PHIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V • Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja 30. januarja 1949 Poštnina plačana v gotovini č+ _ tr /111 Spedizione in abbon. postale Ote V. /J Poročilo sovjetskega zunanjega ministrstva o zahodnem bloku v ~ ' — Se odločnejša borba Sovjetske zveze proli napadalni politifei in za mir v svelu Ustanovitev zahodne zveze pomeni odstop Velike Britanije in Francije od načel jaltskih in potsdamskih sklepov * Ta zveza je naperjena proti državam, ki so bile zaveznice v drugi svetovni vojni - Poziv vsem, ki ljubijo mir, naj sodelujejo v borbi proti vojnim hujskačem MOSKVA. 29. — Agencija TASS ie objavila poročilo sovjetskega ministrstva za zunanje zadeva v zve-? zahodnim blokom. V poročilu izjavlja sovjetsko zunanje ministrstvo: Ni težko spoznati, da ustanovitev zahodnega bloka, pomeni, da. so britanska, francoska in vlade drugih, udeležencev držav končno opustile politiko, ki so jo vodile demokratične države bivše članice Protihitlerjevsk.a koalicije v drugi svetovni vojni in ki so so bile postavile nalogo, da preprečijo zopetni dvig napadalnih sil po vojni. Ustanovitev zahodne zveze pomc-popolno spremembo zunanje po-‘itike Velike Britanije in Francije glede nemškega vprašanja in hkrati °dstop teh vlad od demokratične V1 protivojne politike do Nemčije, kakor je bilo to določeno na jaltski in potsdamski konferenci. Pogodbi o prijateljstvu in vzajemni pomoči, sklenjeni med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo leta 1942 ter med Sovjetsko zvezo 171 Francijo leta 1944 za dobo 20 let *** izraz te politike, ki jo še ved- vodi Sovjetska zveza. Ustano- ________________ _ ___ ... w________ Vttet) zahodne zveze pa pomeni, da | kracije, ki so šele v prvem stadiju Nemčiji s pomočjo anglo-ameriških okupacijskih vojaških oblasti. Poročilo pravi dalje: Vojaško zavezništvo petih zahodnih držav, ki je deležno podpore amcViških vodilnih krogov-, je bilo sklenjeno ne toliko zaradi Nemčije pač pa z namenom, aa se skupina petih zahodnih držav uporabi proti državam, s katerimi so bile zaveznice v drugi svetovni vojni. Jasno je tudi, da se podpisnice bruseljskega pakta pripravljajo na vojaške ukrepe in na splošno tlačenje delavskega razreda in demokratičnih sil v teh državah ter proti osvobodilnemu gibanju narodov v kolonijah in deželah pod njihovim mandatom. Ni namreč slučaj, da bruseljski pakt predstavlja zavezništvo kolonialnih držav. Vse to, pripominja poročilo, jasno dokazuje protidemokratični in reakcionarni značaj zahodne zveze. Napadalni nameni te zveze se kažejo v vedno večjih zahtevah kreditov za oborožene sile. Iz tega izhaja, da nastajajo v teh državah resne politične težitoče, medtem ko Sovjetska zveza in ljudske demo- sta se Velika Britanija in Francija odpovedali nenapadalni politiki in da sta se ti dve državi vrgli v novo Politiko, la je skrajno nevarna za miroljubne države in ki hoče uve-S}1 gospostvo omenjenih dveh dr-lav nad drugimi evropskimi državami. Francoska in britanska vlada skušata še vedno sporazumno z ameriško vlado izkoristiti v svoje na-^ene zahodno Nemčijo s pomočjo militarističnih in filonacističnih elementov nemške reakcije, ki ja bila Postavljena na vodstvo uprave v svojega razvoja, korakajo stalni gospodarski obnovi nasproti ter gredo po poti demokracije in politične enotnosti. Vse te spletke povzročajo razburjenje in vojni histerizem v zahodni evropski javnosti. Poročilo zaključuje: 1. Sovjetska zveza je prisiljena upoštevati dejstvo, da so vodilni krogi ZDA in Velike Britanije u-vcdli popolnoma napadalno politiko, ki ima namen s silo uvesti an-glo-amoriško gospostvo v svetu, kar pojasnjuje to napadalno politiko in hujskanje na novo vojno. Iz tega vzroka se smatra Sovjetska zveza prisiljeno še odločneje voditi svojo borbo proti vsem vojnim hujskačem-, proti vsem napadalnim politikam in proti politiki pripravljanja nove vojne, borbo za trdni in demokratični mir v svetu. V tej borbi morajo sodelovati vsi odkriti podporniki miru, demokratičnega in trajnega miru, ki naj resnično izraža željo narodov, ki so nosili breme zadnje svetovne vojne in ki upravičeno obsojajo vse hujskače na vojno in nove napade. 2. Znane so ovire, ki jih mora OZN sedaj premagovati in ki jih postavljajo tej organizaciji, zato da ne bi napadalnim krogom mogla preprečiti izvedbe njihovih načrtov. Ta položaj sili Sovjetsko zvezo še ojačiti njeno borb o proti slabitvi in odpravi OZN, slabitev, ki jo povzročajo napadalni elementi in njihovi pristaši. Sovjetska zveza mora napraviti vse mogoče, da OZN ne bo več favorizirala akcije teh elementov, kakor je sedaj v stalni navadi, pač pa da bo ta organizacija še bolj posvetila svojo pozornost svoji avtoriteti, ko gre za nastop proti tistim, ki izvajajo napadalno in vojnohujskaško politiko. RAZGOVORI V VIDMU delno zaključeni VIDEM, 23. — pogajanja med jugoslovansko in italijansko delegacijo glede obmejnega prometa, ki so se pred dnevi pričela na pobudo z italijanske strani, so deloma zaključena. Kakor izvemo iz dobro obveščenih krogov, je bil dosežen sporazum glede višine celokupnega prometa, ki bo znašal 1 milijardo lir za tekoče leto. Pogodba za prihodnje leto se bo sklepala nanovo, najbrže konec leta. V ta tkzv.. mali obmejni promet so vključeni na jugoslovanski strani okraji Postojna, Sežana, Tolmin in Nova Gorica (Solkan), na italijanski pa goriški, krminski, čedadski in tr-biški okraj. Jugoslovansko področje bo dobavljalo les in lesne izdelke, mleko, povrtnino, sadje ter druga živila in poljedelske proizvode v zameno za tekstilno blago, prejo, stroje in električni material ter nadomestne dele za avtomobile. Razen tega bo jugoslovansko področje dajalo na italijansko stran v popravilo avtomobile, stroje itd. Takojšnjo aretacijo Čangkajška zahteva Mao Ce Tung Radio osvobojene Kitajske ponovno odločno vztraja na izpolnitvi osmih Mao Ce Tungovih pogojev - Čangkajšeh še vedno vodi nacionalistično igro • Nacionalisti so bombardirali osvobojena mesta • V drugi polovici lanskega leta so nacionalisti izgubili milijon sedem sto tisoč vojakov NANKING, 29. — V odgovor na četek pogajanj. Radio je pri tem ponovne pozive nankinške vlade za j navedel kot zahtevo še takojšnjo prenehanje sovražnosti je radio osvobojene Kitajske danes zvečer izjavil: «Ni stvar vojnih zločincev določati kraj jn čas, ko se bodo vršila mirovna pogajanja«. Poprejšnji sprejem osmih Mao Ce Tungovih pogojev s strani nankinške vlade ostane slej ko prej pogoj za pri- Skrb za invalide v novi Jugoslaviji Skoraj pet milijard dinarjev je bilo lansko leto določenih za invalide • Sistematično vključevanje invalidov v gospodarstvo Beograd, 29. — od 5 milijard m 505 milijonov dinarjev, ki so bili *9n?ko leto določeni v proračunu jja socialno skrbstvo, je bilo skoraj ‘.milijarde in 882 milijonov določe-jhb za invalide. Preko 92.000 inva-jjdov in skoraj 211.000 družin inva-idov dobiva pokojnino. Ivalidi ima-lo pravico do brezplačnih zdravniških pregledov in zdravil. Vsako le-o Pošiljajo invalidske organizacije knpiue invalidov v poletna okrevanj' *-ansko leto so poslali v razna morska mesta in kopališča 13.000 ‘nvalidov. Za^enClar pa se pr‘ *em skrbi tudi vključitev invalidov y gospodarji Proces izvzemši velike invali-.*■ ki so nezmožni dela. Nad 3000 'jvalidov se je udeležilo tečajev za Jevzgojo za delo. Številne orga-obl-C^el k' uživajo pomoč ljudske as<-i in ki vodijo te tečaje, so na kreditov določenih v držav-Proračunu odprle veliko žtevi- »Wij05-kier so zaposleni inva-■ ki proizvajajo predvsem pred- *h«te. slroke potrošnje. 29.000 inva- trične energije proti predvojnim 15 Kvj. Veliko umetno jezero, ki ga bodo zgradili v višini 1400 m, bo dobavljalo vodo novi centrali. Med jezerom in centralo bodo zgradili predor, ki bo usmerjal vodo v turbine. Zgradili bodo skupno 35 predorov. Del teh predorov bo preusmeril tok reke Radika, ki se je do se- ,,, . ... .,____daj izlivala v Jadransko morje. Po Y raZBlh 8<> končanem delu se bo reka Radika po toku skozi umetno jezero jzliva- spodarskih panogah. V LR Makedoniji je organizacija invalidov lansko leto odprla 48 proizvodnih in drugih podjetij. V Sloveniji je bilo okoli 75 odst. vseh invalidov vključenih v gospodarsko življenje. Organizacija invalidov ima 97 gospodarskih podjetij, od katerih se 62 bavi s proizvodnjo . Organizacija invalidov LR Crne gore je ustanovila več podjetij za izkoriščanje poljedelskih zemljišč in več drugih podjetij. V kratkem bodo v Cetinju odprli tiskarno in knjigoveznico. Velika hidrocenlrala v Makedoniji V Mavrovem v LR Makedoniji se gradi velika hidroelektrična centrala, ki bo največja v Makedoniji. Proizvajala bo večji del energije, ki je potrebna za zvišanje makedonske proizvodnje, ki jo je petletni načrt določil 14krat toliko. Leta 1951 bodo morali v Makedonji proizvajati 215 milijonov Kw elek- la v Vardar in skupno z njim v Egejsko morje. Ob jezeru bodo zgradili več hotelov in stanovanj za turiste ter delavske domove. Delegat UDI obsoja razbijaštvo v SSZ PARIZ, 29. —- Na popoldanski seji izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze pod predsedstvom kitajskega delegata so posegli v diskusijo glavni tajnik poljskih sindikatov Gebert, predsednik E-notnih sindikatov Jugoslavije Salaj, predsednik zveze delavcev Latinske Amerike Lombardo Toleda-no in tajnik češkoslovaških sindikatov Zupka. Vsi govorniki so obsodili razbijaško delo «Trade Unions« in CIO ter zahtevali, naj Svetovna sindikalna zveza nadaljuje svoje delovanje v obrambo delavcev vsega sveta. aretacijo japonskega generala Oka-mure, ki ga je pred kratkim oprostilo kitajsko sodišče v Šanghaju, kjer se je moral zagovarjati kot vojni zločinec. Oprostitev Okamu-re, ki je bil med okupacijo poveljnik japonskih vojaških sil na Kitajskem, je izzvala v kitajskem javnem mnenju veliko nezadovoljstvo. Razširila se je celo vest — utemeljena ali ne — da se je to zgodilo na osebno intervencijo Čangkajška. Na zelo jasen način je radio osvobojene Kitajske pozval nacionalistične voditelje: ((Opozarjamo vas, da se mora Okamura takoj aretirati. Vaše postopanje v tej zadevi bo imelo direktne, učinke v razvoju morebitnih bodočih pogajanj... Zahtevamo, da se Okamura zopet aretira in takoj izroči ljudski narodno osvobodilni vojski. Odslej vam ne bomo več dopustili, da vi sami odločate o usodi kateregakoli japonskega obtoženca. Nepokoravanje z vaše strani bi imelo za posledico izvajanje strogih sankcij. Glasnik narodnoosvobodilne vojske je nadalje postavil zahtevo o aretaciji vojnih zločincev; in ker so nacionalisti zlasti za Čangkajška izjavili, da bi lahko pobegnil v ZDA, je poudaril, da je treba Cang-kajška takoj ujeti. Ce bi taki vojni zločinci pobegnili, bodo odgovorne oblasti najstrože kaznovane. Iz nadaljnjih izjav se je moglo razumeti, da so na strani narodnoosvobodilne vojne bolj pripravljeni Priče ii SZ so prispele na Hravčenkov proces PAR1Z, 29. — Danes so z zrakoplovom prispeli iz Moskve 4 sovjetski državljani, ki jih je kot razbremenilne priče navedel tednik «Lettres Francaises«. Med njimi je tudi Gorlova Zinajda, prva Krav-čenkova žena. pogajati se s posameznimi lokalnimi oblastmi, kot pa enkrat skupno z nankinškimi voditelji, katerih večina je na seznamu vojnih zločincev. Nato je glasnik še dejal: «Na osnovi osmih Mao Ce Tungovih točk se pripravljamo, da izvedemo važno pomiritveno delo v Pekingu. Kar bomo napravili v Pekingu, bo za vzgled za druge sporazume, ki bodo sklenjeni za pomiritev v drugih mestih kot v Nankingu, Šanghaju, Han-kovu, Fočovu, Kantonu na otoku Formozi itd.