NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
22. marec 1990 • številka 12 • leto XLIV • cena 8 tilnarlev
stran 2
Ropanje z
blagoslovom oblasti
Carinska
cona
v Cellu
Skladiščno-transportni
center Celje je končno
pridobil soglasje zvez-
nega izvršnega sveta za
ustanovitev carinske
cone v Celju. Tako se je
končalo štiriletno ob-
dobje intenzivnih priza-
devanj STC, Medobčin-
ske gospodarske zbor-
nice Celje in konzorcija
zainteresiranih delov-
nih organizacij iz Celja
in regije, da Celje dobi
dodatna izhodna vrata
za prodor na zunanja tr-
žišča in za prestrukturi-
ranje gospodarstva.
Soglasje je sicer papir,
pomemben dokument,
ki pa ga bo moralo tržno
usmerjeno gospodar-
stvo Celja in regije čim-
prej in temeljito izkori-
stiti kot vstopnico na
gospodarski vlak v toli-
kokrat omenjeno
Evropo.
UM
BRANCE MIRAN
- edini pooblaščeni servis na
našem območju za vozila WW,
Audi, TAS, Opel IDA.
- servisna in remontna
popravila
- kleparska dela
~ montaža in centriranje gum
- zaščita vozil
NOVO
~ generalna popravila upli-
njačev
~ prodaja rabljenih in novih
^ozil ter rezervnih delov
Servis In prodaja vozil
.BRANCE, Laško. « 731-282.
Na kosilo v Ljubljano,
na pijačo nikar v maribor
o cenah pijače in hrane v naših gostilnah smo tokrat spraševali. Ugoto-
vili smo, da se splača jesti v Ljubljani, v Maribor pa se nikakor ne
odpravljajte žejni - če pa bi radi zraven še spali in se lepo imeli, bo
nabolje, da odpotujete v Poreč. Podrobneje o tem na 4. strani.
Emo zapufal Celjane,
ki dolgujejo banki 8 milijonov
Ne glede na izid ustavnega spora in ugotavljanje odgovornosti celjske vlade se zna zgoditi, da bo moral Emo slejkoprej v stečaj.
Potem bomo ugotavljali, daje bil ogromen denar preložen iz celega v strgan žep in da vsi Celjani odplačujemo Ljubljanski banki
93 milijonov in 400 tisoč dinarjev. Kaj pravijo pravobranilci? Stran 3.
Sivi panter
na srčni poti
v reportaži na strani 12 paberkujemo z dram-
skim igralcem Marjanom Bačkom, ki je zdaj
stalni član SLG Celje, prej pa je tri desetletja
razveseljeval mariborsko občinstvo. Ker se
je v Drami izkazalo, da zanj ni več prostora,
se je zavrtel okoli svoje osi in se odločil za
nov umetniški spopad v celjskem gledališču.
Plen mu je uspel.
Poletni čas
v nedeljo, 25. marca ob
2.00 uri bomo prešli na ta-
ko imenovani poletni čas.
Urne kazalce bo takrat
treba pomakniti za eno
uro naprej, torej na 3.00.
Poletni čas bo veljal do
30. septembra.
Stran 6
ipavec iz
Ipavčeve ulice
Mučeniki
so rajali
2. STRAN - 22. MAREC 1990

DOGODKI
Tečaj bo ostal
nespremenjen
Živko PregI v Celju
Podpredsednik ZIS Živko
Pregl se je, na povabilo celj-
ske ZKS-SDP, pogovarjal
s celjskimi gospodarstveni-
ki in odgovarjal na nekate-
ra njihova vprašanja glede
ukrepov in načrtov zvezne
vlade. Zanimala jih je zlasti
izvozna politika, osebni do-
hodki, skupna poraba in
prelivanje sredstev iz Slo-
venije v druge republike.
Živko Pregl je v uvodu po-
jasnil, da so člani izvršnega
sveta med seboj usklajeni in
da je leto dni njihovega delo-
vanja že dalo pozitivne rezul-
tate, zlasti glede primarne
emisije. Na pripombe o teža-
vah izvoznikov je povedal,
daje vlada takšne težave pri-
čakovala glede na sprejet
program boja proti inflaciji.
Vendar pa naj bi bile te teža-
ve začasne in tudi ZIS si jih
prizadeva z dodatnimi ukre-
pi omiliti, je povedal Pregel.
Pri tem pa vlada ne namera-
va spreminjati tečaja dinarja,
pač pa optimistično pričaku-
je, da bo padec cen v drugi
polovici leta krepil dinar.
Pregl je napiovedal tudi
nov investicijski ciklus v Ju-
goslaviji, ki naj bi ga spod-
budil pred dnevi sklenjen
sporzaum z Mednarodnim
denarnim skladom. To naj bi
bil dokaz zaupanja v Jugo-
slavijo in temu bodo sledili
komercialni dogovori o vla-
ganjih.
Pri osebnih dohodkih vla-
da ne bo vztrajala na zamrz-
nitvi, ki je bila predvsem psi-
hološka poteza, ki naj bi sku-
paj z nekaterimi drugimi
ukrepi dajala proizvajalcem
občutek varnosti. Sicer pa
po mnenju Pregla omejitev
osebnih dohodkov v prihod-
nje ne bo potrebna, saj bodo
nagrajevanje urejale kolek-
tivne pogodbe, pa tudi de-
narja bo po njegovem tako
malo, da neupravčeni dvigi
ne bodo mogoči. Blagajna
Narodne banke pa je pri tem
trdno zaklenjena in tudi tisti,
ki so si v prvih mesecih iz-
plačali preveč, morajo to se-
daj že vračati.
Živko Pregl je odgovoril
tudi na trditve, da se z Mar-
kovičevo politiko preliva na
jug še več denarja iz Sloveni-
je kot včasih. Dejal je, da za
takšne trditve ni dokazov in
to podkrepil s številkami
o slovenskem deležu v zvez-
nem proračunu. Tako plaču-
jemo 10,4 odstotke družbe-
nega proizvoda, kar je odsto-
tek manj kot pred letom,
kljub temu, da so proračunu
dodali nove postavke, kot je
sanacija bančnega sistema,
socialni programi in subven-
cije za kmetijstvo, kar je prej
pokrivala Narodna banka.
Sicer pa je slovenske kritike
zavrnil s trditvijo, da je
s podcenjenim tečajem naša
republika predvsem pridobi-
la, saj je več uvozila kot izvo-
zila.
Dirketorji v Celju so Pre-
gla spraševali tudi o stališču
vlade do zadnjih velikih na-
kupovalnih mrzlic v sosed-
njih državah. Pregl je pove-
dal, da vlada v to ne bo pose-
gala, takšno ravnanje ku-
pcev je lahko le pritisk na
naše proizvajalce, da bodo
znižali cene.
T. CVIRN
Celjani bi radi živeli zdravo
Približno tisoč Celjanov,
predvsem mladine, se je
udeležilo molčečega pro-
testnega shoda pred Narod-
nim domom, ki ga je pred
tednom dni pripravilo celj-
sko Društvo za varstvo oko-
lja. Organizirali so ga zara-
di prepočasnega uresniče-
vanja ukrepov za izboljša-
nje okolja v občini Celje.
Udeleženci shoda so
s transparenti zahtevali zdra-
vo hrano, čist zrak in vodo
ter zaprtje proizvodnje tita-
novega dioksida v Cinkarni.
S shoda so poslaU občinskim
organom in republiški in-
špekciji seznam zahtev, kjer
med drugim zahtevajo pre-
usmeritev pitne vode iz in-
dustrije v stanovanjske pre-
dele in začasno zaprtje frit
v Emu, dokler ne rešijo pro-
blema onesnaževanja. Zah-
tevajo tudi izdelavo ocene
posegov v okolje za Cinkar-
nino proizvodnjo. Cinkarna
pa naj poleg tega takoj pre-
neha skruniti grobišča na
Teharju.
Med zahtevami je tudi za-
ostritev občinskega odloka
o varstvu zraka, uvedba ob-
činskega ekološkega dinarja
in rešitev problema poseb-
nih odpadkov v bolnišnici.
Odgovornim so poslali zah-
tevo o odpisu davščin zaradi
onesnaženih zemljišč, o reše-
vanju problema radioaktiv-
nosti okolja, posebej stano-
vanj in zahtevo, da je treba
kazensko preganjati tiste, ki
so povzročili in zamolčali
onesnaženje zraka s titano-
vim prahom sredi januarja.
Zaradi neučinkovitosti pri
ukrepanju zoper največje
celjske onesnaževalce pa so
s shoda naslovili še predlog
za razrešitev republiške sani-
tarne inšpektorice.
TC
Foto: E.EINSPIELEß,,
TRAC
nice 
živko Pregl je prispel na
pogovore s celjskimi direk-
torji z zamudo, v opravičilo
pa navedel slabo cestno po-
vezavo med Ljubljano in
Celjem. Očitno so ga repu-
bliški funkcionarji pozabili
opozoriti, da Štajerci popa-
dejo vsako avtocestno kost.
Marjan Prelec se je na
taistem pogovoru predsta-
vil v stilu Ludvika XIV.:
»Jaz sem Cinkarna Celje!«
Vprašanje: kateri del Prel-
čevega telesa je titanovo
belilo, kateri žveplava ki-
slina? In še: kje ima Prelc
dimnik in od kod izloča
sadro?
Nagradno vprašanje iz
drugega vica: kdo bo odpe-
ljal večno napačno parkira-
nega pajka s Savinjskega
nabrežja? Nagrada: en
brezplačen odvoz na svinj-
ski sejem.
Po protestnem zborova-
nju celjskega Društva za
varstvo okolja prejšnji te-
den pred Narodnim do-
mom so komunalci ugoto-
vili: udeleženci shoda so
populili rože iz betonskih
korit, transparenti z zah-
tevami za čistejše okolje
pa so viseli po drevju
v smereh med občino in
celjskimi šolami. Zob za
zob.
Franci Pusarje še vedno
nezakoniti urednik (glej za-
konodajo) Kovinotehnine-
ga glasila, kije v marčevski
številki objavilo gesla, ki
jih naj delavci ponavljajo
pred spanjem, da se jim bo
sanjalo o tržnem gospodar-
stvu. Ponatiskujemo neka-
tera: »Nič posebnega ni-
smo! Osebni dohodek ni
pravica! Partija ni več
oblast! Karte se ponovno
delijo!«
Ne nasedajte statistiki!
Celje se menda ponaša
s četrtim mestom v repu-
bliki po družbenem proiz-
vodu, ob tem pa nihče ne
pojasni, da ga »naredijo«
tudi vsi delavci, vozači iz
sosednjih občin.
Gorenje vse več delavcev
pošilja na zdravstveno pre-
ventivno rekreacijo v Na-
ravno zdravilišče Topolši-
ca. V ponedeljek je bila naj-
višja koncentracija žveplo-
vega dioksida v Sloveniji,
1.75mg na m^, slučajno
prav v Topolšici.
Po neuradnih podatkih
plačujejo Šentjurčani celj-
ski Komunali za vodo iz
Vitanja pol manj kot Ce-
ljani, ki pijejo pomešano
vitanjsko in onesnaženo
medloško. Po uradnih po-
datkih je direktor Komu-
nale občan Šentjurja.
Odkupne cene živine nižje za dinar
NaJboU ugodne oHkupne cene so v celjskih Mesninah
Minuli teden so v šentjur-
ski klavnici znižali odkup-
ne cene živine za en dinar,
medtem ko sp v Celjskih
Mesninah in laški klavnici
ostale nespremenjene.
V celjskih Mesninah od-
štejejo kmetom za kilogram
mesa mladopitane govedi
v ekstra klasi 33,20 dinarjev,
prva klasa velja 31,50 dinar-
jev, druga klasa pa 26,60 di-
narjev. Kot so pojasnili
v prodajni službi, o pocenitvi
in zniževanju odkupnih cen
ne razmišljajo, saj so cene re-
alne. V tem trenutku je pre-
cenjeno le prašičje meso, saj
so cene od januarja do fubru-
arja poskočile za polovico.
Plačilni roki, pravijo v Mes-
ninah, niso daljši od petnajst
dni.
Tudi v laški klavnici so od-
kupne cene zaenkrat nespre-
menjene, o zniževanju ne
razmišljajo, za 5 odstotkov
pa so počenih meso in za
okrog 10 odstotkov mesne
izdelke. Kilogram mladopi-
tanega goveda stane v laški
klavnici 33 dinarjev v ekstra
klasi, 31,40 dinarjev velja pr-
va klasa in 30 dinarjev druga
klasa. Kmetovalcem plačajo
živino v desetih dneh, teleta
pa v dveh dneh.
Na celjskem območju so
se za znižanje odkupnih cen
živine v minulem tednu od-
ločili v mesarstvu Jurij
v Šentjurju. Odkupne cene
so nižje za en dinar, ukrep pa
so v šentjurski klavnici po-
jasnih s tem, da so zaradi
uvoza mesa omejili klanje
domače živine. Kilogram
mesa v ekstra klasi velja ta-
ko 32 dinarjev, v prvi klasi 30
dinarjev, v drugi klasi pa 23
dinarjev. Meso plačujejo naj-
kasneje v petnajstih dneh.
Po teh podatkih sodeč so
trenutno najbolj ugodne od-
kupne cene v celjskih Mesni-
nah. V vseh treh klavnicah
so tudi zanikali, da bi kme-
tom plačevali živino v tride-
setih dneh, kar je bilo slišati
na posvetu zadružne zveze
Slovenije v Žalcu. Do pre-
cejšnjih zamikov pri plačilu
pa prihaja menda pri plačilu
mesa, ki ga odkupuje Po-
murka. IB
Ropanje z blagoslovom oblasti
Velenjske občinske oblasti
so precej po obljubljenem
roku lokalni publiki predsta-
vile svoj pogled na bodočo
podobo področij, kijih Rud-
nik lignita Velenje že deset-
letja neusmiljeno pustoši,
ruši, potaplja, uničuje, razse-
Ijuje...
Poteza je hvalevredna, saj
celo v treh variantah prika-
zuje načrt prihodnjega ureja-
nja površin, ki danes spomi-
njajo na razorano obličje ne-
obljudenega planeta. Ob mr-
tvem jezeru (!) in več milijo-
nov ton radioaktivnega pe-
pela (!) naj bi med drugim
zrasli tudi turistični in rekre-
acijski objekti, sprehajalne
poti ipd. Načrt se (razumlji-
vo) loteva predvsem površin,
ki jih rudnik ŠELE NAME-
RAVA IZROPATI, UNIČITI
IN/ALI POTOPITI
Prav to pa je čer, ob kateri
je oblast neusmiljeno nased-
la. Kljub dobrim nameram ji
obzorje, do katerega seže
njen pogled, natančno dolo-
ča energetski lobby, od kate-
rega je še vedno eksistenčno
odvisna. Krajinske zasnove
so namreč narejene na pred-
postavki, da so te površine
zagotovo ŽE obsojene na po-
topitev in uničenje. Da je to-
rej rudnik božji poslanec, ki
bo preprosto nadaljeval z ro-
panjem z natančno istimi
metodami in znanimi/zna-
menitimi posledicami. Obla-
sti miselnega preboja niso
sposobne storiti preprosto
zato, ker jih k temu nikoli
nihče ni (pri)silil. Pa je pre-
boj seveda mogoč. Naprimer
takole: RUDNIK NAJ KAR
ODKOPAVA PREMOG
V NEOMEJENIH KOLIČI-
NAH, obnaša naj se kot do-
ber gospodar (če je tonska
proizvodnja njegov glavni in
ekonomsko opravičljiv mo-
tiv, naj kar bo), vendar mu je
potrebno z vsemi zakonitimi
sredstvi zapovedati, da v bo-
doče ne potopi niti koščka
zemlje več. Naj torej kakor
ve in zna zasipava luknje, iz
katerih odvaža premog, po-
vršina s plodno zemljo, bo-
gastvom in tam živečimi
ljudmi pa naj ostane nedo-
taknjena.
Takšna odločitev oblasti bi
seveda takoj naletala na stra-
hovit odpor: izkopavanje
premoga se bi na tak način
blazno podražilo, postalo bi
nerentabilno, današnji kupci
(s termoelektrarno vred) bi
jo jadrno in v čim krajšem
možnem času ucvrli k druge-
mu in cenejšemu dobavite-
lju. Vse to je morda res, še
posebej zato, ker že vrabci
na strehi čivkajo, da v razvi-
tem svetu premoga s tako
nizko kalorično vrednostjo
in tako velikih globin ne iz-
kopavajo! Velenjski premo-
govnik lahko navidezno ren-
tabilno posluje prav in na-
tanko zato, ker nekaznovano
pleni narodno bogastvo
(plodno zemljo, objekte,
rastline, živali...), ne da bi
plačal vse stroške.
Lokalni establishment bi
vendarle moral zaznati, da se
na slovenskem nebu že začr-
tujejo novi obrisi energetske
politike. In na tem nebu se
bo po mojem prepričanju
kmalu našel prostor tudi za
v temeljih spremenjeno lo-
kalno energetsko politiko.
Predložene in predstavljene
krajinske zasnove so v tej lu-
či stvar preteklosti in jih je
potrebno zavrniti v tistem
delu, ki se dotika površin, ki
jih rudnik ŠELE NAMERA-
VA demolirati. Za kaj takega
pa potrebujemo nove ljudi.
Tudi zato nam bodo volitve
prišle kar prav.
VANE GOŠNIK
KOMENTIRAMO
Žična gre po denar v tujino
strokovnjaki so (napačno) ocenili prolzvoanßo ležajev za
neperspektivno
Tudi v celjski Žični se že
čuti vsesplošno pomanjka-
nje denarja, saj prihajajo
v vse pogostejše likvidnost-
ne težave. Vzrok je v pre-
cejšnjih dolgovih njihovih
kupcev, posredno pa tudi
v kratkoročnem zadolževa-
nju, za katero so se morali
odločiti zaradi investi-
ranja.
Trenutno ima Žična 26 mi-
lijonov dinarjev še pri kup-
cih, pri čemer je 13 milijonov
že zapadhh terjatev. Ker de-
narja ni, tudi sami precej
dolgujejo, a še vedno za po-
lovico manj kot kupci njim.
Vzrok likvidnostnih težav je
tudi v kratkoročni zadolže-
nosti, s katero v Žični pokri-
vajo del naložbe v posodobi-
tev proizvodnje ležajev. Več
kot polovico kreditov za to
naložbo so sicer v Cehe pri-
peljali iz Ljubljane in Češke
(gre za dolgoročne kredite),
še vedno pa čakajo na kredit
matične Ljubljanske banke
Splošne banke Celje, kije si-
cer dala garancijo za tuj kre-
dit. Žična tudi ni bila delež-
na razvojnega dinarja, kar
spet dokazuje, da je bil ta
sklad v večini namenjen za
saniranje nekaterih sloven-
skih gospodarskih masto-
dontov, ki so dobili levji de-
lež teh sredstev. Vzrok je tu-
di v tem, da so ekonomski
strokovnjaki Ljubljanske
banke naložbo Žične nega-
tivno ocenili. Rezultati kaže-
jo,_da so se pri tem zmotili.
Žična je namreč lani pro-
dala za 5 milijonov DEM le-
žajev. Več kot 90 odstotkov
teh ležajev njihovi kupci iz-
vozijo. Kvaliteta ležajev je
dobra, saj v času, odkar jih
delajo, ni bilo niti ene rekla-
macije, vse meritve pa kaže-
jo, da dosegajo evropski in
svetovni nivo kakovosti. Po-
memJDno je tudi dejstvo, da
so v Žični pri programu leža-
jev zaposlili 81 mladih, lahko
bi jih še enkrat toliko, če bi
imeU finančno podporo. Pro-i
grame namreč imajo, prav
tako pa, kot zatrjujejo, tudi
zagotovljeno prodajo.
Z investicijo so proizvod-
njo ležajev povečali za 750
tisoč kosov. To jim je omo-
gočilo, da so januarja in fe-
bruarja dosegli rekordno
prodajo v višini 1,8 milijonov
zahodnonemških mark. To-
ne Jelenko, direktor Žične
meni, da so na pravi poti, za-
to upajo, da jim bo uspelo
priti do potrebnega naložbe-
nega denarja, ki ga bodo od-
slej iskali tudi v tujini.
R. PANTELIČ
poeoDKi
22. MAREC 1990 - STRAN 3
uoigujiBi asinKi
8 itijlijonov dolarjev
ustavno ^ ito zasedalo, pravobranilci bodo sprožili spore, Emo pa Je denar
ie porabil nova poselila
Tik pred zdajci je celjska
skupščina povečala pri-
spevno stopnjo za stano-
vanjsko gospodarstvo in
najela posojilo pri celjski
ljubljanski banki. Z denar-
jem je od Ema odkupila na-
seljena stanovanja in jih
vpisala v solidarnostni
fond, Emo pa je večji del
denarja vrnil Ljubljanski
banki za zapadle dolgove
ter se pri njej na novo zadol-
žil. Celjski in republiški
pravobranilec sta ves čas
opozarjala na nezakonitost
takšnih poslov. Najbolj ne-
rodno bo zdaj, če Emu niti
ta denar ne bo zadostoval za
odpravo poslovnih težav.
Bliskovit pritisk
Osvežimo si spomin. Pet
dni pred koncem lanskega
leta je zasedala celjska ob-
tinska skupščina in ob grož-
njah, da bo Emo sicer moral
v stečaj, sprejela višjo pri-
spevno stopnjo za stanovanj-
sko gospodarstvo. S poveča-
nim prispevkom so zagotovi-
li vračilo posojila banki, kije
nato občini posodila proti-
vrednost osmih milijonov
dolarjev, zdajšnjih 93 milijo-
nov in 400 tisoč dinarjev, za
odkup Emovih stanovanj.
Republiški pravobranilec je
ie pred tem izdal odločbo,
^0 kateri odkup stanovanj iz
soMarnostnega sklada ni
(Skladu z zakonodajo, v Ce-
lju pa je bila proti temu ta-
kratna Samoupravna stano-
vanjska skupnost. Miloš Pe-
Sec, predsednik celjskega iz-
vršnega sveta, je na decem-
brski skupščini v imenu
predlagatelja zagotovil:. »Če
v republiki ne bodo provedli
dodatnih zakonskih oprede-
litev do tega vprašanja, lah-
ko v prihodnje prispevno
stopnjo zmanjšamo.« De-
cembra pa bliskovit pritisk
na delegate ni bil nujen le
zaradi grozljivega finančne-
ga stanja v Emu, temveč tudi
zato, ker so zvezne uredbe
s prvim januarjem prepove-
dale vsakršno zadolževanje
občin.
Dokazi se zbirajo
Jože Drofenik, celjski
družbeni pravobranilec pra-
^i- da so nakupi zasedenih
stanovanj iz solidarnostnih
stanovanjskih skladov že kar
republiški problem. Zato je
■■epubliški pravobranilec
skupaj s Službo družbenega
•knjigovodstva in ostalimi
Pristojnimi organi sklenil, da
le treba ustaviti vse aktivno-
sti v zvezi s prodajo stano-
l^anj solidarnostnim skla-
dom in raziskati vse doseda-
'^je primere. Najbolj proble-
J^atičen je prav nakup iz so-
'^darnostnih stanovanjskih
sredstev, za katere je predpi-
sana namenska poraba. Si-
^er pa je tudi celjski pravo-
branilec, tako kot vsi po Slo-
^^^iji, prejel obvezna navo-
J^^la, po katerih mora sprem-
yati takšne zadeve, nanje
f'Pozaijati in sproti v Ljub-
Jano pošiljati vso dokumen-
^cijo.
''olena v skupščini
^j,^eljska vlada je decembra
Qua, da republika že pri-
^ avlja ustrezno spremembo
«■Konodaje, ki bo legalizirala
podobne bančrr>-gospodar-
j^o-solidarnostne kupčije.
^ je nekaj bilo res na tem,
potrjuje Miro Birk, ki se
v republiškem pravobranil-
stvu trenutno ukvarja
s spremljanjem takšnih po-
slov. Pravi namreč, daje pra-
vobranilstvo že 12. decem-
bra delegatom republiške
skupščine poslalo poročilo
o kršenju predpisov, pa ni to
nikoli prispelo v delegatske
klopi. Na zadnjem zasedanju
skupščine je republiški iz-
vršni svet ob drugem posku-
su vendarle iz postopka
umaknil predlog sprememb
zakonodaje s katerim bi uza-
konili reševanje gospodar-
stva s kupovanjem stano-
vanj iz solidarnostnih sred-
stev, republiški družbenopo-
litični zbor pa je edini skle-
nil, da naj se do že opravlje-
nih nakupov opredelita Ko-
misija za sistemska vpraša-
nja ter Zakonod^no pravna
komisija. Do ponedeljka se
še nista sestali.
Denar ne povrne se
nikdar
Republiška SDK zd^ sicer
ne opravi več nobene denar-
ne transakcije za odkup sta-
novanj iz solidarnostnih
skladov, vendar je mnogo
poslov že opravljenih. Repu-
bliško pravobranilstvo se za-
veda, da se koles pač ne da
zavrteti nazaj, ne soglašajo
pa s tem, da tudi po odkloni-
tvi v republiški skupščini za
nezakonite predloge nihče ni
odgovoren, še manj tisti, ki
so nezakonite zadeve po ob-
činah že izpeljali. Kot na pri-
mer v Celju in v zadevi Emo.
Miro Birk zato zagotavlja, da
bodo od pristojnih organov
republiške skupščine zahte-
vali, naj vsaj ugotovi, da so
bile prodaje in nakupi neza-
koniti, pravobranilci pa bo-
do zagotovo sprožili tudi
sodne spore. Pred kratkim
pa je predlog za ugotavljanje
ustavnosti prejelo tudi
Ustavno sodišče Slovenije.
Odiičen bančni posel
v Celju se je pri izvršnem
svetu po sprejetju odloka
o najetju posojila z zadevo
ukvarjal Žare Mrovlje. Pravi,
da je bila posojilna pogodba
med občino in banko podpi-
sana že lani. Ljubljanska
banka pa je nato občini odo-
brila 93 milijonov in 400 ti-
soč dinarjev posojila. Občina
je s tem denarjem od Ema
odkupila večji del stanovanj,
zaposleni Celjani pa zdćO ta
kredit odplačujejo. Bilo je si-
cer nekaj zapletov ob cenitvi
stanovanj, prejšnji teden pa
so se Emovci in občina neka-
ko vendarle »uskladili«.
Mrovlje meni, da tudi neza-
konitost tega posla še ni do-
končna, saj zakon pravi, da
se iz sredstev solidarnosti
smejo kupovati stanovanja,
nikjer pa ne določa, da mora-
jo biti zadevna stanovanja
tudi prazna. Vsekakor, pravi
Žare Mrovlje, pa je bil to od-
ličen posel za Ljubljansko
banko, saj ji je Emo z izku-
pičkom vrnil večino dolgov
ter nsüel nova posojila za
plače.
Luknja v žepu
čeprav je Emo pred proda-
jo stanovanj zatrjeval, da ima
tekoče poslovanje urejeno,
denar pa potrebuje le za »fi-
nančno konsolidacijo«, mu
danes ne kaže dosti bolje kot
decembra. Ponovno ima na-
mreč težave z likvidnostjo in
zagotavljanjem denarja za
plače. Ne glede na izid ustav-
nega spora in ugotavljanje
odgovornosti celjske vlade
se namreč zna zgoditi, da bo
moral EMO slejkoprej v ste-
čaj. Potem bomo ugotavljali,
da je bil ogromen denar pre-
ložen iz celega v strgan žep,
da vsi Celjani odplačujemo
občinski dolg, tisti, ki so hec
speljali, pa so pospravljeni
v finih službicah.
BRANE PIANO
Yu stip na iViadžarsicem
Celjski Yu-stip, madžarska
založniška firma Pallas in av-
strijski Trade und Tour so
podpisali pogodbo o ustano-
vitvi skupnega podjetja na
Madžarskem z ustanovitve-
nim kapitalom milijon forin-
tov oziroma 25.000 zahodno-
nemških mark. Yu-stip ima
v podjetju 45-odstoten delež.
Stip je s tem zaćel svoj napo-
vedani pohod na Madžarsko in
že kmalu naj bi v obe smeri
stekli blagovni in turistični to-
kovi. Madžarska firma bo za-
gotavljala blago, kije zanimivo
za naš trg (in tudi zahodne,
konvertibilne trge), Yu-Stip pa
bo v zameno Madžarom ponu-
dil turistične zmogljivosti na
Jadranu. Na ta način zagotav-
ljajo »interno konvertibil-
nost«, kot takemu poslovanju
pravijo Yu- stipovci.
Prvi posel iz tega kroga je že
pred realizacijo. Madžarska fir-
ma naj bi za Yu-Stip priskrbela
večje količine ruskega šam-
panjca, ki je znan v svetu takoj
za francoskim. Maloprodajna
cena tega šampanjca bo 75 di-
narjev, kar je ceneje od naših
»šampanjcev«, kažejo pa se tu-
di zelo dobre možnosti za izvoz
v Avstrijo in Italijo.
»Z Madžarske bomo uvažali
samo takšno blago, kije po ka-
kovosti dovolj zanimivo za naš
trg, hkrati pa dovolj poceni.
Gre torej za kvaliteten uvoz
z Vzhoda, s katerim bomo tudi
pri nas pomagali zniževati ce-
ne,« pravi Dušan Jereb, direk-
tor Yu-Stip Inženiringa.
Sicer pa bodo na Madžar-
skem v kratkem začeli uresni-
čevati tudi dolgoročne posle,
to je gradnjo apartmajskega
naselja (150 apartmajev) v zna-
nem madžarskem zdravilišču
Šagor ob avstrijski meji in ho-
tela visoke B kategorije v Bu-
dimpešti. Celjski Yu-Stip bo
prispeval znanje, ki si ga je na-
bral doma, kjer že gradi tri več-
je turistične objekte.
S. Š.
Za avtocesto
Do torka zjutraj so aktivisti
ZSMS - Liberalne stranke
v severovzhodni Sloveniji
zbrali več kot 13 tisoč podpi-
sov k peticiji, ki zahteva grad-
njo avtoceste med Lendavo in
Ljubljano, k temu pa še niso
prišteli podpisov iz Maribora,
Ormoža in Lenarta. Včeraj so
nato podpise z zahtevo po ta-
kojšnjih izrednih sklicih izro-
čih občinskim skupščinam,
nato pa pri cestninski postaji
v Arji vasi priredili zborovarye,
ki se ga je udeležil tudi kandi-
dat za predsednika predsed-
stva Slovenije, Marko Demšar.
Več o tem v prihodnji številki.
BP
Letošnja realizacija novou-
stanovljenega madžarskega
podjetja naj bi bila približno
milijon zahodnonemških
mark. V glavnem bo šlo za tr-
govske posle, z naše strani pa
so vključili tudi Adriatik iz
Poreča, ki bo skrbel, da bodo
Madžari dobili v zameno do-
volj turističnih kapacitet.
Madžarsko podjetje pa naj bi
se počasi vključilo tudi v dru-
ge Yu-Stipove posle. Tako naj
bi zakupili prostor za madžar-
sko restavracijo v hotelu, ki
ga v Poreču gradi Yu-Stip.
Yu-Stip za letos načrtuje
otvoritev treh večjih turistič-
nih objektov - dveh apart-
majskih naselij Bela Školjka
in, Kameno na Sv. Štefanu
v Črni gori ter hotela v Pore-
ču. Računali so, da bodo ob-
jekti odprti do glavne turi-
stične sezone, vendar pa je
splošna nelikvidnost jugoslo-
vanskega gospodarstva neko-
liko upočasnila gradnjo.
Srednješolec naj bo
v sredo, 28. marca poteče
začetni rok za vpis v prve let-
nike srednjega izobraževal-
nja, po tem datumu pa bodo
na vseh šolah objavili podat-
ke o številu prijav in razpisa-
nih prostih učnih mestih.
Obravnavali bodo vse prijave
in učence seznanili z rezul-
tati.
Vendarle pa za učence, ki bi
se želeli vpisati na kakšno dru-
go šolo (pa so prijavo že odda-
li), tudi po 28. marcu ni še nič
zamujeno. Do 3. maja lahko
prijavo za vpis prenesejo na
katerokoli drugo srednjo šolo,
po tem roku (najkasneje do 31.
avgusta) pa bodo prijave lahko
prenašali le na tiste šole, kjer je
razpisanih več učnih mest, kot
so prejeli prijav za vpis. Če se
po objavljenih rezultatih o šte-
vilu prijav za vpis in razpisanih
učnih mestih na posameznih
šolah s prenašanjem prijav ne
bodo uskladile potrebe z mož-
nostmi, bodo na teh šolah v so-
glasju z republiškim Izvršnim
svetom sprejeli sklep o omeji-
tvi vpisa in določili merila, kri-
terije in postopke za izbiro
kandidatov. O tem bodo os-
novnošolce seznanili najkas-
neje do 1. junija. Po sprejetju
sklepa o omejitvi vpisa se bo-
do tudi na te šole še lahko pri-
javljali kandidati, vendarle ti-
sti, ki so se pravočasno (torej
do 28. marca oziroma 3. maja)
prijavili za vpis na drugo sred-
njo šolo, in to 3 dni pred izved-
bo izbirnega postopka na šoli.
