktivno nastopal. Zdaj je sedel z odpetimi rokavci. Bil je visok, mi zelo kosmat moški in zraven njega smo bili vsi ostali kakor dečki. Ni bil stasitejši od Jerrvja, toda tehtal je dve sto pet funtov in zdaj, ko si je pri el zavihovati rokave, sem lahko videl njegove podlakti, poraščene z brl rono-rdečimi dlakami. Bile so iste barve kakor njegovi lasje in rdečkasta, hrapava koža, po kateri je dobil svoj šaljivi vzdevek. Prepričan sem bih tla s« bo v prihodnjih petih letih zredil; že zdaj je bil videti kakor ogva j i In umazan poldolarski kovanec. Zdaj, ko je strmel v Jerryja, je bila v jO o-vem obrazu nekakšna preteča lepota in strogost. Goste rdečkaste cbrvl 50 rastle na koščatih nadočnicah. Njegove čeljusti so bile močne in pcvs:m oglate. Rdečkastorjave oči so bile izredno velike in zdaj so — kakor že tolikokrat — izražavale prikupno hitrost.
Jerry je nadaljeval: »Ves ta čas so oni trije fantje počenjali karkoli tam okrog. Tisti s teniškega igrišča je vsak dan, ko je odhajal, šel mimo vhoda na dvorišče. Videti je bilo, da se dolgočasi, toda v duhu je točno izračunaval, koliko časa potrebuje, da pride do vhoda. Ledar je stopil s svojega podnožja in šel do mesta, kjer se je običajno ustavljal tovornjak. Počenjal je isto kakor prvi.
In tako je nekega dne, ko je pripeljal tovornjak,, možak s teniškega igrišča odsotno stopal po ulici, sladoledar je s svojim vozičkom stal pri vhodu na dvorišče, kakor je storil že večkrat, prodajalec ledu pa je s cigareto v ustih pravkar skočil na dvorišče.
Jerry se je zadovoljno namuznil. »Pokimai je in onadva sta mu odkimala, toda stražnik temu ni posvetil nikakršne pozornosti. S samokresom v roki je stal pripravljen, da bi dočakal napadalce, ki pa jih še nikoli ni bilo. Odprl je vrata in zanihal z nogami, da bi zlezel ven. S pogledom je preletel dvorišče in tudi prodajalca ledu. In prav v tem trenutku, cve ali tri sekunde zatem, ko so se odprla vrata, je stal prodajalec ledu že za stražnikom in ga s samokresom krepko dregnil v trebuh.«
Jerry se je z zvitimi koleni zadovoljno pozibaval na svojem stolu. »Odvzel je stražniku samokres, vtem pa je mož s teniškega igrišča že nameril svojega na voznika. Ni jima preostalo drusrega, kot da sta zif z a z avtomobila z rokami, sklenjenimi na tilniku. Odšli so okoli avtomobila in prodajalec ledu je potrkal na vrata, tako kot je neštetokrat videl storiti voznika. Sladoledar je iz dvokolice potegnil brzostrelko in jo držal pripravljeno za vsak primer.
Zadnja vrata so se odprla in možakar v notranjščini je zagledal pred nosom samokres. Dvignil je roke, zakaj nihče ni pričakoval kaj takega. Moral je odpreti omaro v tovornjaku. Sladoledar je pazil na stražnike, njegova partnerja pa sta zlezla v tovornjak in odnesla za pol milijona v snopiče zavitih bankovcev v sladoledarsko dvokolico. Odpeljala sta dvokoiiro na ulico in jo z vsem skupaj vrgrla v avtcmobil, ki je stal taimkaj. Zatrobila sta sladoledarju, ki ju je ščitil na dvorišču, ta se je obrnil, slekel k avtomobilu in že jih ni bilo več.
Cez šestdeset minut je bil že povsod preplah in polovica vseh policijskih patrolnih avtomobilov v Brookiynu je bila na lovu po vsem okraju. Okraj leži na polotoku in tam sta le dva mostova in nekaj ulic, po katerih bi lahko ušli. Policija le za,str*:~ila Vn ta -rsesta in preiskala vsako sumljivo vozilo. Vendar fantje niso izkoristili nobenega izmed omenjenih mostov ali ulic. ,
(Dalje prihodnjič)
Pojoča golša
To je zgodba kongbuja, to se pravi, moža z golšo. Resda je imel golšo, toda sicer je bil lepo rašcen in je tudi zelo lepo pel. Rad je prepeval in tako si je vsak večer pel v tolažbo zaradi svoje žalostne
usode, da ima golšo.