* Dodal je še: »Popolnoma nepotrebno je, če se v Nankingu trudijo, da bi zavzeli stališče do teh ukrepov«. Dopisnik agencije France Presse poroča, da je v pooblaščenih krogih v Hongkongu izvedel, da nan-kinška vlada ne bo pričela nikakih pogajanj na podlagi Mao Ce Tungovih osmih točk, dokler ne bo demokratična vojska prešla Jangceja. Sele tedaj, ko bo narodnoosvobodilna vojska prekoračila reko, si bo nacionalistično poveljstvo, ki je še vedno v rokah Čangkajška, na jasnem, da je vsako nadaljevanje odpora v Južni Kitajski obsojeno na neuspeh. Čeprav se je umaknil v svoj rojstni kraj, Cangkajšek še vedno vodi nacionalistično igro. Po verodostojnih virih je telefon med Nankingom in Cangkajškovim bivališčem neprestano zaseden. Medtem ko nankinška vlada stavi svoje «predloge za mir«, so kuo-mintangova letala ameriške izdelave bombardirala več osvobojenih mest. Tako so bombardirala Sučov, Cinan 'n še druga mesta, kjer je bilo več mrtvih in mnogo hiš porušenih. Od 1. julija do 31. decembra 1948 je narodno-osvobodilna vojska izključila iz borb 1 milijon 700 tisoč nacionalističnih vojakov. Od teh je bilo 440 tisoč ubitih in ranjenih, 1 milijon 60 tisoč ujetih, 200 tisoč se jih je pa predalo. Istočasno je bilo ujetih 32 visokih častnikov, 105 se jih je predalo in 11 je bilo ubitih. Glede dobave vode, električne energije ter glede postopka za prehod službenega osebja preko meje še ni prišlo do sporazuma in bodo ta vprašanja predmet bodočih pogajanj. Pričakuje se, da bo vsak trenutek objavljeno u-radno sporočilo. jaltski delauci proti vojnim iiuisKačem RIM, 29. — Nadaljuje se borba nameščencev plinarn in podjetij za električno energijo. Stavkajoči so izvojevali novo zmago v Livornu, kjer je občina preklicala koncesijo za dobavljanje plina privatnemu podjetju in prevzela upravo v svoje roke. Izvršilni odbor Italijanske konfe- S tem tednom začne izhajati naš dnevnik enkrat tedensko na šestih straneh Dve strani bosta tiskani kot tedenska priloga, v kateri bomo objavljali aktualne in važne članke krajevnega in mednarodnega pomena. Vsako prilogo shranite, da Jo boste ob koncu leta lahko dali uvezati v posebno knjigo ! deracije dela je preučil težak položaj, ki je nastal y milanski, industriji, zaradi česar je na tisoče delavcev že več mesecev brez vsakih prejemkov, dočim grozi industriji popoln zastoj. — Obsoja spletke delodajalskih organizacij ter porazno gospodarsko in finančno politiko vlade, ki je položaj še poslabšala. Izvršilni odbor pozdravlja junaško borbo- delavcev in prebivalstva v obrambo svoje industrije. Dalje poziva vse delavce, naj z vsemi sredstvi nadaljujejo svojo borbo v obrambo svojih interesov. V Bariju en je začelo organlza-tivno zborovanje socialistične stranke Italije. Navzoč je bil tudi tajnik pokrajinske zveze KP. Tajnik stranke Jacometti je v pozdravnem govoru poudaril, da je politika socia listične stranke bila in bo politika razrednb borbč, t. j. politika delavskega razreda proti kapitalističnemu razredu. Pakt o enotni akciji s KP je eno od sredstev te borbe. Volivni upravičenci! DANES DO 19 URE ZVEČER JE ZADNJI DAN ZA PREGLED VOLIVNIH IMENIKOV I KOAITROIIDAITE, ali sle vpisani! UOIDTROLIRAJTE, ali sle pravilno vpisani! LE TAKO SI LAHKO ZAGOTOVITE VOLIVNO PRAVICO! Za tržaško občino so volivni imeniki na razpolago Javnosti t ulici Malcanton št 3 ulici Mazzini št 25 ulici del Vento št 13 (Sv. Jakob) ulici Diaz št 23. Za občine: Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina In Milje pa na sedežih občinskih uradov omenjenih občin; Reklamirajte PROTI VSEM NEPRAVILNOSTIM f Reklamacije se vlagajo do jutri, v ponedeljek do 19 ure m$er) na občinskem uradu v ul. Diaz št 23/111, soba št. 75; v uradu volivne komisije v sodni palači v ul. Coronco it, 16, soba štev. 175. Zahtevajte podaljšanje roka za pregled imenikov vsaj do 15. februarja t L; povečanje števila sedežev zlasti za okoliške vasi tržaške občine; pravico vlaganja reklamacij tudi za čas, ko bodo volivni imeniki ponovno dani na vpogled javnosti v smislu člena IS in 26 nlfary številka 345. Za vse informacije se obračajte na: VOLIVNI ODBOR SLOVANSKO - ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE V UL. RUGGERO MANNA 29 I • * * Volivci 11. mestnega okraja za Trst so poslali na vojaško upravo protestno resolucijo, v kateri zahtevajo podaljšanje roka za 30 Ani, vzpostavitev uradov z imeniki po vseh mestnih okrajih ne pa samo v štirih, ter pravico reklamacij tudi pri ponotmi razgrnitvi imenikov javnosti na osnovi člena 16 in 20 ukaza št. 345. SLEDI 68 PODPlSOVt Anglija je priznala „defacto“ izraelsko državo LONDON, 29. — Britansko zunanje ministrstvo je uradno objavilo priznanje «de faeto« izraelske vlade, ki ji načeluje David Ben Gu-rion. Britanski poslanik v Haifi je o tem obvestil vlado v Tel Avivu. Bevin je pa danes prvič sprejel Lintona, političnega predstavnika izraelske vlade v Londonu. Po posvetovanju z drugimi državami podpisnicami bruseljskega pakta je belgijska vlada sklenila priznati «de faeto« izraelsko državo: enako tudi nizozemska vlada. Izraelska delegacija je pričela v Pragi pogajanja za trgovinsko pogodbo med CSR in Izraelom. rroces proo MszeiM se oo pričel 3. lebruarja BUDIMPEŠTA, 29. — Uradno poročajo, da se bo pričel proces proti kardinalu Mindszentyju in njegovim soobtožencen 3. februarja pred ljudskim sodiščem v Budimpešti. Protijugoslovansko izzivanje madžarske propagande Jugoslovanski narodni manjšini odrekajo njene pravice in jo vedno bolj preganjajo • Številni Madžari, sovražniki demokracije, so nekaznovani - Žo v osvobodilni vojni so jugoslovanski voditelji opozarjali na spletke s „krono sv. Štefana** BEOGRAD, 29. — V članku z na-slovom ((Delovanje Mindszentyja in protijugoslovansko izzivanje madžarske propagande« piše današnja »Borba«, da hočejo v Budimpešti zvaliti na Jugoslavijo del odgovor nos ti za protidržavna dejanja Mind-szentyja. V svoji oddaji y srbo-hrvaščini trdi budimpeštalnski radio 24. januarja: ((Primer Mindszentyja ima na neki način zvezo z Jugoslavijo. Po dogodkih v Jugoslaviji so bili nekateri madžarski opozicionalni poslanci pri Mindszentyju (tako je ta sam izjavil na zaslišanju).« Ta izzivalna izjava Mindszentyja je zelo dobrodošla «ortodoksnim internacionalistom« budimpeštanske-ga radia, ki so pograbili priložnost, da podlo klevetajo r.cvo Jugoslavijo«, poudarja »Borba«. «Borba» nato opozarja, kako so voditelji jugoslovanske osvobodilne borbe že v začetku leta 1944 opozarjali na spletke mednarodne reakcije v zvezi s poskusom, da se ustanovi podonavska ((katoliška« federacija. Jugoslovanski tisk z osvobojenega ozemlja je svaril pred to nevarnostjo in pred manevri zahodnih imperialistov s »krono sv. Stefana«. Jugoslovanski voditelji so z oboroženimi silami in s tiskom trgali mračnjaške načrte mednarodne reakcije, ki si je hotela utrditi svoje položaje v tem delu Evrope z ustanovitvijo ((katoliške« podonavske države. Toda iz Madžarske se pa med vojno ni slišal noben glas, ki bi nasprotoval vzpostavitvi »krone sv. Stefana«. »Borba« nato poudarja, da se na Madžarskem danes ne vodi več brezkompromisna borba za likvida- cijo »ideologije krone sv, Stefana«. To jasno dokazuje, nadaljuj* It*t, način, kako madžarske oblasti ravnajo naprafn jugoslovanski narod-ni manjšini na Madžarskem. 15* manjšina ima Vedno manj načitO-nalnih pravic. Tipični prime»-*spo štovanja« pravic jugoslovanske P*-rodne manjšine na Madžarskem j* ponašanje madžarskih oblasti do Sliv vencev v Porabju. Madžarske oblast nameravajo preseliti v Avstrijo in Nemčijo Slovence, te pokrajine, ki živijo v Gornjem in Dolnjem Seniku ter zapleniti njihovo premoženje, in sicer zaradi tega, ker J* bilo določeno število teh Slovencev v drugi svetovni vojni mobiliziranih in poslanih na vzhodno fronto v sklopu madžarskih in nemških divizij. »Fašisti morajo biti kaznovani«, piše »Borba«, »toda potrebno je, da je kazen v pravem razmerju s težo zločina. Vsekakor preselitev velikega števila slovenskih prebivalcev iz Porabja ter zaplenitev njihovega premoženja iz enostavnega Razloga, da so bili člani fašističnih organizacij in da so se borili na vzhodni fronti v sklopu madžarske vojske, ni na Madžarskem V skladu z dosledno borbo proti fašistih nim in demokratičnim elementom. Ce bi madžarske oblasti ravnale do-sledno, tedaj bi morale preseliti ter zapleniti premoženje 90 odstotkom Madžarov, ki so se na vzhodni fronti borili proti Sovjetski sveži Sli pa v Jugoslaviji,- BUDIMPEŠTA, 29. — Danes 3* odpotovala na Dunaj madžarska delegacija, ki bo z avstrijskimi predstavniki sklenila trgovinsko pogodb* F oz ir Frai^lVati se na lovar*še Curiela, kakZWa< Kolaricha in Srebrniča vzor tn^1 na Fittonija kot na ter n- internadur» je ponovno dokazala, da j lam je Verdijeva operna umet-iost, kljub časovni odmaknjenosti isebinske in glasbene obdelave, ie >edno blizu ter nas osebnosti iz ijegovih oper, v katerih je Ver-II poiskal človeka z vsemi njeger iimi dobrimi in slabimi lastnostmi, že vedno privlačijo. Opera (Trubadur« je nastala približno v istem času kakor »Ri-joletto# in eTraviatan, ki skupno predstavljajo novo razdobje Ver-lijevega opernega ustvarjanja, ■azdobje, v katerem so njegobe posoli nos ti glasbenega dramatika losegle višek, glede na sploino talljansko glasbeno življenje pa majo imenovane opere poseben gomen, ker je Verdi z njimi pre-omil s tradicionalno prakso ita* tjanskih opernih libretov in z jlasbo, v kateri so Rossini, Do-ilzetti in drugi nakopičili usako-ursten balast. Z Verdijem, ki je postavil na oder povsem nove tipe, kakor n. pr. dvornega norca fRigoletto), ciganko in čarovnico (Trubadur) ter velemestno lahko-llvko (Traviota), so bite porušene ozke meje italijanske libretlstike in posledica tega je bila, da so postala sredstva dramatskega izr •aza dosti bogatejša. Na drugi strani pa je Verdi tudi v glasbi, v katero je vnesel več ritmičnih elementov in čvrstih obrisov, pokazal nova pota italijanski glasbi druge polovice XIX. stoletja, ki se je še vedno izživljala le v operi in so bile druge glasbene panoge potisnjene ie vedno v ozadje. Opera »Trubadur«, ki je bila prvič izvajana v Rimu 1. 