Med 15. in 30. junijem bodo
na šolah ugotavljali, če prijav-
ljeni kandidati izpolnjujejo po-
goje za vpis in najpozneje do
10. julija vse o tem obvestili
oziroma določili do kdaj še
morajo opraviti manjkajoče
obveznosti. Učenci, ki na iz-
brani šoli ne bodo sprejeti, pa
se bodo lahko še vse do 31.
avgusta prepisali na druge
srednje šole, vendar le tiste,
kjer ne bo dovolj prijav za vpis.
I. STAMEJČIČ
SVEI MED TEDNOM
Piše Oarljan Košir
Volitve pivlč In za dni Ič
v Nemški demokratični republiki so v nedeljo volilci
prvič, odkar ta država obstaja, odšli na volišča svobodno
volit zvezni parlament v večstrankarski sestavi. Parlament
NDR je bil doslej resda formalno večstrankarski, s^je bila
politična ureditev NDR v bistvu preslikava politične in
s tem tudi strankarske ureditve v sosednji Zvezni repu-
bliki Nemčiji. Toda vse vzhodnonemške stranke so bile
doslej podrejene Enotni socialistični partiji Nemčije
(ESPN), komunistični partiji; če je kdo v drugih strankah
samo pomislil na stališča, nasprotujoča komunistom, seje
seveda takoj znašel v »izolaciji«. Tokratne volitve pa so
bile prve prave svobodne večstrankarske volitve v NDR
po letu 1953 (oziroma v tem delu Nemčije prvič po letu
1923!) in s tem bo tudi novi vzhodnonemški parlament
prvi legalno in legitimno izvoljen parlament vzhodne nem-
ške države doslej.
To pa je še najmanj pomem bna - čeprav odločilna - zna-
čilnost tokratnih volitev, ki jih je spremljalo več kot 2500
novinarjev, kar je eden rekordov doslej pri političnih
dogodkih. Bolj pomembno je namreč - glede na rezultate
volitev - združevanje Nemčij, ki se je z volitvami zares
pričelo in bo v kratkem povsem spremenilo podobo
današnje stare celine. Namreč, na vohtvah v NDR je zma-
gala konservativna zveza za Nemčijo oziroma v njej naj-
močnejša krščansko-demokratska stranka (CDU); slednja
je dobila okrog 40 odstotkov, celotna konservativna zveza
pa približno 47 odstotkov. Socialdemokrati, na stavnih
lističih prvi favoriti tokratnih vohtev, so n^veči poraženci,
sa; so dobih vsega 22 odstotkov glasov, bivša ESPN (sed^j
stranka demokratičnega socializma) pa presenetljivo viso-
kih 17 odstotkov glasov. Omeniti velja le še liberalce, ki so
uspeli zbrati nekaj več kot 5 odstotkov glasov. S tem je
jasna bodoča politična podoba NDR: če bi ves levi blok
stopil v koalicijo, ne bi mogel zbrati niti štiri desetine
sedežev v novem parlamentu - torej, levica (socialdemo-
krati in bivši komunisti) nikakor ne more na oblast. Des-
nica pa se bo n^brž ravnala po zgledu Zahodne Nemčije,
kjer je ravno tako na oblasti Kohlova krščansko demokrat-
ska stranka (CDU) v koaliciji z liberalci. Glede na to, da
konservativna zveza za Nemčijo, presenetljivi (predvsem
po številu prejetih glasov) zmagovalec volitev, le ni zbrala
absolutne večine 50 odstotkov, bo morala za prevlado
v novi vzhodnonemški vladi v koalicijo z nekom, najbliži
pa so jim liberalci. Ti bodo torej v večini v parlamentu (več
kot 52 odstotkov sedežev), leva opozicija (skupaj 39 odstot-
kov sedežev) bo dovolj močna za učinkovit nadzor bodoče
skupščine, novi kancler NDR pa bo najbrž - če priljublje-
nost Hansa Modrowa le ni prevelika - vodja vzhodnonem-
ške CDU Lothar de Maiziere.
S tem je v NDR nastal politični sistem, ki je dejanska
preslikava političnega sistema ZRN (večino ima koalicija
CDU in liberalcev, leva opozicija je dokaj močna, premier
pa je iz vrst CDU), zato je pot k združitvi Nemčij, kar je
bilo stališče, okrog katerega so se volilci mu bolj polarizi-
rali, odprta. Sed^ sta namreč politična sistema obeh Nem-
čij povsem združljiva, kompatibilna oziroma komplemen-
tarna. Pohtična združitev Nemčij je torej le še vprašanje
časa; gospodarska združitev ji bo gotovo sledila, o zuna-
njepolitičnih vidikih združevanja pa bo še govora.
Pomembna značilnost tokratnih volitev je tudi poraz
doslej vladajočih komunistov, čeprav so ti dobiU presenet-
ljivo veliko glasov. Nek^j podobnega je pričakovati tudi
na volitvcih drugje v Vzhodni Evropi: komunisti nßj bi
legalno odšli z oblasti po lanskoletnem dejanskem padcu,
dobili bodo med 10 in 20 odstotkov glasov, težišče poli-
tične oblasti pa se bo povsod premaknilo v desno, kar je
po svoje tudi logično, sßj je bilo doslej 40 in več let skon-
centrirano na skrajni levici.
Tovariš '»prezUenh
Mihail Gorbačovje od tega tedna naprej prvi predsednik
države v zgodovini Zveze sovjetskih sociahstičnih repu-
blik (ZSSR). Ta federativna državna skupnost je imela
sicer že doslej formalnega in nominalnega predsednika
države (to je bil predsednik parlamenta, natančneje vrhov-
nega sovjeta), vendar je bil pravi šef v državi komunistična
peirtija oziroma njen predsednik. Ironija je morda le v tem,
da je obe omenjeni funkciji in torej nominalno in dejansko
oblast že doslej vršil sam Mihail Sergejevič Gorbačov.
Uvedba instituta predsednika države je morda razumljiva
s stališča, da seje težišče oblasti v zadnjem času vendarle
preneslo na državo (in ne več na partijo); vseeno pa ima
uvedba te dolžnosti v sebi toliko pasti, da lahko pomeni
kaj resno nevarnost Sovjetski zvezi v celoti.
Slovenskim bralcem n^brž ni treba posebej pojasnje-
vati, kaj pomeni takšen »državniški prevrat«. Najbrž bi se
dokaj neumno počutili, če bi jugoslovanska zvezna skupš-
čina v nekaj dneh zasedanja razpustila kolektivno pred-
sedstvo države, uvedla dolžnost predsednika države
z izjemno močnimi pooblastili ter na to dolžnost postavila
pripadnika najštevilnejšega naroda. Ravno to seje zgodilo
v Sovjetski zvezi: primerjava je sicer rahlo groba in zato
morda pomanjkljiva, toda kljub vsemu dokaj plastično
zariše bistvo problema.
Tu je še druga past: dolžnost predsednika države in
posledično izvohtev Gorbačova na to dolžnost je izglaso-
val zvezni vrhovni sovjet, kije kljub lanskoletnim občutno
demokratičnejšim volitvam še vedno ne povsem legi-
timno izvoljeni organ. O takšnih stvareh, kot je uvedba
dolžnosti predsednika države, v normalnih državah odlo-
čajo na vseljudskem referendumu, potem pa je čisto vse-
eno, po kateri poti izvolijo človeka na to dolžnost. Če je
Gorbačov že hotel delati red v hiši, bi bilo prav, če bi svoje
rojake vprašal, kaj menijo o tem. Seveda mu ne podtikamo
zvijačnosti in prevare kot tudi ne slabih namenov, vseeno
pa ob izvolitvi ni bilo čutiti pretiranega veselja na nobeni
strani. Prav pa bi bilo, da bi Mihail Gorbačov zaupanje, ki
ga je bil vendarle kolikor toliko deležen, tudi upravičil.
V tem primeru bi bile zgoraj omenjene bojazni zgolj
prazne marnje.
4. STRAN-22. MAREC 1990

AKCIJA NOVEGA TEDNIK
Na kosilo v Uubljano,
na pijačo nikar v HHarihor
Če pa bi Jo radi najceneje odnesli, potem v predsezoni na obalo
»časi, ko smo zvečer posedali po
gostiščih in si po gledališki ali kino
predstavi kar tam napolnili želodce,
so bolj kot ne mimo«, je zadnjič no-
stalgično ugotavljala manjša družba.
Že res, da imamo konvertibilni dinar,
a od njega po plačilu vseh računov in
vsakodnevnih nakupih, bore malo
ostane. Vsekakor premalo, da bi si
lahko večkrat privoščili večerjo zu-
naj doma.
Vseeno pa se v napetem delovniku
kdaj pa kdaj le zgodi, da nimamo časa
za domače kosilo. Takrat nam ostane
v Celju le skromen izbor »pocestne«
hrane (za vse jedi, razen sendviča, ki je
nekaj dinarjev cenejši, bo treba odšteti
krepko čez 10 dinarjev) in tople jedi
v gostinskih obratih. V našem uredni-
štvu smo zavrteli telefonsko številčni-
co in za vas iskali, kje si lahko najcene-
je potešite lakoto. Ugotovitve so prav-
zaprav katastrofalne in lahko vam le
svetujemo, da - če slučajno službeno
potujete v Ljubljano - lakoto potešite
v slovenski prestolnici. Ko smo se ma-
lo poglobili v razloge za drago hrano
v naših gostilnah, smo prišli do ugoto-
vitve, da gostince rešujejo le količine.
V ljubljanskem Maximarketu boste
lahko pojedli kosilo za 25 dinarjev iz-
ključno zato, ker jih dnevno pripravijo
nekaj tisoč. Če pa primerjamo cene
v Celju, potem vam vseeno svetujemo,
da kosite v Madrugadi s petimi zvezdi-
cami, kjer vas bodo prijazno postregli
in že iz navadnega kosila naredili
majhno slovesnost, pa čeprav boste
plačali nekaj dinarjev več.
Pa smo že pri pijači! Če si že kosila
ali večerje v gostišču ne moremo več
privoščiti, potem se nas večina vsaj
vsakodnevni kavi ali pivu ni priprav-
ljena odpovedati. V Celju so cene pijač
dokaj izenačene, izgled in urejenost lo-
kala ter strežnega osebja pa pri tem ne
igra nobene vloge. Od cenovnega po-
prečja odstopa le nočni klub Rarnona,
kar pa je bilo tudi pričakovati. Če si
lahko privoščimo še droben nasvet
upravljalcem Ramone - glede na spe-
cifiko njihovega lokala in načrtovane
ekskluzivnosti bi cene lahko za kak-
šen dinar še povišali. Tako bi morda
ujeli mariborski bistro Lent bar, kjer
vam beli brizganec iz zaščitenega vina
zaračunajo kar 15 dinarjev.
Za konec pa - bolj v šali kot zares
- še turistični namig. Če želite »poce-
ni« pijačo, zapustite celino in se nekaj
dni veselite ob morju. V predsezoni, ki
še traja vas bo polni penzion v hotelu
B kategorije v Poreču stal 110 dinar-
jev, pivo največ 12 in kozarec dobrega
Slovenci smo veseljaki, pravi naš fo-
toreporter, zato nam tudi visoke cene
ne pridejo do živega. Še dve pivi,
prosim!
primorskega vina (2 del) največ 10 di-
narjev. Pa na zdravje in dober tek!
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Zadovoljni
Avstrijci
v minulem tednu so bi-
li v Sloveniji na poslov-
nem obisku predstavni-
ki avstrijskih proizva-
jalcev opečnih izdelkov.
Skupino je vodil gospod
Erhard Schaschl, gene-
ralni direktor tvrdke Wi-
enerberger z Dunaja.
V delegaciji sta bila še
dr. Wolfgang Reithofer,
direktor za opečno proiz-
vodnjo pri firmi Wiener-
berger in Gotfried Kra-
iner, direktor štajerskih
opekarn iz Barnbacha.
V Sloveniji so si, pod
vodstvom Marjana Krajn-
ca, direktorja »Ljubeč-
ne«, ogledah opekarne
v Križevcih pri Ljutome-
ru, v Ormožu, Prager-
skem, Novi Gorici in na
Ljubečni. Nazadnje so se
avstrijski gostje srečali še
z Markom Bulcem, pred-
sednikom Gospodarske
zbornice Slovenije. Izra-
zili so zadovoljstvo nad
obiskom in presenečenje
nad proizvodnjo v sloven-
skih opekarnah, želijo pa
si tudi sovlaganj v proiz-
vodnjo termoizolacijskih
opečnih blokov.
O sodelovanju se bodo
dokočno dogovorili 9. in
10. maja na Dunaju, ko bo
slovenska delegacija vr-
nila obisk avstrijskim ko-
legom.
M. B.
Oblikovati konkurenčne zadruge
Natanko čez teden dni bo
v Žalcu občni zbor zadružne
zveze Slovenije. Pred tem
zborom potekajo po vsej
Sloveniji posvetovanja, eno
takšnih je bilo minulo sredo
v žalski dvorani Hmezada.
Posvet je bil organiziran za
kmetovalce in predstavnike
zadrug ter gozdnih gospo-
darstev iz žalske, šoštanjske
in mozirske občine. Namen
tega srečanja je bil razčistiti
nejasnosti pred bližnjim
občnim zborom ter seznaniti
kmetovalce z zadružno zako-
nodajo in reorganizacijo za-
drug. Predsednik zadružne
zveze Slovenije Leo Frelih je
bolj maloštevilnim udele-
žencem pojasnjeval, kaj je
v tem trenutku cilj zadružni-
štva. Po njegovem je bistvo
vsega ustvarjanje zadrug, ki
bodo sposobne konkurirati
predelavi in trgovini. Za
oblikovanje konkurenčne
zadruge pa je po Frelihovem
mnenju treba upoštevati
dvoje: najprej vračanje za-
družne lastnine in pa interes
kmetov za preoblikovanje
predelovalnih organizacij
v mešana podjetja. Gre na-
mreč za to, da so bile prede-
lovalne zmogljivosti - na na-
šem območju so to mlekar-
na, mesna industrija in hme-
ljarske sušilnice - zgrajene
z denarjem kmetov. Zdaj naj
bi ugotovili, kolikšen je bil ta
delež kmetov oziroma za-
drug, in na osnovi tega obli-
kovali mešana podjetja. Se-
veda je vprašanje, ah bodo
kmetje to sploh zahtevali in
ali bodo na to pripravljene
predelovalne organizacije.
Izkušnje drugod po Sloveni-
ji so po Frelihovih besedah
dokaz, da kmetje tu lahko
uveljavljajo svojo pravico.
Za oblikovanje konkurenč-
nih zadrug pa je po Frelihovi
oceni potrebno določiti tudi
deleže v zadrugah. Vsak
kmet bi lahko imel tudi po
več deležev, da pa ne bi pri-
šlo do preglasovanja, naj bi
vsak kmet imel po en glas.
Frelih je tokrat govoril tu-
di o zaščiti domače živinore-
je. S sproščanjem uvoza me-
sa in z nakupi v tujini so rejci
postavljeni v nemogoč polo-
žaj, njihova proizvodnja pa
je v tem trenutku povsem
nezaščitena. Zadružna zveza
Slovenije je zato predlagala
ukinitev carin na repromate-
rial, kmetijsko mehanizacijo,
umetna gnojila in zaščito,
skratka na vse, kar lahko
kmetovalpi ceneje kupijo
v tujini. Če bodo ti predlogi
sprejeti, potem se slovenski
živinoreji pišejo boljši časi,
v nasprotnem primeru pa bo
današnja politika pokazala
zobe že čez leto aH dve, je
menil Frelih. IB
Nižji prispevki
Izvršni svet konjiške ob-
čine je na zadnji seji med
drugim sprejel tudi sklep
o znižanju prispevnih sto-
penj iz osebnega dohodka in
dohodka.
Na področju osnovnega iz-
obraževanja, otroškega var-
stva in zdravstva velja od ja-
nuarja letos spremenjen si-
stem financiranja, ker se do-
ločen del programa financira
na ravni republike iz enotnih
prispevnih stopenj. Po anali-
zi in razčiščevanju prenosov
financiranja iz občine v re-
publiko ter razčiščevanju
obsega in vrednosti občin-
skega programa na posamez-
nih področjih družbenih de-
javnosti je izvršni svet ugo-
tovil, da je možno takoj zni-
žati prispevni stopnji za otro-
ško varstvo in zdravstvo. To
so tudi storili. Tako bodo ob-
čani za otroško varstvo pla-
čevali namesto 2,21 odstotka
od bruto osebnega dohodka
le 1,84 odstotka, za zdravstvo
pa namesto 0,77 odstotka
0,50. Izvršni svet je glede na
prihve sredstev za občinski
program pospeševanja in
proizvodnje hrane, osnovne
preskrbe in blagovnih rezerv
sprejel tudi sklep, da za na-
vedene prispevke začasno
ustavi plačevanje akontacij,
in sicer za meseca marec in
april.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
CK ZKJ pred sodiščem?       I
Ponesrečeni 14. izredni kongres (nekdanje) ZKJ še zme-
raj odmeva, rojev^o se zamisli o 15. kongresu Komuni-
stične partije Jugoslavije (očitno brez ZKS - Stranke
demokratične prenove in ZKH - Stranke demokratičnih
sprememb, pa z navzočnostjo KPS - Komunistične partije
Slovenije, kije bila po 53 letih spet ustanovljena v Slove-
niji). Prekinitev kongresa je naredila n^več sivih las
- trgovcem. Na srečo ne vsem, ampak le beogrjuski trgov-
ski hiši Bazar, nesojenemu sponzorju te propadle prire-
ditve.
»Delavski razred« Bazarja se vse bolj navdušuje za to, da
bi tožil ostanke CK ZKJ - CK ZKJ namreč ni izpolnil
svojih obveznosti, sćo je bil Bazar sponzor kongresa z nor-
malnim koncem, ne pa s prekinitvijo - in si tako priboril
vs^ del od 1,5 miUjona dinarjev (1.500 naj.starejših milijard
dinarjev), ki jih je od decembra naprej nakazoval partij-
skemu vrhu. Se celo tako seje zgodilo, daje Bazar decem-
bra del obljubljenega denarja nakazal prirediteljem kon-
gresa, denarja za plače delavcem v prodžgalnah je pa
- zmarykalo.
Delavcem Bazarja je njihov generalni direktor Rusimir
Rupar razložil, da je ZK Srbije vztrajal, da 14. kongres
mora biti. Bazar si je s sponzorstvom kupil naklonjenost
srbskega partijskega vrha, pa še olajšal si je slabo vest,
je denar za partijo menda »zaslužil« zgolj - z obrestmi.
Pri odločitvi o sponzorstvu seveda »delavski razred« ni
imel besede. Zamisel se je porodila v glavi komercialnega
direktorja, generalni seje zanjo navdušil, finančni direktor
je ugotovil, da ni zadržkov. S popoldanskega neuradnega
sestanka pri kozarčku so naslednje jutro poslali ponudbo
predsedstvu CK ZKJ in obvestili o svoji genialni potezi
občinski, mestni in republiški komite ZK Štefan Korošec
kot organizator je ponudbo navdušeno sprejel.
Na sodišče bo moral, če bodo delavci Bazarja želeli
dobiti naz^ svoj denar - morali pa bi ga, saj prireditelj ni
izpolnil obveznosti, ker kongres ni bil končan - Petar
Škundrić, ki je na mestu sekretarja okrnjenega predsed-
stva CK ZKJ protistatutamo nasledil Štefana Korošca.
Le kaj nam je tega treba bilo, bi lahko zapeli z drugimi
besedami...
Diricale bodo celo želve
Medtem ko si v Beogradu prizadevajo, da bi dobili naz^
svoj denar, se v turističnih kr^ih trudijo, da bi od tujcev
zvabili čimveč denarja. V Dubrovniku so zaposlih osem
animatorjem, ki so pripravljeni gostom ponuditi program
zabave in rekreacije od ranega jutra do pozne noči, od
jutranje telovadbe do tekmovanj v biljardu, od zabavnih
programov v štirih jezikih do napornih ponočevanj.
Zd^ so se spomniu tudi na želve. Letos se bodo turisti
lahko zabavali pri dirki teh živali, zraven še seveda tudi
stavili, s^j to ne bodo navadne želve, ampak »reprezen-
tantke«. Zamisel je preprosta: narisali bodo krog s preme-
rom štirih metrov, vanj postavili želve, ki bodo imele na
oklepu zastave držav, iz katerih bodo gostje. Zmagala bo
država, katere želva bo prva zlezla iz kroga. Prihodnje leto/
se bo verjetno kdo spomnil še na petelmje boje, ki v neka\
terih državah prinašćoo lastnikom in sprejemalcem stav
neslutene dobičke...
Markovićeva obletnica
Skoraj neopazno je v Jugoslaviji minila prva obletnica
nove vlade (16. marca). Takrat je inž. Ante Markovič pre-
vzel štafetno palico od Branka Mikulića, ki je prišel v jugo-
slovansko zgodovino kot prvi predsednik vlade, ki je po
vojni odstopila. V enem letuje imel Markovičev ZIS 62 sej,
na ryih je razpravljal o 1964 točkah, pripravil je 70 zakonov
in sprejel 129 odredb, 359 odlokov in 350 posameznih
rešitev.
Markovićeva usmeritev na gospodarno delo je dala
rezultate tudi pri zmarysanju osebja, saj ima rvjegova vlada
le 19 članov (Mikuličeva 25) in le 6 delovnih teles (Mikuli-
čeva vlada 14). Zaostrili so odgovornost voditeljev posa-
meznih resorov, zlasti kar zadeva kakovostno pripravo
raznih predpisov; ti voditelji področij morajo tudi redno
poročati predsedniku vlade, velikokrat tudi zvečer, s^
Ante Markovič delovnega dneva ne konča pred 23. uro.
Pa vseeno so Markoviču »podtaknili« povečane pristoj-
nosti, ki n^ bi jih naši graničaiji imeh v obmejnem pasu (s
sedanjih 100 na 1000 metrov), kar je po vsej Sloveniji, zlasti
še ob meji, povzročilo val negodovanja. Seveda severo-
vzhodni »prijatelji« Slovenije že opozarjajo, da gre nov
»napad na JLA«, da se Slovenci, ki govore, da nam od
zun^ ne grozi nevarnost, motijo oziroma pozabljćuo na
Panamo in »silovito oboroženo intervencijo močnih obo-
roženih sil ZDA«. Skratka, Slovenija mora biti ves čas na
tapeti, sicer je nekaterim strahovito dolgčas, ker nim^o
ustreznega »sovražnika«.
Vinska afera
če že ne gre za mejo, za »napade« na JLA, za samovoljo
Slovencev, ki jim blodi po glavi le še odcepitev od Jugo-
slavije, kot v nekaterih dehh Jugoslavije nenehno prepri-
čujejo svoje državljane, je še zmeraj dežurna tema, kako
Slovenija izkorišča »jug«.
Tako so vinogradniki iz okohce Negotina sklenili, da ne
bodo več sodelovali s partnerji iz Slovenije, zlasti s Slovi-
nom, ker nočejo biti več udeleženi pri takšni delitvi dela in
sredstev, kjer gre »iz negotinske krtine delo, v deželo pa
priteka denar«.
Zd^ bodo srbski vinogradniki poskušali nagovoriti še
svoje kolege na Kosovu in v Makedoniji, n^ prekinejo
sodelovanje s Slovinom, češ da za majhen denar Sloven-
cem pošiljajo svoje vino, ti pa ga v slovenskih vinarnah
vstekleničijo in z njim na veliko služijo v tujini. Srbski
vinarji so začeli akcijo, da bi se znebili neljubega »posred-
nika« pri izvozu vina in računao, da se bodo sami postavili
na izvozne noge.
Vsekakor bo razplet te vinske afere zanimiv, tudi zato,
ker je dejstvo, da Slovin pošlje v domače in tuje trgovine
90 milijonov litrov vina na leto, kar dve tretjini pa ga dobi
od trsov, poscoenih na jugu države: iz negotinske krsgine
dobi Slovin okrog 15 milijonov litrov vina, ki ga potem
slovenski strokovnjaki oplemenitijo in prilagodijo zlasti
okusu tujih kupcev. Kako se bodo srbski vinarji brez
večjih izkušenj prebili na zahtevne vinske trge, trenutno
zanje ni pomembno. V igri je samo to, da Slovenci ne bi
več »služili denarja« ...
flAŠI KRAJI IN LJUDJE

22. MAREC 1990 - STRAN 5
Super kontrolorji v studiu
izžrebane so poinice za letošnji Izlet na morie
Vseh 100 srečnih potnic, ki
bodo v petek, 30. in soboto,
31. marca z ansamblom Nika
Zajca, oktetom Studenček,
našimi »Žveplomerci«, Mar-
jano Deržaj, Janijem Jošev-
cem in novinarji Novega ted-
nika, z udobnimi Izletnikovi-
mi avtobusi potovale na
morje, je znanih. V Portoro-
žu in Lipici, v Piranu in še
kje bo lepo.
Vaših prijav je bilo 1796, le
sto pa jih je žal lahko bilo
izžrebanih.
Kot kaže fotografija, je bilo
vse dni od srede do sobote
prejšnji teden v našem radij-
skem studiu napeto, poleg
komisije, ki je izvedla žreba-
nje, pa je bilo celo v tehniko-
vem prostoru nekaj »super
kontrolorjev«.
Povejmo še enkrat, da so
s svojimi prispevki izlet
omogočili: Agrina Žalec, Al-
pos Šentjur, Pivovarna La-
ško, Hram Šmarje, TOK
Šentjur, Mesarstvo Jurij
Šentjur in KZ Laško.
Seznam potnic za letošnji
izlet »100 kmečkih žensk na
morje« objavljamo na strani
10.
Njive so žejne denarja
Na prvi pogled bi pred po-
mladansko setvijo lahko re-
kli, da gre vse po načrtih.
A bolj kot kdajkoli prej se
tokrat zatika pri denarju.
Po zadrugah in kombina-
tih imajo načrte setve pri-
pravljene. Bolj natančno se-
veda v kombinatih, kjer ima-
jo boljši pregled nad površi-
nami in poljščinami, ki naj bi
jih posejali. Po zadrugah so
ti načrti ohlapnejši, kajti se-
tev bo odvisna predvsem od
rejcev samih, njihovih po-
treb in prilagajanja trenut-
nim razmeram. Tistih klasič-
nih načrtov pa tako in tako
ne pripravljajo več, so pojas-
njevali predstavniki zadrug.
Poljščine, ki jih bodo položi-
li v zemljo to pomlad, so
v glavnem standardne: koru-
za za silažo in za zrnje, nekaj
pšenice, čeprav so večino
posejali že jeseni, pa krom-
pir, travirije, krmne rastline.
Po kombinatih dodajajo na
seznam še oljno repico in ka-
mihce.
S semehi posebnih težav
letos ni, prav tako ne z umet-
nimi gnojili, zaščitnimi sred-
stvi ter ostalim repromateri-
alom. Precej so segali po
uvoženih semenih, ki so
menda kvalitetnejša. Tudi
mehanizacija je v glavnem
nared, resda stara, toda
usposobljena. Namakalni si-
stemi so pripravljeni, res pa
smo pri teh na repu evrop-
ske lestvice in marsikdaj bo
treba računati pač na milost
neba. Skratka, vse je nared,
zatika pa se pri denarju.
Kmetovalci namreč nima-
jo lastnega denarja za nakup
repromateriala, kreditna po-
Utika pa kmetijcem v tem
trenutku tudi ni preveč na-
klonjena. Zvezna vlada sicer
obljublja, da bodo kmetom
in kmetijskim organizacijam
dodelili prednostne kredite,
vendar so v Ljubljanski ban-
ki v Celju pojasnili, da v tem
trenutku nimajo nobenih na-
vodil, na osnovi katerih bi
kmetijcem lahko odobravali
prednostne kredite. Ne le, da
nimajo prednosti, iz šoštanj-
ske temeljne organizacije
kooperantov so sporočili, da
jim tokrat prvič v nekajletni
zgodovini niso odobrili niti
kredita, s katerim bi rejcem
plačah mleko za minuU me-
sec. Zadruge in kombinati se
tako poskušajo znajti po svo-
jih močeh, v glavnem pa iš-
čejo denar preko hranilno-
kreditne službe in internih
bank.
Kljub temu, da še vedno
govorimo, kako je treba pri-
delati več hrane, se torej sta-
ra praksa v odnosu do kme-
tijcev ponavlja tudi letos.
Očitno se vlada zanaša na to,
da kmetu srce enostavno ne
da, da bi gledal opuščene in
zaraščene njive. Torej, sejah
zagotovo bomo. Pa ne zaradi
vzpodbudne kmetijske poli-
tike!
IB
Vlak v noč
Te dni slovenski fantje od-
hajajo v vojsko. No, na od-
služenje vojaške obveznosti.
V nedeljo zvečer sem jih,
zgolj kot naključni opazova-
lec, doživela na celjski želez-
niški postaji.
Resda precej razgreti mla-
deniči so tik pred odhodom
vlaka v smeri proti Ljubljani
(rekla bi bolj do Zidanega
Mosta) zadnje trenutke pred
odhodom gasili s pesmijo.
Nič kaj ubrano, prej razgla-
šeno, a je vseeno segalo do
srca, so obnavljali Zdravlji-
co. Potem so peli še nekatere
druge slovenske pesmi, za
katere jim je tudi zmanjkalo
besedil in kitic, a so tudi se-
gle do srca. S starši so se
v večini očitno poslovili že
prej. V mraku kolodvora je
bilo slišati kvečjemu še kak-
šen dekliški glas. Slovo to-
rej! Slovo od svojih in okolja
za dolgo leto. Spet Zdravlji-
ca. Nič veselega vriskanja,
ali rož v gumbnici. Samo
dolgo poslavljanje, poljubi,
otožne slovenske pesmi...
»Čez sedem dolgih let se bo-
va vidla spet...«
Čustva so tisti večer pre-
magala domala slehernika,
kije bil nema priča dogodka
na kolodvoru. Tudi komen-
tarji odraslih, zrelih mož, že-
na, morda staršev teh mlad-
cev, ki so odhajali, so odvise-
li v zraku. Retorična vpraša-
nja: kam sploh gredo ti fant-
je? Kakšne so njihove stiske,
ki so jih, očitno, prej skušali
utopiti v družbi za slovo? Se
bodo vrnili zdravi? In še in
še...
V naši lastni pomladi (ko-
ledarska je že tu), moramo
biti realni. Ne smemo iti
v skrajnosti, vendar si lahko
želimo in zahtevamo, da naši
fantje služijo vojsko vsaj na
območju Slovenije in Hrva-
ške in da se ustanovijo slo-
venske enote v okviru JLA.
Za začetek. Tako je bilo med
komentarji odraslih slišati
v nedeljo zvečer na celjskem
peronu.
Medtem je zažvižgal vlak
skozi noč.
Srečno, fantje!
MATEJA POD JE D
Koncert flavtistke Alenke Goršič
Poleg premierne predstave v celj-
skem gledališču je bil torkov koncert
v Narodnem domu osrednji kulturni
dogodek prejšnjega tedna.
S celovečernim solističnim recita-
lom se je predstavila mlada celjska
flavtistka Alenka Goršič, izjemno na-
darjena in vsestranska glasbenica, ki
je celjskemu občinstvu znana tudi kot
pevka in solistka mešanega pevskega
zbora France Prešeren ter kot članica
in solistka Plesnega orkestra Žabe.
Kljub mladosti je Alenka Goršič po-
vsem dozorela umetnica. S profesi-
onalnim nastopom in pretanjenim,
ubranim muziciranjem je naravnost
očarala celjsko publiko in izzvala dol-
ge in navdušene'aplavze. Neizrekljiva
milina ter lepota tona, muzikalno po-
globljena, prepričljiva in nadvse doži-
veta interpretacija, izdelana do naj-
manjših dinamičnih in izraznih odten-
kov ter tehnična dovršenost izvedbe
so dale koncertu pečat izjemnosti.
Omeniti moram seveda tudi pomem-
ben delež pianista Andreja Jarca, ki je
spremljal flavtistko na visoki umetni-
ški ravni. Klavirska spremljava ni bila
zgolj zvočno-harmonska dopolnitev,
temveč je potekala v nenehnem živem
in neposrednem glasbenem dialogu
s flavto kot povsem enakovredna mu-
zikalna sestavina.
V prvem delu koncerta smo posluša-
li sonati dveh velikih predstavnikov
glasbenega baroka - Georga Friedri-
cha Händla in Johanna Sebastiana Ba-
cha. V izvedbi je bilo čutiti poudarjen
baročni kontrast med spevnostjo in ši-
roko linijo počasnejših stavkov ter raz-
igrano živahnostjo hitrih stavkov.
Drugi del koncerta se je začel z zvočno
bogato in barvito sonato št. 1 češkega
skladatelja prve polovice 20. stoletja
Boguslava Martinuja, katere izvedba
je razodela tudi virtuozne odlike obeh
izvajalcev. Sledila je efektna Borneje-
va Fantazija na teme iz opere Carmen,
v kateri sta prišla v kar največji meri
do izraza temperament in muzikalna
občutljivost sohstke.
Po Hinku Haasu smo Celjani ned-
vomno dobili vrhunsko glasbenico iz-
jemnih razsežnosti. Iskreno upam, da
bomo veUko duhovno bogastvo in dra-
gocenost njenega poustvarjalnega sve-
ta le znali prav vrednotiti.
ADRIANA POŽUN-PAVLOVIČ
Teatar narodov
vSIG
v celjsko gledahšče pride
v nedeljo zvečer ob pol
osmih v goste Teatar naro-
dov iz Skopja. Gledahščniki
tega uveljavljenega ansam-
bla pripravljajo svoje pred-
stave izključno v albanskem
in turškem jeziku.