Ko je neke oblačne noči pel ob mrmrajočem potoku svoje pesmi, i o se od nekod nenadoma vzeli trije palčki, ki jih dotlej še nikoli ni
•v,
bil v
po::-take l
da
Nehaj časa so ga poslušali, "a rn ga vprašali, od kod ima 9 glas.
tn, da mi moja golša dela, -Jas tako lepo zven:.*
»~ o smo mislili tudi mi!« so vz': .'./i palčki in si golšo dobro ogledali od vseh strani. »Tisoč vreč d . a riža ti damo zanjo,« so dejali. Kongbu je pristal. »Lahko si jo vzamzte,« je dejal ves vesel.
"Zdaj je bil lep in še bogat povrhu. \so vas je povabil na gostijo in vsi so se veselili z njim vred. Pa je prišel k njemu drug golšasti člove'z in ga povprašal, kje je pel in kaj je pel. Tudi on bi namreč rad zamenjal svojo golšo za tisoč vreč riža. Brez pomisleka mn 'e nekdanji kongbu povedal kako in 'r, vse do potankosti, če-
prav je vedel, da je sila pohlepen možakar.
Tri dolge noči je lakomni človek z golšo pel na tistem mestu in tretjo oblačno noč so res prišli palčki in ga
vprašali, od kod ima tako lep glas.
»Brez dvoma mi dela golša moj glas tako zveneč!«
»Aha, pa ga imamo capina, ki nas je tako grdo opeharil!« so zakričali palčki. Pograbili so ga za vrat in pritaknili njegovi golši nekdanjega kongbuja, tako da se je moral vrniti domov z dvema golšama.
(Korejska pravljica)
Skopuh in revež
Skopuh je izgubil na cesti mošnjo denarja. Pred cerkvijo je dal oznaniti, da bo dal tistemu, ki mu prinese njegov denar, eno četrtino od izgubljene vsote. Pošten siromak je prišel k njemu in mu hotel izročiti najdeni denar. Hotel pa je imeti obljubljeno čerti-no vnaprej.
Skopuh je pregledal denar in ga preštel. Bilo mu je žal obljubljene nagrade. Zata reče: »Sto novcev mr.njka, ti si jih vzel in zato ti ne dam nič napitnine.«
Siromak pa mu ni hotel izročiti denarja, rekel je: »Bo že sodnik odločil ali mi pripada obljubljena vsota ali ne. Jaz sem pošteno hotel vrniti ves denar.«
Drugi dan sta šla oba na sodnijo. Sodnik je rekel siromaku: »Ta denar ni skopuhov, ker je on izgubil sto zlatnikov več v mošnji. Ta denar jc izgubil nekdo drugi. Nesi ga domov in ga čuva?, dokler se ne najde oni, ki ga je izgubil.«
mlucli reile
S t r o i o v o . le 1 nevihto podi veter po nebu mogočne oblake, v knt^riJi so nabira elektrika. Kadar se v oblaku nabere prevelika množina elektrike, prcsT:oči ta na drug oblak ali na zemljo. Pri tem se pokaže močna električna iskra v obliki bliska. Blisku sledi oglušujoč grom.
Tisočletne izkušnje so pokazale, da trešči najraje v zvonike, dimnike in v visoka drevesa. Tudi kolesar, pešec ali konj na povsem ravnem svetu je precejšnja vaba za strelo. Ce nas torej nevihta zaloti na ravnem polju, kjer daleč naokrog ni nobenega zaklonišča, se obvarujemo pred strelo tako, da se plosko uležemo na tla.
Stavbe ali ladje varuje pred strelo strelovod. Dandanes grade paličaste in mrežaste strelovode. Na vrhu dimnika ali na najvišji točki slemena postavijo močno jelrieno palico, ki ima na zgornjem koncu več osti. Od osti speljejo globoko v zemljo precej debelo bakreno žico. Takšni so paličasti strelovodi. Mrežaste strelovode, ki stavbe najbolj zanesljivo obvarujejo strele, sestavlja več kratkih kovinskih osti na dimnikih ali slemenih.
Prvi strelovod je izumil ameriški znanstvenik Benjamin Franklin.
'j vi posta "a Jo neobhodni pripomoček tehnike,  ki zamenjuje naporno delo
Nadradne uganke
Ko skočiš v travici za njo, za dolgo ugrabiš jo nogo. Krpan drugačno je imel, na ramo si jo je zadel.
Kroži, jadra preko mest, ni mu treba gladkih cest. Nad gorami in vodo — lahka krila vas neso.