1853., je delo junaške patetike, prepražene z množico romantične primesi (dvorci, ciganke, čarovnice, uboji, ječe itd.), s čestokrat nelogičnim tekstom, ki pa ie močneje prika-I« veliko sintetično, moj Verdije- ve glasbe, ki izkazuje organsko povezanost ter daje skupen stilni okvir seriji često površno nanizanih slik. V operi »Trubadur« pride posebno močno do izraza bogastvo neposrednega učinkovanja ritma, kar je gotovo tudi pripomoglo do tega, da je postalo delo tako popularno. Izvedba opere je pokazala resno pripravljenost tako pri orkestru, ki je po zaslugi izvrstnih godbenikov (zlasti med godali), ki ga sestavljajo, odlično orkestralno telo, kakor pri solistih in zboru. Čeprav se je mestoma pokazala nevarnost, da se bo skupnost med solisti in orkestrom omajala, pa je dirigentu Umbertu Berretto-niju uspelo to preprečiti, tako da je opera v celoti učinkovala povsem dostojno. Izmed solistov so se posebno odlikovali: Azucena mezzosopranistke Elene Nicolai, ki predstavlja razen odlične pevke (vendar z nekoliko primesi tre-moliranja) tudi izvrsten igralski lik; tenorist Josž Soler v vlogi Manrica z nekoliko nesproščenim glasom zlasti v prvem dejanju, ki pa vendar danes spada med one redke pevce, ki znajo prikazati Manricov lik tako, kakor to zahteva značaj te opere... Kakor že v prejšnjih operah letošnje sezone, se je tudi tokrat odlično predstavil basist Mario Tommasini v vlogi Fernanda, ki razpolaga s krasno barvanim glasom. V vlogi Leonore je nastopila Maria Pe-drini, katere lepi dramatski sopran bi se še bolje uveljavil ob bolj logični izpeljavi melodije, zlasti v visokih legah. Svojo nalogo so dobro rešili tudi ostali solisti: Ugo Savarese (grof Luna), Lola Pedretti (Ines) in Vladimiro Lozzi (Ruiz). Zbor je naštudiral Roberto Benaglio. Režiral Je Do-menico Messina, 25. t. m. popoldne se je po nekaj urni odsotnosti vračal v svojo sobo na drevoredu XX. septembra Comi-r.oli Albert. Ko je odprl predal milnice, je opazil, da mu je medtem zmanjkalo 10 tisoč lir. Zaihet Tereza, sestrična njegove zaročenke, ga je takoj opozorila, da je bil medtem v njegovi sobi njen brat 28-letni Attilio. Ta je brskal po predalih z izgovorom, da nima cigaret. Ker drugega med tem časom ni bilo v sobi, je bilo skoraj jasno, da je on izmaknil denar. Se bolj sumljivo pa je postalo, ker je mladenič takoj po prihodu Comi-nolija neznano kam izginil. Istočasno, ko je Cominoli javil to tatvino kriminalr.o-preiskovalnemu oddelku policijske postaje z ulice Cologna, je prijavil Dagheto še zaradi tatvine nekaj usnjatih aktovk, dveh ženskih torbic iz nylona, dalje dveh navadnih torbic prav tako iz nylor,a in še drugih predmetov, vsega skupaj v vrednosti 30 tisoč lir. Zaradi teh obtožb je policija Za-gheta aretirala. Na zasliševanju je izjavil, da je omenjene predmete izročil nekemu prijatelju Palmieru Robertu z ulice Gozzi 5. Ta je deloma blago rev prodal, toda izkupiček sta skupaj pospravila po raznih lokalih. Policija je zato aretirala tudi Palmierija. Ukradeno blago so našli še pri raznih neprevidnih kupcih, ki se bodo morali še zagovarjati zaradi neprevidnega nakupa. Točno 60 minut je govoril včeraj zvečer v mali dvorani gledališča Verdi g. Ugo Zatterin o »novinarstvu danes«, kakor je bilo napovedano. Predavatelj je sotrudnik ilustriranega rimskega tednika »Og-gi» in je pričel svojo novinarsko kariero, kakor je sam povedal, leta 1044. Govoril je z veliko hitrico in razen besed so mu govorile tudi roke, ramena in lasje. Skušal je biti prepričevalen in je poslušalcem zares podal točno sliko, toda ne sodobnega novinarstva v celoti, kakor bi kdo pričakoval .marveč predvsem rimskega tiska. Kdor zasleduje «Oggi», «Europeo», »Omnibus« in podobne liste, sicer ve, kako se v Rimu in Italiji — kakor povsod na zapadu — ustvarjajo listi, ki izhajajo v tiskarnah buržo-azije. G. Zatterin je pogosto pripomnil, da je morda žalostno ali cinično, kar pove, toda tako da je. Seveda ve danes že vsak pobalin, kako se je poročil Taylor ali kako love senzacij željni novinarji poslance po parlamentarnih hodnikih. Tudi zgodba z raznimi «odličnimi politiki«, ki pošiljajo svoje članke in življenjepise po prijateljih novinarjem v uporabo, je stara. Ves ta žurnalizem, ki se je po vojni razbohotil po Italiji, ni nič novega in se o njem skoraj ne izplača govoriti. Važnejša je številka,' ki jo je predavatelj povedal (ako drži), da v Italiji preberejo dnevno 2 milijona izvodov dnevnikov. Številka lepa. toda za deželo z 45 milijoni premajhna ir kje je vzrok? Povemo ga mi, čeprav ga r.ismo čuli na predavanju: tiskarne, ki mečejo v Italiji ogromne množine tiskanega papirja med ljudi, gledajo zgolj na dobiček, malo pa jim je mar, ali pride dovolj dobrega tiska povsod, tudi v oddaljene kraje in vasi. Skratka, čuli smo z virtuozno zgovornostjo improvizirani opis. kako dela rimski novinar. Namreč novinar bulvarr.ih novin. O resnem tisku, o njegovih nalogah, o vlogi novinarja, o novinarski statistiki nismo čuli ničesar. Prav tako ničesar o novinarstvu v drugih deželah in razmerah. Zdi se, da sodi tudi g Zatterin, četudi je še mlad. med take zurnaliste. ki so hodili po Švedskem, videli visoki življenjski standard, videli, da so ljudje dobro oblečeni, da jim ni skrbeti za starost ali bolezen, ker za vse skrbi država, ker so zavarovani, ker stanujejo v državnih ali zadružnih hišah, v lepih, širokih ulicah, pa so bili — ne čudite te —• nezadovoljni. Ni jim šlo v glavo, kako more biti človek zadovoljen, če za vse njegove potrebe skrbi država ali družba. In so šli pa zapisali, da so te jim zdeli ljudje, ki hodijo po Stockholmu in stanujejo v takih hišah, žalostni in da gotovo r.iso srečni, ker nimajo skrbi! Zares sijajno novi-narjenje in sijajen tisk — tak članek je namreč pred pol leta izšel v Trstu pri «Giornale di Trieste#... Ne bi se toliko razpisali, pa tu in tam človeka le mika, da bi se kaj naučil, gre poslušat, pa žal ngjde take brezpomembne plitvosti. Ce bi še koga kdaj prijela taka želja, naj gre raje kupovat kravate na Rdeči most! Predavanje je priredila «Associa-zior.e della Stampa Giuliana«. Avtor se je rešil blamaže in kupil vljudnostno ploskanje z izjavo, da bi rad čimiprej napisal članek pod naslovom «TLT», «questa brutta sigla e scompar:«)). Krasna in velika dvorana je bila skoraj prazna... Slavje v I*lavjah V petek zvečer je bilo v Plavjah izredno slavje. Nanj se je pripravljala vsa vas. Okrasili so dvorano tako, kot je potrebno za take prilike, ko si ljudstvo daje duška svoji radosti in bolečini. O slavju v Plavjah so zvedeli tudi v sosednih Škofijah in Ricmanjih, pa so tudi od tam prihiteli. Toda zvedel je tudi okrajni tajnik iz Milj in ni ga zdržalo, da ne bi prišel v Plavje. Morda je na tihem že delal načrte, kako bi slavje preprečil, a ko je zagledal pred dvorano množico, ki se je tam zbirala, jo je hitro odkuril. Prišel je tudi Lovriha, ki je stopil celo v dvorano, da se prepriča, če je res toliko ljudi. Bledica ga je spreletela ob pogledu nanje, naglo se je obrnil in brez besede zapustil dvorano. Krajevni tajnik OF je otvoril zborovanje. Domači pevski zbor je zapel himno Hej Slovani, domača godba pa je zaigrala Internacionalo . Tovariš Hrevatin Pavel, okrajni tajnik OF, ki je nato ves čas vodil zborovanje, ker je šel krajevni tajnik med godce, je podal besedo tovarišu Voji. V lepih, zbranih besedah je le-ta orisal pomen, nastanek in razvoj Osvobodilne fronte za ves slovenski narod in za nas Slovence tu na Tržaškem ozemlju. Prikazal, je čemu je potrebno razdeljevanje izkaznic OF, ki Slovence v današnjih časih tesneje veže in jih učvrščuje v njihovi borbi za pravice, ki jim jih anglo-ameriški imperializem odreka. Po njegovem govoru je godba zaigrala Delavsko pesem, a pevski zbor zapel Pesem o domovini. K uspehu prireditve so pripomogle tudi recitacije članice Slovenskega narodnega gledališča tov. Eme Starčeve. 19. Irana proces puli Vidalilevim molita zasebne laslnine Včeraj bi sg na okrajnem sodišču moral obravnavati proces proti Vidalijevim organizacijam, ki so se nasilno usidrale v poslopje Ciril-Metodove družbe. Ker pa je odvetnik Braun ponovno prinesel sodniku še nekaj svojih popisanih papirjev z nekaterimi novimi trditvami, med temi ne prvo ne zadnjo, da poslopje ni last omenjene družbe. Odvetnik Karel Ferluga je zaprosil za odgoditev razprave. Pred log je bil sprejet. Razprava pa je bila odgodena do 19. februarja t. 1. Agent, ki ie streljal na Trgu Csvana Včeraj zjutraj se je policijski agent Colluccio Nicolo ponovno pojavil pred vojaškim sodiščem za določevanje narokov. Odločeno je bilo, da se bo moral zagovarjati pred višjim vojaškim sodiščem takrat, ko bo obtožnica dokončno pripravljena. Obrambi, ki Jo je prevzel odvetnik F, Presti, se je včeraj pridružil še odvetnik Annoscia. ga ie Pozno popoldne je prišel v cerkev sv. Frančiška 63-letni Mara-spin Josip iz ulice Industria 2. V cerkev ga je privedla želja po denarju. Cerkvena pušica ga je mikala. Mislil je, da ga nihče ne bo videl, ko bo vlekel denar iz nje. Pa se je zmotil. Neki duhovnik ga je zapazil prav v trenutku, ko je s posebej za to pripravljeno železno vrvico vlekel na dan denar. Iz Domja Elektrika nam je potrebna Pravijo, da bomo v Domjo kmalu dobili elektriko. Zdaj pripravljajo že kabino za transformator. Vendar pa smo v skrbeh, ker ne vemo do kam bodo potegnili napeljavo Ni dovolj, da dobi elektriko samo središče, kjer je približno 50 hiš. Dobiti jo morajo tudi poslopja, ki so v neposredni bližini in tvorijo skupno eno samo naselje. Teh pa je tudi približno 50. mmm Nedelja 30. januarja Martina, Desislava Sonce vzhaja ob 7.30, zahaja ob 17.09. Dolžina dneva 9.39. Luna vzhaja ob 8.36, zahaja ob 19.31. Jutri ponedeljek 31. januarja Janez. Divna SPOMINSKI DNEVI 1*4« Je bila sprejeta v ljudski skupščini ustava FLR Jugoslavije. PRESKRBA ZAKLJUČEK DELITVE ŽIVIL. S ponedeljkom 31. t. m. se zaključi delitev živil imetnikom navadnih in dodatnih živilskih nakaznic za mesec januar. To velja za riž za vse skupine, čigar delitev se je pričela 28. t. m., in semensko olje, ki se je pričela 29. t. m. Delitev belih testenin za težke in najtežje delavce ter za delavce, ki so zaposleni pri angloamerlski vojski (odrezek za januar) se bo ponovno pričela čez nekaj dni. Rok bo javljen v časopisih. Na zapadle bone ali odrezke je prepovedano izdajati živila. DELITEV B1ROVEGA DROZJA. V torek 1. februarja pridejo na vrsto štev. od 1 do 30. V sredo štev. od 31 do 65 In Piščanci. V četrtek od štev. 66 do 100. V petek od 101 do 140 in Gec. Sobota od 141 do 190 in Padriče. Nedelja za Domjo, Oreh in Gropado. V ponedeljek od štev. 191 do 270 ter Boršt in Bazovica. SLOVENSKO NdKOOAlO OLEOAi.IŠCE za Tržaško ozemlje V ponedeljek 31. t. m. ob 20.31 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na Kontovelu z Gogoljevo komedijo ENOTNI SINDIKATI VSI POLOVINARJI IN KOLONI, katerih- gospodarji niso prispevali štirih odstotkov pri izboljševalnih delih na zemljiščih v letu 1946-47 in naprej, naj se javijo pri kmetijskem sindikatu v ul. Imbrianl 5/1. TEČAJI ZA KROJENJE. Na sedežih ES v ul. Montfort 3 in v ul Imbriani 5 sprejemajo prijave za brezplačni krojni tečaj. Sprejemajo se tudi prijave za II. izpopolnjevalni tečaj za one ,ki so že opravile prejšnje tečaje. URADNE OBJAVE II RADIO I PREKOP GROBOV. Prekopali bodo grobove kripte XXVII (odsek IV) na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so pokopani umrli ob 11. januarja do 5. marca 1939. Do 10. marca t. 1. naj prizadeti, ki želijo prenesti ostanke svojcev in spomenike, ali samo slednje, vložijo prošnjo na odsek pri uradu za javna dela, oddelek za pokopališča, ul. del Teatro 5/III, soba 43. V nasprotnem primeru bodo ostanki umrlih preneseni v skupno grobnico, a spomeniki ostanejo na razpolago mestni občini. Planinsko rajanje PDT preloženo Prispela je pošiljka sadik tile Kmetijska naborna in prodajha zadruga v Trstu obvešča kmete vinogradnik«, ki so naročili sadike trt, da so že dospele, in sicer zaenkrat sledeče vrste: Malvazija, rebula, tokaj in Merlot. Naročniki lahko dvignejo trte v skladišču zadruge V ul. U. Foscolo št. 1- Za nadaljnja naročila za sadike in za nakup vseh kmetijskih potrebščin sploh pa se kmetovalci lahko obrnejo naravnost na razpro-dajalnice zadruge: v Trstu, ul. S. Mercadante 4 in v Miljah, ul. Mazzini 1. TRST II. Nedelja 30. januarja 1949. 7,15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila. 8.00: Jutranji glasbeni spored. 8.30: Bosanska narodna glasba. 8.45: Na harmoniko igra Kavalet. 9.00: Iz simfoničnega repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Maša iz Sv. Justa (vmes slovenska pridiga). 11.15: Venturinijeve in Bučarjeve pevske skladbe. 11.30: Slovenske legende. 11.45: Napoved ča. sa, poročila 13.00: Glasba po željah. 14.00: Pestra glasba. 14.30: Iz opernega sveta. 15.30: Zabavni orkestri. 16.00: Radijski oder: Jože Vombergar: «Vod'a« - veseloigra v 3 dejanjih, nato Plesna glasba. 18.00: To, kar vsakdo rad posluša. 19.00: Ali že veste? 