V Celje prihajajo iz zagreb-
škega Evrokaza, in sicer
z delom Tajanstvena prela,
za katerega pravijo, daje ena,
boljših predstav tega avant-
gardnega gledališča. Z njimi
naj bi celjsko gledahšče
y prihodnje navezalo trajnej-
še stike, saj doslej še nobeno
slovensko gledališče ni ime-
lo tesnejših povezav z make-
donskim. Donatorji nedelj-
ske predstave so Albanci, ki
žive v naših krajih, organiza-
torja srečanja pa gledališče
in Zavod za kulturne prire-
ditve.
MP
Dobrodošla
Miss Agata
člani dramske skupine
Kulturnega društva na Go-
^ilskem so v soboto prvič
uprizorili in v nedeljo pono-
^^ili satirično komedijo Vlada
^ovaka v treh dejanjih Do-
brodošla Miss Agata. Delo je
režiral Tone Kozmelj, ki nam
je ob tem povedal: »Na to
premiero smo se pripravljali
skoraj tri mesece in kot vidi-
te, sta premiera in repriza se-
daj za nami. Skupaj smo
imeli 35 vaj, z delom pa na-
meravamo tudi gostovati.«
V komediji nastopajo: To-
ne Laznik, Cvetka Stefančič,
Anja Tekavc, Zvone Lobni-
kar. Lučka Blatnik^ Romana
Novak, Zdravko Stefančič,
Boštjan Brišnik, Damjana
Vovk, Srečko Pustoslemšek,
Marko Vasle, Damjan No-
vak, Matej Drobež, Anka
Lukman in Ivi Kosem. Za
maske je tudi tokrat poskr-
bel Vinko Tanjšek.
TONE TAVČAR
Prvi Polzelani
Mladi zadružniki žalske
občine so se v soboto v Za-
družnem domu v Trnavi po-
merili v tradicionalnem kvi-
zu pod naslovom Mladi in
kmetijstvo. Mladi so odgo-
varjali na vprašanja z različ-
nih področij kmetijstva. Naj-
uspešnejša je bila ekipa mla-
dih zadružnikov iz Polzele
(Nataša Terčak, Robi in Tine
Vasle), drugo mesto so osvo-
jili mladi zadružniki iz Šem-
petra; tretja pa ekipa iz Trna-
ve. Polzelski zadružniki bo-
do občino Žalec predstavlja-
li na regijskem kvizu.
T. T.
Jožefov sejem
Organizatorji - TZO Petrovce, aktiv kmečkih žena in aktiv
mladih zadružnikov niso pričakovali tolikšne množice, kot seje
tokrat zbrala na dvorišču zadružne organizacije. Prišlo je preko
2000 udeležencev, predvsem pa so kmetje tokrat ponujali trak-
torje. Manjkalo ni raznega orodja, suhe robe, semen, rezervnih
delov, pa seveda dobrot, ki so jih spekle gospodinje. Štirideset
hlebov kruha je pošlo v dobri uri, prav tako že ob enajstih ni bilo
moč kupiti domačih rezancev. Kmetijstvo in zadruga sta tudi
tokrat pripravila hcitacijo rabljenih strojev. Skratka, sejem je bil
živ, v prihodnje bo treba razmisliti le o prometnem režimu, saj
so Petrovce na ta dan dobesedno zatrpane z avtomobili.
Foto: EDI MASNEC
Novi metri asfalta v KS Bočna
že lani smo poročali o zag-
nanosti krajanov Bočne pri
posodobitvi cestnega odseka
Zagožen-Bele-Detmar. Jese-
ni so z izdatno pomočjo Kra-
jevne skupnosti Bočna in
z lastnim delom pripravili
cestno podlago, računajoč pri
tem na nadaljevanje akcije le-
tos spomladi.
Vse kaže, da bo ta cestni od-
sek v dolžini 1.200 metrov ven-
darle dobil tudi asfaltno pre-
vleko, saj so Bočani pokazali
zgledno solidarnost. Poleg
predvidenega deleža KS Boč-
na iz samoprispevka so z zbi-
ralno akcijo nabrali okoli
26.000 dinarjev in 60 kubikov
lesa. Za pomoč so se obrnili
tudi na nekatere delovne orga-
nizacije, sami pa so že oziroma
še bodo dodali številne delov-
ne ure, še posebej pri sečnji in
spravilu podarjenega lesa.
Praktično je večina lesa že
pripravljena za prevzem oziro-
ma prodajo, z najboljšim po-
nudnikom gradbenih del.
Cestnim podjetjem iz Celja, pa
so se dogovorili, da bodo dela
začeli aprila. Za takojšen fi-
nančni delež - po pogodbi z iz-
vajalcem - si bodo nekaj de-
narja morali tudi sposoditi.
Omeniti velja, da so se s soli-
darnostjo izkazali mnogi gozd-
ni posestniki, med njimi še po-
sebej Peter Presečnik, Stane
Zagožen in kmetje iz zaselka
Delce. Gradbeni odbor računa
tudi na mlade športnike, ki
imajo ob tem cestnem odseku
svoje igrišče.
MITJA UMNIK
Uspešni mladi glasbeniki
v soboto so v glasbeni šoli
Frana Koruna Koželjskega
v Titovem Velenju sklenili re-
publiško tekmovanje študen-
tov in učencev glasbe. Okoli
šeststo nastopajočih je štiri
dni koncertiralo pred komisi-
jami, mladi glasbeniki s Celj-
skega pa so na tekmovanju
dosegli vidne rezultate.
Tako so Velenjčani prejeli
šest prvih nagrad, Celjani pa
dve, Velenjčani so si priigrali
še štiri druge, Celjani tri in Zal-
čani eno drugo nagrado. Pri
tretjih nagradah sta dve ostali
v Titovem Velenju, tri so pode-
lili Celjanom, dve Žalčanom in
eno Radečanom.
Kar 98 točk si je priigral
kvartet tolkal iz velenjske glas-
bene šole in s tem osvojil prvo
mesto, velenjski baročni trio je
dosegel 95,20 točk, klavirski
trio iz iste glasbene šole 95
točk, kvartet klarinetov iz Ve-
lenja so ocenili s 93,75 točka-
mi, velenjski klavirski duo
z 92,75 točkami, drugi klavir-
ski trio iz iste šole pa s točko
manj. Celjski kitarski trio sije
priigral 91,25 in celjski komor-
ni godalni orkester 90,33 točk.
Vsi našteti so zasedli prva me-
sta in si s tem pridobili pravico
do nastopa na zveznem tekmo-
vanju, ki bo sredi aprila v Beo-
gradu.
N. G.
6. STRAN-22. MAREC 1990
NAŠI KRAJI IN UUDjr
Ipavec iz Ipavčeve ulice
Žl¥ahnl 80-letnl slikar y senci prednlkow
Pred hišo na šentjurskem
gornjem trgu je parkiran
Wartburg, v veži moped,
v sobi pa kolo na prestave.
Z vsemi temi tremi vozili se
80-letni Josip Ipavec »še
vedno« vozi po šentjurski
okolici. Tisto, kar ga
ustvarjalno vznemiri, po-
tem prenese na svoje akva-
rele in olja. Zvečer posedi
živahni mož v kavarni ob
šahovnici, s prijatelji.
Obiskal sem ga nenapove-
dan. »Očala ima, odločnega
koraka je,« so mi pomagali
Šentjurčani, ko sem ga sku-
šal najti. Povabil meje v hišo
bogatega spomina, kjer so ži-
veli njegovi predniki z umet-
niško dušo. To je podedoval
tudi moj gostitelj, nemirni
duh, ki si prižiga cigareto za
cigareto. V stanovanju, kjer
je v starinskem pohištvu in
izstopajočih zlatobarvnih
karnisah še čutiti bUšč pred-
nikov, glasbenikov in politi-
kov, prevladuje sedaj boem-
sko vzdušje. Slikar Josip
Ipavec - zaradi njegovega
»ata« bi moral pripisati mlaj-
ši - za lastno potrjevanje ne
potrebuje vsestranskega
bhšča svojih prednikov.
Med akvareli začneva
z razstavami. Pripravlja raz-
stavi v Celju in Levcu. V ve-
hki monografiji »Who is who
in international art« (Kdo je
kdo v mednarodni umetno-
sti), ki jo izdcyajo v švicarski
Lausanni, sem med imeni iz
vse Jugoslavije in z vseh ce-
lin opazil tudi Ipavčevo ime.
Razstavljal je že v Chicagu in
manjših krajih lUinoisa,
pred tremi leti skupinsko
v Parizu in seveda v razkoš-
nem foyerju Hrvatskega na-
rodnega gledališča.
V imenitni zagrebški hiši,
kjer je delal kot scenograf od
začetka petdesetih let vse do
vrnitve v Šentjur, seje sreče-
val z Bojanom Stupico, Ves-
no Parun, Miroslavom Krle-
žo, Ivanom Generaličem, Ra-
buzinom... Vesna Parun je
prevedla v hrvaščino eno
njegovih pesmi. Mimogrede,
Josip Ipavec iz glasbene dru-
žine po malem tudi sklada.
»Užitek je bilo sodelovanje
s Stupico. Zelo sva se spopri-
jateljila.« Stupica je imel
v svoji galeriji tudi veliko
Ipavčevih slikarskih del, ki
so v požaru zgorela, kot mu
je sporočila Mira Stupica.
Med številnimi anekdotami
se spominja tudi »tiste o Kr-
leži:« »Povabil nas je na po-
govor o uprizoritvi Gospode
Glembajevih. Sodelavec je
Krležo vprašal, kako si pred-
stavlja interier Glembajevih
v predstavi. Krleža: »Znate,
ja hoču, da bude nekako ova-
ko... kako da kažem... pur-
gerski nek bude.« Sodelavec
se je oglasil: Torej tako, kot
imate vi tuk^. »Krleža je to
preslišal in tega ni vzel za
zlo.«
Ko govori o Zagrebu, upo-
rabi tudi kakšno hrvaško be-
sedo, sicer je njegova slo-
venščina brezhibna. Ko go-
vori o Šentjurju pa uporabi
šentjurski naglas. Zaradi
mehkega r njegova slovenš-
čina spominja na koroško
govorico.
»Leta in leta sem želel priti
nazaj v Šentjur,« je odgovo-
ril na vprašanje, kako se je
znova navadil na mali, dru-
gačni Šentjur. Ah je bila to
pametna odločitev, mu je bi-
lo , kdaj žal? »Prihodnost
v Šentjurju sem si zamišljal
bolj rožnato. Prvi šok je bil
v razliki med vehkim kultur-
nim središčem, kot je Za-
greb, in precejšnjo provinci-
alnostjo na katero sem nale-
tel tu. Po drugi plati sem
imel tu dovolj časa, ki mi ga
je prej n^bolj primanjkova-
lo. Za krajine mi je pokrajina
zelo ustrezala.«
Iz mariborskega obdobja
se z veseljem spominja sli-
karskih izletov Slovenske
gorice skupaj z likovniki
Kavčičem, Kosom, Zejem in
Primožičem. Slikar Kavčič
je vprašal žensko: »Mamika,
ali boste pustih, da bomo sli-
kali tu, na vaši njivi?« »Le
slikajte, vi samo slikajte,« je
odvrnila. Po celodnevnem
slikanju se ji je mentor Kav-
čič zahvalil: »Zelo lepo od
vas. Zahvaljujemo se in hva-
ležni smo vam.« Kmetica je
odgovorila: »Kaj boste vi
meni hvaležni, jaz sem vam
hvaležna, saj ste slikah ves
dan.« Kavčič je nato dejal
Ipavcu: »Poglej, tako pre-
prosta ženska, pa ima tohko
razumevanja za umetnost!«
Kmetica je odvrnila: »Kako
vam ne bi bila hvaležna! No-
bene vrane ni bilo blizu in mi
ni bilo treba paziti na piščan-
ce.« Vehko anekdot je še bi-
lo, se spominja Ipavec.
Vsepovsod po Ipavčevi hi-
ši so akvareli, barve, katalo-
gi. Med pogovorom so naju
prekinili kar dvakrat. Nekoč
je bilo v tej imenitni hiši še
živahneje. Ipavčevi gostje so
bili Brahms, Oskar Nedval,
češki skladatelj, ki je nato
v Hrvaškem narodnem kaza-
lištu med predstavo naredil
samomor, ko je skočil iz pr-
vega nadstropja, skladatelj
Wilhelm Kienzl, nek zname-
niti antropolog in cesar
Franc Jožef, ki je med orož-
nimi vajami za sv. Rozalijo
obiskal starega očeta Gusta-
va, cesarskega svetnika.
»Cesar ga je, kot mi je znano,
prišel obiskat do bivše obči-
ne nasproti naše hiše. Takrat
ni bila malenkost, če je prišel
v Šentjur cesar. Stari oče je
bil ravno v delovni opravi,
šel je cepit jabolka, tisto
Ipavčevo vraneto, bogatin-
ko.« V Ipavčevi hiši onkraj
ceste je bil na delovnem obi-
sku pri njihovih naslednikih
Kartinovih tudi mojster
Plečnik.
Na steni visijo sijeuni pa-
steh tete, akademske slikar-
ke Eme Novosad, ki je Ipav-
ca prva seznanila s slikarsko
učenostjo. Nato je za šentjur-
ski sokolski oder naredil pr-
ve kulise... Kar vsi Ipavci
po vrsti so zapisani muzi
umetnosti: v Ameriki živi sh-
karjev brat Teodor, restavra-
tor, ki ima delavnico in art
shop. Teodorjeva hči je prav-
kar končala na glasbenem
konservatoriju dirigiranje in
petje. Druga hči se je poroči-
la s fotografom. Na mizi je
kopija večstranskega pri-
spevka o restavratorju Te-
odorju Ipavcu iz ameriške
strokovne revije.
»Vsi Ipavci so bih nekako
ironični,« pravi slikar Josip.
Za šankom, v kavarni, mi je
šentjurski obrtnik, ki ga ne
bom imenoval, bil je precej
pod gasom, dejal: »Ja, vaši
predniki pa so bih boljši, kot
ste vi.«
»Vsa čast jim, tudi sam jim
to priznam«, sem odvrnil,
»tudi vaši predniki niso mo-
gh biti slabši, kot ste vi.«
Na Ipavčevini se kar nisva
mogla otresti »hipoteke«
Ipavčevih prednikov. Šele
ko sva se ustavila v njegovi
priljubljeni kavarni, sva za-
čela, brez mikrofona, o sli-
karstvu zares na dolgo in ši-
roko. Sprva sva se dogovori-
la, da bova zaključila do
enih, v resnici pa sva se zadfr
batirala v pozno sončno po-
poldne. Mogoče je imel sli-
kar Josip Ipavec v načrtu
kakšen kolesarski izlet, da bi
našel nov navdih. Zamisli
mu ne zmanjka in preveč je
v senci svojih slavljenih
prednikov.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Mučeniki so rajali
v restavraciji velenjske
Name so se pred dnevi na
rednem občnem zboru sesta-
li člani društva štirideset
mučenikov, ki redno in
uspešno deluje že vrsto let.
Okoli 370 članov iz vse Slo-
venije je veselo rajalo, poskr-
beli pa so tudi za popestritev
srečanja. Da bi si kdaj le za-
gotovili prost večerni izhod.
so kupovali skoraj vse sexy
pripomočke, ki jih je na sre-
čanju prodajala »velenjska
Cicciolina«, še bolj pa so raz-
greta mučeniška srca razve-
selile mažoretke, ki so se na
nedavnem študijskem poto-
vanju v Parizu posebej za to
priložnost naučile kan-kana.
LOJZE OJSTRŠEK
Za male metuljčke šivajo v Papillonu
Prejšnji teden so v enotah vzgoj-
no-varstvene organizacije Anice
Černejeve v Celju pripravili otro-
ške modne revije, na katerih so
predstavili oblačila za pomlad in
poletje. Vsa oblačila, ki so jih izde-
lali v modnem šiviljstvu Papillon
(Metulj), bodo - za petino ceneje
kot v trgovinah - čez štirinajst dni
začeli tudi prodajati.
Gre za zanimivo, povsem tržno na-
ravnano povezavo vz^ojnovarstvene
organizacije Anice Černejeve in ši-
viljstva Papillon. V sodelovanju sta
našla skupne interese, rezultati pa
bodo še kako v prid staršem.
V vzgojno-varstveni organizaciji
Anice Černejeve so namreč pred ča-
som oddali prazne prostore vrtca
v Malgajevi uhci zasebnici Nataliji
Jurše. V njih je uredila modno šivilj-
stvo in prvi skupni nastop je bila
pomladansko-poletna kolekcija
oblačil za najmlajše, ki so jih skreira-
li in izdelali v šiviljstvu Papillon,
predstavili na modnih revijah v vrt-
cih na Kajuhovi, Čopovi in Ljubljan-
ski, prodajali pa jih bodo čez štiri-
najst dni na stojnicah pred vrtci.
Pomladansko-poletna kolekcija
oblačil za najmlajše je zamišljena
kot celovita ponudba oblačil za igro,
prosti čas in tudi slovesnejše prilož-
nosti, najpomembnejše pa je to, da
so izdelana iz kakovostnih, pred-
vsem naravnih materialov. Vsa obla-
V vrtcu na Ljubljanski cesti so otroci živahno zaplesali v oblačilih šivilj-
stva Papillon (Metulj), starši pa so si ogledovali, kaj bodo v začetku aprila
na uličnih stojnicah lahko kupili za svoje najmlajše. Pa še kakšen dinar
bodo prihranili, saj bodo vsa oblačila v poprečju za petino cenejša kot
v trgovinah.
čila so ukrojena tako, da so kar naj-
bolj uporabna in udobna, Natalija;
Jurše pa je poskrbela tudi za to, da;
so izdelana v modnih barvah in že na i
pogled karseda privlačna. Sicer pal
kolekcija zajema trenirke z dolgimi ■
in kratkimi rokavi, komplete kril in i
bluzonov, majice, puloverje, hlače'
z naramnicami in brez njih, pižame:
in spalne srajčke, prehodne jakne, i
pa še kakšen kos otroške garderobe i
smo najbrž izpustili. i
IVANA STAMEJČIČ'
Foto: EDI MASNEC 1
VOLITVE 1990
NMC
22. MAREC 1990 - STRAN 7
Zaspana politika
Približno polovici organiziranih
strankarskih odborov na Celjskem
seje do 10. marca zdelo vredno na-
šemu uredništvu poslati skrajšane
volilne programe (nekateri kot
združena občinska opozicija), dese-
ti marec pa je bil obenem rok, do
katerega smo lahko za prispele pro-
grame jamčili tudi brezplačno obja-
vo v Novem tedniku. Prihodnji te-
den bomo pričeli predstavljati tudi
nosilce kandidatnih list za republi-
ški in občinske družbenopolitične
zbore, predngst pri objavi pa bodo
imele spet tiste stranke, ki nam bo-
do pravočasno (beri prej) dostavile
osebne podatke in fotografije svo-
jih kandidatov. Posebej bomo seve-
da veseli tistih, ki bodo posebej za
NT in naše bralce tudi kaj izjavili.
»Programskim zamudnikom« to-
krat vendarle objavljamo »samo-
voljno« povzete volilne programe;
vsem skupaj pa je še vedno na širo-
ko (za kratke prispevke) odprt naš
Agitrop kotiček. j
Uredništvo J
Vrstni red izžreban
Prejšnji teden so v obči-
nah in tam, kjer so sedeži vo-
lilnih enot za volitve v repu-
bhški družbenopolitični
zbor, izžrebali vrstni red za
zbirne liste za volitve v ob-
činske in republiški družbe-
noDolitični zbor.
Žrebanje je bilo vsepovsod
javno, ker pa se letos prvič
pripravljamo na demokratič-
ne vohtve z več kandidatni-
mi listami, tudi precej zani-
mivo. Člani volilnih komisij
so namreč pripravili dve
skrinjici - iz ene so izvlekli
listič z imenom stranke,
predstavnik izžrebane stran-
ke pa je nato iz druge skrinji-
ce izvlekel zaporedno števil-
ko, ki je pomenila zaporedno
mesto na katerem bodo vo-
hlci (za repubhški DPZ 8.
aprila in za občinske DPZ
22. aprila) našli kandidate te
stranke.
IS
Celjsko regijo, osem ob-
čin našega območja, zaje-
mata za volitve v republi-
ški družbenopolitični zbor
dve volilni enoti, 12. in 13.
volilna enota. V prvi so ob-
čine Celje, Laško, Šentjur,
Šmarje pri Jelšah in Slo-
venske Konjice, v 13. volilni
enoti pa le tri, Žalec, Mozirje
in Velenje. Iz 12. volilne
enote se bo 8. aprila izvolilo
6 delegatov, iz 13. volilne
enote pa 4.
Premišijeno in
modro
Laška ZKS-Stranka de-
mokratične prenove je svoj
volilni program zastavila kot
obvezo volilcem. Obsega kar
18 točk, tako da je vse nemo-
goče povzeti. Obljubljajo, da
bodo podprli vse pobude za
nova produktivna delovna
mesta, za razvoj turizma, sa-
nacijo ekoloških črnih točk
v občini, zavzeh pa se bodo
tudi za prometne povezave,
družinske kmetije in mnogo-
kaj drugega. Njihovo volilno
vodilo je Ne bomo se igrali
z usodo ljudi in naroda, de-
lali bomo premišljeno in
modro, mi to znamo.
Iz kroga
nerazvitih
Socialistična zveza obči-
ne Šmarje pri Jelšah ponuja
volilcem kot osnovno geslo
Občina Šmarje pri Jelšah
mora iz kroga nerazvitih
z lastnim razvojem. Obča-
nom obljubljajo skrb za vse
brez ali z nizkimi dohodki,
razvoj kmetijstva, turizma,
tržne in ekološko čiste go-
spodarske programe, razcvet
privatne pobude ter enako-
pravnost občanov pri last-
nem uveljavljanju in teijanju
pravic. V ospredju njihove
pozornosti naj bi bil še vna-
prej človek kot posameznik,
pa tudi vsa interesna združe-
vanja občanov. Gremo
z ljudmi za ljudi, pišejo
v svojem volilnem pro-
gramu.
Zbirna hsta za družbenopoUtični zbor republiške, skupš-
čine iz 12. volilne enote (občine Celje, Laško, Šentjur,
Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice)
1 Socialdemokratska zveza Slovenije
Vitodrag Pukl, Rudolf Petan, Albert Leskošek, Alojz
Kovše, Mirko Krajne, Anton Slatenšek
2. ZKS - Stranka demokratične prenove
mag. Štefan Korošec, Željko Cigler, Aleš lic, Franci Zidar,
Duško Kos, Majda Groleger
3. Slovenska kmečka zveza
Franc Potočnik, Ivan Pevec, Zdravko Brglez, Jože Mar-
guč, Peter Vrisk, Miloš Veršec
4. Slovenski krščanski demokrati
Janez Lampret, Franc Kovačič, dr. Danica Knapič-
Nagode, Janez Belej, Simon Zdolšek, Stane Pavrič
5. Državljanska zelenaJista
Peter Kavalar, JVIilan Straus, Silva Mastnak, Rado Bužan
6. ZSMS - liberalna stranka
Mojmir Ocvirk, Janez Soderžnik, Borut Alujevič, Janez
Kukovič, Igor Gobec, Gordana Stefanovič-Erjavec
7. Socialistična zveza Slovenije
Slavko Pezdir, Jože Božiček, Bojan Fijavž, Aleksandra
Gajšek-Krajnc, dr. Miro Mastnak, Franc Kadunc
8. Zeleni Slovenije
Jožef Arh, Stanislav Pirnat, Milko Mikola, Božidar Jurko,
Bojan Šaiamon, Milan Kovačič
9. Slovenska demokratična zveza
Miro Gradič, dr. Marko Kos, Jože Baraga, Viljem Ulaga,
dr. Franc Zabukovšek, Peter Volasko
10. Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov
Slavko Ožbalt, Miodrag Đorđevič, Branislav Golubovič,
Milun Radič, Dragoljub Stojkovič, Milan Misimovič
U. Slovenska obrtniška stranka
Stojan Povh, Travica Grešak-Maleš, Mateja Fazarinc-
Povh, Zlatko Vitanc, Jože Sitar, Matija Benedičič
Zbirna hsta za družbenopolitični zbor republiške skupš-
čine iz 13. vohlne enote (občine Žalec, Mozirje, Velenje)
!■ ZKS - Stranka demokratične prenove
dr. Stane Pejovnik, Irena Brložnik, Ivo Kos, Rudi Udrih
2- Neodvisna lista novih družbenih gibanj
Ignac Krivec, Jože Vogrinc
3. Slovenski krščanski demokrati
Anton Skornšek, Štefan Matjaž, Janez Cukjati, Marta Re-
Penšek
4. Slovenska kmečka zveza
dr. Franc Zagožen, Jože Četina, Ivo Zagožen, Edi Jurjevec
5. Socialdemokratska zveza Slovenije
Silvester Drevenšek, dr. Bogdan Menih, Zdenka Jakopa-
nec, Janko Gedhčka
6- ZSMS - Liberalna stranka
Vinko Vasle, Rade Rakun, Mojca Pešec, Vojko Zupane
<• Slovenska demokratična zveza
Raj ko Pirnat, Borut Korun, Milan Dobnik, Peter Jež
^- Socialistična zveza Slovenije
Martin Budna, Viljem Petek, Jože Kumer, Janko Lukner
^- Slovenska obrtniška stranka
Ivan Krefl, Albert Lončar, Stane Filčič, Venčeslav Usar
10. Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov
Dragiša Lazovič, Miloš Nenezič, Miomir Popovič, Drago
Plavčič
11- Zeleni Slovenije
Vane Gošnik, Peter Rezman, Nataša Jan, Zdenka Ikovic
Svet
v Laško in
obratno
Laška ZSMS-Liberalna
stranka si je za svoj volilni
moto izbrala Svet v Laško
- Laško v cel svet. V svojem
vohlnem programu se pose-
bej posvečajo razvoju drob-
nega gospodarstva, turizma
ter kmetijstva. Veliko ob-
ljubljajo tudi na področju
ekologije (od urejenosti de-
ponij komunalnih odpadkov
do očiščenje Savinje in Save
ter preprečevanja ropanja
gozdov), eno pomembnih
področij pa se jim zdi tudi
informiranje. Ob tem mislijo
predvsem na telefonijo, va-
rovanje osebnih podatkov in
učinkovit občinski informa-
cijski sistem, predlagajo pa
tudi ustanovitev občinskega
glasila.
Socialisti
predstavileni
Vdosedanjem delu je SociaU-
stična zveza že marsikaj storila
in to lahko tudi dokaže. Drugi
se bodo šele morah izkazati, so
povedali v uvodu novinarske
konference s predstavitvijo
kandidatov za repubhški druž-
benopolitični zbor 13. volilne
enote za občine Titovo Vele-
nje, Mozirje in Žalec.
Za njimi so se predstavili tu-
di kandidati socialistov za žal-
ski družbenopoUtični zbor.
Nosilec liste za republiški
družbenopoUtični zbor Martin
Budna iz Velenja je predstavil
svoja prizadevanja za nastanek
13. volilne enote, ko je sodelo-
val v repubhški komisiji. Vele-
nje in Mozirje sta precej pove-
zana, .manj je Velenje poveza-
no z Žalcem, ki bolj teži k Ce-
lju, je še povedal na predstavi-
tvi. Vsi kandidati so bili enot-
ni, da so bili v Socialistični
zvezi zlasti prisotni pri delu
v kr^evnih skupnostih.
Nosilec liste za žalski druž-
benopolitični zbor Andrej Še-
pec je menil, da to, kar je Soci-
alistična zveza naredila v zad-
njih desetletjih, le ni tako sla-
bo, kot ji očita opozicija, in da
je vse storjeno tudi močan ar-
gument Socialistične .zveze
v predvolilnem boju. Žalski
socialisti so podrobneje pred-
stavili volilni program s po-
dročja gospodarstva, obrti,
kmetijstva, kulture, vzgoje in
izobraževanja, telesne kulture,
socialne varnosti, kr^evne sa-
moupravne in inventivnosti.
BJ
AGITROP KOTIČEK
izjava
Udeleženci ustanovnega zbora Zelene pobude pri
OK ZKS-SDP Celje podpiramo dosedanje pobude, da
se čimprej preneha skruniti grobišča po vojni pobitih
v Teharju pri Celju. Z odvažanjem odpadkov na to
območje je treba prenehati ne glede na to, kaj bo
prinesel morebitni sodni postopek, kaj bo ugotovila
zgodovinska znanost in kakšni bodo pohtični ukrepi.
Gre namreč za pietetno dejanje v skladu z doseženimi
civilizacijskimi normativi Evrope.
TOMAŽ M. JEGLIČ
Zelena pobuda ZKS-SDP Celje
Začasni župan
Skupščini občine Velenje
Zeleni Velenja smo iz časopisnih vesti izvedeli, da so
vsi trije zbori SOB Velenje 15. 2. 90 dosedanjega pred-
sednika skupščine Draga Šuleka razreših dolžnosti
profesionalnega opravljanja funkcije. Zato se je 10
Zelenih Velenja 8. marca 90 odločil predlagati: 1. orga-
nom skupščine, da takoj skličejo izredno sejo vseh
zborov, 2. delegatom zborov, da začasno do volitev
izvolijo novega predsednika SOB Velenje, ki bo dolž-
nost opravljal profesionalno.
V primeru, da našega predloga delegati ne bi sprejeli
in to utemeljili z mnenjem, da lahko dosedanji pred-
sednik funkcijo do vohtev opravlja neprofesionalno,
predlagamo razpravo in sklepanje o konkretni odgo-
vornosti za porabo sredstev za dosedanje profesi-
onalno opravljanje funkcije, ki jo je mogoče izvrševati
tudi ljubiteljsko.
Utemeljitev: Skupščina občine Velenje nujno potre-
buje pokhcnega predsednika v času, ko je obreme-
njena z dvema zelo resnima okoUščinama: 1. resno
zastaja urejevanje ekoloških problemov občine, 2.
z neznansko naglico sebhžajo skupščinske volitve 90.
VANE Gošnik, predsednik
Zelenih Velenja, 9. 3. 90
Neopredeilenost
Biti neopredeljen, je pojem nekega stanja osebnosti
- človeka, ki sicer ima svoje ime in priimek, vendar...
V slovenskih pregovorih to pomeni: da nisi ne krop
ne voda; da nisi ne miš ne tič; da nisi ne krava ne bik.
Enostavno, da sicer si, vendar ne veš, ali bi odšel na
veselico, ali ostal doma, ah bi pil vino ah vodo, ali bi
preklinjal ali mohl, ah bi pozdravil »dobro jutro« ah
»dober dan«. V teh časih to pomeni še naprej umsko in
fizično lenariti, se skriti poleti v senco, pozimi za peč,
se pustiti še naprej voditi za roko ah na vrvici, neznano
kam, pa če tudi v prepad.
Neopredeljenost in neuvrščenost nas je pustila praz-
nih žepov, državno blagajno pa prepolno zadolžnic, še
za naslednje generacije. Ostali smo brez znanja za pre-
živetje, brez osebnega in narodnega ponosa, brez lju-
bezni do naše zemlje in narave, brez občutka, da samo
od sebe ničesar ne pride in ostali smo tudi brez
poguma za ureditev naše in prihodnosti naših otrok.
Avstro-ogrska nas je izšolala, okupator oživil, samo-
upravljanje pa omrtvilo in zahiralo. Smo narod z naj-
bolj demokratično zgodovino v Evropi, naš prvi parla-
ment na Krnu še stoji, čeprav je spremenjen v cerkev,
naš Knežni kamenje še cel, čeprav je shranjen v Celov-
škem muzeju. Ameriškega predsednika volijo po
obredu naših prednikov, ko so vohh kneza. Naše
dedne zasnove so pridnost, skromnost, inteligentnost
in varčnost. Sedaj si oživimo še osebni pogum in od-
ločnost. JANEZ ČRNEJ
SDZ - DEMOS Celje ■
Z nami so že sodelovali: Mladinska knjiga, hotela Evropa in Merx,
agenciji Kompas in DAS, Steklarska šola, Kovinotehna, Aero, ZKO
Laško in Celje, Zlatarne, Slovin, Železarne, Emo, SL Gledališče,
Novi tednik - radio Celje, Dvorane Golovec, Casablanca,
Felinološko društvo, SD Unior, Elektrosignal, boutiqi Petra,
Andraž, Bazar, Miklavž, Kinopodjetje, Parfumerija Pav, Yavnost idr.
Najcenejši in najsodobnejši način
oglaševanja ter reldamiranja!
Prešernova 7/il, teiefon 29-597 in 26-812
8. STRAN - 22. MAREC 1990

NAŠI KRAJI IN UU
Človek se mora vživeti v okolje, v katerem živi,
svojih korenin pa vendarle ne more zatajiti
Mile Cvetanović mora marsikđai poslušati čudne očitke, ker le Srb
Dvajset let že živi v Sloveniji Mi-
le Cvetanović, sicer Srb. Od leta
1979 je zaposlen na Skupščini obči-
ne Žalec kot inšpektor Uprave za
družbene prihodke, v Sloveniji si
je ustvaril družino, poročen pa je
s Slovenko. Napeti odnosi med Sr-
bijo in Slovenijo prav gotovo vpli-
vajo tudi na življenje in delo Sr-
bov, ki sedaj živijo pri nas in mar-
sikateri človek zaradi tega trpi.