Koleec res nima ta voziček, ne vleče konj ga ne voliček. Samo navzdol gre, nikdar v breg, nanj sedeš, ko zapade sneg.
Res da hodil ni v tovarno: v kotih, kjer je najbolj varno, tke in prede tanke mreže, z njimi zid in cvet prepreže.
Pravilne odgovore bomo nagradili. Izžrebani dobitnik s pravilnimi odgovori bo dobil denarno nagrado 500 dinarjev. Odgovore pošljite na naslov uredništva z označbo »Mlar'a rast«.
Počitnice so se začele, sneg je pa zginil še preden smo razvili film. Takšne vremenske »muhasti« zimi kaj razvedrila na snegu
prilike res ne obetajo otrokom, da bodo našli v letošnji
Dalmatinski ubežniki
ti
mm\\
MmnmmiimmiimiiiiiiiiiiitumMuiiuitiii Biuuummiuimiiiiiim
(Nadaljevanje s 1. strani) eunkih treslo kot šiba na vodi. Morje je bilo v hipu razburkano in hiše so se začele rušiti. V tej zmedi ni nihče vedel, kaj se dogaja. Starejši so mislili, da je blizu sodni dan. Ljudje so različno dojemali moč potresa. Neka starejša ženska si je s prsti zamašila ušesa in kričala okoli hiše: »Komu je prišlo na pamet, da nam ruši hiše?« Psi so lajali kot ponoči.
So bili potresni sunki dolgi?
— Prvi je bil razmeroma dolg in močan. Pozneje so se sunki ponavljali v razdobju pet minut. Bili so neprimerno slabši, toda v hise ni nihče več upal. Preživeli smo tri dni in tri noči na prostem. Ljudje •o bili v obleki, ki so jo ob prvem
Valerija Curin s svojim devetmesečnim sinom
potresnem sunku imeli na sebi. Nekatere je potres zalotil v postelji. Ti so pribežali iz hiš v spalnih srajcah.
Kako ste premagovali težke ure?
V pogovor se je vpletla tudi Valerija Curin, ki je v Skofjo Loko odpotovala z 9 mesecev starim sinom.
— Tri noči nismo zatisnili oči. Matere z otroki smo dobile zatočišče, dokler nas niso evakuirali z ladjami vojne mornarice. Iz Splita smo z vlakom odpotovali v Slovenijo. Povsod so nas ljudje sprejeli z odprtimi rokami.
Pripovedovali so, da so njihovi živci še vedno razrahljani in pod visoko napetostjo, čeprav se v naših krajih dobro počutijo. Razmere so jih prisilile, da so se morale ločiti od svojih mož in to jih skrbi. Pomirjajo jih vesti, da so potresni sunki oslabeli.
Strankarski zakon
Sved Bertil Elgstedt je socialni demokrat in predsednik mestnega sveta v mestecu Sala na Švedskem. Njegov največji politični nasprotnik v mestnem svetu je njegova žena Stina Elgstedt — konservativ-ka po prepričanju. Na Švedskem je to edini primer, da bi si mož in žena tako odločno skočila v lase v političnih prepirih. Povprašali so zakonca, kako različna politična pripadnost vpliva na zakonsko- življenje.
»Politika z zakonskim življenjem nima nič skupnega,« sta oba zakonca odgovorila v en glas. »Midva se v vseh vprašanjih ujemava, razen v političnih. V ljubezni se ne ravnamo po politiki, zato lahko premagujemo tudi strankarske ovire.«
Morda bi državniki velesil našli v tem primeru političnega sožitja koristen zgled.
Afriško drevo
fil!l!!il]||iillllllimflllS!fflil!ri
uuuiiUHififfliiiiaiffliiintR
KARL NECHER NE MARA BETONA
(Nadaljevanje z 2. strani) V teh tovarnah izdelajo vsak mesec 12.000 do 15.000 vozil. Povpraševanja na trgu še vedno ne morejo zadovoljiti. Kdorkoli si želi vozila, mora čakati.
»Torej, če se vrnete«, je ponovil nekdanji Slavonec. Toda jaz si tega nisem želel. Kljub svetlečemu laku je bilo vse tako prokleto klavrno.
Samo dan kasneje sem na velikem televizijskem stolpu srečal tri mlade Egipčanke. Prišle so semkaj podobno kakor jaz. Samo za hip ,da spoznajo deželo. Sedli smo v restavracijo in govorili. Ni bilo daleč od kairskega sestanka! Pripovedoval sem jim o svojih srečanjih s sve-
tom tukaj. Povedale so mi, da potujejo čez nekaj dni v Heidelberg. In čez nekaj dni smo se tam tudi srečali. Svet postaja tako majhen.