19.15: Orkestralna glasba predklasičnih skladateljev 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Iz filmov in operte. 20.30: Filmski trak. 20.45: Koloraturne operne arije. 21.00: Vesela ura. 21.30: Lahka glasba. 22.00: Ameriški plesni orkestri. 22.40: Duo: Viezzoli - Kostoris. 23.15: Napoved časa. poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasva. Ponedeljek 31. januarja 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila. 8.00: Zaključek. 11.30: Operna glasba. 12.00: Sodobna Anglija. 1210 Orkester David Rose. 12.45: Napoved časa, poročila. 13.00: Češkoslovaške melodije. 13.30: Otlomkl iz violinskih koncertov. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Citanje večernega sporeda 17.30: Plesna glasba. 18.00: Naša povest. 18.15: Mozart: Trlo v Es duru - op. 14. 18.38: Glasbena medigra. 18.45: Samospeve pojeta Bogomir Lrskovič in Zlata GJungje-nar. 19.00: Zdravniški vedež, 19.15: Pester koncertni spored. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Športna kronika. 20.10: Zabavna glasba. 20.15: Ruske pesmi poje sopranistka Rožica Kozcm. 20.30: Sprehodi v podeželje. 20.45: Delibes: »Lakme'« . opera s dejanjih: nato Plesna glasba PDT sporoča, da je planinsko rajanje, ki bi moralo biti v torek 1. februarja t, 1., zaradi nepredvidenih zapreti preloženo na četrtek 10. februar ja t. I. Vabila ostanejo v veljavi. Od ponedeljka dalje lahko interesenti prenotirajo prostore za planinsko rajanje v uradih PDT v ul. F. Filzi 19/1. od 19.3» do 29.30. ZA PROMET ZAPRTA CESTA Mestna občina sporoča, da bo ulica Vicolo delTOspedale Militare zaprta za promet 31. t, m. do zaključka popravil. Ženitev66 Gledališče Verdi Danes bo druga predstava Verdijeve opere «Trubadur» ob 16 za IH dnevni abonma. KINO ROSSETTI. 15: «Ana Karenina«, VU vien Leigh, Ralph Richard. EXCELSIOR. 15: «Ali Babž in 40 raz* bojnikov«, Marija Montez, Johtt Hall In Turnan Bey. FENICE. 14.30: «Ujetnica skrivnosti«, Spencer Tracy, Katarina Hepburn. FILODRAMMATICO. 14: »Kaliforni- ja«, Fantastičen film v barvah Deano Durbin in R. Paige. ITALIA. 14.30: «Plamen greha«, Barbara Stanwyck in Fred Mac Murray* ALABARDA. 15: »Mlada leta«, Chart les Coburn. IMPERO. 14: «Baron Carlo Mazza«, Nino Taranto. VIALE. 14: »Vsi poznajo Suzano«, Ed; di« Cantor in Joan Devis. NOVO CINE. 14.30: «Goljuf», Jean G»* bin. GARIBALDI. 13: »Ponosna Kreolka« Maureen 0’Hara. MASSIMO. 14: «Srca», Maria Merc* der, Giorgio De Lullo. KINO OB MORJU. 14: »Tarzan I« beli lovci«. IDEALE. 14: »Junak ceste«, MacariO. MARCONI. 14: «Gospa in pustolovec«, Gary Grant. ARMONIA. 14: »Morske deklice«, M« Laglen, Chester Morris. ODEON. 14: «Družina Sullivan«, T* Mitchell, A. Baxter. AZZURRO. 14: »Nevarna vdova«. RADIO. 14: «Balalajka», Nelson Edj dy In Ilona Massey. VITTORIA. 14.30: «Ljudje dveh avl* tov«, P. Calvert, E. Partam. BELVEDERE. 14: «Pa rada pomladi«, Deana Durbin. Miša Auer. SAVONA. 14: «Stiska», Ingrid Berti man, Charles Boyer. ADUA. 14: »Casablanca«, H. Bogart, I. Bergman. VENEZIA. 14: «Steza na Severu«) John Litel, Magda Belamy. MALI OGLASI «VEDEZ» žepni koledar in slovenskj mesečni koledar dobite v knjigarni t papirnici Stoka . Trst, ul. Milano — Dr. GAETA ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19. (Govori slovenski) TRST. UL. TORREBIANCA it. 43. VOGAL UL. CARDUCC1 Priporoča se POZOR! REDKA PRILIKA! Zaradi odhoda prodam kompletno melodije. Tržaška borza PRIPOROČA SE ROMAN BABINI-BARIČ STROJNA MIZARSKA DELAVNICA TRST, Ul. R. MANNA št. 21 PREKRASNI MODELU PREKRASNI MODELI! Najmodernejši čevlji za ženske in moške U iC“ TRST Trg Tra i Rivi 2 (Rojan) VELIKA IZBIRA SMUČARSKIH ČEVLJEV. CENE UGODNE. Kino no Opčinah predvaja samo še DANES v nedeljo 30. t m. zgodovinski velefilm iz časa naseljevanja in kolo- . ,, _ _ , nizacije Divjega zapada POliOlj V F0I*tU ApSCllfi V glavnih vlogah znani igralci svetovnega slovesa, med njimi tudi SHIRLEY TEMPLE. V TOREK in SREDO pa eksotični film............... TRAGIČNI ZAPAD V ČETRTEK in PETEK pa do. žlvljajt velikega ameriškega pisatelja šaljivih in resnih zgodb Marka Tvvalna . . . . Pilot na Missisipiju Prihodnjo SOBOTO in NEDE-~. . . L JO težko pričakovani film 1)11(1, 0 K3t6l"l S6 1111*11113 OGLEJTE SI JIH VSI! PRIDITE VSI! zakonsko spalnico z vzmetmi in žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 38.000 lir, žimnice z vzmetmi, štiridelno omaro. Kuhinjo z marmorji za 45.000 lir. — Šivalni stroj «Singer», moderne za. store, štedilnike, motorno kolo, pre. proge tn radijski aparat za 15.000 lir. TRST — Vlale Raffaele Sanzto 28, I. SKERlAVAJaSAJNd »miška delavnica OPČINE - NARODNA UL. it. 7* Oglejte si pohištvo v Ul. Madonnina 43 SPALNE SOBE KUHINJE Cene zelo ugodne 1 (n IZNi 1RS TV 0 (Mt U ul. Cmama 3 1 vil ERI M01 .J Vse za kmetijstvo na drobno in na debelo Kmetijska nabavna in prodajna zadruga * o. J. v TRSTU Urad in skladišče: ULICA U, FOSCOLO št. X — Tel 94-386 Prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercadante št. 4 — Tel. 88-19 Prodajalna v MILJAH: uL Mazzini št 1 CENE UGODNE KAKOVOST ZAJAMČENA TKST - L L. TAS AIU lO Oglejte si novo bogato pošiljko moških in ženskih čevljev po zelo nizkih cenah TRST - IJJj. VANAItl lO PAPVKOS TRGOVINA S PAPIRJEM NA DEBELO Trst - Ul. F. Severo 10 - tel. W-53 NUDI VSE VRSTE PISARNIŠKEGA. TISKOVNEGA IN OVOJNEGA PAPIRJA-VELIKA ZALOGA PAPIRNATIH VREČK IN- OVOJ. PAPIRJA ZA JEST V INC A1UE- GORIŠ K I D NEV Psi I I< PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 SEJA OBČINSKEGA SVETA Krušna doklada za občinske delavce Namestitev dveh hidrantov pred predorom pod gradom Kakor smo .že včeraj poročali, se je v četrtek zvečer sestal ožji občinski odbor v beli dvorani občinske hiše k svoji redni tedenski seji. Najprej je župan prečital zahvalno pismo za pozdrave, kj jih le poslal pokrajinski svet ob svojem ustoličenju občinskemu odboru. Nato so razpravljali o pritožbi. W jo je izneslo lokalno časopisje m v kateri se očita monopolski u-Pravi, da ne postopa z jedilno soljo Po zdravstvenih predpisih. Čeprav občina nima s tem nikakega opravka, vendar je prav iz zdravstvenih razlogov občinski odbor sklenil, da bo opozoril vodstvo državnega monopola v Rimu, naj njegovi nameščenci malo bolj pazijo na čistočo Pri pospravljenju jedilne soli. Nato so razpravljali o znižanju davkov nekaterim davkoplačevalcem, ki so vložili pritožbe, nakar so potrdili odlok, s katerim se ure. Jdj* izplačilo krušne doklade občinskim delavcem. Končno so še odobrili strošk? za vzpostavitev dveh hidrantov pri obeh vhodih v Predor pod goriškim gradom, da bi tako olajšali jzpiranje cementne ceste v predoru, ki je drugače ne bi mogli očistiti. Odbor je sprejel še dnevni red ja sejo širšega občinskega odbora, ki bo v ponedeljek 31. t. m. ob 16. uri na goriškem gradu. Jutri popoldne ob 16 uri se bo sestal v stanovski dvorani na gori-skem gradu širši občinski svet k SVo3i izredni seji. Na tej seji bodo ^spravljali 0 sledečem dnevnem rCdu: Oitanje in odobritev zapisnika adnje seje. Razna obvestila. Imenovanje treh skrutinatorjev. Odo-5yev ukrepov, ki jih je sprejel ožji - "Cinski odbor v smislu čl. 140 občinskega in pokrajinskega zakona 'n ki se nanašajo na: 1. zaključna 19r?nca °bčinskih podjetij za leto 'i 2. predhodna bilanca za občinska podjetja za leto 1949; 3. pravniki za promet vozil po mestu z« ureditev enosmernega pro-v ulici Rabatta; 4. znižanje nksimalne brzine avtomobilov po vil u'h Ubcah- in cestah: 5. pra-tuk za promet s kolesi: 6. imeno-<*>*. Posebnega občinskega odbora .. ijudske gradnje; 7. odobritev ste *es*yi°e za Prvi seme- cr 1949. 8. podaljšanje najemnim nie8a razmerja za pobiranje''užit-ji^. davkov; 9. predlogi za reor-bp !2ac‘jo občinske zdravniške služ-10 111 slu^bo babic pri porodih; ki v^jemna Pogodba za prostore, PjJ^o.ziužili za italijansko sred-Unr ko šolo; 11. ustanovitev avnega odbora za prosto cono; habava zemljišča od Russiana ste- °|l-< V U*' beoni za ureditev ce-*. 13. užitninski davek na blago, javn6 vkUučeno y kontingente; 14. zi ^ dela za popravila v ul. Vltto-dit« jneto’ J®- javna dela za ure-p k hišam za brezdomce, keii *ega bo občinski svet na tej kom-ra?pra.vlial ° občinski volivni žn pooblastitvi ožjega ra?r,n odbora, Prav tako bodo je n ?VljaU 0 državni Podpori, ki sti po*zebna za izenačenje pasivno-lemka Skpga Poračuna, o preči l župana in ožjih občinskih Zakrik°v za njihovo delo. Kot sli,- 'učna točka pa bodo sledile ‘Učajnosti. puščeni iz bolnice in bi v ta ua-men organiziral pomožno službo, ki bi nudila takim bolnikom zabavo s kulturnimi prireditvami, časopisjem in knjigami. Potrebna je tudi ustanovitev posebnega fonda za pomoč najbolj potrebnim. Do sedaj je ta odbor razdelil v Gorici in pokrajini preko 600 zavojev z oblačili in drugimi koristnimi predmeti. Odbor se priporoča meščanom za darove v denarju, knjigah, časopisih itd., kar bi lahko služilo jetičnim delavcem. Darove v ta namen sprejema na svojem sedežu v ul. Contavalle št. 5. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 23. do 29, januarja t, 1. 10 rojstev, 17 primerov smrti, 6 vknjiže-nih porok in 7 porok. Rojstva: Berlot Martin, Berlot Marta, Zanutti Franko, Velušček Lucijana, Terpin Gilbert, Kovačič Humbert, Chetti Silvana, Provedel Renata, Guglielmi Marija, Furlan Klavdij. Smrti: 50-letna trgovka Kraševič in Gressinj Gizela, 74-letni zasebnik Boschian Alojz, 68-letni upokojenec Okroglic Jožef, 68-letna gospodinja Sviligoj vd. Bacher Antonija, 81-letna gospodinja Medeot vd. Sojca Marija. 64-letna kmetica Vida por. Klavšič Marija, 53 letna gospodmja Gogolj por. Lenhardt Antonija, 56-letna gospodinja Leban vd. Malik Terezija. 69-letna gospodinja Gabrijelčič vd. Janni Terezija, 2 dni stari Berlot Martin, 2 dnj stara Berlot Marta, 77-letni duhovnik Zornik Franc. 67-letni trgovec Blažič Anton, 81-letna Vknjižene poroke: trgovec Carli Alojz in trgovska pomočnica Gašperin Olga, trg. pomočnik Brago Arrigo in gospodinja Marušič Natalija, vojak amer. vojske Fluharty Junior J. in gospodinja Trevisan Dorotea. modelist Marizza Deside-rij in gospodinja Bergamas Alojzija, zidar Cesaro Valerjan in česalka Lovisonj Rita, agent civ. policije Kumar Alojz in tkalka Menon Lojzka. Poroke: agent civ. policije Nar-duzzi Adelchi in delavka Marega Egidija, inž. dr. Fornazir Livij in profesorica Russian Lavra, mehanik Famea Aldo in gospodinja Brešan Karla, tkalec Bemasconi Jožef iri tkalka Villa Angela, zasebni uradnik Fabbro Sergej in gospodinja' Marmolja Stanislava, mizar Ghero. min Ivan in česalka Franceschini Andrej ina,°V9jak '-erteK iicjske 'Arthur H. Lienert in telefonistka Grionj Silvana. 1 Delilev dodalnega obroka kruha | Prehranjevalni urad v Gorici (sporoča, da se prične jutri 31. t. m. razdeljevanje nakazil, s katerimi se bo po 1. februarju lahko kupovalo kruh po 85 lir kg. Vsi potrošniki, k; hočejo imeti omenjena nakazila, jih lahko od jutri dvignejo na prehranjevalnem uradu na korzu Roosevelt št. 5, ki posluje vsak dan od 9. do 14. ure in to na predložitev štirimesečne živilske nakaznice. Tudi peki naj se za potrebo krušne moke obrnejo direktno na Sepral. Konec vsakega meseca bodo morali peki oddati na prehranjevalni urad vsa prejeta nakazila. Dodelitev sladkorja trgovcem Trgovska zbornica opozarja vse trgovce z jestvinami v goriški ob. čini, naj se takoj javijo na njenem sedežu soba št. 6. kjer bodo dvignili nakazila za sladkor, namenjen razdeljevanju. Prav tako so vabljeni tudi vodje menz v Gorici, da se javijo isto-tam, kjer bodo tudi oni dobili določeno količino sladkorja po znižani ceni, ki je veljavna za prosto, cono. Zborovanje gorišbih brezposelnih sta bila oproščena bf sed Sodniisko kroniko od 27. t. Vij; 'n° .med drugim pomotoma ja-l9.)Pt nase,r> listu, da je bil obsojen deni ni Devetak Mario iz Sovo-lir ?a tri mesece zapora in 16.000 hod, globe, , s državne meje. -‘■bcno zaradi skrivnega pre- st* se glasi ta vest tako, da hjesn u*0 h)cve*ak Mario kakor dn_ 2R !?ra* Jo^of na razpravi z Preko m- °ProSžena, ker sta šla I947 v rneie pred 16. septembrom ’ ko meja sploh še ni obstajala. lil« SP? na. Gori(.