Tudi Mile ni izjema.
Mile Cvetanović tega sicer nepo-
sredno ne priznava, toda iz njegove-
ga pripovedovanja je bilo čutiti, da
mu ni vseeno za vse, kar se zadnje
čase dogaja v Jugoslaviji. Ali je kot
Srb v Sloveniji prikrajšan za kakš-
no stvar? Pravi, da tega sicer še ni
občutil. Ne na delovnem mestu, ne
v Socki, kjer sicer živi. Pred leti se
mu je sicer v službi ponudila mož-
nost za napredovanje, vendar hkrati
tudi kolegu, kije imel enake pogoje.
Zgodilo seje, daje napredoval sicer
kolega, vendar Cvetanović tega ni
povezoval s kakršnimi koli odnosi
med Srbi in Slovenci.
Žal pa je, po njegovem mnenju,
prav med delavci iz drugih republik
vse preveč primerov, da se izgovar-
jajo na mednacionalne odnose. To
je včasih prišlo tako daleč, da si
v imenu bratstva in enotnosti nismo
upah kaznovati niti lenuhov, tistih,
ki so nezadovoljivo opravljali svoje
delo in izostajali z dela. To v končni
fazi ni bilo dobro predvsem za de-
lavce iz drugih republik, kajti zaradi
nekaterih neodgovornih posamez-
nikov se je ustvarjalo splošno mne-
nje in se generaliziralo na večino.
Pri tem so krajši konec potegnih
najbolj pridni in sposobni. Teh pa
v Sloveniji ni malo.
Kljub temu, da Mile Cvetanović
trdi, da se v Sloveniji ne počuti
ogroženega, pa pri svojem vsako-
dnevnem delu na terenu tu in tam
naleti na pripombo, ki ga boli, žalo-
sti in spravlja v slabo voljo. Pri mar-
sikaterem zasebniku je že moral po-
žirati očitke, češ, da je Srb in da na
davkariji dela pač zato, da gre slo-
venski denar v Srbijo. Takšnim po-
sameznikom skuša Mile dopoveda-
ti, da opravlja zgolj delo, za katerega
je plačan.
Nič kolikokrat ima občutek, da
gre za namerne žalitve, ko nekdo že
v naprej skuša prizadeti človeka.
Res žalostno je, da so poUtiki med
sabo sprli narode in narodnosti. Če
smo se še pred leti tolažiU, da gre
bolj za spore med posameznimi po-
litičnimi veljaki, pa danes ni več ta-
ko. Tudi med dobršnim delom tega
ali onega naroda se je vcepila ne-
strpnost, odkrivajo se stare rane in
najbolj žalostno je, da je sovraštva
vse več tudi med mlajšimi in izobra-
ženimi ljudmi.
Desetkrat ponovljena laž
postane resnica
Kako gledajo na Mileta njegovi
sorodniki, prijatelji in znanci, kadar
jih obišče v Srbiji?
Dobro se razumejo, toda ob vsa-
kem obisku ga sprašujejo, če je
v Sloveniji res tako hudo, če so pre-
bivalci, doma iz drugih republik res
tako zelo zatirani, malodane, če
v Sloveniji res vlada skorajda faši-
stični režim. Mile pravi, da jim sku-
ša povedati, kaj je res. Poslušajo ga,
mu včasih tudi pritrjujejo, toda ob-
čutek ima, da mu ne verjamejo.
Pravzaprav to ni nič čudnega, saj so
prenekatera sredstva javnega ob-
veščanja v Srbiji ljudi zaslepila, slo-
venskih časnikov pa večina ne bere.
Ne le zato, ker jih je težko dobiti,
pač pa tudi zato, ker nekateri eno-
stavno nočejo slišati še drugih
mnenj, kajti lahko bi se zgodilo, da
bi začeli dvomiti v eno samo, edino
pravo in zveličavno resnico. Kot da
bi se bali dvomiti. Ob vsem tem se
je znova izkazala za pravilno trditev
tista, ki pravi, da nekajkrat ponov-
ljena laž na radiu, televiziji in v ča-
sopisih postane resnica.
Kako se počuti Cvetanović kot
Srb v Sloveniji, ko na televiziji gle-
da in posluša medsebojna srbska in
slovenska zmerjanja?.
Ni mu vseeno, toda še vedno se
tolaži, da se med sabo prepirajo le
politiki, čeprav nekje v sebi čuti, da
to ni več povsem res. Mile odkrito
priznava, da srbska blokada sloven-
skega gospodarstva nikamor ne vo-
di in prizadeva rane tako enim kot
drugim, v vsej zgodovini pa so se
takšne in podobne blokade in po-
sledice le-teh kot bumerang vračale
predvsem tistim, ki so jih napove-
dali. Za marsikaj je kriva Miloševi-
čeva politika, pri tem pa Mile meni,
da ne gre obtoževati zgolj Miloševi-
ča. Treba je vedeti, da ima za sabo
cel štab ljudi, ki v bistvu vodijo
takšno politiko. Če ne bi bil vožd
Milosevic, bi trenutna politika na
površje spravila koga drugega. Ob
vsem skupaj pa je jasno, da se nam
krepko maščuje napaka iz bližnje
preteklosti, ko smo živeli v utvari,
da smo v naši državi enkrat za vselej
rešili nacionalno vprašanje. Nako-
pičeni, toda pod silo zamolčani pro-
blemi so privreli na dan in to je zdaj
eden izmed najhujših problemov, ki
tarejo Jugoslavijo.
Dovolj je takšne pomoči
za nerazvite
Mile Cvetanović razmišlja tudi
o povojnem razvoju Jugoslavije.
Sklad za nerazvite bo treba v seda-
nji obliki ukiniti. Navsezadnje ni
dal nobenih rezultatov. Živeli smo
v slepi veri, da bo za področja in
ljudi iz nerazvitih predelov, brez
vsakršnih industrijskih in delovnih
navad, dovolj če jim zgradimo to-
varne z najsodobnejšimi stroji. Saj
poznate tisto zgodbo o ribiču, ki je
mlajšemu bratu ves čas lovil ribe,
namesto, da bi ga naučil, kako se
ribe lovijo. Toda to še ni najhuje.
Namesto, da bi denar za nerazvite
namenili res njim, se je kopičil
v takšnih in drugačnih centrih in
krogih vplivnih posameznikov. Le
drobtinice so dobili tisti, ki jim je
bil namenjen. Pa še to le v obliki
raznih športnih dvoran, knjižnic,
univerz in kulturnih domov. Takš-
nega načina podpiranja nerazvitih
je dovolj, pravi Mile, in temu se se-
veda odločno upirajo tisti, ki jim to
ni všeč, ki bi se še naprej šli oblast-
nike. Od tod tudi spori med politiki
in posledica, ki jo imenujemo na-
rodno sovraštvo. Beseda nanese se-
veda tudi na srbsko rano - Kosovo.
Po Miletovem je v dobršni meri ta
rana odprta tudi zato, da bi pozabili
na bistvenejše probleme. Da se Srbi
in Albanci ne marajo preveč, gre
vzroke iskati v nekaterih zgodovin-
skih dejstvih. Vsega prav gotovo ni
kriva le ena stran. Bili pa so primeri,
ko so lahko med sabo živeli v slogi,
pa jih je žal vedno manj.
Trenutki za poslušanje
glasbe in branje knjig
Ali mora Srb danes zatajiti svoje
korenine, če hoče brez težav živeti
in preživeti v Sloveniji?
Ne Srbi, ne kateri koli drug pred-
stavnik drugega naroda ali narod-
nosti, ki živi denimo v Sloveniji, ne
sme zatajiti svojih korenin. Če kdo
pričakuje od njih kaj takega, se mo-
ti, pravi Mile. Pri tem še zdaleč ne
misli, da bi se morah vključiti v Ma-
rojevičevo stranko, ki s sedanjim
programom nikakor ne more pri-
spevati k pomiritvi narodov. Bolj
daleč, ko je kdo od doma, bolj je
navezan nanj. Poglejte kar, kako na-
rodno zavedni so Slovenci, ki živijo
izven meja svoje matične domovi-
ne. Zakaj bi se morali torej Srbi dru-
gače obnašati? V urah, ko je Mile
sam, ko družina že spi, si navije ra-
dio, posluša srbsko glasbo in bere
srbske knjige. Svojega srbstva še
nikdar ni zatajil. Ob tem pa se ves
čas zaveda, da vendarle živi v dru-
gem okolju, da se je treba vanj vži-
veti in sprejeti določene navade in
miselnost. Le tako se da preživeti in
to so spoznah vsi, ki so odšh s trebu-
hom za kruhom v drug svet. Mile
Cvetanović ni izjema. Svoje delo
opravlja pošteno in korektno in tak-
šen je tudi njegov odnos do ljudi in
okolja v katerem živi. Tudi zato ga
včasih toliko bolj prizadenejo pri-
pombe, češ, kaj boš ti Srb. Poglej-
mo si v oči in srca ter se vprašajmo,
če je to pošteno.
JANEZ VEDENIK
Velika noč
naprodaj
v petek je bila v cerkvi
Sv. Duha v Celju predstavitev
knjige Velika noč, ki so jo na.
pisale učenke COS Fran Roš in
mentorici Olga Petrak ter Mj.
lena Smisl. Predstavitve se
udeležilo veliko Celjanov, med
njimi tudi župan. Spremljali so
program, ki so ga pripraviü
učenci COS Frana Roša. Učen.
ki Estela Žutič in Nataša Mlj.
nar sta opozorili na posebne
zanimivosti knjige in na drob.
ne zanimivosti v zvezi s praz-
novanjem velike noči na Šta-
jerskem, s katerimi so mlade
raziskovalke presenetile celo
dr. Heleno Ložar-Podlogar iz
SAZU, ki jim je s strokovnimi
nasveti dj^no priskočila na
pomoč.
N.G,
Umetnost za
zdravje
Slikar Jure Cekuta, ki se
s svojimi deli te dni predstav-
lja v Umetnostni galeriji Mari-
bor, v razstavnem -salonu na
Rotovškem trgu 1, je postavil
na ogled štirideset del. Vsa so
nastala v zadnjih petih letih.
Lani novembra se je slikar
lotil humanitarne akcije in se
odločil, da bo z izkupičkom od
prodaje svojih slik pomagal
celjski in mariborski bolnišni-
ci in Rdečemu križu Jugoslavi-
je. Gre za skupaj 25 del v vred-
nosti 125 tisoč zahodnonem-
ških mark. Slike so zbrali ku-
pci na otvoritvi razstave prejš-
nji petek. Za celjski interni in-
tenzivni oddelek je bilo proda-
nih deset slik.
MP
Za priznanja ob
dnevu varnosti
Svet za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samo-
zaščito ter Komisija za prizna-
nja splošne ljudske armade in
družbene samozaščite celjske
občine razpisujeta priznanja
ob dnevu varnosti, 13. majuJji
Komisija bo predloge, ki
rajo vsebovati osebne podatke
in natančne razloge za podeli-
tev priznanja, zbirala do 9.
aprila, nato pa bo v skladu
s svojim Poslovnikom izbrala
in predlagala Svetu občinske
skupščine za SLO in DS naj-
več 10 predlogov.
IS
Za čiste vode in zdrave ribe
Cellskl ribiči bodo letos uredili svoj kotiček
Pretekli teden so se celj-
ski ribiči sestali na zboru
delegatov in ocenili, da zao-
streni gospodarski odnosi,
inflacija, nesorazmerje v ce-
nah in ekonomska nestabil-
nost niso zaustavili njihove
ribiške dejavnosti in dobre-
ga gospodarjenja.
»V zadnjem času si na
vseh področjih prizadevamo
za reševanje ekološke pro-
blematike, vendar do sedaj
posebnih učinkov ni bilo. Ri-
biči se vključujemo v vsa po-
zitivna prizadevanja in bomo
tako delali tudi v prihodnje,
saj so naš cilj čiste vode in
zdrave ribe,« je v svojem po-
ročilu poudaril predsednik
Ribiške družine Celje Franc
Vitanc. Na zboru so ugotovi-
li, da se onesnaževanje prej
širi kot umirja, v nekaterih
vodotokih pa je kakovost vo-
de celo slabša. Hudinja je
pod SkoQo vasjo še vedno
v tretjem do četrtem kako-
vostnem razredu, kar pome-
ni, da ni več pogojev za pre-
živetje postrvi in lipanov.
Kljub večkratnim opozori-
lom čistilna naprava Etola še
vedno ne deluje. Še bolj so
zaskrbljeni v sušnem obdob-
ju, saj lahko vsak trenutek
pride dp katastrofalnih po-
sledic. Škodo povzročajo tu-
di  večji  gradbeni  posegi
v vodotoke. Ribiška družina
največkrat ne ve zanje, zato
ne more pravočasno zaščititi
rib in preprečiti škode.
Celjskim ribičem se je iz-
polnila dolgoletna želja, saj
so lani poštah lastniki dveh
parcel ob Šmartinskem jeze-
ru. Na polotoku Brezova bo-
do letos dokončno uredili ri-
biški kotiček in postavili še
en objekt. Pred dnevi so že
napeljali elektriko in vodo.
Lani je bilo ulovljeno
18.594 rib raznih vrst s skup-
no težo 11.242 kg. Za ta ulov
so celjski ribiči in turisti
opravih 21.724 lovnih dni.
Največ so ulovih krapov,
ulov salmonidov je bil v me-
jah normale, glede na števil-
ne vložke, pa bi lahko bil
mnogo večji. Po jesenskih iz-
lovih v ribnikih na Blagovni
so v Šmartinsko jezero vloži-
h 6000 kg raznih vrst rib.
FRANJO BOGADI
Tudi lani so celjski ribiči
dali v analizo vzorce rib iz
Savinje. Rezultati analize
so pokazali, da je užitnost
rib iz Savinje neoporečna.
APZ na Madžarskem
Od 16. do 18. marca se je Akademski pevski zbor »Boris
Kidrič« z dirigentko Adrijano Požun mudil na prijateljskem
obisku v Szegedu na Madžarskem. Tja so pevci odšli na pova-
bilo znanega Madžarskega dirigenta in profesorja dr.Mihalke,
bili pa so gostje Mešanega pevskega zbora Medicinske fakultete
v Szegedu.
Po prisrčni dobrodošlici madžarskih kolegov je imel celjski
zbor celovečerni koncert v cerkvi Mora v Szegedu. Koncert je
bil sestavljen iz del protestanskih in renesančnih avtorjev, pa
tudi modernejših tujih in domačih skladb. Madžarska pubUka je
bila najbolj navdušena nad drugim delom koncerta, v katerem
so Apezejevci predstavili paleto slovenskih ljudskih pesmi,
v podaljšku pa so sušah še Prešernovo Zdravljico. Slednja je
požela še dodaten aplavz, saj so Madžari ravno te dni praznovali
kulturni praznik, posvečen Sändorju Petöfyu, največjemu mad-
žarskemu liriku, ki Madžarom pomeni ravno toliko kot Sloven-
cem Prešeren. Zaradi praznika je bil odpovedan drugi koncert
APZ-ja, zaradi tega pa so pevci navezali močne stike z madžar-
skimi pevci, ki bodo obisk vrniU v začetku aprila.
...........__________________ LUCUAGROBi^R
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV^
Confident!jeva gostilna v ZavodnI leta 1905
če je na prelomu stoletja v Celju, mestecu s 6713 prebivalci, delovalo 35 gostin-
skih obratov (1 gostilna na 192 ljudi), je v neposredni okolici mesta gostiln in
»pušelšankov« kar mrgolelo. V letih pred prvo svetovno vojno je v okolici slovela
tudi Confidentijeva gostilna v Zavodni (v današnji stavbi Fotohka), ki jo vidimo na
kvalitetnem posnetku znanega celjskega fotografa Johanna Martina Lenza. Za mizo
pred gostilniškim poslopjem sedi vesela družba celjskih gospodov in dam z otroci,
ki so se odpravih na krajši nedeljski izlet v okohco. Leseni vrtni paviljon, pred
katerim stoji kolesar, priča o višjem nivoju Confidentijeve gostilne. Idiliko kazi le
visok cinkarniški dimnik, ki se dviga v ozadju. Fotografija, kije nedvomno aktualna
tudi danes._____...______
JPORT
22. MAREC 1990 - STRAN 9
Se lahko dogodi »rokometni čudež«?
Kokometaši celjskega Aera so znova
zadovoljili svoje gledalce. V preteklem
l(olu so doma katastrofalno premagali
colidno moštvo Slobode Solane iz Tuzle
J rezultatom 35:18 (18:9). Tako visokih
zjnag, kot jih dosegajo celjski rokome-
taši v zadnjih srečanjih, med drugim so
pied tednom osvojili tudi republiški po-
lial Mladosti z zmago nad Šoštanjem, ne
zasledimo že nekaj let nazaj.
Ravno zaradi tega se številni gledalci,
ki se vračajo v športno dvorano Golovec,
da bi bodrili svoje igralce, iz dneva v dan
vprašujejo, ali je mogoč »rokometni ču-
dež«, kar pomeni, da bi Celjani ujeli vo-
deče moštvo Istraturista iz Umaga, ki je
spomladi po čudnem spletu okoliščin in
zaradi slabe igre Celjanov pobegnilo za
osem točk. Ta razlika se zmanjšuje in ni
nedosegljiva. Zato je zanimiva izjava, ki
nam jo je dal celjski trener Zdenko Zor-
ko po sobotnem srečanju.
»Tokratno srečanje ni bilo tako po-
membno, morali smo le zmagati. Toda
fantje so vzeli igro resno in računam, da
bo tako tudi v naslednjih štirih srecaryih,
ki jih moramo dobiti pred srečanjem
s Partizanom v Bjelovaru. Tam in po ti-
stem srečanju pa bo že skoraj vse rešeno.
Naš cilj je obdržati formo in igrati do
zadnje sekunde prvenstva, kajti tudi eki-
pa iz bjelovara ima izredno priložnost za
osvojitev naslova.«
Njegov kolega, trener Slobode Solane
Srđan Praljak, pa je dodal: »Od vseh treh
kandidatov za prvo mesto trenutno naj-
lepše igrajo Celjani in rad bi jih videl
med prvoligaši.«
V srečanju proti Slobodi Solani so bili
v celjski vrsti strelci^ Krka, Selčan in
Silvijo Ivandija, igralec navdiha. Ze ne-
kaj srečanj med najboljšimi in želja
vseb je, da mu forma ne bi padla.  .
Foto: TONE TAVČAR
Ivandija po 6, Jašarevič 5, Jeršič 4, Menih
in Vešligaj po 3, Razgor in Pungartnik po
en zadetek.
Šoštanjčani pa so doma premagali Me-
talca iz Siska z rezultatom 27:21.
JOŽE KUZMA
Tri zmage rokometašev
v 17. kolu 2. zvezne lige za rokometaše
in rokometašice so ekipe celjskega ob-
močja dosegle tri zmage, torej popolni
uspeh. Rokometaši Aera so doma v hali
Golovec premagali Slobodo Solano iz
Tuzle s kar 35:18. Zanimivo je, da so Ce-
ljani v prvem delu lani jeseni izgubih s to
ekipo v gosteh, kar pa je bil tudi povod za
to, da zdćo lovijo točke za osvojitev naslo-
va s tem, da čakć^jo na spodrsljaj vodeče
ekipe Istraturista iz Umaga. V tem celj-
skem srečanju so dali po šest golov Krka,
Ivandija in Šelčan, ostale pa pridah vsi,
ki so bili na spisku trenerja Zdenka
Zorka.
Rokometaši Šoštanja so v isti ligi doma
premagali Metalca 27:21, najboljši strelec
pa je po dolgem času bil obetavni roko-
metaš Žolger, ki je dal 6 golov. Tako so
rokometaši Aera še vedno na 2. mestu,
ŠoštaAJ pa je zadržal četrto. Prihodnje
kolo bo na sporedu v soboto, 24. marca,
ko h(^ta Šoštanj in Aero gostovala. Prvi
bo igral z Iskro v Bugojnu, drugi pa
z Borcem.
V ženski hgi so rokometašice Velenja
doma premagale Ugled 20:19 ter so tako
na lestvici na 5. mestu ter najbolje uvrš-
čena ekipa iz Slovenije, ki jo zastopajo tri
ekipe. V soboto bodo velenjske rokome-
tašice pod vodstvom Mira Požuna gosto-
vale pri ekipi Bosne.
T. VRABL
Najboljši plavalci v Celju
Od petka do nedelje (23.-25. marca) bo plavalni klub
Khma Neptun ponovno (drugič) organizator absolutnega
državnega prvenstva v plavanju. To tekmovanje bo
v bazenu športno rekreacijskega centra Golovec, začelo pa
se bo vsak dan dopoldne ob 9. uri, medtem ko bodo
finalne tekme popoldne od 17. ure dalje. Tekmovemje bo
izredno zanimivo, seo bodo nastopili vsi najboljši jugoslo-
vanski plavalci razen Koželja, ki je v ZDA. Celjani bodo
poslah v boj vse, ki si po doslej doseženih rezultatih to
zaslužijo, n^več pa seveda pričakujejo od glavnih »adu-
tov« Dejana Tešoviča (uspešno si je pozdravil poškodbo
kolena), Grega Juraka (trikrat n^boljšega športnika
Celja), Jureta Vračuna in M^e Tanko.
Jože Jurak, predsednik PK Khma Neptun Celje: »V
času državnega prvenstva, ki zahteva izredne organizacij-
ske napore, bo tudi seja predsestva plavalne zveze Jugo-
slavije. Predvsem pa vabimo vse ljubitelje plavanja, da si
to tekmovanje ogledajo in športno bodrijo vse nastopa-
joče, zlasti pa člane našega kluba.«
T. VRABL
Začenja se play-off
V 1. B ZKL je Kors Afrodita
Rogaška izgubila v Mariboru
z Marlesom 86:84 (39:39). To je
bil osmi in obenem zadnji po-
raz Slatinčank v letošnji sezo-
ni ter šesti v drugem delu li-
ge. S štirinajstimi zmagami je
Rogaška pristala na 6. mestu.
Na prvem mestu je Splitska
trgovina, na četrtem pa naj-
bolje uvrščena slovenska eki-
pa mariborski Maries.
S kakovostno ekipo bi po
mnenju mnogih Slatinčanke
zmogle osvojitev 1. mesta, a jih
je s tira vrgla zamenjava tre-
nerja sredi lige, skupaj s fi-
nančnimi težavami. Igralke so
priznale, da se je v tistem ob-
dobju v glavnem govorilo o teh
dveh problemih, za vadbo pa
je bilo bolj malo časa.
V repubhški hgi je konec re-
gularnega dela hge. Sledi
končnica prvih štirih ekip.
V soboto - Comet : ID Jezica
83:80 (45:41); pomembna zma-
ga konjiške ekipe, ki si je
v vroči in napeti tekmi zagoto-
vila obstanek v ligi. Najboljša
strelca pri Cometu sta bila
Šmid 23 in Železnikar 18. Prav
ta dva košarkarja, vsekakor pr-
vi viohni Cometa, nameravata
pri 32 in 28 letih končati svojo
igralsko kariero. Tudi če bo to
storil le eden od njiju, se Co-
metu v naslednji sezoni ne
obeta nič dobrega.
V nedeljo - Rogaška : Celje
118:104. Ob polčasu so domači
vodih že 71:59! Bih so močno
motivirani, pa tudi vse jim je
šlo od rok. Košarkarjev Celja
kar ni bilo za prepoznati, saj se
jim v obrambi ni dalo igrati.
V 27. minuti je bila razlika 25
točk, na koncu pa 14. Upamo,
da »kratek stik« ne bo vplival
na igro Celja v tekmah, ki sle-
dijo. Tudi Rogaški je, podobno
kot Cometu, tekma zadnjega
kola bila odločujoča glede ob-
stanka v ligi. Celje si je števil-
ko 1 v play-offu zagotovilo že
pred tremi koh, za nasprotnika
pa je dobilo kranjskega Trigla-
va, ki sije v soboto z zmago po
podaljšku v Domžalah priigral
štirico. Prva tekma bo v Celu
31. marca, druga v sredo 4.
aprila v Kranju in eventuelna
tretja znova v soboto 7. aprila
v Celju. Drugi polfinalni par je
ljubljanski: Mineral Slovan in
Mavrica Ilirija. V najslabšem
primeru lahko Celje zaključi
sezono 4. aprila po dveh pora-
zih s Triglavom, v najboljšem
pa si naslov republiškega prva-
ka lahko pribori že 18. aprila
v Ljubljani, na Kodeljevem ali
v Šiški. Rogaška je med dva-
najstimi ekipami 7., Comet pa
8. Oba sta devetkrat zmagala in
trinaöstkrat izgubila.
V končnici šestih ekip v 2.
SKL so košarkarji Elektre
v Šoštanju premagali doslej
vodečo Iskro Idrijo 89:83
(47:40). Šoštanjčani so v Idriji
izgubih za 10 točk, v soboto pa
so že vodili za 18 točk v dru-
gem polčasu, a so visoko pred-
nost zapravili in komaj uspeli
zmagati, kar pa je kljub vsemu
bistveno, saj se jim ob dveh
zmagah v zaključku play-offa,
na gostovanju v Novi Gorici,
doma so istoimensko ekipo
ugnah za 38 točk, in doma pro-
ti n^slabši ekipi, Unitehni iz
Trebnjega, obeta nastopanje
v 1. SKL v naslednji sezoni.
Najboljša strelca pri Elektri sta
bila branilca Dumbuya in Mr-
zel po 20, izkazala pa sta se tudi
Tomic 19 in Kitak 14. Šentjur-
ski Alpos je s porazom v Bistri-
ci izgubil prav vse upe za na-
predovanje.
Celjske košarkarice si, po-
dobno kot Elektra, prizadevajo
priti v 1. SKL. Po zmagi in po-
razu s Cerknico je Metka v so-
boto izgubila na Jesenicah
66:63 po podaljšku. Porćiz ni
usoden, s^ si Metka z višjo
zmago v povratni tekmi ter
ugodnim razpletom z ekipo
Šentvida, ki jo gosti v soboto
v Celju, še lahko priigra eno od
prvih dveh mest. Strelke za
Metko proti Jesenicam so bile:
Koren 6, Čuješ 8, Hajdinjak 21,
Strašek 9, Jurak 17 in Helena
Podgoršek 2.
DEJAN ŠUSTER
Prva nagrada v Zagreb
Za zadnjo šahovsko nagradno igro smo dobili 73 odgovorov,
med ryimi je bilo 49 pravilnih. Nagrade je izžrebala Katica
Grošer iz tovarne stekla Straža Hum na Soth. Dobitniki v tej igri
so: Martin Petvinjak iz Zagreba, Maijana Breznik iz Celja in
Norbert Drugovič iz Ceha. Skrivnostna oseba v oddaji je bila
Milka Babović, ki jo je spoznal ali »odkril« Vili Štok iz Gorice
v Celju. Vse nagrade so v oglasno naročniškem oddelku NT-RC
in jih lahko dobite v roku 30 dni. p, PEŠEC
Šahovska nagradna igra 123
V Rogaški Slatini je bil prvi mednarodni
šahovski turnir. Na njem je začel uspešno
šahovsko pot znani slovenski velemojster.
VASJA PIRC
BORA KOSTIĆ
MILAN VIDMAR
Nagrajuje steklarna Boris Kidrič Rogaška
Slatina.
NA KRATKO
Drsalci v Celju
v nedeljo je bilo v Celju
medklubsko tekmovanje Celje
- Jesenice v umetnostnem dr-
sanju, ki je bilo hkrati tudi ob-
öinsko prvesnstvo za vse kate-
gorije. Celjski občinski prvaki
so postali Ana Štefanec v sku-
pini D, Janez Špoljar in Nina
Krajne v skupini C, Tanja Hu-
\.vM>ki v B, Polona Eberlinc
\i, Klara Bukovnik pri mla-
linkah in Špela Pere pri člani-
cah. S tekmovanjem čez štiri-
najst dni v Zagrebu bodo celj-
ski umetnostni drsalci zaklju-
čili tekmovalno sezono 89/90.
METKA HLADIN
Dve medalji
Gašperja Gorenaka
Plavalci Klima Neptun so se
udeležili kadetskega prven-
stva Jugoslavije v Splitu. Dve
medalji je osvojil Gasper Gore-
lak: zlato na 100 m prsno in
srebro na 200 m prsno. Nasto-
pili so še Andrej Ocvirk, Ljubi-
ca Stojanovič. Goran Jurak in
'Andrej Košar, ki pa so v kate-
goriji kadetov mlajši letniki.
'Nekajkrat so se uvrstili v B fi-
nale, kar pomeni uvrstitve od
'•-16. mesta. Razveseljivo pa
da so na tekmovanju odpla-
vali   s\x>ie   boljše   rezultate
zimski sezoni, kar pomeni
^ober obet za poletno.
JANJA KOŠAR
Majboljši šahisti so
obrtniki
Keramična industrija Liboje
^ s pomočjo ZTKO Žalec pri-
pravila finale občinskega pr-
'enstva v sindikalnem šahu.
tretjič zapored so bili naj-
boljši člani ekipe Obrtnikov iz
^alca, sledijo pa DU Žalec,
^IP Šempeter. KIL Liboje,
gradnja Žalec itd. Za zmago-
valno ekipo so nastopili Štefan
^ternel (najboljši _igralec),
wli Turk, Jože Štorman,
-^'one Kunst in Štefan Peter-
J^l- med ženskami pa je zma-
'^la Anita Uranjek pred Ni-
'^fiko Cetič, Danico Grabner
JOŽE GROBELNIK
Ntopili 103 mladi
šahisti
■občinska zveza društev prija-
f]^v mladine Žalec je v OŠ
,.^^er Šprajc-Jur pripravila re-
>iJsko tekmovanje mladih ša-
'stov celjske regije. Vrstni
I "^.rned mlajšimi pionirkami:
^Šentjur, 2. Celje, 3. Žalec;
C^iši pionirji: 1. T.Velenje, 2.
^arje, 3. Žalec; starejše pi-
onirke: 1. T. Velenje, 2. Celje, 3.
Šmarie; starejši pionirji: 1.
Šmarie, 2. Šentjur, 3. Celje itd.
Nastopili so 103 šahisti iz Ce-
lja, Žalca^ T.Velenja, Šmarja,
Moziria, Šentjurja in Sloven-
skih Konjic.
T. TAVČAR
13 ekip v malem
nogometu
26. marca se bo v Žalcu pri-
čel spomladanski del tekmo-
vanja v občinski ligi v malem
nogometu. Po jesenskem delu
vodi ekipa Ščurek z 20 točka-
mi, sledi Manchester 19, Posta-
ja milice 18 točk itd.
T. T.
Odbojkarske novice
v 17. kolu moške republiške
odbojkarske lige so Braslovča-
ni ponovno izgubili s 3:0 na
Bledu, Šempeter je doma pre-
magal Stavbarja MTT s 3:0,
medtem ko je Topolšica izgu-
bila v gosteh z Agroplodom
Ljutomer 3:1. Lestvica: 8.
Šempeter, 9. Topolšica, 12.
Braslovče. Prihodnje kolo bo
24. marca, naše ekipe pa bodo
igrale takole: Braslovče - Me-
žica in Topolšica - Šempeter.
V ženski ligi še vedno vodijo
celjske odbojkarice, ki so
v tem kolu v gosteh premagale
Palomo Branik II s 2:3, med-
tem ko so lokalni derbi v Gor-
njem Gradu dobile odbojkari-
ce Topolšice Kajuh, ki so pre-
magale Ljubno Ghn z 2:3. To-
polšica Kajuh je peta, Ljubno
Glin pa sedmo; 24. marca bodo
naše ekipe igrale takole: Celje
- Partizan   Kamnica,   Krim
- Ljubno Ghn in Topolšica Ka-
juh - Koper Cimos.
TV
Odlična Ksenija
Maček
V Sarajevu je bilo 20. držav-
no prvenstvo s standard zrač-
nim orožjem mednarodni pro-
gram, kjer je nastopilo več kot
300 najboljših jugoslovanskih
strelcev, med njimi tudi mnogi
iz Slovenije, s celjskega ob-
močja pa predstavniki SD
Mrož iz T. Velenja in SD D. Po-
ženel iz Rečice pri Laškem.
Predstavniki obeh strelskih
družin so dosegli nekaj lepih
uspehov in osvojili tudi nekaj
medah. Tako so pri standard
zračni pištoli članice Rečice
pri Laškem osvojile 3. mesto
(Ksenija Maček, Helena La-
vrinc, Valerija Kufner), med
posameznicami pa je v isti dis-
ciplini bila Ksenija Maček (sta-
ra komaj 16 let) tudi tretja. 15.
mesto je osvojila Kufnerieva in
17. Lavrinčeva, ki nikakor ne
more »uloviti« svoje prejšnje
izjemne forme, še vedno pa je
pomemben člen ekipe. Med
mladinci s standard zračno pi-
štolo je bil Simon Veternik iz
T. Velenja 5., s standard zračno
pištolo med člani ekipno pa so
pripravili največje preseneče-
nje strelci SD Mrož iz T. Vele-
nja, ki so postali državni prva-
ki v postavi Janez Štuhec, Pe-
ter Tkalec in Jože Deteljbah.