Križanka št. 3
r
cAnaitz na k&nti nentu
Znani angleški humorist, ki je po rodu Madžar, George Mikesh piše o razlikah med Angleži in Evropejci. Njegova ocena angleškega življenja in razlike, ki bodo nastale s pristopom Velike Britanije k Skupnemu trgu so tako tehtne, da jih mnogi Angleži ne bodo mogli zakriti.
Prometne težave bodo Angleže spravile ob živce. Mi imamo ministre, ki stalno govorijo o cestah, Evropejci pa imajo ministre, ki jih gradijo. Ne bi želel ocenjevati, kateri sistem je boljši: razlika pa fe vendar občutna. Bruselj, mesto z 1,300.000 prebivalci ima mrežo cest o kateri tukaj na otoku nihče ne sanja. Nemčija bo kmalu imela 3.000 milj cestišč, mi pa bomo mogoče nekega dne imeli 300 milj.
Za Evropo je avtomobil sredstvo, da se iz nekega kraja pride hitro v drugi kraj. Ne pretiravam, če kontinentalci uporabljaj* vozila kot prometno sredstvo. Za Britance je avtomobil posledica meščanskih pravic in osebne svo-boae. V večini držav na evropskem kopnu vas policija kaznuje za prometni prekršek pri priči. Bodisi, da ste nepravilno parkirali, pretiravali v hitrosti ali pa liki Britaniji vsi ti primeri gredo niste upoštevali semaforjev. V Ve-     najprej v tovarno pravice na pre-
delavo, skratka na sodišče, kar je tesno povezano s svobodo ljudi: zakaj v času, ko je policija na sodišču zaposlena z dajanjem izjav so ljudje na cesti popolno svobodni.
Čeprav motorizacija v Veliki Britaniji ni zgradila cest je pa vendarle uspela zagotoviti neke oseBne pravice: prost prehod čez cesto za pešce na mestih, ki so za to označeni ali niso označeni.
Na križiščih, ko se prižge rdeča luč, nemški pešec ne bi prečkal ceste za vse na svetu. Na običajnih prehodih brez semaforja prečka cesto s strahr*~>, ker dobro ve, da vozniki ne bi zaustavili vozila zaradi njega.
V Angliji vozniki uživajo v ustavljanju avtomobilov, pešci pa uživajo v počasnih sprehodih preko prometnih ulic. Človek na prehodu za pešce ni samo bitje, ki prečka ulico, temveč hkrati Britanec z vsemi Človeškimi in državljanskimi pravicami. Hodi počasi z dostojanstvom akademskega in meščanskega ugleda: vsak pešec na prehodu je individualna osebnost s karakterističnimi črtami. Njegov obraz je zadovoljen in često dviga roko, da bi zaustavil promet. Včasih dobimo vtis, da ima v roki »Magnu cartu*.
1	|2		4		1	
6					7	
O						
H		12				
15						
H	!			-		_J
		17				
Vodoravno: 1. močvirska ptica; 6. livarski izdelek; 8. začetnici slovenskega pisatelja (Visoška kronika); 9. vrsta žabe; 11. roženina; 13. grški bog vojne; 14. kemični simbol za litij; 15. prebivalec stare azijsko države; 17. borišče v cirkusu.
Navpično: 1. fotografija; 2. črka; 3. samoglasnik in soglasnik; 4. vojak v oklepu; 5. francoski pisatelj; 7. delaven, spreten; 10. žensko ime; 12. del žitnega klasa; 16. kvartaški izraz.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 1 Vodoravno: 1. etiketa, 8. minaret,
9. ar, 10. Nora, 11. kos, 12. Iran, 14.
Ra, 16. soliter, 18. tvarina.
Navpično: 1. Ema, 2. tir, 3. in, 4.
kanonir, 5. Eros, 6. ter, 7. ata, 11.
Kala, 12. Ist, 13. rov, 14. Ren, 15.
ara, 17. ti.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 2 Vodoravno: 1. Samobor, 8. enakost, 9. tako, 10. ti, 11. mapa, 14. oaza, 16. al, 18. voda, 20. minaret, 22. opomina; navpično: 1. set, 2. Anam, 3. makao, 4. okopavam. 5. bo, 6. ost, 7. rtič, 12. Azori, 13. samo, 15. Aden, 17. LIP, 19. ata« 21. no.