^ensko Plan>usko društvo v *eljem sp°r(j®a članom in prijaha h srnuoarjem in nesmučarjem. I®tošn-.V. nede*j° 6- februarja prvi ^išarbJ \Zi*et v Qv®i° vas in na Gabre ■ °n' k «Tinkotu» v °hčnr'le k Pavhnd nb priliki le !,„5a 2bora SPD, je bil omenjen Odh p n‘nska šala). Vraui.0 ob Uri 5 Travnika, po-v troo .°krok 22. ure. Vpisovanje ja. Vpis,0* pr' H°lihu do 3. februar, a 4 avtobusom. za -n‘na za člane po 600 lir in ^ • ane 650 lir. Vozili Se bomo Del osnova nsSHoMiiin ms Hišni posestniki, ki imajo stano, vanjske hiše poškodovane od vojne in so potrebne popravil in obnove, naj se obrnejo na občinski urad za obnovo na trgu Catterini 2 1 (bivša hiša «Ballila»). Ker imamo še vedno nujno potrebo po novih stanovanjih in ne smemo zamuditi roka za izkorišča, nje državne podpore, naj se zglasijo vsi zainteresirani. Urad poslu, je vsak delovnik od 9. do 12. ure. Jutri 31. t. m. ob 10 uri bo v kinodvorani «Moderno» na pobudo odbora za zaščito brezposelnih zborovanje vseh brezposelnih iz Gorice, moških in žensk, z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsednika. 2. Poročilo starega odbora. 3. Volitve novega odbora. 4. Slučajnosti Ker bodo na tem zborovanju obravnavali problem brezposelnih in možnosti njegovega omiljenja, vabimo vse zainteresirane, da se polnoštevilno udeležijo zborovanja in da pridejo točno ob določeni uri. V zvezi s tem vprašanjem predlagajo sindikati, naj bi odbor za brezposelne pri pokrajinski zvezi proučil možnost pregleda zaposlitve posameznih delavcev. Med zaposlenimi je več primerov, da je v isti družini zaposlenih ph več članov, med tem ko so druge družine v celoti brez zaposlitve in žive v največji revščini. Tak način reorganizacije in pregleda ni lahko izvedljiv, vendar narekuje sedanja težka kriza potrebo, da se poizkusi vse za njeno izvedbo. Ze lansko leto so poskušali preureditev na tem področju, vendar ta poskus ni dal zaželenih uspehov. Da bi letos prišli do bolj pozitivnega zaključka je potrebno, da urad za delo napravi seznam zaposlenih delavcev,v katerih bodo razvrščeni po družinah in se bo laže kontroliralo, koliko članov posameznih družin dela. Nato naj bi poseben odbor, v katerem bi bil zastopnik urada za delo, brezposelnih in delodajalcev, pregledal družinsko sta- nje vseh zaposlenih in proučil možnost. manj potrebne odpustiti in jih nadomestil z bolj potrebnimi. Čeprav imajo sindikati s tem predlogom dobre namene, vendar tudi ta rešitev vprašanja ne bi prinesla otipljivih rezultatov, ker bi ostalo število brezposelnih nespremenjeno. Kvečjemu bi razbremenili državne finance za podporo nekaterim brezposelnim, ki pa bi ostali v breme svojim sorodnikom, ki imajo največkrat komaj toliko, da zadostijo svojim najnujnejšim potrebam. Telima za zimski pokal V ŠOLSKO VPRAŠANJE V SLOVENSKI BENEČIJI Pouk u zasmrajenih prostoriti uastul) miekarn Otroci morajo sami skrbeti za kurjavo v nehigieničnih učilnicah, da tako olajšajo težave državnemu proračunu, ki pa nikdar ne pozabi izterjati davkov pri našem Benečanu V Slovenski Benečiji, kjer je faši-1 kar bi ga moglo pritegniti. Celo uči-zem divjal bolj kot kjer koli, se še | telj govori v jeziku, ki ga ne ra- Danes dopoldne točno ob 10.30 bo v Standrežu napovedana tekma čez drn in strn, ki je veljavna za zimski pokal Zveze slovenske mladine v Italiji. Tekme se bodo udeležili mladinci in mladinke ter naraščaj iz Gorice, Podgore, Standre. ža in Sovodenj. Kakor znano, bi morala biti ta tekma že prejšnjo nedeljo, pa je ni bilo največ zaradi tega, ker mladina ni bila pravočasno obveščena o tekmi jn o njenem pomenu. Upamo, da je krajevni odbor mladine za danes posvetil večjo skrb organizaciji prireditve. Mladi, na iz Standreža, kakor tudi iz mesta in bližnjih krajev se je vedno zanimala za športno udejstvovanje in tako bo prav gotovo tudi danes pokazala lepe uspehe v tej množični manifestaciji. Zbirališče in vpisovanje je kot prejšnjo nedeljo na sedežu Fronte v Standrežu. danes poznajo sledovi tega okrutnega rušilca slovenske kulture. Ne samo, da je hotel zatreti slovenski jezik, marveč je iz sovraštva do slovenskih vasi v Benečiji, oviral celo izobraževanje v italijanščini. Zal, stdpa tudi današnja vlada po poti. ki jo je začrtal fašizem in ravna z nami na enak način. Da pokažemo vsemu svetu, kakšna so naša šolska poslopja in kakšen je naš šolski okoliš hočemo opisati, v kakšno stanje so zabredle nekatere vasi. Na prste bi lahko prešteli one izmed sto vasi, ki tvorijo Slovensko Benečijo, ki imajo lastno šolsko poslopje. Skoraj v-vseh krajih se vrši šolski pouk v vaški mlekarni, kjer imajo rezervirano eno sobo za učilnico, ali pa v privatni hiši. Govoriti o higieni in o pravilih, pri takem načinu šolskega pouka, bi bilo odveč. Sobe, ki so brez zraka, šolske klopi pokvarjene in še teh primanjkuje, tako, da se morajo učenci stiskati drug poleg drugega. Ali moremo sploh take prostore imenovati šolo? Okrog teh «šol», ki so po navadi v neposredni bližini hiš, se razširja smrad po gnojnici, živini in hlevih. Te učilnice seveda nimajo električne luči in otroci si morajo mučiti oči pri branju in pisanju, posebno v zimskih dnevih, ko nastopi takoj noč. Ce torej upoštevamo vse to, ne moremo zahtevati od otroka, da bi imel veselje do uka. Učilnica mu je tuja, ker v njej ne najde ničesar, zunie tn zato večkrat otri k kratko malo noče v šolo. Spričo toga je povsem nerazumljivo ,da Slovenska Benečija na kulturnem polju ne more pokazati napredka. Večina vasi Slovenske Benečije pa sploh nima nobenega prostora, strmih stezicah, morda celo nad pre4 padi, koder morajo hoditi naši otroci. V te kraje seveda gospodje nadzorniki ne morejo z avtomobilom, zato jih izpuščajo. Učitelji izkoriščajo pomanjkanje nadzorstva in zato se nikdar ali pa zelo površno obdela snov, ki je na učnem programu. Zaradi tega zna velik del kjer bi se moglo poučevati. V teh' mladine le za silo pisati in z veliko krajih pouka ni, ali pa morajo težavo zloguje posamezne črke pri otroci hoditi v šolo v sosedne vasi, čitanju. In to ne samo. kar zadeva oddaljene tudi po eno uro hoda. slovenščino, marveč ne znajo niti Lahko si mislimo, s kakšnim napo- italijanski. rom ie to v zvezi v zimskem času, ko zapade sneg. Otrok ne vidi pred seboj poti in je primoran včasih čakati ure in ure, da pridejo ponj starši. Poleg tega mora nai šolarček nesti na rami še butaro drv, da lahko zakurijo peč, ker šolske oblasti ne skrbe za kurjavo. Zato se često dogaja, da mnogi otroci izostajajo od šolskega pouka. Mnoge vasi imajo le trorazrednico. Koliko se otrok nauči v treh letih pri vseh teh neugodnostih, si lahko predstavljamo. Vsega tega pa seveda ne vidi današnja vlada, ki do danes ni pokazala niti najmanjšega zanimanja ne skrbi za slovenske vasi naše Benečije in ne za to, da bi se mogla mladina v zadostni meri izobraževati. Zahteva pa od nas Benečanov, da plačujemo točno velike davke, ki nam jih nalaga ne glede na naš slab gospodarski položaj. Šolske nadzornike, ki bi morali obiskati vsaj enkrat letno vse šole, vidimo v naših krajih le redkokdaj. 3e manjkrat se pokažejo v zakotnih vaseh, kjer so potrebe največje. Vemo, da je težko stopati po ozkih. Kajpada imajo tudi učitelji težave. V mnogih krajih ni mogoče naj-tj stanovanja za učitelja. Tako je na primer učitelj Petrossi iz Zo-meais, ki je nedavno poučeval v neki vasi Nadiške doline, moral spati dolgo vrsto mrzlih mesecev na klopi in sicer na vreči slame v črno zakajeni kuhinji, spomladi pa v seniku. Ker ni mogel najti družine, ki bi niu kuhala, je moral odpravljati tudi to delo sam. Res je, da traja šolsko leto le osem do devet mesecev, toda ti meseci so prav trdi za učitelje, ki nimajo stanovanja in se morajo prilagoditi življenju naših vasi. Ljudstvo Slovenske Benečije J* naveličano tega življenja. Danes bolj kot kdaj prej zahteva, da se aiu izboljša socialni položaj, hoče slovenske šole s slovenskimi učitelji, da se bodo mogli njegovi sinovi in hčere izobraževati v jeziku, ki so ga govorili dedje in pradedje. Skrajni čas je, da bi vlada to uvidela in pokazala malo več zanima, nja za to važno vprašanje Slovel ske Benečije. KSNO VERDI. 15: «Ali Baba in 40 roparjev«, M. Montez in J. Hall. VITTORIA. 15: «Kamaunski tiger«, Sabu. CENTRALE. 15: «Zelezna pest«, M. Rone.v in B. Donlevy. MODERNO. 15: «Strah v operi«, E. Nelson in S. Foster. EDEN. 15: «Vese!i mornarji«, S. Lau-rel in O. Hardy. MALI OGLASI PRODAM nogavice, rokavice, pločevinaste škatle, srajce, čevlje, steklenice, bombaž. Gorica, ul. sv. Gabrijela 27. Za prvi maj 1949 V ponedeljek se je pričel v Kopru tečaj za voditelje (inštruktorje), ki bodo po vaseh in sektorjih učili mlade fizkulturnike za telovadni nastop r.a dan prvega maja Tečaj je organizirala ZDTV in ga obiskuje 47 mladih tečajnikov iz obeh okrajev okrožja. Tečajniki so nastanjeni v Ljudskem domu in imajo poleg praktičnih vaj vsak večer tudi po eno uro predavanja z različnimi temami. Tako združujejo vedo o praktični fizkulturi s splošno kulturno izobrazbo, katero bodo lahko porabili ob vsakem srečanju na terenu. Ta prva skupina ko zaključila vaje v petek, nakar bodo takoj prišli novi tečajniki, ker trenutno ni bilo prostora za večje število udeležencev. Poleg tega tečaja bo organiziran še drugi za 30 tovarišev iz masovnih organizacij,- ki bodo pomagali na terenu. Ze danes je veliko zanimanje za prvi maj, ki bo znova prikazal, koliko je napredovalo fizkuiturno gibanje od lanskega prvega maja. Posebno je živo med mladino, ki ve, da je to njen praznik, praznik mladosti in zdravja. Delavcu in kmetu pa je prvi maj praznik dela, ko se vsi ljudje spominjajo truda in znoja, ki rodi kruh in ustvarja stroje. Za prvi maj, ki je praznik dela, zemlje in osvobojenega istrskega kolona, vsi na delo ! Mladina, s svojim zdravjem in lepoto boš pozdravila prvi maj ! Množične organizacije, prvi maj je vaš dan, ko boste pokazale, kako se dviga in raste v svobodi ljudstvo s svojo ljudsko oblastjo ! ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/« PRITL. - TEL. 70 volitvah SIAU v Istrskem okrožju Naše vasi in mesta bodo zaživela lepše življenje Večina našega prebivalstva se zaveda, da je SIAU s svojim programom bratstva, enakosti in spoštovanja mirovne pogodbe najmočnejši činiteij pri gospodarskem dvigu naše dežele Doprinos mladine Istrskega okrožja h izboljšanju gospodarskega položaja 0 prolilu'oerkuloznega odbora Goricf 6as°m le bil ustanovljen v tičnim P03eDcn odbor za pomoč" je-tavaiiB c* 'ma svoi sed®ž v ul. Con-d°h> in ! Pl>budo za akcijo je dalo kih del Žnje pTi ieUtnih b,llni-Sa 'tn.I' ki zahteva zaradi svoje-Podporo °eSa zna^aia ie Posebno u»Unot0°^T' ^ ,sestavljaJ° 1,1 r°čju ..Ki i . delal1 na teni pod- 2 oianizfr J°{ Jetl6ne b,,lnike in bavnih L “T"1 kulturnih in za-na ta nflAi da bi Pridobili izdatnejšo Gdbor rebneišim bolnikom. rava tudi „POma4 jetičnim name-s Syojtm dei, pnbodnie nadaljevati ®»h. bSileda Pr P,,dpi'anip^Jetia- vilišča ai| JI, , U sPre)eti v zdra-ali da kakor t u* °aie pokrajine terUlno in m i P°trebujejo makov namen ralno P°dporo. Nje-*krhel ^ ° 1C' da bi s® brigal in zanje tudi potem, ko so od- Od vsepovsod slišimo, kako se pripravlja istrsko ljudstvo na to, da bo v tem letu dvignilo svoj gospo-darsko-socialni položaj s tem, da pospeši proizvodnjo, poveča izvoz svojih pridelkov, zniža tako nabavne stroške ter si pridobi čim več virov za preskrbo potrebščin. Glavno je. da pride zlasti istrski kmet do svojih nekdanjih pridobitnih sredstev, v prvi vrsti, da bo njegova domačija obnovljena da bo razpolagal s potrebnim orodjem za obdelavo da bo imel na kmetiji primerno število živine ,da bodo ceste in mostovi sposobni za največji promet in podobno. Za gospodarski dvig Istrskega okrožja hoče doprinesti svoj delež tudi mladina, ki se zaveda, da ie ravno ona tako rekoč z lastnimi močmi strla v osvobodilni vojni vse naše sovražnike. Tako je Zveza antifašistične mladine v Kopru sklenila, da bo izvršila vse potrebno za organiziranje delovnih brigad, ki bodo sodelovale zlasti pri gradnji ceste Smarje-Nova vas in pri delih za bonlfikaci-jo-izboljšanje Sičol. Vrhu tega so vsi krajevni mladinski odbori napravili delovni program za leto 1949. Tako poročajo iz Šmarij ,da se je ondotna mladina obvezala v tem letu doprinesti 3000 delovnih ur za zgradnjo zadružnega doma, 200 ur za popravilo cest v dolžini 4 km. končno pa bo dala 50 ur prostovoljnega dela za očiščenje pogorišč. Da ne bo njeno delo enostransko, marveč da poskrbi tudi za svoj duševni razvoj, se je vpisalo 20 mladincev in mladink v večerne izobraževalne tečaje. Svojo društveno knjižnico bo povečala mladina za 50 novih knjig, pridobila bo 40 nadaljnjih naročnikov na «Glas mladih«, pospešila bo delo dopisovanja listom in zvišala število mladinskih sestankov na 48 v tem letu. Poleg tega bodo postavile Šmarje posebno mladinsko delovno brigado, ki bo štela 30 članov, za brigade, ki bodo delale v okviru okrajnih, okrožnih brigad ali pa, ki bodo šle na delo celo v inozemstvo, bodo dali 5 mladincev, nabrali 5000 lir v denarju in razna živila v vrednosti nadaljnjih 15.000 lir. V Laborju se je mladinski odbor obvezal, da bo izvedel letos^ za gospodarsko izboljšanje okrožja in za izpopolnitev svoje izobrazbe sledeče: V gradnjo zadružnega doma bo vložil 10.000 ur prostovoljnega dela, za popravilo cest bodo žrtvovali 5000 ur in za razna druga splošno potrebna dela v vasi 1000 ur. Tudi ta vas bo postavila svojo mladinsko brigado, sestoječo iz 22 mladincev, v druge brigade pa bo poslala 4 mladince. Kulturnih prireditev bo imela mladina v Laborju letos 6, poleg predavanj. Na večerne tečaje bo zahajalo 16 mladincev, zlasti pa se bo zavzela mladina za mladinski dom, knjižnico za sodelovanje v vseh množičnih organizacijah. Mladina v Cežarjih bo isto tako postavila samostojno delovno četo iz 32 članov, 3 mladince pa bo poslala v okrajne, oziroma okrožne mladinske brigade. Pri gradbi zadružnega doma hoče napraviti 1900 delovnih ur, 270 za popravo cest in izvedbo drugih javnih del v vasi. Tudi v Cežarjih bodo večerni tečaji in jih bo posečalo 25 mladincev iz vasi. Na novo bodo ustanovili moško in žensko telovadno skupino. Manžail je določil za prostovoljno delo v korist zadružnega doma 9000 delovnih ur, s 500 prostovoljnimi urami namerava popraviti domače ceste, 100 ur pa je postavil za reguliranje vode. Za izvedbo teh del bodo v Manžanu organizirali lastno delovno brigado z 28 mla dincl, katero bodo podprli ie z de narnimi prispevki v znesku 4000 lir ter posebej z živili. Kot posebnost tega kraja naj navedemo, da bo doprinesla mladina še 200 ur dela za Popravilo vodnih zatvornic. Na prosvetnem polju bo postavila aktiv 30 mladincev in mladink za obiskovanje večernih tečajev, zvišala bo število naročnikov na napredne li ste, povišala število predavanj ter o-krepila moštvo nogometa in moštvo odbojke. Tudi za razna dela pri domači osnovni š°li bo dala 200 ur prostovoljnega dela. Danes bodo po vsem Istrskem okrožju volitve V osnovne in višje organe Slovans/co-italijanske ant i-fašistične trnije'Članom je ponovno dana možnost, da si iz svoje srede izvoli predstavnike, katerim bodo zaupali vodstvo svoje politične organizacije. Danes, ko Istrsko okrožje postavlja trdne gospodarske temelje ljudski oblasti, je izvolitev poštenih stvari predanih delavnih in odločnih predstavnikov važna naloga organizacije, ki je glavni steber in nosilec ljudske oblasti. Samo čvrsto povezani, odločni in delavni odbori bodo sposobni izvesti mobilizacijo ljudskih množic za uresničenje gospodarskih nalog, ki stoje pred nami v tekočem letu. Priprave za volitve so potekale v znamenju mobilizacije množic na posameznih objektih: pri gradnji zadružnih domov, pri obnov: cest, gledališča, pri pripravah gradbenega materiala itd. Poleg teh praktičnih težaških del so organizacije opravljale druga dela organizacijsko administrativnega značaja v zvez i z obnavljanjem članskih izkaznic, vpisovanjem novih članov in ureditev pisarn. Vsa ta dela so zahtevala mnogo požrtvovalnosti in truda, ki so ga uložiil aktivisti SIAU in najzadnejši člani s tistim čutom, ki je lasten aktivistom, t. j-onim, ki se zavedajo vloge in nalog ljudske fronte SIAU. Dotok novih članov dokazuje, da je ta organizacija prodrla in prodira vse globlje in širše med delovne množice in zajema danes ogromno večino resnično demokratičnih elementov. Priliv novih članov v SIAU, kot glavno politično osnovo ljudske oblasti, dokazuje težnjo vedno širših ljudskih množic, da podprejo ljudsko oblast v njenih naporih za zgraditev boljše bodočnosti delovnemu človeku. To je na drugi strani tudi posledica doseženih uspehov ljudske oblasti na gospodarskem področju, pri izboljšanju prehrane in dviganju ljudske kulture. Prvi koraki v tej smeri so storjeni in pot vodi navzgor, strmo, toda nezadržno. Pri tem bodo potrebni še veliki napori in preizkušnje za vsakogar. Na vprašanju izgradnje in utrditve ljudske oblasti se bodo ločiti ljudje na take, ki resnično želijo in delajo v prid ljudstvu in miru in na one, ki bj radi to oblast zrušili in s tem pomagali imperializmu pri zasužnjevanju in pripravah na novo vojno. Take ljudi srečamo tudi v našem okrožju- Od odkritih sovražnikov vsega, kar je ljudskega, Ici se še niso otresli upanja, da se povrnejo stari časi, do onih, ki odklanjajo izkaznico SIAU, ne zato, ker niso antifašisti, ampak ker je to zapo Novo izvoljene'odbore čakajo velike naloge. Te bodo zahtevale od njih mnogo požrtvovalnega d,ela, zlasti pa vodstvo "ih mobilizacijo najširših delovnih množic na posameznih delih, ki jih določa naš gospodarski program. Elektrifikacija naših vasi, izgradnja zadružnih domov in melioracijska dela bodo zahtevala napore, kakršnih še nismo imeli v našem okrožju. Toda po končanih delih bodo naše vasi in mesta zaživela lepše in srečnejše življenje. To bo tudi odločen korak naprej na poti, ki si jo je ljudska oblast začrtala pri izgradnji lepše in kulturne bodočnosti. rta Po dosedanjih pripravah, po navdušenju, po delovnem poletu na Polju delovnih obvez v čast volitvam SIAU lahko sklepamo, da bodo volitve uspele nad vse pričakovanje. Ves trud nekaterih reakcionarnih in razbijaških elementov, ki so se vrgli s posebno vnemo na obalna področja, je ostal brezploden in že danes jim lahko povemo, da bo število članov SIAU tudi v teh predelih v razmerju z lanskim letom narastlo. Današnje volitve so dejansko prvi korak k izvedbi ogromnega gospodarskega načrta, katerega si je zastavilo istrsko ljudstvo za leto 1949 v svrho izboljšanja gospodarskega in kulturnega stanja. Gospodarski načrt, ki je bil le nakazan, predvideva znatni napredek v našem okrožju. Današnje uolitue so le mobilizacija vseh naprednih sil pr i razporeditvi dela in nalog za realizacijo načrtov vsake posamezne vasi in mestne četrti. SIAU, tesno podprta z masovnimi organizacijami, s krepkim, novo. izvoljenim vgdstvom, bo nalogi kos. Nedvomno je SIAU s svojim zvi-šenim programom bratstva, enakosti, spoštovanja mirovne pogodbe pri gospodarskemu dvigu naše dežele najmočnejši činiteij. Tega se danes zaveda večina našega preb> valstva. U videva in priznava ogromen napredek na vseh poljih od leta 194S do danes. Ogromno je bilo v tem kratkem času narejenega na vseh prnljih, prvenstveno na polju gospodarstva, zdravstva in kulture. To so dovolj krepki dokazi, ki potrjujejo stremljenje naših .oblasti tudi za bodoče. Zato število pripadnikov fronte in bratstva narašča, zato so ostali brezuspešni vsi poskus j nasprotnika, ovirati današnje volitve. Volitve same bodo; pomenile važno razdobje v našem bodočem življenju in delu. Doseči moramo še večje in boljše uspehe. Doseči moramo višjo življenjsko raven, u trditi moramo bratstvo med našimi narodi, utrditi fronto miru, ojačati fronto vseh demokratičnih množic vsega sveta. To je vsebina in vsa globina današnjih volitev SIAU in nasproti temu nima sovražnik napredka drugega programa kot razdor in sovraštvo. Današnja udeležba in porast števila članov SIAU bosta predstavljala odtočno voljo in dokaz, da se je naše ljudstvo opredelilo za mir, izgradnjo naše dežele, za kulturni napredek in za borbo proti vojnim hujskačem. Velike so naloge, ki stoje pred novimi odbori SIAU. Prav vsled tega so ttidi bile izbire kandidatov za bodoča tainištva. Voljeni bodo danes najboljši aktivisti, najboljši borci najboljši gospodarstveniki, ljudje močne hrbtenice in jasnih ciljev, ki se zavedajo soojih. nalog, ki bodo znali pomagati, kjer bo po. trebno, ki bodo znali ob podpori vseh masovnih organizacij voditi in povezati vsa področja v delu in borbi za napredek in blagostanje vsega delovnega ljudstva Istrskega okrožja. Vanganel Sektorski mladinski sestanek' Je bil 12. t. m. v ljudski šoli. Kakor večina, tako je imel tudi ta polnbj številno udeležbo. Danes je namreč mladina silno delavna in agilna ir. hoče biti ria tekočem o dogodkih doma in v svetu. Prav tako tudi noče, da bi jo prezrli pri raznih akcijah in bi se čutila užaljeno, če ne bi mogla s prostovoljnim delom pomagati pri popravilu porušenih domov, gradnji šol in zadružnih domov, pri popravljanju cest, olepševanju vasi itd. Zato hoče biti povsod prva in poleg tega iniciator in svetovalec. Ce bi njeno delo bilo zgolj v vmešavanju, bi jo že davno vse organizacije odklanjale, ker pa beleži Po drugi delovni konferenci v Portorožu, kjer se je učiteljstvo seznanilo z gospodarsko problematiko Istrskega okrožja, je tretja konferenca v Kopru obravnavala vpliv družbene sredine (gospodarstva) na vzgojo, šolstvo ter pregled in oceno dosedanjega šolskega dela. Predavatelj tov. Marion je govoril o razvoju družbe in vzgoji. Razčlenil je razvoj vzgoje v vseh druž benih stopnjah (prakomunistične skupnosti, fevdalizma, kapitalizma do danes). Vzgoja na prvi stopnji družbenega razvoja ni imela znakov neposrednega oblikovanja, marveč po srednega vplivanja. Z razvojem lastnine, razdelitvijo družbe v razrede postaja vzgoja usmerjevalna ter ima izrazite oblike avtoritativnosti (vzgojno sredstvo je palica; na zvezdnatem nebu otroške dobe se prikaže šiba, kj vlada dolga stoletja vzgojno konstelacijo). V dobi fevdalizma sta imela monopol na izobrazbo cerkev ih plemstvo. Vzgojni sistem in smoter vzgoje je določal vladajoči družbeni razred. Proizvajalni odnosi fevdalne dobe so zavirali razvoj produktivnih sii mlade buržoazije, ki je zahtevala osvoboditev tlačana ter njegovo vključitev v višji produkcijski sistem, katerega nosilec je bil baš Treila Mmi Honlerenca učiieljsiua v koprskem okraju V SIAU se uresničuje enotnost delavcev, kmetov in delovne inteligence, ki je neobhodno potrebna osnova za vsako demokratično pridobitev. Živela enotnost vseh delovnih ljudi v ljudski Ironti