Lep uspeh je tudi_2. mesto Ve-
lenjčana Janeza Štuhca v isti
disciplini. S standard zračno
pištolo so bile uspešne tudi
mladinke iz Rečice pri La-
škem, saj je Ksenija Maček
osvojila 2. mesto ter samo za
dva kroga zaostala za zmago-
valko. Tako se je ta mlada per-
spektivna tekmovalka domov
vrnila s kar tremi medaljami,
to pa je lep obet za prihodnost.
TV
Juteks in Unior drugi
V Hrastniku so pripravili 34.
republiško prvenstvo z zračno
puško serijske izdelave za vse
kategorije, kjer je nastopilo
preko 500 strelcev, tako da je
bilo to prvenstvo doslej n^m-
nožičnejše. Vehko je bilo tudi
predstavnikov celjskega ob-
močja, ki so dosegli nekaj le-
pih uspehov. Tako so pionirji
Juteksa Žalec v svoji kategori-
ji osvojili 2. mesto v postavi
Kristijan Pukm^ster, Simon
Vošnjak in Aleš Klovar (sinovi
samih odličnih strelcev), druge
pa so bile tudi mladinke Uni-
orja Zreče v postavi Irena Vo-
ler, Jožica Borovnik in Saška
Lamut. N^številnejša je bila
udeležba med člani, kjer je na-
stopilo kar 52 ekip, z našega
območja pa so imeli največ
uspeha strelci S. Slander iz
Šempetra (Štefan Ošep, Franc
Kotnik, Alojz Zagoričnik), Ju-
teksa Žalec (Mladen Melanšek,
Justin Smrkolj, Bernard Mar-
tinovič) in Kovinarja Štore (Vi-
li Ravnikar, Ivan Kočevar in
Branko Malec, ki je bil med
posamezniki četrti). Vsi ome-
njeni in še nekaj drugih je iz-
polnilo normo za nastop na dr-
žavnem prvenstvu, ki bo aprila
v Osijeku.
TJ
Začetek kolesarske
sezone
Kolesaril Merx Celje so
uspešno začeli novo tekmoval-
no sezono, ki bo za njih pri-
vlačna pa tudi izredno napor-
na. Tako so za uvod nastopili
v Zagrebu, kjer so se pomerili
v vožnji na kronometer. Zma-
gal je Sašo Sviben, tretji je bil
Jure Vodeb in peti Tomaž
Štor.
Tehnični vodja kluba Edo
Krajne je ob tem še povedal,
da bodo s kolesarji nastopili
25. marca na tekmi, ki jo pri-
pravlja KK Siporex Pula, od
22. aprila do 1. maja pa jih čaka
doslej verietno največja preiz-
kušnja, ko bo ekipa članov KK
Merx sodelovala na mednarod-
ni dirki v Franciji. Tam bo tre-
ba prevoziti 8 etap. Celjska eki-
pa bo nastopila okrepljena, saj
so pristopili najboljši člani in
državni reprezentantje KK
Sloge iz Idrije. -py
Pionirji v Lendavo
24. marca bo v Lendavi repu-
bliško prvenstvo za pionirie
v vseh kategorijah v judu.
Predstavniki judo kluba Ivo
Reya iz Celja se bodo tega tek-
movanja udeležih z osmimi
tekmovalci.
REKLI SOi
Silvo Maric, trener v karate
klubu pri Partizanu Žalec: »V
Ljubljani smo imeh republi-
ško prvenstvo v karate borbah
in katah, kjer so naši tekmo-
valci dosegli nekaj lepih uspe-
hov. Tako so v super lahki ka-
tegoriji v karateju bili: 2. Bran-
ko Cimperman iz Žalca, 3. do
4. mesto pa sta si razdelila Mit-
ja Stisovič Partizan Petrovce
in Radženko Novakovič DK
Celje. V katah ekipno je med
ženskami zmagala ekipa DK
Celje, med posamezniki pa je
bil Mitja Stisovič iz Petrovč še-
sti. Vsi omenjeni so dobili pra-
vico sodelovanja na državnem
prvenstvu, ki bo konec meseca
v Prištini. Začeli pa smo tudi
z začetniškimi tečaji za nove
člane, ki so v prostorih telo-
vadnice v stari osnovni šoli
v Žalcu.«
Tone Maruša, trener karate
sekcije pri Partizanu Petrovce:
»Začel sem v Celju, ko pa sem
dobil zaposlitev v žalski obči-
ni, kamor sem se tudi presehl,
sem pred dobrimi tremi leti
ustanovil karate sekcijo v Pe-
tro včah, ki deluje v okviru Par-
tizana, vadimo pa v prostorih
osnovne šole. Smo med manj-
šimi karate sekcijami v Slove-
niji, vendar po doseženih re-
zultatih že kar v ospredju. Si-
cer pa je za dosego rezultatov
potrebno veliko dela, žal pa
nam poleg dobre volje maryka
denar. To je pač šport, za kate-
rega pri sponzoriih še ni dovolj
zanimanja. V naši sekciji pa
gojimo eno izmed štirih trenut-
no n^pomembnejših zvrsti ka-
rateja.«
TV
10. STRAN - 22. MAREC 1990
PISMA BRALCr
POTNICE ZA IZLET
»100 kmečkih žensk na morje«
ŠENTJUR PRI CELJU:
Terezija ARTNAK, Javorje 5, Gorica pri Slivnici
Anica ŽAVSKI, Javorje 18, Gorica pri Slivnici
Ljudmila BUKOVŠEK, Trno 1, Kalobje
Zinka ČRETNIK, Nova vas 51, Šentjur
Marija DEBELAK, Ul. Franja Žagarja 4, Šentjur
Rozalija GRAČNER, Krajnče 40, Šentjur
Olga DEČMAN, Srževica 15, Ponikve
Antonija GUZEJ, Bukovje 29, Gorica pri Slivnici
Ana KOVAČIČ, Kostrivnica 40, Kalobje
Marija KUKOVIČ, Grušče 12, Dramlje
Cecilija KLADNIK, Voduce 9a, Gorica pri Slivnici
Anica LIPUŠ, Dolga gora 50. Ponikva
Martina LEBER, M. Dobje 2c, Dramlje
Anica MARUŠA, Črnolica 32a, Šentjur
Ivica POVH, Slatina 29, Ponikva
Angela PUŠNIK, Brezje 22, Dobje pri Planini
Ana ŠTRAVS, Brezje ob Slomu 18, Ponikva
Marija PERC, Lopaca 4, Šentjur
Alojzija PLAHUTA, Straška gora 18, Prevorje
Ljudmila RECKO, Dobrina 6, Loka pri Žusmu
Zinka TREBOVC, Zlateče 5, Šentjur
Marija VENGUST, Vodruž 4, Šentjur
CELJE:
Slavica ARNŠEK, Šmartno v Rožni dolini 24, Celje
Anica BOŽNIK, Hrenova 34, Strmec
Rozika CIGELŠEK, Jurij Slatina 12, Šmartno v Rožni
dolini
Justina CVIKL, Rupe 2, Šmartno v Rožni dolini
Nežika GABER, Trnovlje 58a, Celje
Amalija GOJŠNIK, Bezenškovo bukovje 2, Franko-
lovo
Marija LUBEJ, Zadobrova 52, ŠkoQa vas
Jožefa OŠLAK, Ilovca 7, Vojnik
Vida PRELOŽNIK, Bezovica 3, Vojnik
Danica RIBIČ, Podgorje 9, Frankolovo
Nada TURNŠEK Gorica 36, Celje
Marija ZDOLŠEK, Razgledna 18, Štore
VELENJE:
Jožefa GRIL, Laze 38, Titovo Velenje
Jožefa JELEN, Arnače 32, Titovo Velenje
Marija LESKOŠEK, Veliki vrh 8, Šmartno ob Paki
Bogdana OCEPEK (AŽMAN), Paška vas 21, Šmartno
ob Paki
Suva ROTOVNIK, Ložnica 2, Titovo Velenje
Anica ŠTRAVS, H.Rozmana 3,,Šoštanj
Katica TURINEK, Skorno la, Šoštanj
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Marija CVERLIN, Nezbiše 30, Pristava pri Mestinju
Zofka GAJŠEK, Lipovec 4, Grobelno
Francka JAVERŠEK, Kristan vrh 72, Podplat
Slava MLAKAR, Bodrež 34, Grobelno
Terezija PILKO, Zastranje 5, Šmarje pri Jelšah
Nežka ROMIH, Vrh, Šmarje pri Jelšah
Marija RUPNIK, Polžanska vas 13, Šmarje
Jožica SMOLE, Predenca 10, Šmarje pri Jelšah
Jelena STRAŠEK, Konuško 1, Šmarje
Marija STRNIŠA, Dobovec 33, Rogatec
Greta ŠARLAH, Platinovec 12, Grobelno
Matüda ŠEGA, Pustike 22a, Šmarje
Zinka TAMŠE, Gaj 4, Šmarje
Jožica TACER, Zadrže 12, Šmarje pri Jelšah
Zvonka VIZJAK, Zadrže 19, Šmarje
Ivanka VEHOVAR, Laše 7a, Podplat
Ivanka VEHOVAR, Kamence 6, Rogaška Slatina
Zdenka VOLOVŠEK, Brezje 5, Vinski vrh
Tučka VNUK, Spodnja Ponkvica 23, Šmarje
Terezija ZALOKAR, Vinski vrh 21, Vinski vrh
Zofija ŽOLGER, Pijovci 26, Šmarje
LAŠKO:
Fanika DEŽELAK, Vrh nad Laškim 26, Laško
Marija JAKOPIČ, Smihel 9, Laško
Marija JERNEJŠEK, Sedraž 13b, Laško
Ivanka HERCOG, Tevče 8, Laško
Vincencija KLINAR, Škofce 1, Rimske Tophce
Berta ŠKRNIČKI, Zg. Rečica 40, Laško
Zofija VOGRINC, Trobni dol 22, Laško
Alojzija ZDOVC, Mala Breza 51, Laško
ŽALEC:
Marija CIZEJ, Poljče 4, Braslovče
Danica DOBRAJC, Pongrac 91, Griže
Zala HRAŠAR, Polzela 120, Polzela
Marija LEVEČ, Šentrupert 29, Gomilsko
Jožefa LESJAK, Ojstriška vas 17, Tabor
Ivana MATKO, Miklavž 24, Tabor
Ana PETEK, Matke 45, Prebold
Magdalena SITAR, Andraž 38, Polzela
Justina STERGAR, Marija Reka 4, Prebold
Pavla ŠUBELJ, Liboje 84, Petrovce
Silva ZAVRŠNIK, Zakl 3, Gomilsko
Ana ŽOHAR, Latkova vas 28, Prebold
SLOVENSKE KONJICE:
Marija CVELFER, Boharina 32, Zreče
Mira GORIČAN, Draža vas 17, Loče
Darinka GROBELŠEK, Tepanje 67, Slovenske Ko-
njice
Gabrijela KUZMAN, Stenica 13, Vitanje
Terezija MERNIK, Gorenje 10, Zreče
Fani VOLŠAK, Škalce 41, Slovenske Konjice
MOZIRJE:
Marija BITENCZg.Pobrežje 11, Mozipe
Marija FORŠTNER, Šmartno 58, Smatno ob Dreti
Jožefa FUŽIR, Lepa njiva 21, Mozirje ..
Fanika GREGORC, Dol-suha 9, Rečica ob Savinji
Marija JERAJ, Sp.Pobrežje 8, Rečica ob Savinji
Marija PRAZNIK, Radegunda 14, Mozirje
Ivica ROBNIK, Raduha 2, Luče ob Savinji
Ani ZAMERNIK, Podvolovljek 26, Luče ob Savinji
OSTALO:
Ljudmila JUHART, Kot 16, Oplotnica
Kristina KREJAN, Srednji dohč 48, Mishnja
Amalija TURIN, Ljubična 7, Poljčane
Marija ZADRAVEC, Hvaletinci 5, Vitamarci
ODMEVI
Lepo ime
gimnazija 1.
v vašem članku Lepo ime
gimnazija (NT, 15. 3. 1990)
ste z neprizanesljivostjo, kri-
tičnostjo in (osebno) prizade-
tostjo razmišljali »o nekate-
rih minulih in prihodnjih
razsežnostih gimnazijskega
fenomena.«
Ne čutim se sicer najodgo-
vornejšega, da bi polemiziral
z vami - sem pač le skromen
gimnazijski profesor z diplo-
mo in strokovnim izpitom in
si doslej še nisem pridobil
naziva »visoko intelektualna
osebnost« - vendar bi kot
mentor gimnazijskega kul-
turnega društva vseeno želel
odgovoriti zlasti na tisti del
vašega sestavka, ki v njem
govorite o kulturi na naši šo-
li v zadnjih »osmih prosluhh
letih«.
Če prav razumem, kar ste
napisali, ste (skoraj) prepri-
čani, da je zloglasna reforma
stari dobri gimnaziji ne le za-
vila vrat, ampak ji tudi spila
vso kulturno kri, tako da se
zdaj anemična, kot je, ne mo-
re več zbuditi iz kome. Ime
samo je blažev žegen, viso-
kointelektualnih krvodajal-
cev ni več, zafurane genera-
cije pa - kaj bi govorili - niso
več, kar smo bili mi, stari
gimnazijci s »hohglancem«.
Saj! V tem se najbrž strinja-
mo. Kot se strinjamo tudi
z ugotovitvijo, da je reforma
res v marsičem porezala ko-
renine dodatnih dejavnosti.
Seveda jih je: nihče jih ne
financira, pa si tako učenci
odtrgujejo od ust, da bi lah-
ko izdali svoja razredna in
šolska glasila. Ne verjamete?
Vprašajte jih!
Če je v takih razmerah nehal
delovati gimnazijski zbor, ki
je bil zares izjemno uspešen,
to še ne pomeni, da je šola
kulturno mrknila. Nasprot-
no! Vsa čast prof. Kuneju,
prof. Rotarju, prof. Mariniče-
vi; del naše preteklosti so in
zanjo smo upravičeno po-
nosni! Ampak časi se spre-
minjajo, ljudje tudi in kultu-
ra tudi. Kultura pač ni beton,
kultura smo ljudje. Pevska
kultura morda prav zato na
gimnaziji nikoli ni bila edina
oblika kulturnega življenja
- niti v časih prof. Preskerja
in vaše mature niti danes, ko
smo spet pridobili nekdanje
ime. In prav je tako! Saj vsi
ne morejo biti pri zboru; ob-
stajajo tudi ljudje brez poslu-
ha, kajne?
Navsezadnje je pa javna
skrivnost, da marsikatera šo-
la goji zborovsko petje (le)
zato, ker nič drugega ne
zmore!
Mi smo vedno dokazovah,
da smo v tem drugačni. Saj
smo tudi vedno bili. Imeli
smo svoj imidž. In ga še ima-
mo. Ne verjamete! Oglasite
se na šoli pa se prepričajte.
Z veseljem vas bomo spreje-
li. Lahko boste prisluhnih
zboru - prav letos smo ga
ponovno ustanovili - in se
prepričali, da mlada, ambici-
ozna, prizadevna strokovnja-
kinja prof. Adrijana Požun-
Pavlovičeva zelo dobro ve,
kaj dela. Z nedavnim nasto-
pom v Narodnem domu je
zbor dokazal, da je vsaj na
tako dobri poti, kot je bil tisti
v vaših letih. Sklepam pa, da
nastopa niste videh.
Kot tudi ne zahval in priz-
nanj, ki so nam jih v »proslu-
hh osmih letih« poslale in
podelile celjske DO in DPO,
ki smo ob raznih priložno-
stih nastopili zanje.
Kot tudi ne najvišjega re-
publiškega priznanja za gle-
dahško dejavnost Linharto-
ve plakete, ki jo je pred tremi
leti prejel francoski krožek
pod vodstvom prof. Slavka
Deržka.
Kot tudi ne vseh tihih in
skromnih dijakov in dija-
kinj, ki so v proslulih osmih
letih soustvarjali šolsko kul-
turno življenje. In za to žr-
tvovali marsikatero uro in
lastni dinar.
Škoda!
Pa še to. Se vam zdi pra-
vično v neidealni družbi, ka-
kršna je naša, zahtevati (sa-
mo) od šol in šolnikov, naj
bodo idealni? Saj ni skriv-
nost, da nismo (nazadnje
smo vsi le ljudje). Kdo pa je?
Ste vi?
ANTON. ŠEPETA VC
Gimnazija Celje
Lepo ime
gimnazija 2.
že dolga leta ljubiteljsko
pišem komentarje, zato vem,
da imajo v časopisnih pole-
mikah vedno prav novinarji.
Še bolj prav imajo odgovorni
uredniki! Pa vendar! Tudi na
tem področju, ko ni več sa-
mo prav enega, se časi spre-
minjajo. Novinar, odgovorni
urednik nista več vsevedne-
ža, nekaj nad ostalimi, ki pač
po milosti, ali ti je nekdo
všeč ali ne, delite nauke,
ugotovitve in ocene. Za na-
uke, ugotovitve in ocene sta
potrebna znanje, poznavanje
problema in, kar je najbolj
pomembno, poštenost in od-
govornost.
Prav zato se oglašam na
čuden in zmeden zapis (ko-
mentar?) Mitja Umnika, ki je
bil objavljen v zadnji številki
Novega tednika (15. 3. 1990).
Mirno lahko trdim, da je ta
članek najprej »zapis na pa-
met«, torej brez poznavanja
razmer v sami šoli in šolstvu,
krivičen do dijakov in profe-
sorjev ter, kar je najpo-
membnejše, zavaja in s tem
nepošteno obvešča javnost
o delu v sami gimnaziji. Ta-
ko grobih napak si novinar
ah odgovorni urednik seve-
da ne moreta in tudi ne sme-
ta privoščiti.
Napisal sem,' da je zapis
Mitja Umnika čuden in zme-
den. To čudnost in zmede-
nost razberemo iz preskako-
vanja vsebine od katastrofal-
nih zadnjih osmih let (prosto
po Umniku) do glorificiranja
gimnazije pred več kot 30 le-
ti in zaključka, da bo potreb-
no zamenjati 100 šolskih mi-
nistrov, da bo stanje ponov-
no takšno, kot je bilo v času
njegovega »dijaštvovanja«.
Dragi Mitja, saj ne, da bi te
podcenjeval. Tebi se niti sa-
nja ne, kaj se je vse spreme-
nilo v tvoji (?) šoli v zadnjih
tridesetih letih. Ni ga, (mo-
goče je še tu in tam kak zavr-
tež) z mano vred, ki bi si želel
takšno šolo, kot si jo ti pred-
stavljaš! Ob koncu 20. stolet-
ja kličeš nazaj guljenje na pa-
met, hora legalis, represije,
izključitve, nerazumevanje
zdravstvenih težav, nosečno-
sti itd. Ko to pišem, posta-
jam prepričan, da ti sam tudi
takratne gimnazije, čeprav
to poskušaš dokazati, sploh
nisi poznal. Tako pač, kot ve-
čina dijakov. Sedaj pa to oce-
njuješ z nekega abstaktnega,
idealnega zornega kota, ki
realnost močno popači.
Ker pišeš osebno, bom tu-
di sam bolj oseben. Ker
predstavljam gimnazijo že
skoraj 14 let, zavračam neka-
tere tvoje trditve in ocene.
Najprej tisto o prosluli refor-
mi srednjega šolstva in nje-
nih negativnih učinkih.-
Nesporno dejstvo je, da je
reforma na makro nivoju
povzročila vehko napak. Te
napake v Sloveniji poprav-
ljajo (-mo). Velike napake so
bile, tako pač rečemo na me-
zo nivoju (občina). In tu je
sedaj bistvo, na katerega bi
rad opozoril. V občini in re-
giji ni bilo posameznika ah
institucije, ki bi bila pokonč-
na, tako kot ti pišeš, da bi
obranih v naši šoli to, kar
nam je tudi s pomočjo celj-
ske partije uspelo prvo leto
še ohraniti, to je tri družbo-
slovne in dva naravoslovna
oddelka! Tipično po celjsko
ste udarih vsi, tudi novinarji,
po naši gimnazijski pokonč-
nosti in nam vzeh dobro (na-
ravoslovje), dodah slabo (ad-
ministratorje) in nas tako de-
gradirali v močvirje vseslo-
venske programske popreč-
nosti. Bravo Celje, bravo re-
gija, bravo kolegi, bravo no-
vinarji itd.
V šoli pa se nismo dah.
Z vehko mero človeškega
čuta smo ta stres, ta udarec
pričeh celiti. V dveh smereh.
Najprej v sami šoli. Vedeli
smo, da takšno stanje ne bo
trajalo večno, zato smo ohra-
nili, to sed^ že lahko piše-
mo, večino vsebin iz gimna-
zijskih učnih načtov. Forma
nova, vsebina^ stara. Uspehi
niso izostah. Čudovite, veli-
ko boljše kot v času gimna-
zijskih let, smo doživeh
uspehe na številnih jezikov-
nih (občinskih, republiških
in zveznih) tekmovanjih
(imamo zvezne prvake), v ab-
solutnem številu raziskoval-
nih nalog glede na število
učencev, smo daleč najboljši
v Celju, z nalogami pa smo
nastopali tudi v zveznem
merilu, šolsko športno dru-
štvo je prejemalo zadnjih se-
dem let zlato značko, kultur-
no društvo je prejelo Linhar-
tovo plaketo itd. Ponovno
ustanovljeni pevski zbor je
imel že dva nastopa. Naši di-
jaki so uspešni na Univerzi.
Res, ne na medicini ali tehni-
ki, zato pa na pravu, ekono-
miji, filozofski fakulteti,
FSPN itd. Letos sta prejeh
dve naši študentki Prešerno-
vo nagrado!
Dragi Mitja, zelo se mo-
tiš, da je pri nas upadel nivo
znanja. Prepričan sem, da je
v porastu, tako kot sem si
želel pred odvzemom gimna-
zije in ko sem bil zaradi po-
končnosti razrešen nalog tu-
di v ZK, da bo šola čez nekaj
let tisto, kar letos že je. To je
kakovostno vsesplošna izo-
braževalna in vzgojna insti-
tucija, ki jo bodo imeh učen-
ci radi, ki bodo na njo ponos-
ni, se z njo istovetili in odha-
jali na univerzo z dobro in
kakovostno popotnico.
Zaradi tega pristnega dela
sem, to pač moram ponovno
zapisati osebno, vehko, veh-
ko delal pri protireformi
v Sloveniji. Brez samohvale
lahko napišem, da so me rav-
no želje in potrebe dijakov
nenehno vodile^ motivirale
pri mojem delu v Ljubljani,
tako da je sedaj v Sloveniji
gimnazijski program zares
urejen, da smo ponovno
uvedli latinščino v srednje
šole, da izpadajo nekateri
ideološki predmeti itd. Pa to
ni več pomembno.
Pomembno je to, da je tvoj
zaključek, da celjska gimna-
zija še dolgo ne bo to, kar je
bila nekoč, popolnoma napa-
čen! Najprej, mi ne žehmo
biti tisto, kar je bila gimnazi-
ja pred tridesetimi leti in za-
tem, mi smo veliko boljši že
sedaj, kot ti domnevaš. Na
samem vrhu v Sloveniji. O,
da bi bili tako visoko še dru-
gi (podjetja, novinarji itd.)
v Celju in regiji. Jaz sem za
Celje, ne proti njemu. Pa
prosim, poskusi še ti napra-
viti salto!
JOŽE ZUPANČIČ
Gimnazija Celje
P. S. Lepo bi bilo, če bi se
kdaj oglasil osebno na šoli.
Tvoji sodelavci, ki jih občas-
no pošiljaš, pišejo korektno!
Lepo ime
gimnazija 3.
Spoštovani tov. Umnik,
vaš zapis o Gimnaziji me je
tako razjezil, da bi vas stresel
iz hlač, če bi mi to dovoljeva-
lo moje prepričanje, da ima
vsak pravico do svojega
mnenja.
Dajva, zaplešiva malo po
45-letni zgodovini povojne
Gimnazije in poglejva izjem-
no osebnostno in pokončno
držo njenega kolektiva.
(Spoštovani kolegi, oprosti-
te, ker vas po nemarnem
(menjam! Saj dobro vem,
1 ko vam je bilo.)
Kje je pokončna drža 1(
lektiva, ko so leta 1946 j
ključih iz šole hčer, zar^
malenkosti ustreljenega, \
govca Pšeničnika? Kje je ^
la izjemna osebnostna df,
gospoda ravnatelja - prj
Tineta Orla, ko so leta I9j
izključili iz šole srednješ(
ce? Tov. Umnik, ah hoče
reči, da peljejo niti ukiniti
osemletne Gimnazije v j
samo njenega ravnatelja, Ij
mor so hodili po nasve
celjski politični veljaki?
ste bili takrat študentje in i
jaki, ki so vas vzgajali p
končni profesorji, ko ni bi
nobenih protestov?
Kje je bila pokončna drj
ko je gospod ravnatelj pre
Ivan Grobelnik leta 1964 pr
povedal maturantski pi
kot izraz malomeščanstva?
Kje ste bili vsi vi, pokori
no vzgojeni Celjani, ko ^
skupina »rdečegardistoi
pod vodstvom Emila Roji
likvidirala Gimnazijo? To
Umnik, vi ste takrat že deü
kot novinar pri RC in N
vendar se ne spominjam n
benega članka v njer
obrambo. V občinski skup
čini je bil proti samo ni
glas.
Naj vam povem še tole. K
sem leta 1986 v razredu, v ki
terem je bila tudi vaša hi
učil zgodovino in zemljepi
- po moji presoji »pokori
no« in v nasprotju z učnii
načrtom za usmerjeno ia
braževanje, sta me nato pre
celim družboslovnim akt
vom naše šole »obdelovali
tov. Urankova in tov. Verb
čeva. Vendar sta se v moj
obrambo postavili sani
mlajši kolegici, ena od njij
je bila moja učenka in g(
spod ravnatelj - prof Joi
Zupančič. On mogoče ni p(
končen ravnatelj, je pa vsi
kakor pokončen človek.
Spoštovani Celjani, ri
Gimnaziji je še vedno dovo
dobrih in pokončnih profi
sorjev. Vaša naloga je s&tn
to, da na Gimnaziji spet uv
dete star gimnazijski p»
gram. Potem bodo vsi dvoi.
o njeni kvaliteti - odveč. 1|
pa, tov. Umnik, če si želi^
pripovedovati pravljice o
brih starih časih, pojdite t
delat v vrtec. Nas, sedar^
profesorje na Gimnaziji, I
nam je komunistična obla
s svojim usmerjenim izobii
zevanjem prizadejala najv^
ponižanj in razžaljenj, pa pi
stite pri miru. j
MILAN DOBNI)
Gimnazija Celj
Lepo ime
gimnazija 4.
Priznam, pričakoval sel
odmev na svoj komenta
vendar na bistveno višje
nivoju, gospod profesi
Dobnik. Prvič, veseli me, <
vas je na Gimnaziji Celje d
volj dobrih in pokončni
profesorjev in ste takorek<
pregnah mojo skepso. Gle<
na leto rojstva, kar bi lahl
sklepali po podatku o mat
ri, najbrž mene ne boste m
gh držati za vse grehe
družbe, saj sem 1945. leta z
korakal šele v 1. razred o
novne šole. Tudi o tem, kc
je bil NAJ-ravnatelj, Ort
Grobelnik, Zupančič, nin
smisla razpredati, kajti oo
no bo dala zgodovinska (a^
ša) stroka (pač, enkrat), ne a
vsakdanji novinarski praki
kum; Orla sem pač »izrab«
v kontekstu s primerom vd
nega prof Preskerja.       j
Da so vas »nepravični
obdelovali še leta 1986 s stn
ni šolskega sistema, je d^
stvo, daje sistem slab, v tel
se menda strinjava, zato i
boste v prvi vrsti spreminj*
prav vi, pokončni profesori'
v bolj ugodnih pluralistični'
razmerah, ki se jih skup^
z vami že neznansko ves«
lim. Pri tem seveda upam,
večji vpliv javnosti, zlas'
staršev, na delo šolskih insti
tucij. Da nisem samo od vče
raj, zgolj sentimentalni gif^
nazijec s k. und k. šarmoiB
PISMA BRALCEV
22. MAREC 1990 - STRAN Iii
pa naj vas spomnim, da sem
tudi v času šolanja moje
hčere, ki ga omenjate, član
sveta družboslovne šole, pa
sem si nekaj »glancanja
navzven« ogledal tudi od
znotraj, pri čemer sem potr-
ditev domneve o izgubljanju
profesorskih motivacij našel
prav v nevezanem pogovoru
z vami. Tisto o vrtcu in »pu-
stite nas pri miru« pa bova
oba pozabila, saj ni resno in
vredno najinih pokončnosti.
Profesor Anton Šepetavc,
ja kje pa sem zapisal, da mo-
rajo biti le šolniki idealni.
Upam, da me za tako neum-
nega nimate. O kulturniških
dosežkih prof. Deržka in va-
ših ni nobenega dvoma. Hva-
la bogu, da sta vsaj vidva po-
magala držati imidž »gimna-
zije«, ki se bo poslej razmah-
nil do neslutenih višin, za
povrh še pod novim - starim
nazivom. Nekaj male dife-
renciacije med dobrimi in
slabšimi profesorji vsepov-
sod, tudi pri vas, pa bomo
prepustili prihajajočim no-
vim časom, kajne?
Pa še o »čudnem in zmede-
nem«, kot o tem razmišlja
v prisrčni obliki sedanji rav-
natelj (in prejšnji oziroma
vmesni) Jože Zupančič. Saj
oba veva, za kag gre - tako
prav, kot imajo novinaiji,
imajo ravnatelji, ali pa naro-
be. Toda, verjemi dragi Jože
(sedaj sem še sam postal ose-
ben), da sem tudi sam za Ce-
lje, ampak bistveno drugač-
no, da pa sem s kamenčkom-
komentarjem, tako vznemi-
ril tolmun, mi skoraj ne gre
v glavo. Še enkrat: neznan-
sko me veseli, da je sedanja
gimnazija v slovenskem vr-
hu, da je bistveno boljša od
stare, da učijo v njej same
pokončne profesorske oseb-
nosti, da se je protireforma-
cija ilegalno počenjala še
pod starim nazivom, zlasti
po tvoji zaslugi, da moja ma-
lenkost živi v sentimentu iz-
pred... koliko let že?, da je
%\ovenski gimnazijski pro-
gram urejen, etc.
Kljub temu pa bom s svo-
jim »saltom« še malo poča-
kal; nisem jih počel doslej,
zakgj bi jih poslej. Me pa ve-
seli zaradi sodelavcev!
MITJA UMNIK
Odgovor na
iavno vprašanje
tov. Mirana
Korošca
Spoštovani,
PIT in neslavni naziv ene-
ga največjih monopolistov
v naši državi sta, žal, poveza-
na z eno največjih zablod, tu-
di v naši državi. Pridobiva-
nje novega telefonskega
priključka in selitev obstoje-
čega sta pri nas namreč ne-
kajkrat dražja od podobnih
dobrin v razvitem svetu, zato
pa so mesečne tarife, npr.
porabljeni telefonski impul-
zi, nekajkrat cenejši od ena-
kih kriterijev pri razvitejših.
Menim da vaše, naše in še
gorje marsikaterega občana,
obrtnika, podjetnika ali or-
ganizacije izvira ravno iz te
Ugotovitve. In tu se srečamo
hočeš nočeš tudi z našim re-
formističnim Markovičem,
ki je že tradicionalno investi-
cijsko obubožanemu PTT-ju
decembra zamrznil cene ter
odvzel vsako upanje na spre-
niembo, vse do izteka prve
polovice letošnjega leta. Ce-
drugim artiklom in bran-
žam so medtem seveda rasle
in rastejo še danes! Nov tele-
fonski priključek kot celota
stane pri nas prav gotovo
nič več oziroma nič manj kot
drugod po svetu, le da so
drugje PTT uprave v bistve-
1^0 boljšem ekonomskem po-
ložaju zaradi veliko bolj
uglašene pohtike cen. Zato
^0 startni prispevki bodočih
'Naročnikov tam bistveno
'N.ižji. Visoko razviti dajejo ši-
fitvam in posodabljanju tele-
komunikacij celo prednost
v strategijah razvoja države.
Nadvse boleče bi bilo pri-
merjati odstotek narodnega
dohodka, ki ga namenJEyo
v razvoj telekomunikacij
npr. Francozi, v primerjavi
z nami, ko ne moremo in ne
moremo s predzadnjega me-
sta v Evropi.
Pred odgovorom na vaša
vprašanja, smatram, da so
postavljena korektno in po
vsebini dovolj zanimivo, da
bodo odgovori pritegnili šir-
ši krog bralcev N.T., bi rad
pojasnil še nek^ malenkosti
v odnosu telefonski naroč-
nik - PTT, konkretno na va-
šem primeru:
- ste naročnik od leta
1983. Do danes ste se na pre-
visoke račune pritožili pet-
krat, od tega ste dobili 4 ne-
gativne odgovore in enega
pozitivnega.
- PTT tovrstnih stroškov
reklamacij ne zaračunava,
prav tako tudi ne stroškov
pregleda omrežja oziroma
brezhibnosti delovanja prik-
ljučka v celoti.
- ker se je okrog vaših pri-
tožb nabral na PTT-ju pre-
cejšen dosje, smo opravili
nekaj preizkusov s kontrol-
nikom tudi brez vaše zahte-
ve. Rezultati so zelo zanimi-
vi, vendar o njih r^ši ne bi
pisal na tem mestu, vabim
vas na razgovor, kjer vam
bodo predstavljeni, sočasno
s podrobno specifikacijo in
pojasnilom za, po vašem
mnenju, previsoko zaraču-
nano preselitev z enega na
drugi del mesta.