SIAU! K ” Tnovi družbeni red. Ostra borba med Tn delain „„ r” V fev«dalci in buržoazijo se je odra- tudj v vzgoji m šolstvu. Ona To delajo ne iz prepričanja, da to organizacij« ni na mestu, da nima pravilne politične linije, da ni na pravi poti, da ne ustvarja in gradi: oni vedo. da je pot naše organizacije pravilna, kajti dokazi so neizpodbitni, ampak iz strahu pred o-čitki razpadajočega Vidalijevega frakcionaškega gibanja. Prav vsled tega,ker se njihovo stališče opira na izmišljene trditve in ne na dejstva, prehajajo vedno bolj na pozicije onih, ki pridobitve osvobodilni borbe sovražijo. Ta proces je nujen in vsakdo, ki se mu ne upre, se bo prej ali slej znašel v objemu lastnih sovražnikov ustanavlja svoje mestne šole kot borbeno sredstvo proti vladajočemu razredu, da mu- iztrga iz rok izobrazbo novih generacij. Po francoski revoluciji ves vzgojni sistem odgovarja razrednim potrebam in razvoju meščanstva. Vzgojni sistem in smoter je prera čunan na čuvanje obstoječega družbenega reda, to je vladajoče plasti Predavatelj je nato razčlenil posebnosti današnje dobe in kako »e v njej zrcali vzgoja, šolstvo. Po na-rodno-osvobodilni borbi se je družbeni sistem spremenil; ljudska ob- last — kgt zunanjj izraz borbe našega človeka — se bori proti izkoriščanju človeka po človeku, za njegovo lepšo, svčtlejšo bodočnost. Vzgojni smoter naše šole nujno raste iz nalog in napredka našega družbenega razvoja. Toda naloga našega vzgojnega ir; izobraževalnega dela je, pripraviti doraščajoči rod na življenje. Napredna vzgoja je brez izobrazbe neuresničljiva, zanjo je bistveno prav to, da temelji na izobrazbi, kajti Ie z znanjem bo koristila družbi, ljudstvu. Predavanju je sledila diskusija, ki je konkretizirala njegova izvajanja (neposredni vpliv nove gospodarske stvarnosti Istrskega o-krožja, na vzgojo. Šolski nadzornik tov. Bregant je v svojem referatu podal pregled dela učiteljstva. V prvem delu je obravnaval učni načrt ter omenil šole, ki ga niso v tem polletju izpolnile. Pri razčlenjevanju in ocenjevanju šolskega dela je poudaril neločljivost vzgoje od izobrazbe. Mnogi učitelji ne polagajo dovolj važnosti na pouk prlrodoznanstva. Pouk iz zgodovine se na vseh šolah pravilno podaja ter beležijo lepe uspehe. Več razgibanostj in pozornosti je svetoval jezikovnemu pouku. Navedel je nedpstatke, ki jih je treba odpraviti. Potrebna je večja smotrnost in tekmovanje v delu. K zaključku je podal oceno šolskega dela na posameznih šolah ter priporočal, naj se šole s tekmovanjem pripravijo na čim lepšo izvedbo "rešernove proslave. Po živahni diskusiji so bili sprejeti sledeči sklepi: na semestralnih krajevnih učiteljskih konferencah bodo poročali, kako je šola izvaja- la učni načrt; do zaključka prvega polletja bo vsaka šola na zboru volivcev obravnavala vprašanje šole in ljudske prosvete; sklicani bodo roditeljski sveti ter poživljeno delo pionirjev. Tretji referat je podal tov. Jazbec, ki je govoril o ljudsko-pro-svetnem delu. Podal je naloge, ki jih ima učiteljstvo pri dvigu izobraževalne ravni našega ljudstva. Poudaril je uspehe in pomanjklji-vosti, ki se zlasti kažejo v delu večernih izohiaževalnih tečajev. Nakazal je naloge v bodočem mesecu, ki bo posvečen 100-lethici smrti Franceta Prešernu. Prosvetna društva naj s pomočjo učiteljstva or-ganizirajo prireditve, ki bodo popularizirale našega velikega znanil. ca in predhodnika NOB. V tem mesecu naj se poživi delo večernih tečajev. V slučajnostih so prišla na vrsto razna uradna in zasebna vprašanja, nakar je bila konferenca zaključena. Odkupne cene za svežo gnjal Urad za cene javlja, da je vezana cena za kg gnjati 240 lir, svobodna cena za kg gnjati pa 600 lir. Odkupujejo gnjati kmečke nabavne prodajne zadruge in podjetje Istra-Prerad. Marža odkupnih podjetij na gornje cene za blago odkupljeno po vezanih cenah 8 odst., za blago odkupljeno po internih cenah 3.2 odst. Kalo se priznava odkupljenemu podjetju v višini 1.5 odst. od teže. Gornje odkupne cene so enotne za celotno področje Istrskega o-krožnega LO. Cene stopijo takoj v veljavo! mladina na vseh sektorjih dela polno uspehov, zato se je povsod zve- selijo. Vsak mladinski sestanek je važen. Vsak obnivnava važne probleme. Tako je imel sektorski mladinski sestanek v Vanganelu sledeči dnevni red: okrepitev organizacije, bodoče delo ter sklepi in slučajnosti. Tov. predsednik je omenil, kako bi laže razporedil delo mladinske brigadi. Da bi delo ne zaostalo, bi delali vsak dan mladinci raznih vasi. Tako bi delala četa iz Boninov v ponedeljek, četa iz Potoka v torek, četa iz Montinjana v sredo, četa iz Vanganela v četrtek, četa iz Centurja v petek. To je bilo sor glasno sprejeto. Nadalje je govoril o pomenu volitev v SIAU, o tekmovanju v čast volitev ter o pripravah. Za bodoče delo je poudarjal važnost večernih tečajev, za katere naj se mladina zanima in jih obiskuje. Kraji, ki so bolj oddaljeni od šole, bodo imeli zase te večerne tečaje in jim bo s tem omogočeno posečanje. Prav tako pa naj se mladina za.nima za fizkulturo. Odgovorni za šport naj bi, kjer je to možno, sestavili nogometno moštvo ter uredili igrišče. Seveda ni manjkalo tudi nekaj kritike. Tu sta bili omenjeni dve SJAU je organizacija, ki se najdosledneje bori za mir in ohranitev demokratičnih pridobitev našega ljudstva. Izkaznica SIAU je dokument časti vsakega demokratičnega človeka. tovarišici, ki sta obsojali kritiko predsednika na prejšnjem sestanku in to ne vpričo navzočih, temveč sta to delali skrivaj po vasi, kar vsekakor ni pošteno in tovariško. Zdravo kritiko se lahko iznese, saj lahko veliko koristi. To drugo pa je le opravljanje, ki rodi slabe posledice. Ob zaključku sestanka so bili sprejeti sledeči sklepi: da bodo redno prihajali na večerne tečaje, da bodo točno izpolnili vse obveze za mladinsko brigado ter da se bodo v soboto, dan pred volitvami v SIAU vsi udeležili množičnega zborovanja. Ker je odločna borba SIAU na polju produkcije jamstvo za nadaljnji dvig življenjskega standarda naših delavcev, sodelujmo, združeni v SIAU, v borbi za dvig produkcije ! r Med graditeljicami 3 IMU SOCIALIZMA Borba za Zensko volivno pravico in enakopravnost je stara cela desetletja, vendar je niso vse tene enako vrednotile in niso izhajale vse z iste izhodne točke, ki pelje k edini pravi rešitvi. Razna feministična gibanja so se tudi borila za Zensko volivno pravico• Prikazovala so, da se teni godi krivica< ker nima vollvne pravice, in valila so vso krivdo za njo na drugi spol. Jemala so ženo kot tako in ne kot zatiranega človeka, ker niso proniknila dejansko v vzroke Zenske neenakopravnosti. Dejanski vzroki Zenske neenakopravnosti temeljijo na krivičnem družbenem redu, ki deli ljudi na izkoriščevalce in izkoriščance, in zato tudi uspehi raznih feminističnih gibanj joči režimi v stari Jugoslaviji so si bili tega globoko svestni in zato so v strahu, da bi se jim še bolj ne izpodmaiala tla, odrekati Zeni, kar ji pripada- Toda kot je naraščal njihov pritisk, tako je naraščalo tudi število onih Zena, ki so v sebi dognale, da m uspešnega boja za zensko enakopravnost in volivno pravico izven boja za pravičnejši družbeni red, v katerem ni izkoriščanja človeka od človeka. Ta boj so jugoslovanske Zene izvoje-vale skupno s svojim ljudstvom v domovinski vojni. Kot so-vjetslce Zene v oktobrski revoluciji, so jugoslovanske tene v narodnoosvobodilni borbi prispevale k popolni osvoboditvi svoje delete in s tem o-svobodile tudi same sebe. Od vse ženske neenakopravnosti ni ostal niti kamen na na kamnu. Tako je trdil Lenin za položaj žene sovjetskih narodov po oktobrski revoluciji, tako lahko trdimo tudi mi za položaj žene jugoslovanskih narodov po narodnoosvobodilni vojni. (Iz govora tov. Angelce Ocepkove na III'. kongresu AF2 Slovenije) niso mogli obroditi drugega kot krZljav sad, ki ne bo nikoli dozorel. Po prvi svetovni vojni so poleg Sovjetske zveze tudi nekatere države na zapadu priznale teni volivno pravico. Ta votivna pravica pa se je temeljito razlikovala od volivne pravice sovjetskih tena. Med tem ko so postale sovjetske zene resnično svobodne, enakopravne, enakovredne državljanke v smislu besed tovariša Lenina, ki je rekel> da je boljševiška sovjetska revolucija izpodrezala korenine izžemanju in neenakopravnosti tene tako globoko, kot si jih ni uspela izpodrezati nobena revolucija na svetu, so delovne Zene na zapadu na svojih plečih še vedno nosile vso telo neenakosti kljub volivni pravici, ki jim je bila priznana. Tako je še dandanes in se dandanes imamo razna feministična zdruZenja, ki prikrivajo teni stvarne vzroke njenega neenakovrednega položaja. Stara Jugoslavija ni priznavala zeni volivne pravice in vsa leta njenega obstoja je potekala borba za njo. Načrt novega votivnega zakona je predvideval volivno pravico za lene z univerzitetno izobrazbo, za tiste, ki imajo kakšno strokovno znanje, ki opravljajo samostojno sluibo in samostojno obrt, od katere plačujejo davek. Od celote je torej vzel le drobec in izključil celoto, v kateri so bile zene, delavke, kmetice, matere in gospodinje. Po tem zakonu, če bi ga bili tudi izvedli, bi ostalo pretežno število Zena brez volivne pravice. Za to je iskati vzroke v buržoazni ureditvi stare Jugoslavije. Vladajoča burZoa-zija se je namreč dobro zavedala tega, da bi se z votivno pravico, ki bi jo dobile delavke, brezprimerno okrepila razredna zavest proletariata in * njo vred pozicije vsega demokratičnega gibanja. Vlada- Volivna pravco je danes priznana tudi trZaskl 'leni in to piiznanie je nedvomno sad narodnoosvobodilne vojne in borbe vsega tržaškega demokratičnega ljudstva. Na bodo-dh 'upravnih jolitvah se bo tržaška lena pnlc posluzila te pravice in zato je neizmerne važnosti, da Ima pred seboj jasno sliko, kaj angloameriški imperialisti in domača reakcija zasleduje z upravnimi volitvami. Borba trZaških demokratičnih antifašističnih množic. ki jih sestavljamo tudi me lene, jih je k njim pritirala> kajti zaradi svoje politike, ki jo vodiio pri nas, so angloameriški imperialisti izgubljali na ugledu tudi v zunanjem svetu. Ra~cepJjenost v demokrat Učnem gibanju jim je prišla kot naročena. Dala jim je upanje na zmago reakcije in v tem upanju so izdali odredbo v votivnih imenikih kot pripravo za upravne volitve. Kako j tli hočejo uporabiti sebi v prid, nam kale dejstvo, da so pri sestavljanju odredbe računali z glasovi onih ljudi, ki stvarno ne bi smeli, imeti volivne pravice. Ti glasovi naj zagotovijo reakciji zmago in preko nje naj imajo oni možnost, vršiti pritisk na trZaške delovne množice. Tržaške zene, antifašistke. ki smo spoznale, da je naše mesto v vrstah sil, ki se bore za napredek in demokracijo, ker se le v teh vrstah resnično rešuje Zenska enakopravnost in se daje zeni možnost, da se dejansko okoristi z volivno pravico v prid protiimperialistične fronte, bomo storile vse, da angloameriškemu Imperializmu in domači reakciji preprečimo njihove nakane z uprav mim volitvami. Osnovni pogoj pa je strnjenost vseh naših sil in da pozabimo to, kar nas razdvaja. S tem bomo dokazale. da sc zavedamo, kaj pomeni Zeni volivna pravica in V svojih spominih se pogosto še povračamo v Ljubljano, kamor smo bile povabljene na tretji kongres slovenskih žena. Prinesle smo jim pozdrave iz našega velikega mesta ob morju in jim izpovedale vso našo bolečino. Sprejele so nas, kakor sprejme sestra sestro. Dale so nam v kongresnih dneh največ, kar so nam mogle dati in kar me najbolj po- Ijudstvo, ki se v zavesti svoje pravilne poti še tesneje povezuje v strnjen in nezlomljiv delovni kolektiv. V tem delovnem kolektivu stoji slovenska in jugoslovanska žena vsepovsod ob boku svojega moškega tovariša ter daje iz sebe vse, kakor je dajala v osvobodilni borbi. Gradi socializem v svoji državi in istočasno gradi sebe ter DELAVKA V INDUSTRIJI GUMIJA trebujemo - neporušljivo zaupanje v naše lastne sile. Nad šest sto delegatk iz vse Slovenije in zastopnice iz vseh ostalih federalnih edinic so v veliki unionski dvorani zasedle svoja odkazana mesta. Viharni in bučni pozdravi, spremljajoči prisrčna svidenja, so umolknili in se umaknili tišini napetega pričakovanja. Oči so se uprle na oder, kjer je bil prostor za predsedstvo kongresa. Preko njegovega ozadja so padale kot slap, težke baržunaste zavese. aN njih se je blestel napis: eZene v borbo za socializem!