- dispozitiv - kaseta
dvojčka je bila dejansko
montirana nepravilno,
skladno z vašo ugotovitvijo,
v stanovanju našega delavca.
Za to odstopanje od predpi-
sov se v imenu podjetja, ki
ga vodim opravičujem, proti
kršiteljem že ukrepa inšpek-
tor notranje kontrole!
Odgovore na vaša vpraša-
nja, pa bi zastavil takole.
Za nadzor nad svojim
omre^em ima PTT dokaj ri-
gorozne predpise. Le-ti zač-
nejo z veljavnostjo že pri sa-
mi gradnji omrežja, da ne re-
čem, že pri načrtovanju, ozi-
roma projektiranju. Enako
seveda tudi pri eksploataciji,
torej uporabi. Pomanjkanje
sredstev seveda tudi pri tem
ni brez posledic, zato imamo
v Sloveniji približno dvakrat
manj vzdrževalcev na 1000
priključkov, kot pri naših
vzornikih v razvitih deželah.
Mnogo preveč imamo tudi
napeljav po zraku: samono-
silnih kablov in prostih vo-
dov. Nič bolje se nam ne go-
di pri hišnih instalacijah.
V nekaterih starejših stav-
bah v Celju je potrebno zara-
di preštevilnih okvar v celoti
obnavljati instalacije, neka-
tere stavbe pa jih sploh ni-
majo! Predpisi terjajo zaklju-
ček javnega dela omrežja na
kabelskem končniku, v s tip-
sko ključavnico zaklenjeni
omarici. Iz nje poteka nato
instalacijski razvod po hiši.
V večini primerov je takšna
omarica dovolj velika tudi za
montažo   kaset   dvojčkov.
V kolikor ni, dodamo še eno
omarico z enako ključavni-
co. Skratka, predpis je enak
kot za omarice elektro-ener-
getskega razvoda. O vlomih
v naše omarice nam statisti-
ka pokaže, da so bolj pored-
ki, neznanemu storilcu se je
kar težko znajti med stotina-
mi žic, na katere naleti pri
svojem podvigu!
Krgje telefonskih impul-
zov so na našem področju
razmeroma redke, verjeli ali
ne, vsaj dokazanih, kljub pri-
zadevanjem največjih speci-
alistov, kar jih premore po-
djetje, ni veliko. Vseeno iz-
postavljam klasičen primer:
manjša firma seje nekaj me-
secev pritoževala nad previ-
sokimi računi. Vse preiskave
omrežja so kazale brezhib-
nost delovanja, v popoldan-
skih urah pa je piko na »i«
postavljala čistilka. Čistilko
zelo uspešno v drugih inači
cah zamenjujejo družinski
člani ali sorodniki na obi-
skih, ki neradi priznavajo
svoja dejanja.
FIT ima dve vrsti registra-
cije porabljenih telefonskih
impulzov. Ena gre preko za-
pečatenih elektromehanskih
števcev, druga, v sodobnej-
ših telefonskih centralah,
preko računalniškega izpisa
na magnetnem traku. Oba
načina lahko uporabnik pre-
verja z dodatnim naročilom
kontrolnega števca, kar terja
plačilo opreme in montažo
ter mesečni dodatek za da-
ljinsko napenjanje doma loci-
rane števne naprave. N^po-
gostejši uporabniki teh do-
datnih oprem so privatni lo-
kah, kjer lahko gostje ali
stranke uporabijo telefon in
razhko v opravljenih impul-
zih tudi takoj poravnajo. Za
spodbijanje PTT-jevih raču-
nov takšna naprava žal nima
velike teže, saj jo lahko
spretnoj ši uporabnik doma
nastavlja bolj ali manj po
svojih željah. Tam, kjer se
uporablja korektno, do sed^
nismo imeh težav.
JANEZ GRIL
PTT Celje
Koga žuli
Cinicarna?
Franc Drobnič, iz splošne
varnostne službe Cinkarne Ce-
lje, je poskusil, kar mu nihče
ne oporeka, ponovno prikaza-
ti, kako je Cinkarna pravza-
prav ekološki raj. Očitno ne
bere uradnih dokumentov, tu-
di ne skupščine Republike
Slovenije, kjer jasno piše, da je
Cinkarna največji celjski ones-
naževalec, da o Ekološki bilan-
ci. Ukrepih za varstvo okolja
v občini Celje, ne govorimo.
O tem, kaj smo novinarji za-
pisali nejasnega, bi bilo prav,
če bi povedal kaj več. Take
splošne ocene so stvar prete-
klosti in se jih poslužujejo le
zamudniki, tisti, ki se jim je
čas ustavil v času partijske mo-
nolitnosti. Lepo pa je, da tova-
riš Drobnič, morda gospod,
prizna, da mu Cinkarna reže
debel kos kruha. Dodajam, da
na račun zdravja Celjanov!
Glede pobojev na Teharju se
je lotil pisec naloge, da dokeiže,
da je zadeva pravzaprav izmi-
šljena. Mrtvi in grobišča, tru-
pla, kosti, gole lobanje pa so se
pojavile šele sedaj. To, da sta-
rejši občani pravijo, da ni nik-
jer sledov grobišč, pa tudi ta-
borišča, je v bistvu kleveta, ki
te ljudi, kar ste lahko prebrali
v časopisih, ko prav ti pripove-
dujejo zgodbe iz tragičnih ča-
sov, žali. To, da so, kar pišete,
vaši strokovnjaki nevedni, pa
vam verjamem. Ti so namreč
sodelovali, ko so opravljali me-
ritve na odlagališčih, tudi ge-
ološke, in niso našli ničesar,
ker pač niso smeli najti. Naj brž
veste, da bi vsak, ki bi v tistem
času kaj vedel, končal na cesti,
če že ne v zaporu. Za vas se je
demokracija prebudila šele se-
daj, ko je že prepozno. Zakaj
zavajate ljudi o zapiranju odla-
gališča, kjer bo nastala zeleni-
ca, kot pravite, če pa vaši seda-
nji strokovnjaki uradno izjav-
ljajo, da bo odlagališče ostalo
takšno kot je.
O izcednih vodah - uradne
analize govorijo, da še vedno
vsebujejo preveč soli, po na-
šem mneryu pa tudi težkih
kovin. Sicer pa, pošljite časo-
pisu fotokopije Einaliz in foto-
kopije odločbe sanitarne oziro-
ma vodnogospodarske inšpek-
cije.
Primerjati paro iz Tio2 s ku-
hiryskim loncem je pač vaša
pravica. Pri tem pozabljate,
spet, na uradne meritve in na
dejstvo, da ste z intenzifikacijo
proizvodnje, povečali onesna-
ževanje. Kot človek na vašem
delovnem mestu, pa zagotovo
lahko poveste, kaj seje dogaja-
lo v Cinkarni od 9. do 11. janu-
arja letos, v obdobju, ko so
anahze pokazale, da je bilo
v celjskem zraku ogromno tita-
novega prahu. Lahko bi tudi
povedali, kaj bo s Tio2 po pad-
cu Honeckerjevega režima
v NDR in po združitvi obeh
Nemčij. Mislite, da ne bo nobe-
nih sprememb? Kaj pravite
o radioaktivnih odpadkih
v proizvodnji Tio2 (na guma-
stih trakovih in filtrih, kjer je
koncentracija izmerjena od
strokovne institucije pokazala,
da gre za okoli 800 bekerelov)?
Kakšno je vaše mnenje o vpli-
vu na okolje barijevega sulfata,
veflona, talilnih peči v starem
delu Cinkarne?
Kaj pomeni 40 ton cinkarni-
škega prahu letno v zraku?
Glede pregrade »za travni-
kom« ste očitno pozabili, da te-
če kazenska preiskava, prav ta-
ko še ni končan postopek
v skupščini RS. Najbrž veste,
da so prav čuvaji na gradbišču
povedali ljudem mnoge resni-
ce. Teh čuvajev zd^ ni moč
najti. Kaj pravite, zakaj?
Glede meritev radioaktivno-
sti na pregradi: Kako si razla-
gate dejstvo, daje bilo sevanje
marca lani lO-krat višje kot la-
ni jeseni?
To, da se vaši čuvc^ji počutijo
na pregradi kot v zdravilišču,
vam bodo že oni povedali, če \
kot vodja vaše službe ne veste, i
da delajo v posebnih pogojih, |
pri čemer pa posebni ne pome- j
nijo čisto in neškodljivo j
okolje.
Glede na to, da najprej zatr-
jujete, da so izcedne vode či-
ste, pa ne razumem, zakaj po-
tem pišete, da se redno sprem-
lja in vpisuje onesnaženost
vode.
Ob koncu bi vas rad vprašal,
kako so se na vaše pismo odz-
vali vaši sodelavci. Mislite, da
so veseli in srečni, ker v tako
odgovorni službi »prodajate
bučnice«, kot se temu reče.
Glede vabil za ogled »dvoriš-
ča«, pa še prošnja: dovolite
predstavnikom javnosti tudi
ogled vaše dokumentacije, po-
ročila za vodstvo Cinkarne, po-
ročila o delu čistilnih naprav,
poročila o okvarah in havari-
jah... Boste?
PETER KAVALAR
Celje
Zlati znak PZJ
V vašem hstu 8.3.1990 na
6. strani v rubriki NA KRAT-
KO ste objavili, da sem pre-
jel zlati znak PZJ. Prosim,
da takih neresnic, ki imajo
slabe moralne posledice, ne
objavljate. Ker ste že drugič
zapisali napačno moje odli-
kovanje (prvič državno
1979), bom moral poseči po
zakoniti obrambi!
Sreča, da ni objavljeno
v PLANINSKEM KOTIČ-
KU, ki ste ga res ukinili in
sem ga z veseljem kdaj za-
polnil. Bi še kaj napisal
o planinstvu, toda zadnje ča-
se roma vse v koš. Tudi prav.
Gradivo o poteku tega dela
se da prebrati v Zapisniku
seje GO (OBVESTILA PZS)
in oba navedena (Stane Štor-
man) iz rok Jožeta nisva pre-
jela nič. Osebno sva bila oba
navzoča pri podeljevanju,
dobila pa nisva nič. Res pa
je, da sta poleg naju predla-
gana še dva, moj dobri prija-
telj Miro iz Maribora in eden
z Gorenjske.
Božo JORDAN,
Dobrteša vas
UREDNIŠTVO:
Informacijo o podehtvi od-
likovanj smo prejeli od naše-
ga dopisnika Toneta Tavčar-
ja. Za napako se iskreno
opravičujemo. Planinskega
kotička nismo ukinih in vas
še naprej vabimo k sodelo-
vanju.
izicoriščanje
v Asu
v tem časopisu bi tudi jaz
lahko svaril gostinske delav-
ce pred Đurđico Bezek, ven-
dar mishm, da je treba takš-
na obrekovanja, ki niso niti
najmanj nedolžna, saj lahko
imajo za človeka in njegovo
delo usodne posledice, izra-
žati previdno in odgovorno.
Dialog z Đurđico Bezek bom
vodil preko sodišča, za bral-
ce oziroma goste svojega go-
stišča pa zanikam obtožbe
glede »izkoriščanja naroda
in delavcev« in druge obtož-
be, kar bo po sodnem po-
stopku tudi pravno uteme-
ljeno. Verjamem samo, da je
minil čas zaščite nesposob-
nih delavcev.
VINKO ARBANAS
JAVNI RAZPIS ZA NAGRADE
IN ZLATA ODLIČJA TONETA
TOMŠIČA
Komisija za podeljevanje nagrad in zlatih odličij
Toneta Tomšiča objavlja v skladu z določbo 14. c
člena zakona o javnem obveščanju ter sklepa
Skupščine Republike Slovenije z dne 8. marca
1990 o merilih in postopku
RAZPIS
za nagrade in zlata odličja Toneta Tomšiča, ki bodo
podeljena letos na spominski slovesnosti ob oblet-
nici smrti Toneta Tomšiča.
V letu 1990 bomo podelili:
eno nagrado Toneta Tomšiča za življenjsko delo
- za dolgoletno strokovno, poglobljeno novinarsko
delo z vseh področij družbenega življenja, ki je bi-
stveno prispevalo k razvoju novinarstva, dvigu kul-
turne ravni in profesionalne etike javnega obve-
ščanja
- za znanstveno-raziskovalno delo, ki prispeva
k obogatitvi teorije in prakse novinarstva oz. množič-
nega komuniciranja.
Dve Tomšičevi nagradi za vrhunske dosežke na po-
dročju novinarstva v letu 1989.
Tri nagrade iz sklada Toneta Tomšiča za pomembne
prispevke na področju novinarskega sporočanja, ko-
mentiranja in urejanja v letu 1989.
Dve zlati odličji Toneta Tomšiča kot posebno prizna-
nje novinarjem, ki so med NOB in v povojnem ob-
dobju prispevali k razvoju slovenskega novinarstva.
Kandidate za nagrade in zlata odličja lahko predla-
gajo uredništva, novinarski aktivi in sekcije, Upravni
odbor društva novinarjev Slovenije, Katedra za novi-
narstvo ter posamezniki.
Nagrade in zlata odličja Toneta Tomšiča lahko dobi-
jo tudi slovenski novinarji v zamejstvu.
Rok za predlaganje kandidatov za letošnje nagrade
je 10. april 1990.
Predloge s konkretno utemeljitvijo je treba poslati
Komsiji za podeljevanje nagrad in zlatih odličij Tone-
ta Tomšiča, Skupščina Republike Slovenije, Subiče-
va 4, Ljubljana.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA in
ZVEZA SLOVENSKE KMEČKE
MLADINE
Podružnica Šentjur pri Celju
organizira
vseslovenski materinski dan
25. 3. 1990 ob 14. uri v
Kulturnem domu v Slivnici
Vabljene vse matere in žene
ZADRUŽNI SVET
KMETIJSKE ZADRUGE CELJE
razpisuje dela in naloge:
vodenje delovne organizacije -
direktorja
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
- da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
agronomske, ekonomske pravne ali organizacijske
smeri
- da imajo tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri
opravljanju enakih ali podobnih del
- da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti
- da predložijo predlog o načinu realizacije razvoj-
nega programa KZ ter opredelijo svojo vlogo pri
njegovi realizaciji.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev in program v 15 dneh po
objavi na naslov:
SP Merx, Kmetijska zadruga Celje
»Razpisna komisija«
63000 CELJE, Kocbeko\?a 5.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po spreje-
mu sklepa o imenovanju.
12. STRAN - 22. MAREC 1990


Sivi panter
na srčni poti
Igralec Marjan Bačko zđal med člani celiskega ansambla
Marjan Bačko, slovenski
dramski igralec, je v tej se-
zoni postal stalni član an-
sambla celjskeg^a gledališča
in z vidnejšo vlogo se je, po
dveh vskokih v predstave,
potrdil v Ortnovem Plenu.
Pa mu celjsko gledališče ni
neznano, saj je na začetku
svoje umetniške poti, ki jo
je, Ljubljančan po rodu, si-
cer začel v Mariboru in na-
daljeval v Kopru, kot stalni
član že nastopal v Celju. Bi-
li sta to sicer samo dve sezo-
ni, a ima Marjan Bačko iz
tistih časov lepe spomine
na Celje in celjsko gledališ-
če. Čeprav je bil maribor-
skemu gledališču najdlje
zvest, je morda prav to ob-
dobje iz mladih let vpliva-
lo, da se je laže odločil za
nov umetniški spopad.
Stvari so se povrhu vsega
zasukale še tako, da je Mar-
jan Bačko začutil, da v mari-
borski Drami nima več k^
početi, saj so mu po vedeje-
stvu upravnika namignih, da
je že prišel čas za upokojitev.
Novi upravnik Tomaž Pan-
dur je imel pač druge načrte
in poglede.
V »obrekovalnici« celjske-
ga gledahšča je bil ravno pra-
vi prostor za paberkovanje
o slovenskem gledahšču
nasploh, o zakulisju in gleda-
liških kuhinjah, brez katerih
bi bilo življenje v gledališču
vendar tako pusto! Si temu
kos ali pa ne, je vprašanje
osebnosti, volje, trme in
vztrajnosti človeka. Zdi se,
da vse te vrline, poleg globo-
kega baritona in umetniške
žilice, Marjan Bačko ima.
Konec koncev je to lahko tu-
di nov izziv in spopad s sa-
mim seboj.
»Tako se je primerilo, da
sem se pač moral, če sem ho-
tel še igrati - in to hočem
- zavrteti okoli svoje osi in se
razgledati po lepi Sloveniji
za kakšnim drugim gledahš-
čem. Oko se mije ustavilo na
celjskem gledališču. Uprav-
nika Boruta Alujeviča sem
povprašal, ali bi me morda
vzeli v svoje vrste. Odprli so
mi vrata Talij inega hrama in
moram reči, da sem bil zelo
lepo sprejet, kar me je neka-
ko znova opogumilo.« Tako
je začel nizati svojo pogodbo
Marjan Bačko-Bac, ki je bil
v Mariboru bolj upravnik po
sili kot po lastni želji.
»Ko so me razrešili uprav-
nikovanja, sem se počutil
lahkega in svobodnega. Od-
leglo mije, polen, ki so mi jih
zmetah pod noge, pa imam
za nekaj zim. Prav bodo pri-
šla morda za v peč v majh-
nem vikendu na Pohorju,
kjer najdeva z ženo mir in
svež zrak. Tam se spočijem.
Ko se mi je rodil vnuk, sem
po stari slovenski šegi zasa-
dil jablano. Trpežen bobo-
vec. V mojem sadovnjaku je
zdaj že pet dreves«, se je na-
muzal. Prijeten sogovornik
je, ustaljenih manir in navad,
z neponarejenim šarmom in
izdelano življenjsko filozofi-
jo. Ta ga je, tedaj je bil še
v Mariboru, pripeljala med
Sive panterje, stranko, ki so
jo pred kratkim ustanovili
v Mariboru. Zdaj seje poteg-
nil iz nje, kljub temu pa sem
to, naj mi ne zameri, simbo-
hčno postavila v naslov re-
portaže.
»Mislil sem pač, da bi kaj
zaleglo, če bi se tudi sam pri
sivih panterjih potegoval za
boljše življenjske in eko-
nomske pogoje v naših vr-
stah. Tu leta niso pomemb-
na. Vsakdo se mora zavedati,
da pride trenutek, ko je po-
trebno razmishti o tretjem
življenjskem obdobju. Do
zbora na Rogh sem bil celo
podpredsednik Sivih, ven-
dar sem ugotovil, da zdaj
enostavno ne bom imel več
časa za takšno udeleževanje.
Ne želim polovičarstva in če
hočem dati vse sile in moči
delu pod reflektorji, se mi
zdi taka odločitev prava.
Naredimo icaj za
Celje
Kot vsak igralec si Marjan
Bačko pač želi čimveč igrati
in se spoprijemati z novimi
in novimi hki. Čas, ko se mu
je zdelo, še mlademu igralcu,
da ravno on ne dobi pravih
vlog, je že davno mimo. Utr-
dil in potrdil je to že s stažem
v Mariboru, kjer je bil med
tamkajšnjim občinstvom
močno priljubljen. »Igral
sem vse, od antike do klasi-
ke, nastojjal po šolah in to-
varnah. Četrt stoletja že so-
delujem na Radiu Maribor
v Mariborskem feljtonu. En-
krat ah dvakrat na mesec
posnamem kakšno hterarno
oddajo. To je skoraj vse. Do
drugih medijev, filma in tele-
vizije, igralci izven Ljubljane
redko ali nikoli ne pridemo.«
Približno tako razmišlja
Marjan Bačko tudi o nagra-
dah. »Nagrade so igralcu do-
brodošle tudi za izboljšanje
lastnega standarda, čeprav
so šmentano majhne. Mislim
pa, da za večino slovenskih
igralcev prihajajo prepozno.
Sicer pa še vedno velja pra-
vilo, da moraš biti pravočas-
no na pravem mestu in imeti
povrhu še kakšnega prijate-
lja v komisiji. Nočem reči, da
je vselej tako, pogosto pa je.
Sam se s kakšnimi velikimi
nagradami ne morem pohva-
liti. Večina me jih je obšla.«
Res pa je, da razen Boršt-
nikovega srečanja sloven-
skih gledališč v Mariboru in
kranjskega festivala domače
drame, v Sloveniji ni več pri-
ložnosti za pregled sloven-
skega gledališkega dela. Ta-
ko pravi tudi Maijan Bačko
in razmišlja, zakaj ne bi, na
primer v Celju, organizirali
kakšnega podobnega sreča-
nja, festivala komedije, na
primer. Smeha nam manjka!
Spominja se tudi, da je Celje
pravzaprav prvo imelo podo-
ben festival, kot je zdaj
v Kranju. In prav celjski an-
sambel je znan po dobrih
predstavah komedij, satir in
farse, zato bi veljalo razmisliti
o takšni predstavitvi sloven-
skih gledališč. Festival ko-
medije bi lahko bil vsaki dve
leti, da ne bi bili preveliki
stroški, nanj bi povabili vsa
dobra jugoslovanska gleda-
lišča in pohtika bi bila pri
tem nemočna. Celje bi tako
bolj zaživelo, s postavitvami
na zunanjih scenah, ki jih ne
manjka, pa sploh.
»Skozi vse leto bi se mora-
lo v Celju kaj dogajati«, ugo-
tavlja Marjan Bačko in je
sam pripravljen za to tudi
kaj storiti. »Glejte, v celj-
skem gledališču tarnamo, da
je ansambel kadrovsko ši-
bek, da potrebujemo mlade
igralce. Kaj, ko bi si omishli
kakšno šolo ah tečaj za mla-
de, nadarjene amaterske
igralce, jih tako zastrupih
z gledališčem in jih še bolj
povezah s Celjem? Tisti, ki
bi se morda odločih za študij
na Akademiji, bi se v Celje,
svoje rojstno mesto, radi vr-
nili. Mlade je pač težko zvle-
či iz prestolnice, kjer, raču-
najoč, da bodo dobili delo,
stojijo pred vrati filmske in
televizijske hiše«. Tudi za to
zamislijo stoji Marjan Bačko
toliko trdno, da bi rade volje
pomagal pri delu z mladimi.
Prepričan je, da tudi kolegi
ne bi stali križem rok, pa še
koga z ljubljanske Akademi-
je bi verjetno lahko prepriča-
li, da bi pomagal pri tej vzgo-
ji. Konec koncev, razdalje
med Ljubljano, Celjem in
Mariborom le niso tako dol-
ge, da bi moralo Celje stopi-
cati na mestu. Ljudje se
v svetu vozijo na delo po
dvesto, tristo kilometrov,
nam pa, ki si tako strastno
prizadevamo priti v Evropo,
dela težave že šestdeset, se-
demdeset kilometrov.
Za zdrav duh in telo
Maijan Bačko se na vaje in
predstave vozi iz Maribora,
kjer živi. »Ne, nič mi ni tež-
ko,« pravi, »četudi imam tri-
najst let staro lado, ki mi
kdaj tudi odpove poslušnost.
Po človeških letih bi rekel,
da je najstnica, za stroj in
pločevino pa že prava babu-
ra. Tako se mi je ravno med
študijem Plena, kjer sem se
spopadal z hkom McLeavy-
ja, zgodilo, da me je mrha
pustila na cedilu ravno pred
cestninsko postajo v očeh.
Kaj pa zdaj? Tek na daljšo
progo proti železniški postaji
v Hočah, kjer sva do sekun-
de točno prispela na cilj - jaz
in vlak. Seveda sem vajo za-
mudil za kakšno uro. To ni
v moji navadi in principu,
kolege, vem, je skrbelo, kaj
je z mano, še posebej zato,
ker je imel ravno tiste dni na
poti iz Ljubljane smolo tudi
igralec Marko Boben - pri-
stal je v bolnišnici. Ko sem
pritekel na vajo, je vsem od-
leglo. Meni najbolj. Na odru
sem bil sprva še malo zme-
den, pa sem se hitro ujel.
Razen strahu in skrbi sta
me vožnja z vlakom in zamu-
da veljali še dva litra janžev-
ca. Za odkupnino. Rade vo-
lje sem dal zanj.«
Tek in izlet z vlakom je
Marjan Bačko prištel h kon-
dicijskemu treningu. Skrb
za zdravje in zdravo življenje
mu res ni na zadnjem mestu.
»V Celju in okolici je veliko
prijetnih kotičkov in poti za
sprehode med eno in drugo
v^o, med vajo in predstavo,
med predstavo in predstavo.
Škoda le, da so nekateri lepi
deh Celja umazani in zane-
marjeni. Pot ob Savinji, na
primer. Te kulture mnogi
ljudje še vedno nimajo in jim
je vseeno, kam od vržejo
prazno cigaretno škatlico.
V Celju sem že kmalu po pri-
hodu odkril koronarno pot
in rad si po njej krepim srce
in ožilje. Prehodil sem jo ce-
lo v krajšem času, kot je to
zanjo in za mojo starost
predpisano. Tudi misli ure-
dim na tej poti, mirno lahko
vadim vlogo, pripovedujem
tekst drevesom in umol-
knem, če kdo pride mimo.
Da si ne bi kaj mishl...«
V resnici ga je uplenilo gledališče.
Marjan Bačko kot McLeavy v Ortnovem Plenu.
rom|
v Alp
Toplo pomladansko sc
opravilo s pičlo snežno
v gorah in tako je te dni
ninskih poti že precej ]
menu primerna je bila za
tudi gneča v gorah; na p,
šelj, ki je že popolnom
bilo toliko planincev kc
bolazne sezone. Na Oki
podali izletniki, malo bi
planinci, ki so opravili
krajšo turo, ter člani ce
mariborske alpinistične
bosta letos naskakovali
Parbata v Himalaji. Cel
va, ki gre na pot že o
mesec, je lepo vreme ij
nabiranje kondicije z v
Brano in Rinke.
Precejšnja gneča je bi
di v Kotu (pod slapom ]
skorajda ni bilo mogoči
brega parkirnega prosto:
di turistične sezone. Žal]
li gostinci, saj v Kotu in
bil odprt niti en lokal. P
mogoče dobiti le na Oki
sicer še vedno obnavljaji
še pivo in čaj, v nedeljo c
samo še čaj.
Planinci zdaj nestrpni
jo, da se bodo gostinci
zimskega spanja in se ra)
menu, ne pa po ustaljei
odpiranja. Skratka, gost
skrbijo, da bodo lokali d
ko so gostje, šele poter
razmišljati o vseh silnit
ki so (na srečo) zaenki
v glavah in na papirju n<
Spomin na dim
Tudi s kajenjem in odvečnimi vrčki piva je
igralec Marjan Bačko že davno opravil.
Anekdota je iz časov, ko je bil prvič angaži-
ran v celjskem gledališču. Pravil je, da so
tedaj mladci v lovski sobi v Ojstrici puhali
dim, da drug drugega niso videli, pili grenak
napoj in kdo ve o čem modrovali. Tedaj so
pogosto gostovali v Topolšici in navada je
bila, da so se kdaj oglasih tudi k zdravniku za
pljučne bolezni na pregled. Tudi mladi Bač-
ko je ob eni takih priložnosti zavil k zdravni-
ku. Pod snopi rentgenskih žarkov se je odvi-
jal naslednji dialog:
Zdravnik: Vas kaj boli?
Bačko: Ja... srce...
Zdravnik: Malo je zadebeljeno. Kaj pa
pljuča?
Bačko: O, bolijo, tudi me bolijo.
Zdravnik: A kadite?
Bačko: Seveda kadim.
Zdravnik: Koliko na dan?
Bačko: Sedemdeset.
Zdravnik: Pijete tudi?
Bačko: Seveda. Laško pivo.
Zdravnik: Koliko?
Bačko: Pet^do deset steklenic na dan.
Zdravnik: Želodec je tudi nadražen... čez
pol leta se vidiva.
Bačko: ???
Zdravnik: Oh, nič, nič, posteljo vam bom
rezerviral.
Bila je to najboljša terapija, se danes go-
spod Bačko spominja svoje traparije. Iz igral-
ske kože pa že tedaj ni mogel. Vprašal je
zdravnika, hudo resno, ah on kadi. Zdravnik
mu je rekel, da kadi, vendar zelo zmerno.
Bačko pa, ne bodi len (tedaj je kadil pipo, je
zgrabil svoj kadilski pribor, ga položil pred
zdravnika in odločno rekel: »Tukaj imate
moj tobak, jaz ne mishm več podpirati drža-
ve.« In je ne. Če že mora po službeni dolžno-
sti prižgati pipo ali cigareto, puhne dim čim-
prej iz ust in še vedno ne vidi rad, da kadilci
na sejah in v zaprtih prostorih zastrupljajo
nekadilce. »Tudi to je neke vrste kultura, ki
se jo je potrebno naučiti.«
V resnici je on zastrupljen le z gledališčem.
To ga je uplenilo.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
JOŽE SUHADOLNIK
Vsi našt
tah Knoja v
ne, domov l
v septembru
1945. Pri jaž
rekla, so p'
m^a in v
v času brezv
bi nekaj ved
kasneje vklji
nje zločinov,
ne akcije, kil
morebitne g
dvomila, da
Ijeni govoriti
nekaj ve, je n
nem mnenji
o tem ne gov
piše. Da je ž|
ni pravi čas.
sko organizi
v Hudi jami
menila, da nf
titi partiza
V drugačnih
sama poveda
Zahvahl se
sto malo, kol
in odšel napr
da bom nalet
so me že dru
Hudo jamo.
Ni mi bilo
kati na zaplet
tela, da sena
pred hišo ne
Starca. Prijaz
dravil in vp
Barbara. Pa
jaznosti. Naij
bil odgovoril
postavljati vF
je očitno znal
živel v prep'
üTON
22. MAREC 1990 - STRAN 13
(;iani celjske alpinistične odprave, ki v začetku maja odpotuje v Himalajo - cilj je osemtisočak
Singa Parbat - so lepo vreme izkoristili za nabiranje kondicije in preizkušanje nove opreme;
!i soboto so se povzpeli na Brano, v nedeljo pa na Rinke.
Pred Frischaufovim domom na Okrešlju je bilo v soboto in nedeljo kar živo,
planinsko društvo pa je tudi že opravilo nekaj najnujnejših del (remont genera-
torja), da bodo kočo lahko odprli. V soboto so planinci še lahko dobili pivo,
v nedeljo pa samo čaj. Kaj več v domu zaenkrat ne morejo nuditi, ker tudi nimajo
vode.
fngrizek po turi. Če se zložijo skupaj malice iz večih nahrbtnikov, je izbira kaj pestra,
frevladujejo pa, seveda, konzerve. V zadnjem času vse bolj avstrijske.
Parkirišče v Kotu (pod slapom Rinka), je bilo tako v soboto kot v nedeljo precej polno,
okoliški lokali pa zaprti.
do tega pravico. Hotel je ve-
deti, od kod prihajam in za
kateri časopis bi rad pisal.
Zahteval je novinarsko iz-
kaznico, in ker je nisem imel,
seje zadovoljil z osebno. Ob-
tožil me je, da sem emigrant,
z njimi da imajo vedno več
težav, jaz pa sem ustregel
njegovim zahtevam, da bi
mu dokazal, od kod sem, da
bi ga omehčal in pripravil do
besede.
Pa ni bilo nič. Prekaljeni
borec Stare ni mogel razu-
nieti, čemu se mladi danes
Zanimamo za izdćgalce, ki so
Üh pobili po koncu vojne. Po
fijegovem naj bi bih to sami
izobčenci, ki niso zaslužili
drugačnega konca.
Ugovarjal sem in ga vpra-
šal, če so bili vsi, ki so jih
^smrtih tu brez sodbe, na-
''odni izdcOalci, saj so bih
'^ed njimi tudi otroci.
"Takšno zmagoslavje po
koncu vojne je bilo jalovo«,
Sem rekel, »predvsem pa ni
'^nelo nič skupnega z ljud-
stvom.«
Te besede so ga razjezile,
da mije zagrozil. »Dokler bo-
^0 borci še živi in dokler bo-
"^0 delovah«, je dejal, »nihče
bo pisal o tem. In nihče ne
bo zahteval komisij v skup-
j^ini, da bi raziskovale naše
delo.«
"Nobene resnice se ne mo-
razglašati za dokončno,«
^^ni mu rekel.
Potem sem šel.
Težko sem razung^LJaoTca
Starca. Njegova trmoglavost
je koreninila v letih, ko je
partija še imela popolno
oblast nad stvarmi in nad
ljudmi, nad njihovim mišlje-
njem in delovanjem. Kaj res
ne more doumeti, da postav-
lja s prikrivanjem vse svoje
delo pod vprašaj, tudi tisto,
ki ga mu nihče ne oponaša?
Človek zamolči le tisto, česar
se sramuje, kar nosi pečat
nepoštenosti. Seveda je mo-
goče z grožnjami prisiliti lju-
di k molku, a bodo o stvareh,
ki o njih ne smejo govoriti,
šepetali, šepet bo šel od ust
do ust, resnica, ki se bo pre-
našala z njim, pa bo strašnej-
ša, kot če bi jo bili povedali
naglas.