« Iznad kipa, predstavljajočega partizana in partizanko, se dvigujejo zastave. Vse je tako preprosto, estetsko lepo. Nehote se nam je porodila ena sama velika, vse objemajoča želja, da nam je omogočiti sleherni naši ženi prisostvovati temu kongresu. Laže bi potem živela in kljubovala sovražniku, ko bi ponesla s seboj veličino kongresnih dni in zanos jugoslovanskih žena. s katerimi gradijo socializem v svoji domovini. Besede govornic in onih. ki so se oglašale v obravnavi, so zaplavale po dvorani jasne in tople, pa tudi neizprosne. Z njimi so žene, ki so prinesle slovenskim ženam pozdrave Srbkinj, Hrvatic, Črnogork, Bosank. Makedonk, žena iz Prekmurja, iz Maribora, Celja, Goriške in iz drugih predelov Slovenije povečale krivične obtožbe, ki so jih zgrnili nad njihovo mlado državo, ki koraka z naglim, pospešenim korakom v socializem. Iz vsake je dihala lista ustvarjalnost in neuklonljiva sila, ki prežema jugoslovansko ustvarja tako iz sebe lik novega človeka socialistične zavesti in visoke moralne kvalitete. Partija je ustvarila temu človeku neuklonljivo hrbtenico in neizmerno je bilo zaupanje jugoslovanskih žena do nje. Ni jih zajel val osvobodilne borbe, ker je njihova domovina ječala v okovih okupatorja, ni jih gnala le težnja po enakopravnosti, da bi jo v njej dosegle; gnala jih je partija sama, ki je pravilno tolmačila ljudske težnje. Bila je glasnik trpečih, ki so ji sledili, da jih povede boljšim dnem nasproti, kar je tudi častno izpolnila. Pred jugoslovanskimi ženami se beli prehojena cesta. Strma je in kamenita, a polna zmag, ki jih nihče ne more zanikati. Na dlani ležijo in govorijo zgovornejše od besed. Nenehno jim prilivajo moči. da z lahkoto sprejemajo program partije, ki si ga je začrtala na V. kongresu KPJ in na 11. kongresu KPS; delovne kmetice in delovne izobraženke sprejemajo nove obveze, jih izvršujejo v mnogih primerih še pred določenim rokom in vlagajo vanje vse napore samo, da bi bil čimprej uresničen petletni načrt, da bi čimpr ej postal socializem tudi v njihovi deželi živa stvarnost. Z enovitostjo misli, s svojim delom za skupnost in utrditev miru v svetu zavračajo dnevno neresnico, s katero hočejo zamegliti tisto veliko in novo, kar se v Jugoslaviji dogaja. Na kongresu so nas povedle slovenske žene s seboj v njihove tovarne, kjer oblikujejo s spojim delom novo življenje, v me- sta in vasi, iz katerih so prišle; povedle so nas k svojim otrokom v jasli, v domove igre in dela, v šole in bolnice. Za uresničenje enakopravnosti, ki jim je zajamčena v ustavi, ustvarja država politične, gospodarske in kulturne pogoje in jim omogoča, da se udejstvujejo v vseh panogah javnega življenja. Nikoli ni bilo poprej v Jugoslaviji žena železničarjev, mehanikov, kovinarjev, zdaj jih imajo, pa še mojstri so med njimi in ravnatelji podjetij. Kakovosti in storilnosti dela odgovarja tudi plačilo. Za dvig delovne kakovosti pa je poskrbljeno z različnimi tečaji. Seveda bi bilo vse to premalo, č.e bi država ne poskrbela, da ženi olajša njene materinske skrbi in jih deli z njo. Izšla je odredba o otroških, jaslih in domovih igre in dela, po kateri mora vsako podjetje in vsaka ustanova postaviti v svoj letni proračun izdatke zanje. Težišče borbe se danes nagiba na področje kmetijstva, ki ga vključujejo v socialistično proizvodnjo. Delovno področje kmečke žene postaja vse širše in širše in tudi organizacija AFZ na vasi poglablja tam svoje naloge pri prevzgoji kmečke žene. Iztrgati jo mora iz stare okorele miselnosti, odvzeti ji mora kvarne predsodke ter jo usposobiti, da bo iskala v vseh vprašanjih rešitev v znanosti in ne tam, kjer je ni. Privzgojiti ji mora ljubezen do znanja in pomagati ji mora pri ustvarjanju socialistične zavesti- Število predavanj, ki gre v tisoče, stotine prireditev in bralnih krožkov, skoro pol drugi sto tečajev je priča temu, koliko je AFZ Slovenije samo lansko leto napravila za prosvetljenost delavske in kmečke žene. Ni čudno, da jih srečujemo prav povsod kot aktivistke v sindikatih in odborih OF, da jih srečujemo kot dvakratne, trikratne in večkratne udarnice izgradnje socializma. Napredna je njihova dežela in napredne so one same. To je pokazal njihov kongres. Na njem smo čutile tisto, kar jim daje moči in poleta in kar omogoča, BBS&rv '<><■*%•<: v s ; da korakajo v napredku in znanju mnogo pred nami. Razločno smo videle, kako velik je njihov doprinos v skupno fronto vseh demokratičnih žena za mir. MARA SAMSA Žene w volivke m Danes, v nedeljo, je zadnji dan za pregled volivnih imenikov! Kontrolirajte, ali ste vpisane! Kontrolirajte r ali so podatki pravilni! Zahtevajte podaljšanje roka za pregled! Uradi so .odprti do 19 ure zvečer. in sicer v Trstu: ulica del Vento 13, ul. Mazzini 25, ul- Dlaz 23, ul. Malcanton 3; v Nabrežini, Repentaboru, Zgoniku, Dolini in Miljah pa na občinskih uradih! Reklamacije proti vsem nepravilnostim je vlagati v uradih: v ul. Diaz Stev. 23, III. nadstropje, soba št. 76, v ul. Co-roneo št. 16. I. nadstr. soba št. 175, kjer so uradi odprti do ponedeljka 31. t. m. do 19 ure zvečer- Dolžnost vsake žene volivke Je, da s/ zagotovi pravico do glasovanja ! Za vse informacije se obrnite na: Volivni odbor Slo ven-sko-ltalljansek ljudske fronte v ul. Ruggero Manna št. 29. VLADIMIR DEDIJER bo sad žuljavih rok Micka Hafnerjeva, delavka in štirikratna udarnica z Jesenic, odlikovana z redom dela, je na III. kongresu AFZ Slovenije spregovorila sledeče: ,V,V,V.V/-V.’.V.V.V.V.VW.%V,.V.V.V.VW/.V.%VAVVV«WAV.W.',A,*VV.,,V/A"/.V.V.l.V.VVVVV-.V//.W.V.V.V.V,W.V.,.V.V.V navadiš na zemljenico (podzemeljsko bivališče). Zdelo se mi je, da prihodu sem vprašal urednika, kdaj bom lahko odpotoval. «Se imaš bom tudi doma po končani vojni odpiral vrata tako, da jih bom porinil vstran. V našem vlaku še nismo imeli obednice. Zajtrkovali, obedovali in večerjali smo v koči na razpotju, V njej je živela kretničarka Jey-dokija Semjonovna. Ona nam je pripravljala jedi. Pravili smo ji Dunja. Imela je ogromen samovar. Vsakdo izmed nas je spil pet do šest kozarcev čaja. V koči ni bilo divanov, pač pa so bili v njej preprosti stoli z naslonjali, in vrata so se po človeško odpirala. Koča na križišču je postala naš klub, naš dom oddiha. Naša povest se je začela z vojaškim poročilom Informbiroja o porazu tihvinsko-nemškega bojišča. Na njem pa je sproti nastajalo novo. Na ce3ti, ki je držala tja, smo se večkrat ustavili in mimo nas so vozili ešaloni z vojaštvom, orožjem in municijo. Ponoči smo v kupeju glasno razpravljali o smeri glavnega udarca in delali načrte za vse važnejše bitke. Nato smo poslušali po radiu, kar je oddajal TASS. in proti jutru smo zaspali. Vojna še ni postala naš poklic. Nekam smešni smo bili v novi uniformi, ki se še ni prilegla po nas. Prav Za prav sva bila taka samo Gubin in jaz. Vencelj je bil že poprej vojak. Izmed nas je imel same on videz komandirja. Šalili smo sq med seboj, citirali Svejka in si izmenjavali orožje. Vlak je imel lastno električno centralo in v vagonih je gorela elektrika, toda žarnice so svetile nekam mrko. Živeli smo v neprestanem polmraku. Okoli nas sta bila gozd in sneg. Tedaj še nismo videli, da se skrivajo pod snegom neskončna naosttšna močvirja, m saniali smo še, kako se bomo smučali po njih. Obkrožala nas je tišina. Prvega dne po prihodu sem videl severni sij. Bil je zelo bled in spominjal je na jutranje svitanje. Na desni strani je bila zarja, ki je mnogo bolj ličila severnemu siju, kakor ga slikajo. Življenje v tihem vlaku se. nam je zdelo kot dezerterstvo. Vsakdo izmed nas si je želel, da bi čim prej prišel na fronto. Takoj po svojem liiliij položenih naravnost v sneg. Naučili smo se seznanjati se z ljudrn* ’ povezovati z njimi družabne stike že ob prvi besedi. Mnogo sm° • živeli in marsičemu se privadili. lo zimo smo na naši fronti prešli v ofenzivo. Sile konjenišK®^.j korpusa generala Guseva so prebile fronto in zavzele mnogo vasi . Železniških Postaj. Naše čete so napredovale proti železniški progi. ,1 veže Moskvo z Leningradom. Bojišče se je že toliko poglobilo, koleri je bila tazdalja od ene železniške postaje do druge. Strela (brzec) ^ pi ebrzela tako razdaljo v eni urj in en četrt. Sedaj so teh nekaj d® etin kilometrov naskakovali tisoči oboroženih ljudi, tisoči topotf oklopnikov. Poprej nisem niti vedel za imena mnogih vasi in P°! :t*J) ki so nam sedaj toliko pomenile. Beseda Leningrad nam ni bila it zemljepisni pojem. Postala je geslo in pomenila je zmago. Med nami je bilo mnogi- Leningrajcev. Redko so od ondod f?\ baja Pisma. Tisti večer ga je dobil Gubin. Razprostrl ga je na k°l* ga prebiral in sklanjal glavo nadenj. j* «...Tudi Zenja je umrla in GaJja je* umrla. Mama ni še umrla. . najbržc bo v nekaj dneh, ker se počuti silno slabo...«, je Gubin ž*aSlL j prečital in njegove ustne so se raztegnile kakor vselej, kadar se : vznemirjal. <(...Ali nam ne moreš poslati malo čebule?...« „ j Meni pisma iz Leningrada niso nikoli prihajala. Tam je žena, ki mi je pomenila mnogo več, kakor vsi diUgi. Pred vojn0 ; si pogosto dopisovala. Leto za letom sem jo obiskoval. Pričakoval® teš POGLED NA REKO NEVO izogibati minam. Naučili smo se iskati vasi, ki jih ni na zemljevidu ln nikjer na zemlji. Požgane so bile in izravnane z njo, kakor da bi preko njih šla gosenica orjaškega tanka. Naučili smo se ceniti toploto železne peči y tesni zemljenlci, naučili smo se spati v šoferski kabini in karoseriji, na poledenelih bombnih zabojih, na smrekovih vejah, je na Moskovski postaji in vselej mi je vzela iz rok moj mali K«>v Nikoli nisva poznala burnih srečanj, vselej sva se srečala tako. da bi se bila ločila šele včeraj Včasih sva šla nu njen dom na N®rV^|, vrata, kjer je živela njena mati z njeno majnno deklico. Najve^; pa sva šla k meni v hotel. Sedla sva k oknu. Ce je bilo sporni®^ ^ poletje, sva ga odprla in gledala na lsakijiki sabor (cerkev) in J prostrani trg. Nisva hodila ne na otoke ne k morju, tudi se sankala po ((ameriških gorah«. Sploh sva se malo sprehajala. ^ \ nam je bilo v dvoje. (Se nadaljnji ULICA R. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. IIHK1JN1STVO- ULICA MONTLCCH1 SL b, 111. nad. — Telefon St 93-80». — UPRAVA OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 37-047. Cene oglasov: Za vsak mro višine v širlnl l stolpca:_trEovski 40, niiHrično-pravnl 60, osinrtnlce TO lir. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 140U, celoletna 2690 lir; Cona B: 144, 41«, 792. 1440 Jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 dl,1'* ________________________________ _ _ poštni tekoči račun za STO-2VU:-»Založništvo Primorski dnevnik«, Trst 11-5374; za FLRJ: «Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-15' Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg- urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.