Spominjam se zgodbe
o brivcu cesarja Trajana, ki
sem jo slišal v šoli. Zavezali
so ga k molku, ker med brit-
jem vladarja ni mogel pre-
zreti, da ima kozja ušesa, če-
sar pa ljudstvo ne bi smelo
izvedeti. Brivec je trpel z vsi-
ljeno skrivnostjo. Ko je ni
mogel več prenašati, je sko-
pal jamo in se izkričal vanjo:
»Cesar Trajan ima kozja uše-
sa!« Iz te jame pa je zraslo
drevo in vsak list tega dreve-
sa je poslej šepetal mimoido-
čim: »Cesar Trajan ima kozja
ušesa!« V šoli še nisem razu-
mel pomena te zgodbe. Se-
daj ga vem. Ničesar ni mogo-
če prikriti za vselej, enkrat
vse pride na dan. Kaj ne še-
peče tudi danes še listje
z dreves o grozodejstvih, ki
so jih z grožnjami uspeli pri-
krivati dolga štiri desetletja?
Treba se bo sprijazniti
z resnico, treba bo priznati
pravico vsem, naj živijo
v Sloveniji ali pa zunaj nje-
nih meja, da vedo za grobove
svojih dragih in da se poklo-
nijo njihovemu spominu, ne
glede na to, kje so umrli, ka-
ko in zakaj.
Sam sem se odpravil na-
prej iskat jašek Barbara. Ce-
sta je bila neurejena, razrilo
jo je deževje, da je bila pre-
prežena z jarki in jamami.
Ko sem ga našel, me je čaka-
lo pri jašku presenečenje.
Pred menoj se je resnično
razvrstilo veliko knapovsko
naselje. Strmel sem v stara
poslopja značilne rdeče bar-
ve. Česa podobnega še ni-
sem videl v življenju. Tu so
stale poslovne zgradbe, v ka-
terih je delovalo nekoč vod-
stvo rudnika, in nekaj stano-
vanj za knape. Vse je ostalo,
kakor je bilo leta 1942, ko so
zaprli rudnik, le da je bilo
sedaj vse zapuščeno, zane-
marjeno, uničeno. Vendar
nekatera poslopja še naselju-
jejo družine.
Zasmilili so se mi ljudje, ki
so bili prisiljeni živeti v tako
neurejenem okolju, v zgrad-
bah, ki jih je čas že močno
načel. Kaj ne bi zaslužili bolj-
ših stanovanj? Stavbe bi lah-
ko preuredili v rudniški mu-
zej, ki ga Slovenija še nima,
pa bi bil potreben, s spodob-
nim spomenikom žrtvam, ki
so pokopane v rudniku.
Na koncu naselja sem
ugledal jašek. Na njem sta
zapisani letnica odpiranja in
letnica zapiranja, spodaj pa
ime, ki so mu ga dali: BAR-
BARA. Onemel sem in dolgo
strmel v podobo pred seboj.
Pretreslo me je. Človek ko-
maj verjame, da so umirali
ljudje tako krute smrti... to-
hko ljudi, da so njihova tru-
pla napolnila jašek.
Stopil sem k vhodu in se
ustavil pred zapuščenimi
starimi vrati, ki so ga do-
končno zaprla in niso služila
ničemur drugemu več. Niko-
mur se niso odpirala in skoz-
nje niso hodih zidom, ki
predstavlja konec sveta in
začetek večnosti. Za njimi
sem slutil trupla, curljanje in
žuborenje krvi... ne, do da-
nes ni ostalo za njimi druge-
ga kot votle lobanje in kup
pobeljenih kosti.
Nekje za seboj sem zashšal
otroke, ki so se igrali v pe-
sku. Vrnil sem se v resnič-
nost, v življenje, ki se obnav-
lja vedno znova. Nekam po-
bit sem stopil za glasovi. Ko
sem prišel do otrok, sem se
zanimal, kje bi lahko našel
katerega od starejših prebi-
valcev. Odgovorili so mi, da
v naselju ne bom srečal sta-
rejših ljudi, da so tu samo
mlade družine, največ delav-
ci, ki so z jugoslovanskega
juga prišli v Slovenijo iskat
kruha. Pokazali so mi pot do
nekoga, ki je prišel sem med
prvimi, že v šestdesetih letih.
Ta da bi mi morebiti vedel
kaj povedati o naselju.
Sprejel me je prijazno in
me poslušal z razumeva-
njem. Rad mi je pripovedo-
val o preteklosti kraja, koli-
kor jo je poznal, vedel pa je
le tisto, kar je slišal od dru-
gih. Rekel je, da se veliko
govori o prvih povojnih me-
secih, posebno v vasi Huda
jama.
»Tukaj so partizani pobili
mnogo ljudi,« je rekel. »Pra-
vijo, da so bih med njimi tu-
di otroci in ženske. Po vasi
kroži krvava zgodba o pet-
najstletnem dekletu, ki se ji
je uspelo rešiti iz globoke ja-
me, v katero so jo pahnih.
Imela pa je nesrečo, da se je
zatekla k nekdanjemu parti-
zanu. Pravijo, da ji je s kram-
pom izkopal oči, jo odnesel
k jašku in jo še živo vrgel
nazaj v jamo. Oči naj bi ji
izkopal zato, da ne bi še en-
krat prišla ven. Za tega parti-
zana pravijo, da se je obesil
pred dvema letoma, da ga je
doletela taka kazen.«
Kaj bolj grozljivega od pri-
povedi o petnajstletni dekli-
ci, ki naj bi ji izkopali oči, da
se ne bi še enkrat rešila iz
jame smrti, nisem shšal od
Teharja do jaška Barbara,
a seje vse v meni uprlo, da bi
ji povsem verjel. Ljudska do-
mišljija ne pozna meja, sem
si dopovedoval, iz enih gro-
zot plete druge in ustvarja
ljudsko izročilo, ki gre potlej
od ust do ust, iz roda v rod in
ohranja v zavesti ljudi prete-
klost, ki je napol resnična,
napol izmišljena.
Pa če bi bilo vse res, do
pike tako, kot kroži med
ljudmi?
Izkušnje zadnjih dni me
uče, da je to mogoče. Treba
se mi je samo vživeti v tiste
čase, pa zraste pred menoj
podoba revolucionarja, pre-
danega partiji, prežetega
s sovraštvom, prepričanega
v svoje poslanstvo, zaverova-
nje v veliko prihodnost bolj-
ševiškega imperija, pa si ga
lahko predstavljam s kram-
pom nad dekliškimi očmi,
pa lahko slišim njegov glas,
ko se hvali pred tovariši: »pa
sem jo, kurbo kapitali-
stično.«
Takole me zanese, takole
me prevzame zgodba, ki kro-
ži med ljudmi. Vem samo za-
njo, kamor mi jo je povedal
sobesednik pri jašku Bar-
bara.
»Za vaščane Hude jame
predstavlja ta rudnik večen
strah«, mi je rekel. »Vsi ve-
do, kaj se je po vojni zgodilo
v njem. Jašek še vedno, če-
prav le redkokdaj, uporab-
ljajo za hrambo razstreliva.
Ob taki priložnosti, ko so ga
vozili vanj, si je eden od de-
lavcev privoščil šalo. Ostal je
v jašku, se skril in tako priča-
kal delovne tovariše, ko so
spet pripeljali tovor. Ko je
ujel njihove glasove, je začel
groziti z maščevanjem.
V svojem jeziku, seveda,
v hrvaščini. Učinek navadne
šale je bil nepredvidljiv. De-
lavci so se v tem trenutku
obrnili in zbežali.«
Še dosti vode bo moralo
preteči, da bo čas izbrisal sle-
di preteklosti, predvsem pa
bo treba naglas povedati res-
nico, priznati pobitim člove-
ško dostojanstvo in omogo-
čiti potomcem, da bodo
ustrezno označili njihove
grobove.
V dneh morije so močno
osvetlili jašek, da so lahko
delali. Ujetnike so vezali
v bale po deset, vozili so jih
tristo metrov v notranjost
rudnika, do jame, ki je imela
premer okoli osem, globoka
pa je bila okoli sto metrov.
Žrtve so postavili prav na
rob, ustrelili so prvega v ko-
leno ah v trebuh, daje omah-
nil v globino m potegnil za
seboj še druge. Bomb niso
metali za njimi kakor v neka-
terih drugih jamah, ker so se
bah, da bi se ob eksplozijah
rušil   rudnik.
14. STRAN - 22. MAREC 1990
Strah
Bil je lep sončen dan. Sonce je
bilo že visoko na nebu in močno
pripekalo. Sama sem sedela na
klopi pred hišo. Čez nekaj časa
mi je postalo dolg čas in odšla
sem v sobo. Tudi tam sem se dol-
gočasila. Hitro sem se odločila,
da grem k mamici v službo. Ko-
maj pa sem naredila korak, je
pozvonilo. Korak mi je od strahu
kar zastal, po hrbtu me je oblila
kurja polt. Nisem vedela, kaj naj
storim. Strah me je bilo. strašno
me je stiskalo pri srcu.
Pozvonilo je še enkrat, tedaj
večkrat in z večjim tempom. Na
žalost nikjer v hiši ni takšnega
okna, od koder bi se videlo na
vhod. Tudi balkona ni takšnega.
Odločila sem se, da bom v moji
sobi odprla okno in se oglasila.
Ko sem ga odprla, sem zaklicala:
»Kdo je?« Zunaj pa mi je odgo-
voril močan moški glas: »Takoj
pridi dol, mala!«
Ob teh besedah sem se tako
zgrozila, da sem se morala usesti.
Kasneje sem šla gledat, kdo naj
bi to bil, pa nisem videla nikogar
kot bi se ta moški pogreznil
v zemljo. Zvonec je še vedno br-
nel, a si ga nisem upala iti ugas-
niti.
Ko sem sama doma, se niko-
mur več ne oglasim.
POLONA FONDA, 7. b
OŠ PREBOLD
Vsega se moraš
enkrat lotiti
Ko sem prvič kuhala, nisem bi-
la najboljša. Pripravila sem slabo
kosilo: krompir in kompot. Ma-
mica in ati sta bila v hlevu, brat
Uroš in sestra Damjana pa pri
sosedih.
Naenkrat so skupaj prišli v ku-
hinjo. Videli so, kaj sem pripravi-
la, zato so se najedli kruha in me-
sa; jaz pa zraven. Nato so odšli
vsi ven. Jaz pa sem se spet lotila
kuhanja.
Skuhala sem juho, krompir,
spekla meso in očistila solato.
Spekla sem še pecivo in ga hitro
skrila, ker sem vedela, da brat ne
bi jedel drugega, ampak bi segel
takoj po pecivu.
Poklicala sem, naj pridejo brž
v kuhinjo. Kosilo je bilo na mizi.
Bili so presenečeni in začeli smo
jesti.
Nato sem šla po pecivo. Zelo so
se oblizali okrog ust. Pohvalili so
me. Zelo sem bila vesela in vem,
da bom kosilo še večkrat pripra-
vila.
NEVENKA GRAŠIĆ, 4. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Utrinki v prvem
razredu
Joj, kako prijetno je bilo danes
v šoli. Kar naprej bi pisala. Začeh
smo spoznavati pisane črke.
(Damjana)
Sabina, ne tekaj z obročem po
razredu. Motiš me pri pisanju pi-
sanih črk. (Miha)
Vsak dan spoznamo kaj nove-
ga (Marjetka)
Si videla slončka, kako leži
v očkovi postelji. Gledali smo
diafilm Dvanajst slonov. (Tanja)
Naša učilnica je lepa. Na ste-
nah imamo razstavo naših risb.
(Gregi)
Daj mi obroč. Tudi jaz bom
z njim poskakoval. (Boštjan)
Kako prijetno mi je, ker imam
telovadbo. Rad se žogam.
(Damjan)
Zelo sem žalostna, ker ni sne-
ga. Ah, ta snežak iz vate je lep, še
lepši pa bi bil iz snega. (Metka)
Hura, počitnice! Dovolj časa
sem imel, da sem prebral knjigo
iz razredne knjižnice. (Igor)
Šolski zvonec zvoni. Odmor.
Tovarišica, berite dalje. Radi bi
slišali konec pravljice! ^ Saj ima-
te odmor, reče učiteljica. Nihče
ne vstane. Pozorno poslušajo
branje. (Vsi učenci)
Tovarišica, preberite še eno
pravljico. (Sabina)
Učenci 1. razreda
< OŠ KOMPOLE
Kultura
Kultura je spoštovanje do so-
človeka, je dajanje in jemanje, je
umetnost življenja, umetnost iz-
ražanja. Umetnost, ki jo danes
obvlada le malokdo. Je raven iz-
ražanja vsakega človeka posebej,
govorica, ki jo govori drugemu.
S toni v glasbi, z barvo na platnu,
z igro na odru, s pesmijo v srcu,
s peresom v roki. Ni vseeno, kaj
damo drug drugemu, niti ne ka-
ko. In to je zame kultura, nit, ki
jih spletamo med sabo, med na-
mi in naravno, med resničnostjo.
Vsak mora sam pri sebi razčistiti,
kaj bo dal, kako bo dal in nena-
zadnje, kako bo jemal od drugih.
Tu pa je meja, kjer je mnogo raz-
hajanj, kjer so pogledi različni,
kjer sodi vsak zase. In tudi to je
kutura, kako sodi, kako določa
meje. Torej: kultura je način živ-
Ijeja, pika na i besede biti. Za-
čimba, ki da vsakemu človeku
svojevrsten priokus. Zame je po-
membnejša kultura medčlove-
ških odnosov kot ustvarjalna
kultura, čeprav se oba prepleta-
ta. Ljudje smo takšni, da nas kaj
hitro zavedejo čustva in morda je
kultura uzda, ki nas zadržuje, da
ne bi zbezljali po prostranih ču-
stvenih poljih. In prav je, da ima-
mo to uzdo, saj lahko tako hitro
prizadenemo sočloveka. Prav do
neke meje. Včasih sočloveku da-
mo premalo sebe, nismo iskreni.
Zaradi kulture medčloveških od-
nosov?! Morda. A vendar - ka-
korkoli že razmišljam o kulturi,
vse bolj se mi dozdeva, da pojma
ni mogoče razčleniti. Je ah pa je
ni. Če je, potem je za vsakega
zase svet, njegov čar, morda sre-
ča, morda razočaranje, vsekakor
pa samobit vsakega posamezni-
ka. Dati in vzeti. Kako - to je
morda kultura.
NATALIJA PILKO, 8. a
OŠ Vera Slander
KUŽa POLZELA
Nekega dne sem si želela svoje-
ga psa. Očeta sem vprašala, če mi
ga lahko kupi, on pa je odgovoril,
da mogoče. Zvečer, ko sem šla
spat, sta se ati in mamica pogo-
varjala, ali bi mi kupila psa. Zju-
traj, ko sem vstala, sem šla v šolo.
Ati pa je med tem časom šel po-
gledat, če še ima njegov prijatelj
kakšnega psa. Ko sem prišla do-
mov, sem slišala v hiši lajanje.
Hitro sem stekla v hišo in prese-
nečena obstala. Pred seboj sem
videla ljubkega psička. Najprej
sem_^se vesela zahvalila očku, po-
tem pa v naročje vzela kužka.
Ime sem mu dala Črt. Niseis
nisem mogla iti k zvezkom, \
bi bila rada sama z njim. Ket
bila sončna sobota, sem Črtaj
Ijala na zrak. Lovila sva se in \^
oba vesela.
Je pudeljček in ostal bo
hen. Po zadnjih nogah hodi j
kakšen pes v cirkusu. Vsalt^
pozdravi tako, da hodi po zaduj
nogah. Tega psa imam zd^
upam, da ga bomo imeli še dol-
MARJANO A ŠRAML,]
OŠ Bratov Letöt
ŠMARTNO OB
Valen sem pešačiti
Rad hodim v hribe. Noge j
ne bolijo, ker sem že navajen.
Kadar imamo v šoli šport
dan, in ko shšim, da bomo im,
pohod, sem zelo vesel.
Rad sem v hribih. Tudi na
hiša stoji na hribu. Od nas jel
razgled v dolino.
Vsak dan grem peš v šolo
nazaj. Nikoli nisem utrujen, j
sem se že navadil pešačiti.
ROMAN KLOKOČNIK, 3
OŠ Edvard Kard
SLOVENSKE KONJI(
Atkina zanka
Eden najbolj zanimivih pojavov, ki ga lahko opazu-
jemo na zemlji je mavrica. Zagledamo jo, kadar sije
sonce skozi deževne kaplje. Barve si sledijo zmeraj
v enakem zaporedju: rdeča, oranžna..., zelena, modra,
vijolična. Eno barvo je tiskarski škrat izpustil. Vpiši jo
ti.
Rešitev pošlji na dopisnico na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3 a, 63000 CELJE do torka, 27. aprila 1990. Med
pravilnimi odgovori bomo izžrebali nekoga za nagrado
AERO.
Prejšnjikrat je Atka spraševala po avtorju knjige z naslo-
vom potovanje v središče sveta. Avtor je Jules Verne.
Nagrado dobi: VANJA VURCER, Frankolovo 14a, 63213
Frankolovo.
PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE
AVTOCEST
LJUBLJANA, Linhartova 10
Po sklepu Komisije za delovna razmerja podjetja
objavljamo
za potrebe cestninske postaje ARJA VAS
1. Čistilka na OP Arja vas
(1 delavec)
poleg splošnih pogojev mora kandidatkinja izpolnje-
vati še naslednje pogoje:
NK ali PK delavka 1 leto delovnih izkušenj ter starost
najmanj 18 let.
Vloge sprejema Kadrovska služba podjetja v roku
8 dni po objavi.
AKCIJA
22. MAREC 1990 - STRAN 15
NA IZLET
z Novim tednikom
Prvi videorekorder
v Šempeter
v ponedeljek smo podelili prvi
videorekorder. Dobili so ga
zmagovalci prvega kola - 7.
b z osnovne šole Bratov Juhart
v Šempetru, ki so zbrali 62
naročnikov. V imenu razreda ga je
sprejel Andrej Stojanovič, ki je sam
zbral največ naročnikov - 15.
Mladi Šempetrčani so izdali tudi
nekaj skrivnosti svojega uspeha. Ker
so prizadevni, predvsem pa
iznajdljivi, so se odpravili iskat
naročnike tudi v sodednji Žalec
(ugotovili SO, da žalski osnovnošolci
ne sodelujejo v akciji), vpregli pa so
tudi starše, ki so jim priskrbeli nekaj
izpolnjenih naročilnic sodelavcev
v njihovih službah.
Kaj nudi Novi tednik
v akciji »Naročniki«:
- 30 dinarjev provizije za
vsakega novega
naročnika
- 6 videorekorderjev, kijih
bodo prejeli zmagovalci
posameznih kol (vsako
kolo traja 14 dni)
- glavno nagrado - izlet
v vrednosti najmanj
30.000 dinarjeVy ki jo dobi
razred, ki bo skupaj zbral
največ naročnikov
Lestvica (začasna)
2. kola:
Zadni rok za oddajo izpolnjenih naro-
čilnic, ki jih bomo upoštevali v dru-
gem kolu za drugi videorekorder, je
torek 27. aprila do 8. ure zjutraj!
Skupna lestvica:
Vrstni red je v primerjavi s prejšnjim
tednom ostal (vsaj na vrhu) nespreme-
njen; 7. a iz Petrovč seje nekoliko pri-
bližal sedmemu b iz Šempetra, najbolj
pa so se povzpeli prav najmlajši.
Tako se je 4.c s celjske osnovne šole
Slavko Slander že povsem približal
vodilnim trem, tako da se je število
»milijarderjev« (v najbolj starih dinar-
jih seveda) že dvignilo na pet. Kaže, da
je posel stekel tudi mladim iz Velike
Pirešice in Šentjurja, ki so se tokrat
prvič povzpeli med prvih deset na le-
stvici.
Zavod SRC Golovec
Vabimo vas v svoje rekreativne objekte:
- SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20.
ure, ob torkih samo za ženske
- BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in
nedelja od 12. do 20. ure
- KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20.
ure
- TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta
vsak dan od 7. do 23. ure
- BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do
22. ure
- FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
- PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure
50% popusta.
Informacije in prijave po tel.: 33-233, int. 25.
Trgovsko podjetje
IZBIRA Laško
GRADITELJI!
TP IZBIRA Laško, poslovalnici
DEBRO in MARKET Rimske
Toplice - tehnični imata za vas
prodajno akcijo, ki traja od 22.
do 31. marca:
- modul in betonski blok
- stavbno pohištvo
- strešniki
- armaturne obloge
vse dobite
• na ugodno potrošniško posojilo
• s popustom od 5-10%.
K nakupu vas vabi Marx - TP
IZBIRA Laško.
Poslovni prostor v Celju iščemo
cca 50-100 m^, pritličje, možnost dostopa z avtomo-
bilom.
Pisne ponudbe na naslov:
Slovenija avto
PODJETJE TRG, trgovina p.o.
P-419 Ljubljanska 67, Celje
Informacije tel.: (063) 29-675
RAZPISNA KOMISIJA
KOMITEJA ZA DRUŽBENO
PLANIRANJE IN RAZVOJ
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje
prosta dela in naloge
PLANERJA - ANALITIKA
POGOJI:
- višješolska izobrazba ekonomske smeri
- 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
s polnim delovnim časom.
Pisne vloge z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na
Razpisno komisijo Komiteja za družbeno planiranje
in razvoj občine Šentjur pri Celju.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od
dneva objave.
16. STRAN - 22. MAREC 1990
ZARAZVEDRlli
Težko priznanje
Gorenju gre zdaj že resnično težko,
ko celo sami priznavajo to.
Pohvala
v Cinkarni bodo zdaj z glavo pokonci hodili Č
so jih na TV pohvalili, da so za okolje nekaj storili.
Nagradni razpis
1. nagrada 100 din
2. nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le p
vilne rešitve, ki bodo v naše uredi
štvo prispele najkasneje do torka,;
marca 1990 do 9. ure dopoldne. Rese
križanke lahko prinesete tudi osebi
na vhodnih vratih je poštni nabiralni
Na kuverto napišite NAGRAD^
KRIŽANKA in svoj točen naslov.
Rešitev Icrižanlfe
Vodoravno: VORNIK, OLIlVI
ALEUTI, IGO KAŠ, RINSER, NOV
LE. OKA, A.K., OČALA, A.N., VAI
ARP, F.R., IRSKO, ANDRO, EOLl
TITO, LO, IDENTICI, ENOLI, KS
NON, ERIC, VALOK, ATRANS, K
RE, GO.
Izid žrebanja
1. nagrado 100 din prejme: Lojzk
Šmajdek, Ljubljanska 25, 63000 Cel«
2. nagrado 50 din prejme: Marjj
Vovk, Cesta na griču 8, 63320 Tito^
Velenje j
3 nagrade po 30 din pa prejmeji
Anica Poredoš, p.p. 61, 63000 Celje
Jože Demšar, Ljubljanska 54 , 63001
Celje in Katja Korže, Okrogarjeva 1
XI, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade bodo prejeh po pošti!     i
Hočejo širši obmejni pas - da bi nas
trdneje zategnili v Jugoslaviji.
Kriz s kriziscem
Kmalu naj bi dobili v Celju še eno
obnovljeno križišče - med Gregorči-
čevo in Vodnikovo ulico. Vendar naj
bi bilo to le pol križišče, saj ne bo
dovoljeno zavijanje v vse smeri. Ta-
ko bodo avtobusi iz mesta še vedno
vozili mimo gledališča in premago-
vali dva ostra ovinka.
Kaj hočemo - eni si pač tako zami-
šljajo reševanje celjskega cestnega
prometa.
Dobro, dobro
Doslej nas je šempetrska
turistična agencija vabila
z »dober dan«. Gostišče
Štorman se ji je pridružilo
zdaj še z »dobro jutro«.
Verjetno bi se še kdo na-
šel z geslom »dober ve-
čer«, pa se boji, da bi delal
reklamo slovenskemu
dnevniku.
Čudno
v žični so polne začudenja njihove debate;
bančne razprave o krogličnih ležajih so močno oglate.
Drug za drugim
LIK Savinja
TGO Savinja
Savinja?
V senci
Slišimo, naj bi imeli
v Šentjurju vlado v senci.
Marsikje pa je na pre-
pihu.
Ekološka
v Celju je tudi prhnata
zemlja - težka!
Jeza
Mnogi krajani Ložnice in
drugih žalskih krajev se
močno jezijo na Juteks. Še
vedno so prepričani, da
močno onesnažuje okolje.
To naj bi kvarno vplivalo na
njihovo zdravje, gospodi-
nje pa se tudi jezijo, ker
onesnaževanje čutijo tudi
na perilu, ki ga sušijo.
Le kaj bi na vse to ^pri-
pombe porekel Dušan Šini-
goj, ki je s takim zanosom
odpiral to novo tovarno.
Prepovedano
Tudi v Celju smo prepo-
vedali kurjenje. Vendar le
na prostem.
Znotraj pa marsikje moč-
no tli.
HOROSKOP
• OVEN
Ona: Spregledala boš precej pomebno zadevo, ki te;
lahko stane veliko več, kot pa si morda misliš]
sama. Zato nikar ne bodi površna, ampak zavihßji
rokave, s^ je to edini način, da se rešiš težav. ■
On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobra <
volja pa se ti bo obdržala preko celotnega vikenda. '
Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakova-^
na spoznanja o čustvih nekoga, do kogar nisi po- i
polnoma ravnodušen. I
• BIK
Ona: Res je, da bo prišla sprememba kot strela
z jasnega neba, vendar bodo posledice veliko pri-
jetnejše, kot pa jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobe-
sedno zaprl usta, vendar se bo to zgodilo na najlep-
ši možen način...
On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obne-
slo, pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati.
Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več
odgovornosti, zato je najbolje, da se na to tudi
pošteno pripraviš. j
DVOJČEK
Ona: Nekdo te bo spomnil na obljubo, ki si jo že
skoraj pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno,
ali mu boš ustregla, vendar pa bi ne bilo pametno,
če bi ga razočarala. Posledice bi lahko bile zelo
boleče.
On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te
bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda
nikar se preveč ne razneži, sćO utegne to zelo škodi-
ti trenutni poslovni situaciji, ki ni do tebe prav nič.
prizanesljiva. ,
RAK
Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa
vztrć{jno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti
lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe
ali pa se kar nabolje zaščiti pred neljubimi prese-
nečenji.
On: Potreben bo povsem konkreten nastop, s^ je
le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev
tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko
bolje, da storiš eno stvar dobro, kot pa dve polo-
vično. ,
• LEV
Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa utegne
spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto kar
počneš. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem
kot pohvala tvojim sposobnostim, zato si je ne
razlagaj kot...
On: Odkril boš nekaj zelo zanimivega, vendar pa
nikar ne poskus^ tega izrabiti v napačne namene.
In predvsem ne pozabi, da je dobra prijateljica
veliko boljša, kot pa občasna ljubica. Obeta se ti
zanimiv vikend.
DEVICA
Ona: Nepričakovan obisk ti bo nakopal celo goro
skrbi, vendar pa boš vseeno vesela. Izvedela boš
tudi tisto, kar te v tem trenutku najbolj zanima, to
pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se ne
prenagli.
On: Spodletela naložba ti še vedno ne gre povsem
iz glave, kar pa ti lahko samo še poslabša tvoje
trenutno starije. Miren vikend ti bo omogočil spro-
stitev, ki sije že dalj časa potreben. In še nekßj več,
kar pa je že druga zgodba...
• TEHTNICA
Ona: Še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklo-
sti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si vse bolj želi
pomiritive, edino kar mu to preprečuje pa je nje-
gov ponos. Poskušaj se mu približati nekoliko dru-
gače...
On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeh ures-
ničevati, pa tudi na ljubezenskem področju se ti
obeta karseda zanimiva zadeva. Toda nikar ne po- ^
zabi na prijatelje, ki so ti pri tej zadevi pomagali'.
• ŠKORPIJON
Ona: Povabilo na izlet boš sprejela brez vsakih
pomislekov, toda kasneje ti bo zato še presneto žal.
Zamerila se boš nekomu, ki ti tega pač ne bo mogel
pozabiti. Toda skušiijava bo pač prevelika - celo
zate!
On: Ne boš se zadovoljil s ponujenim, ampak boš
zahteval še nek^ več. Premisli, ali se ti takšno
tveganje utegne povrniti, ali pa je posredi le tvoja
domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno
presenetiti. ,
• STRELEC
Ona: Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezani
nate, pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki se lahko j
kßj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko da bo le
še ena avantura, toda počasi prih^a čas, ko lahko
od ljubezni pričakuješ še nekßj več. i
On: Nekdo ti bo obljubil neko priložnost, ti pa jo\
kar najhitreje izkoristi. Združil boš prijetno s ko-]
ristnim, kar pa še ne pomeni, da je tvojih skrbi
konec. Popazi raje na sumljive poteze tvojih sode-
lavcev!
• KOZOROG
Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj
zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo.
Rćuši ne podßj v družbo in kaj hitro boš izvedela
odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav
neprijeten.
On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen \
z malim, zato si nikar ne delaj gradov v oblakih. Le \
zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, daje trenutna \
pot popolnoma napačna. Saj vendar obstajajo tudi;
druge alternative!
VODNAR
Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem
zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v povsem
zasebne zadeve. Proti koncu tedna se ti obeta zani-
miva zabava, ki pa se bo končala na nekohko ne-
prijeten način.
On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti,
toda potihem in na skrivaj bo še vedno delal popol-
noma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo
prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudi z lye-
govo neumnostjo.
RIBI
Ona: Nad nekom boš bila presneto razočarana,
vendar ne v takšni meri, da bi mu tega ne uspela
pozabiti. Opravičilo bo prišlo na povsem nepriča-
kovan način, ki ti bo dobesedno izpodnesel tla pod
nogami...
On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so nastali
kot posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližtrji
preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti,
lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo.
„ASWETT
22. MAREC 1990 - STRAN 17
PRAVNA POSVETOVALNICA
{Tprašanje
pred kratkim sva se raz-
[ gjala in se z bivšim možem
slabo razumeva. Ne moreva
L dogrovoriti, kako bi raz-
delila premoženje, pred-
vsem pa kmetijo, ki je knji-
igpa na bivšega moža, če-
prav sva jo kupila skupaj,
^foblem pa je v tem, ker ho-
bivši mož odprodati del
yoetije, s tem pa bi bila jaz
I oškodovana. Kaj lahko
storim?
Odgovor
če je bila vaša kmetija
Icupljena za časa trajanja za-
Iconske zveze, spada v skup-
no premoženje, ne glede na
to, daje vknjižena lastninska
pravica le na vašega moža.
Zakonska presumpcija je, da
Ivama pripada vsakemu do
polovice, če pa kateri od vaju
smatra, da je prispeval več
I ustvarjanju in povečanju
skupnega premoženja, pa
lahko to dokazuje v pravdi.
Če se z bivšim možem ne
moreta sporazumeti, kako bi
razdelila skupno premože-
nje, vam je na voljo, da pred
pristojnim sodiščem vložite
predlog za razdružitev skup-
nega premoženja.
Ce obstaja resnična name-
ra vašega moža, da bi odtujil
del skupnega premoženja,
pa se lahko zavarujete tako,
da predlagate, da pristojno
sodišče izda začasno odred-
bo, s katero sodišče prepove
odtujitev in obremenitev ne-
premičnine z zaznambo pre-
povedi v zemljiški knjigi.
Pogoj pa je, da izkažete ver-
jeten obstoj vaše terjatve in
nevarnost, da bo sicer uve-
ljavitev terjatve onemogoče-
na ali precej otežena.
Začasno odredbo pa lahko
sodišče izda na vaš predlog
že pred uvedbo sodnega po-
stopka, pa vse do konca po-
stopka. S tem, ko bo sodišče
zaznamovalo prepoved odtu-
jitve v zemljiški knjigi, pa
bodo tudi vaše pravice do
skupnega premoženja
ustrezno zavarovane.
Bralce vabimo, da pošlje-
jo vprašanja za pravno po-
svetovalnico na naslov: Trg
V. kongresa 3a, Celje in
vprašanju priložijo kupon
za posvetovalnico.
ZDRAVILNE RASTLINE
Vinska trta
Vinska trta (Vitis viiiifera L) je rastlina, ki že dolga
stoletja in tisočletja nudi človeku veliko raznovrst-
nega veselja. Spada v družino vinikovk in njene
predstavnice so večinoma olesenele plezalke ali ovi-
jalke. Vitice, s katerimi se oprijemljejo, so preobra-
žena stranska stebla, ki nastanejo v zalistjih. Iz rast-
nih vršičkov v popkih se razvijejo vitice, ki se ovi-
jejo okoli opore, ali pa plezalne korenine. Socvetja se
razvijejo na osi, ki izhaja iz istega kolenca kot list.
Kolenca so pogosto odebeljena. Nadrasla plodnica se
razvije v jagodo.
Nekatere najdbe v predzgodovinski jamah izpriču-
jejo, da je poznal človek vinsko trto že ob zori naše
civilizacije. Divja vinska trta je verjetno doma v pokra-
jinah ob Črnem morju. Danes raste divja vinska trta
v glavnem v severnem zmernem pasu. Za rast potre-
buje veliko vlage in za zorenje veliko toplote. Trta
uspeva v vsaki zemlji, ima pa rada apnenasto podlago
in veliko kalija.
Trto uporablja ljudsko zdravilstvo in sicer Uste, cve-
tove in vitice. Listi vsebujejo organske kisUne, njihove
soli, sladkoije, flavonske glikozide, čreslovine itd. Za
čaj uporabljajo sveže liste in sicer za odvajanje vode
pri jetrnih in vraničnih obolenjih. Čaj uporabljajo tudi
za zdravljenje revmatičnih obolenj, protina in za čišče-
nje ledvic in jeter. Za čaj se vzame zvrhano žličko
drobno zrezanih listov in nekaj vitic in vse skupaj
poparimo z skodelico vrele vode, pokrijemo in
pustimo, da se ohladi. S takim čajem izpir^o tudi oči,
če so utrujene, pa tudi izpuščaje, lišaje, čire in nečisto
kožo. Močan zavrelek listov in vitic uporabljajo za
kopeh pri ozeblinah in srbečih nogah. Zanimiva je
uporaba rdečih vinskih listov v jeseni. Ljudsko zdra-
vilstvo jih uporablja za zdravljenlje menstrualnih
tegob. Vzamemo 60 g listov in 20 g m^arona in žlico te
mešanice poparimo s skodelico vrele vode, pustimo da
se ohladi in pijemo po požirkih čez ceh dan. Pri hudih
težavah pomaga tudi tinktura ali izvleček, ki ga pripra-
vimo tako, da 200 g pordelega listja narežemo in preli-
jemo s 500 g 55% alkohola, pustimo 8 dni da se izlužijo
zdravilne učinkovine in nato pijemo večkrat na dan
pred jedjo. S to tinkturo zdravijo tudi zlato žilo.
Ko trto zarežemo, se včasih solzi in če prestrežemo to
vodo, jo lahko pijemo pri pomladanski utrujenosti, ker
čisti kri in ledvična izvodila, zlasti pri ledvičnem
pesku. Tudi cvetove vinske trte uporablja ljudsko
zdravilstvo kot čaj pri pešanju možganov in hrbte-
njače. Iz njih lahko pripravimo tudi tinkturo, ki jo
lahko uporabljamo kot vtiralo pri trganju v sklepih in
hrbtenici.
Zelo pomembna pa je uporaba zrelega svežega groz-
dja. Jagode vsebujejo zelo veliko zdravilnih učinkovin,
od mnogo grozdnega sladkorja in vitaminov, do flavo-
noidov, čreslovin, organskih kislin in njihovih rudnin-
skih soh. Te snovi vplivsgo na obnavljanje krvi in
organizma in učinkujejo krepilno ter delujejo spodbu-
jevalno na delovanje črevesja in ledvic. Zanimive so
grozdne kure, ko uživamo nekaj dni samo grozdje.
Takšno kuro priporočajo pri kroničnem zaprtju, za
odstranjevanje »žlindre« iz telesa, pri shujsevalnih
kurah, pri zastoju vode v nogah, pri revmatičnih teža-
vah, pekoči zgagi v želodcu in tudi pri vnetnih proce-
sih v prebavihh. Dokazano je, da je grozdna kura
uspešna pri hujših srčnih obolenjih in pri motnjah
krvnega obtoka. Tudi svež grozdni sok je zdravilen, s£o
vsebuje skoraj vse zdravilne snovi iz jagod in uživanje
pospešuje apetit, spodbuja delovanje prebavnih orga-
nov ter pospešuje izločanje škodljivih snovi iz telesa.
Tudi posušene grozdne jagode so zdravilne za jetra in
kri in za zdravljenje prehladnih obolenj in kroničnega
zaprtja. Umivanje z vinom poživlja in krepi. Če z njim
izpiramo rane, jih s tem čistimo in uničujemo škodljive
klice. Vino se uporablja tudi za pripravo najrazličnej-
ših zdravilnih pripravkov in izvlečkov zdravilnih rast-
lin. Tem s tem povečamo njihov učinek. Za domačo
uporabo lahko namočimo malo ognjica, divje mačehe,
kopriv in pelina ter pustimo da se namaka nekaj ted-
nov v dobro zaprti steklenici. Nato pretočimo in
pijemo po kozarčkih pred jedjo.
BORIS JAGODIC
Na osnovi sklepa delavskega sveta razpisujemo
delovna mesta s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1. Vodje sektorja za ekonomiko in
finance
2. Vodje splošno kadrovskega
sektorja
Zahtevani pogoji:
Pod 1: se zahteva višja ali srednja šolska izobrazba
ekonomske smeri s 5 oziroma 10 let delovnih izku-
šenj na enakih ali podobnih delovnih mestih,
Pod 2: se zahteva visoka ali višja izobrazba pravne
smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
Prijave v 8. dneh od objave razpisa pošljite na naslov
AVTOTEHNIKA Celje, Bežigrajska ul. 13 - splošno
kadrovski sektor.
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
ELEKTROSIGNAL p.o.
CELJE, Lava 6 a
Na podlagi 16. člena Statuta razpisuje Delavski
svet - Elektrosignala Celje naslednje prosto
delovno mesto:
direktor družbenega podjetja
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
- da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo tehnič-
ne, ekonomsko-komercialne ali pravne smeri,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih s posebni-
mi pravicami in dolžnostmi v gospodarstvu,
- da nimajo zadržkov iz 59. člena Zakona o po-
djetjih.
Mandat traja 4 (štiri) leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave zdokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev v 15. dneh po objavi na
naslov:
ELEKTROSIGNAL CELJE, Lava 6 a
z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v15.dneh po spreje-
mu sklepa o imenovanju.
ZA LJUBITELJE MALIH ŽIVALI
Vnetje pokostnice!
Izvor te bolezni je nepoznan. Največkrat se pojavi pri
mlajših nemških ovčarjih in njihovih križancih, v starosti od
8 do 18 mesecev. Pojavlja se tudi pri bernardincih in pudlih.
Zelo redko pa pri drugih pasmah.
Šepavost se pojavi postopoma, z različno jakostjo bolečin.
Najbolj pogosta je na prednji levi nogi, tu in tam tudi na
zadnjih nogah. Vendar vedno samo na eni nogi. Čez določen
čas se lahko ponovi, toda vedno na drugi okončini.
Izvor šepavosti je omejeno vnetje pokostnice na cevastih
kosteh. Predvsem nadlaktnice in bedrenice. Bolezen lahko
preide v kronično.
Apetit je zmanjšan, pes pri pritisku na vnetno mesto
zacvili in nogo umakne. Bolezen se zdravi z antibiotiki in
hormonom nadledvične žleze v obUki injekcij. Lahko doda-
jamo tudi zdravilne proti-vnetne dražeje. Zdravila injeci-
ramo tri do štirikrat v razdobju 48 ur. Pes mora počivati
n^manj 10 dni.
dipl. vet. JANEZ ČRNEJ
RECEPT TEDNA
Ribja juiia s krompirjem
Potrebujemo: 750 g postrvi, 500 g krompirja, en por,
poprova zrna, malo muškatnega oreščka, lovorov list, sol,
2 žlici masla, pol lončka kisle smetane in žličko seseklja-
nega peteršilja.
Ribo očistimo, operemo in razrežemo na 3 cm velike kose.
Krompir olupimo, umijemo in zrežemo na majhne kocke.
Por očistimo in operemo ter ga zrežemo na obročke.
V posodi razpustimo maslo, na njem rahlo prepražimo por,
dodamo krompir in ribo, zalijemo z vodo, da je vse dobro
prekrito z njo, dodamo poprova zrna in nariban muškatni
orešček, pokrijemo in kuhamo 35 minut na majhnem ognju.
Ko je vse mehko, dodamo kislo smetano in posolimo ter
dodamo sesekljan peteršilj.
iViODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA ARČAN-CAH
Takšnega odziva, drage bral-
ke in bralci, pa res nismo pri-
čakovali od vas! Že prva dva
dni naše nove, skupne akcije je
namreč v uredništvo prišlo kar
31 kuponov. No, tukaj pa vas
moramo že malce okarati. Ker
morda nismo zapisali dovolj
jasno, ponovimo še enkrat; na-
ša modna svetovalka Vlasta
Arčan-Cah bo odgovarjala na
vsa vprašanja, nagradne kupo-
ne (hja, že res, da bo prav med
njimi vsak mesec izžreban po
eden) pa potrebuje zato, da
vam bo lahko čimbolj jasno
svetovala. Torej, če boste Vla-
sti Arčan-Cah zastavili modno
vprašanje, priložite zraven tudi
nagradni kupon - že zato, da
vam bo lažje odgovarjala, še
bolj pa zato, da boste lahko ko-
nec meseca srečni izžrebanec
- samo kuponov pa nam ne
pošiljate več, velja?
Pa še nekaj besed o pošti, ki
smo jo v uredništvu že prejeli.
Še enkrat vsem zagotavljamo,
da bomo obljubo o anonimno-
sti držali, Natalija nam je čisto
brez potrebe poslala znamko
za odgovor, saj ji bo Vlasta od-
govorila v časopisu (zato tudi
zadrega z »neslišnostjo« Radia
Celje v ryenem kraju, odpade),
veseli pa smo bili tudi dveh
moških, ki sta se nam oglasila.
Oba sta mlada, n^brž tudi za-
radi tega bolj pogumna - a mi
računamo, da se jih bo oglasilo
še več.
V naslednji številki Novega
tednika bo Vlasta Arčan-Cah
že odgovarjala na vaša vpraša-
nja, žrebanje kuponov pa bo
- kot smo obljubili - v soboto,
31. marca po 11. uri na Radiu
Celje.
Uredništvo
18. STRAN-22. MAREC 1990
GLASBA - Ri
RADIJSKE KUMARICE
Piše:
Nada Kumer
Reportaža, ki Je ni bilo
Reklamno geslo je z majh-
no modifikacijo postalo
splošna resnica: česar ni
v javnih medijih, se ni zgo-
dilo. Drži! Mediji imajo
moč, ki nepomembne do-
godke lahko napihne, maga-
ri dvoglave slone in obrat-
no: zbrišejo s planeta kakš-
no zasoljeno storijo, kot da
je nikoli ni bilo.
Seveda ima vsako pravilo
svoje svetle izjeme. Tako se
denimo na nekem točno do-
ločenem prostoru že nekaj
časa intenzivno dogaja slo-
venski narod, ne da bi mediji
pri tem trenih z očmi. In če-
tudi sta radio in časopis za-
devo skoraj popolnoma za-
molčala, O' njej kokodaka
zadnja kura v vasi. Fenomen
ljudskega izročila torej kljub
informacijski eri še ni izu-
mrl! Živijo!
Kraj dogajanja je na oni
strani meje (državne, ne re-
publiške!) in je med vodeči-
mi na top lestvici sistemov
za preživetje v zadnjih mese-
cih: graški Metro. Pri tem
Avstrijcem niti na misel ne
pride, da bi množici tujcev,
ki - predvsem s štajerskega
konca - vsak dan prihrumi
v to veletrgovino, odrekli go-
stoljubje s kakšnimi ustavno
vprašljivimi metodami. Res
pa je, da Štajerci v Metro ne
hodimo prodajat kakšne
edinstvene in edino zveličav-
ne resnice, ampak tjakaj ra-
dostno prinašamo čiste sol-
de. Tako se nam vsaj zdi. Pa
je res tudi drugače: namreč
pod plaščem čiste potrošni-
ške mrzlice, še kako jasno
razgaljamo resnico o naši go-
spodarsko in socialno shira-
ni deželi, o razsutem sistemu
in še vedno pritiskajoči če-
prav statistično zanikani in-
flaciji. (Gorenjeve kuhinje so
se predvčerajšnjim podražile
za 30 odstotkov!) In pri tem
si še mislimo, kako smo Slo-
venci, seveda, čisto nekaj
drugega kot naši južni brat-
je, ki tudi zahajajo tja gor in
si - sramota! - polnijo raz-
drapane avtomobile z nepo-
pisnimi količinami potrošni-
škega blaga. Ne vem, kaj je
tem Avstrijcem, da ne ločijo
med lipovim in bukovim li-
stom, ampak - bogami - za-
nje vsi skupaj sodimo v po-
polnoma isti koš.
Tako je nastala radijska
reportaža, ki je ni bilo. Ko se
je namreč naša novinarka
skupaj z uradno prevajalko
(da si ne bi slučajno naredila
sramote s kakšno polomlje-
no nemščino!) namenila pos-
neti prispevek v graškem
Metroju, so jo odpravih tako
arogantno, da smo še mi
v uredništvu zgolj po nje-
nem pripovedovanju od
ogorčenosti kar zajemali
sapo.
Ampak: tako nas jemljejo!
Ne samo nekatere zgražanja
vredne poteze naše zunanje
politike, tudi takšne banal-
nosti kot so nabite zamejske
trgovine razprodajajo naš
nacionalni ponos. Toda že
ljudska modrost je domish-
la, da prazen žakelj ne stoji
pokonci pa zato tudi mi naj-
prej mislimo na svoj želodec
in šele zatem na to, kaj drugi
mislijo o nas.
Hvala bogu, da je na vidi-
ku nova oblast. Če bo uresni-
čila vsaj polovico svojih ob-
ljub, se lahko z gotovostjo
nadejamo časov, ko bo Slo-
venec lahko dvignil glavo tu-
di še kje drugje, ne le med
Kolpo in Šentiljem.
NADA KUMER
Ansambei Neron iz Žaica
Pred kakšnim letom dni se je pet študentov odločilo, da
bodo združili svoje glasbene ambicije in tako je nastal
ansambel Neron, ki ga sestavljeno solo kitarista Bogdan
Podrekar in Uroš Salobir, bobnar Boris Faletič, basist Mat-
jaž Romih ter pevec Aleš Štorman.
Odločili so se za rock glasbo in že posneh dve skladbi,
čeprav imajo naštudiranih že 12 lastnih skladb. Zaenkrat
nastopajo v Celju in Savinjski dolini. Sedaj, ko so svoje
skladbe predstavili na lokalnih radijskih postajah v T.Vele-
nju, Slovenj Gradcu, Šmarju in Celju, upajo, da jih bodo
povabili tudi drugam. Tako kot večina ansamblov tudi oni
upajo, da bodo izdali kaseto, saj jim glasbenih idej in volje
do dela ne manjka.
Rig band v Ceiju
Prihodnji četrtek bo v dvo-
rani kina Union v Celju prvič
nastopil Big band RTV
Ljubljana, ki ga že vrsto let
uspešno vodi Jože Privšek.
To bo otvoritveni koncert
tradicionalne manifestacije
Slovenski glasbeni dnevi, ki
vsako leto ponuja obilo in-
formacij o aktualnem glas-
benem življenju v Sloveniji.
Najboljši tovrstni jugoslo-
vanski orkester se bo na
koncertu predstavil s popu-
larnimi melodijami sloven-
skih avtorjev.
Razpis za
Jugosiovansici
šanson
Rogašica 90
Zdravilišče Rogaška
Slatina kot organizator
vsakoletnega Festivala
Jugoslovanskega šanso-
na, nam je poslalo razpis
za sodelovanje na tej
največji tovrstni prire-
ditvi pri nas.
Razpisa se lahko udele-
žijo vsi državljani s sklad-
bami, ki še niso bile javno
izvajane ali posnete. Po-
slane skladbe morajo biti
izvirne, lahko vsebujejo
folklorne elemente jugo-
slovanskih narodov in na-
rodnosti, ki pa niso ob-
vezni.
Ostah razpisni pogoji
so takšni kot pri vseh fe-
stivalih: melodije morajo
biti napisane v treh izvo-
dih z naznačeno harmoni-
jo, tempom in podpisa-
nim besedilom, lahko pa
pošljete tudi demo posne-
tek s posebej napisanim
besedilom.
Organizator obljublja,
da bo, v primeru zadost-
nega števila kakovostnih
skladb, le te izdal, skupaj
s produkcijo RTV Ljub-
ljana, na kaseti Jugoslo-
vanski šanson Rogaška
90.
Skladbe morajo avtorji
poslati na naslov organi-
zatorja do 10. maja 1990.
RADIO CELJE
Četrtek, 22. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvest
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, iq
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13,
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Pq
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključe
19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 23.3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, e
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Pq
čila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prer
RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdti
17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 24. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvest
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavri
13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, I4
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pren
RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odp
z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19
Zaključek sporeda.
Nedelja, 25. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvest
8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 10.00 Poročila, 12
Iz domačih logov, 13.00 Povzetek novic, 13.05 Čestitke in pi
dravi.
Ponedeljek, 26. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Ob
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldi
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do
tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronii
17.30 Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih meloi
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 27. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.
Poročila, 10.05 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrii
13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pren
RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19,
Zaključek sporeda.
Sreda, 28. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8,
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poi
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.
Odprto z violinskim ključem - rock gverila, 19.00 Zaključ
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedelj
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 9i
MHz - Stereo in na SV frekvenci 963 kHz.
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
Četrtek, 22. 3.: 13.00 Napoved, EPP, obvestila, 14.00 Novi
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušć
čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila. Lestvi
šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Petek, 23. 3.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Poročila, obvesW
Kontaktna oddaja s pisanim glasbenim izborom, 18.00 Novic
obvestila, 19.00 Zaključek.
Sobota, 24.3.: 13.00 Napoved, 14.00 Novice, kontaktna odd;
ali gost v studiu, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Nasveti za delo na vi
in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.
Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Nedelja, 25.3.: 8.00 Napoved, vreme, obvestila, 9.00 Minute
najmlajše, EPP, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kmetijs
oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čes
tajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 26. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, ob\
stila, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 N<
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Šport, 17.00 Poročila, obv
stila, šport, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novic
obvestila, 19.00 Zaključek.
Torek, 27. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, obvesti
kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Ni
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Turizem, 17.00 Poroči
obvestila, turizem, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18
Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Sreda, 28. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, obvestil
EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši posi
šalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila 18
Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19
Zaključek.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju '
frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
Petek, 23.3.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje c
Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ); 16.10 Ekolo
imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke
pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja Šale§
študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 25. 3.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude lukn
do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med varT
12.00 Od Vrat (najprej bomo odgovarjali na vprašanja, ki ste na
jih zastavili pred 14 dnevi, nato pa po telefonu 855-963 spreji
mali takšna vaša vprašanja, na katera sami niste uspeli dob
odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vai
čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 26. 3.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hud
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, W
16.15 Vi in mi (oddaja v živo, predstavili bomo program velefi
skega odbora slovenske kmečke zveze); 17.00 PonedeljKC
šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvic
Radia Velenje.
Sreda, 28. 3.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje d
Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.3
Možnosti vpisa na Center srednjih šol; 17.00 Vi in mi (predstavi
bomo volilni program Socialdemokratske zveze Velenje - z gos'
v studiu boste lahko pokramljali po telefonu 855-963); 18."
Novosti na področju disko glasbe (naš gost bo disko S).
Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS
- CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
- WARTBURG - ŠKODA
Zabavne melodije:
1. THE ROAD TO HELL - CHRIS REA (6)
2. TEARS ON MY PILLOW - KYLIE MINOGUE (4)
3. ZAPLEŠIVA OHA OHA OHA - OBVEZNA SMER (7)
4. KAD ODU SVI - JASNA ZLOKIČ (9)
5. ALL ARAUND THE WORlD - LISA STANSFIELD (3)
6. SUZAMA SE VATRE NE GASE - PARNI VALJAK (3)
7. GIRL I'M GONNA MISS YOU - MILU VANILLI (10)
8. DANGEROUSE - ROXETTE (2)
9. SENSUAL WORLD - KATE BUSH (9)
10. I WISH IT WOULD RAIN DOWN - PHIL COLLINS (1)
Lestvica zabavnih meiodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1. NAJIN TANGO-AVSENIK (9)
2. NE BOM VEČ ČAKALA-HENČEK (8)
3. TEŽAVE V HRIBIH-KLINC (5)
4. BELI KAMEN LJUBEZNI-VERDERBER (3)
5. SAVINJI-KLAVŽAR (2)
6. MATI POSLUŠAJ-MIHELIČ (8)
7. OB KRKI ZELENI-PUGELJ (4)
8. ČEŠNJA ŽE CVETE-GORENJCI (2)
9. LETA ŽIVLJENJA-METALURGI (3)
10. ZEMLJA, HVALA TI-RUPAR (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsal(
ponedeljek ob 17.30.
CLUB CASABLANKA
vabi ljubitelje glasbe in plesa
vsak konec tedna v njihove prostore
v Zavodu Golovec
rfLgVIZUSKI SPORED
22. MAREC 1990 - STRAN 191
pobota,
Zi, marec
^14.15 in 15.15-1.00 TELETEKST
f^LJUBLJANA, 8.20 VIDEO STRA-
8 30 IZBOR TEDENSKE PRO-
raMSKE TVORNOSTI; 8.30 NEMŠ-
J^y^ - ALLES GUTE, 2. lekcija; 9.00
^RED ZA OTROKE IN MLADE, RA-
OVEDNI TAČEK: ŽERJAV; 9.15 LON-
pk KUHAJ: KUHANA RIBA; 9.25 01-
«yiN, DOBER DAN: DESKA; 9.40 Ml-
lig LEGENDE ISLAMSKIH UUD-
fEV: LJUBEZEN MED ZALOM IN
[jDABO, oddaja TV Beograd, 8/13;
^ F.Puntar: KU-KU: MESNICA
0\CA. lutkovna igrica, 4/13; 10.10
^ČfKH HOBO, ameriška nanizanka,
,3 10.45 EPP; 10.50 PLANICA: SVE-
lOVNI POKAL, V SMUČARSKIH SKO-
, iH prenos, reporter: Tomaž Lajevec;
,45/14.00 NASA PESEM: JUGOSLO-
JnSKE ZBOROVSKE SLOVESNO-
[I NIŠ '88, ponovitev 2. oddaje;
,15/14.30 VIDEO STRANI; 15.30 VI-
iO STRANI; 15.40 VIDEOGODBA,
jnovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
530 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
£ INFORMACIJE; 16.45 SPORED ZA
iTROKE IN MLADE, ZBIS: K.Brenko-
1 C MAVRICA PISANA; 16.55 IZZIV ZA
i aSSIE, ameriški mladinski film;
J10 GLASBENA PARADA RADENCI
K) PLESNI ORKESTER RTV Saraje-
j; 18.30 EP VIDEO STRANI; 18.35
OSLEDNJA OAZA, dokumentarna
ddajaTV Beograd, 3/5; 19.05 RISAN-
ja 19.15 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30
V DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
ITRIP; 20.14 EPP; 20.20 ŽREBANJE
x3 20.30 KRIŽKRAŽ; 22.00 EPP;
2.05 TV DNEVNIK 3, VREME; EP VI-
lEO STRANI; 22.25 L.Greer: LEPI
ipi, francoska nadaljevanka, 10/13;
J.20 SILAS MARNER, angleški film;
,50 VIDEO STRANI
ljubljana ii
(16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
3;KUSNI   PRENOSI;   19.00   DANES
SiKUPAJ, oddaja TV Zagreb; 19.30 TV
INEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNI-
j ;E ZA VSAKO CENO, ameriški film;
. 2.15 JUGOTONOV KLUB, ZABAVNO-
' iLASBENA oddaja TV Zagreb; 22.55
lATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
ilfiENOSI (do 1.30)
zagreb i
(4» TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR ŠOL-
ifeA PROGRAMA; 9.00 POŠTNI
'mWALNIK; 9.15 LUTKE IZ VSEGA
SV/TA: MARIONETE; 9.30 TV GLE-
MČE: DRAMATURGINJA Sanja
«i; 10.00 NEMŠČINA, 17. lekcija;
1 m ČEBELICA MAJA, RISANA SE-
. «JA; 11.00 SA 1, INFORMATIVNO ZA-
'BAVNA oddaja; SAGA O FORSYTHIH,
angleška nadaljevanka; 13.00 PREZR-
ilSTE, POGLEJTE; 14.00 NARODNA
DIGLASBA; 14.30 CIKLUS FILMOV
. VALTA DISNEYA: ZA MANO, FANTJE,
1 ineriški mladinski film; 16.00 KRITIČ-
'lA TOČKA; 16.45 TV DNEVNIK 1;
17.00 TV DRAŽBA, 1. DEL; 17.30
lOLJŠE ŽIVLJENJE, ponovitev TV na-
daljevanke; 18.15 TV DRAŽBA, 2. del;
%00 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK Z;
iO-15 ALF, ameriška nanizanka, 1/10>
80.50 ARTHUR, ameriški film; 22.30
DNEVNIK 3; 22.45 ŠPORTNA SO-
|60TA; 23.05 POROČILA V angleščini;
po NOČ Z VAMI; DINASTIJA, amerl-
wa nadaljevanka, MURPHYJEV ZA-
*0N, ameriška nanizanka; 1.15 PO-
ROČILA
zagreb ii
'10.00 test; 10.10 TV kOLEDAR;
'120 danes skupaj; 10.50 Planica:
fiNALE svetovnega POKALA V
.'MUČARSKIH SKOKIH; 13.30 NOČ z
'AMI; 15.30 zaklad bate MARČE-
jlCE, otroška oddaja; 16.30 dp V VA-
'^rpolu: Partizan - Kotor, prenos;
"•55 rokomet: elan zagreb
£hromoS - tusen, pokal evrop-
N prvakov; 19.30 dnevnik; 20.15
PLASBENI VEČER: tekmovanje
PUSBENE mladine; 21.50 tv
PUTON: mit in mitologija; 22.30
r MIX; 22.50 zgodbe grahama
f'^eena, nanizanka.
koper
.00 ZLATI JUKE BOX (ponovitev);
^',30 TENIS: KEY BISCAYNE (posne-
.^i; 14.30 BASKET NCAA; 15.15
.^OTTOCANESTRO" - oddaja o ko-
r^i (ponovitev); 16.00 NOGOMET,
p^gieško prv./nep. prenos; 17.45 SU-
VipCf^OSS (ponovitev); 18.45 TV NO-
19.00 SOOČANJA; 19.30 TVD
JCISCE; 20.00 TENIS: KEY BISCA-
Gf)»,l^^P prenos) TV NOVICE, NO-
tpKnF' Špansko prv.
■"^IS: KEY BISCAYNE (nep. prenos).
Hedelia,
A marec
i^jubljana i
lJJ:?3-45 TELETEKST RTV UUB-
OTRr,^ 8.15 VIDEO STRANI; 8.25
».JO^^SKA MATINEJA; 8.25 ŽIV ŽAV;
i   POLTRONA EXPRESS, ponovitev
španske nanizanke 1/13; 9.30 NORO,
NOREJŠE, NORIŠNICA, ponovitev
norveške nanizanke, 1/13; 9.50 L.Gre-
er: LEPI UPI, ponovitev francoske na-
daljevanke, 8/13; 10.45 EPP; 10.50
PLANICA: SVETOVNI POKAL V SMU-
ČARSKIH SKOKIH, prenos, reporter:
Tomaž Lajevec; 14.00 VIDEO STRANI;
14.09 EP VIDEO STRANI; 14.10 M. Ba-
yer: DEDIŠČINA GULDENBURGOVIH,
nemška nadaljevanka, 12/14; 14.55
KOLO SREČE, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 PRISLUHNIMO TIŠINI; 17.25
POROČILA OB ENAJSTIH, ameriški
film; 18.55 RISANKA; 19.00 MERNIK;
19.15 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 G.Mihić: BALKAN EKSPRES,
nadaljevanka TV Beograd in TV Novi
Sad, 1/10; 20.55 EPP; 21.00 ZDRAVO;
22.20 TV DNEVNIK 3, VREME, EP VI-
DEO STRANI; 22.40 SOVA: KHAN,
ameriška nanizanka, 1/7; 23.35 VIDEO
STRANI
ljubljana ii
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za
JLA; 13.00 KMETIJSKA ODDAJA TV
SARAJEVO; 14.00 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 15.00
NEDEUSKO ŠPORTNO POPOLDNE;
18.25 ROKOMET (Ž) ZA POKAL IHF
- BELINKA OLIMPIJA : MURESUL, 2.
polčas, posnetek iz Ljubljane; 19.00
NADAUEVANJE ŠPORTNEGA PO-
POLDNEVA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
BIBLIJA, angleška dokumentarna se-
rija, 1/7, 20.50 KOČEVSKA JE ENA
NESREČNA DEŽELA, dokumentarna
oddaja; 21.30 GLASBENA PARADA
RADENCI '90: PLESNI ORKESTER
RTV ZAGREB; 21.40 ŠPORTNI PRE-
GLED; 22.25 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI (do 0.00)
zagreb i
9.30 POROČILA; 9.35 RAKUNI, pono-
vitev risane serije; 10.00 NEDEUSKO
DOPOLDNE ZA OTROKE; 11.00 KME-
TIJSKA ODDAJA; 12.00 VIDEOTILT,
oddaja resne glasbe; 13.00 MAMA LU-
CIA, ameriška nadaljevanka, 2/5;
14.00 POROČILA; 14.05 NEDEUSKO
POPOLDNE; 16.15 PO LETU 2000. av-
stralska poljudnoznanstvena serija;
17.05 ŽANDAR GRE V POKOJ, franco-
ski film; 18.45 RAKUNI, risana serija;
19.10 TV SREČA, 19.30 TV DNEVNIK
2; 20.00 NEKA ČUDNA DEŽELA. 3.
zadnji del TV nadaljevanke; 20.50 TV
POSTER, zabavnoglasbena oddaja;
21.20 TV DNEVNIK 3; 21.40 ŠPORTNI
PREGLED; 22.25 POROČILA V AN-
GLEŠČINI; 22.30 NOČ Z VAMI: MURP-
HYJEV ZAKON, ameriška nanizanka,
AGENCIJA, TV film; 0.35 POROČILA
zagreb 11
7.20 TEST; 7.40 TV KOLEDAR; 7.50
POROČILA; 7.55 NOČ Z VAMI; 10.00
DANES ZA JUTRI: MOZAIK; 13.00 SE-
ZAM, športno popoldne - Planica:
SMUČARSKI SKOKI; Boks: BUDUĆ-
NOST - GOŠA, PARTIZAN - RAD-
NIČKI; Rokomet (Ž);  BUDUĆNOST
- KUBAN; DP v vaterpolu: MLADOST
JADRA.. - SPLIT; 20.00 PORTRETI
SVETOVNIH VODITELJEV; 20.50 TV
MIX; 20.05 DP v nogometu: DINAMO
- PARTIZAN; 21.35 PISANA NEDE-
UA; 23.15 ARGUMENTI II.
koper
4.00 MOTOCIKLIZEM, Grand Prix (Su-
zuka) (nep. prenos); 10.00 »CALCI-
OMANIA« - vse o italijanskem nogo-
metu; 11.00 TENIS: KEY BISCAYNE
(posnetek); 13.45 Ml V NEDEUO
- MOTOCIKLIZEM, Gran Prix (Suzu-
ka) - 125, 250, 500 ccm; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 Ml V NEDELJO; 20.30
OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 22.15 TV
NOVICE; 22.25 TENIS: KEY BISCA-
YNE, finale (nep. prenos).
Ponedeljek,
26. marec
ljubljana i
8.40-10.45 in 15.10-0.10 TELETEKST
RTV LJUBLJANA; 8.55 VIDEO STRA-
NI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE, 1000 IDEJ ZA
NARAVOSLOVCE: HOJA V GORE;
9.25 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
CEUE '89: DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR
IZ ČSSR; 9.50 UTRIP; 10.05 ZRCALO
TEDNA; 10.20 TV MERNIK; 10.35 VI-
DEO STRANI; 15.25 VIDEO STRANI;
15.35 SOVA: KHAN, ameriška nani-
zanka, 1/7, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV
MOZAIK, ZDRAVO, ponovitev: 18.10
EP VIDEO STRANI; 18.15 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.15 RADO-
VEDNI TAČEK: BISER; 18.30 ŽERJA-
VOVA HVALEŽNOST, stara japonska
pravljica; 18.45 MITI IN LEGENDE
ISLAMSKIH UUDSTEV: RUSTEM IN
SOHRAB I., oddaja TV Beograd, 9/13;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 O. Lang:
SORODNIKA, francoska drama; 21.40
EPP; 21.45 VOLITVE '90: PREDVO-
LILNA TRIBUNA; 22.15 TV DNEVNIK
3, VREME. EP VIDEO STRANI; 22.35
PREGLED ČEZ MODERNI BALET
CATHERININA STRAST, 2. oddaja
23.05 SOVA: KHAN, ameriška nan
zanka. 2/7: 0.00 VIDEO STRANI
ljubljana ii
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.55 PUSTO-
LOVŠČINA SLIKARSTVO, švicarska
izobraževalna serija, 9/13; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 OSMI DAN; 20.40 PO
SLEDEH NAPREDKA; 21.10 SEDMA
STEZA, oddaja o športu; 21.25 FLUID,
zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb;
22.10 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 0.00)
zagreb i
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 RED MORA
BITI, lutkovna serija, 1/10; 8.45 PISA-
NICA, oddaja za otroke; 9.00 ŠOLSKI
PROGRAM: SADNO DREVJE SPO-
MLADI; KAKO GLEDATI SLIKO;
GLASBENA ŠOLA FERDO LIVADIC
V SAMOBORU; IZ VAŠEGA ČTIVA:
IVAN GUNDULIĆ; 10.30 POROČILA;
10.35 ŠOLSKI PROGRAM; TEDNIK;
DAJ. UGANI!; RISANKA; HELENIZEM;
RISANKA; ANGLEŠČINA; 12.30 PO-
ROČILA; 12.40 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 14.45 POROČILA; 14.55
NOČ Z VAMI, ponovitev; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 NEKAJ VEČ, izo-
braževalna oddaja; 17.50 RED MORA
BITI, lutkovna serija, 1/10; 18.05 PISA-
NICA, oddaja za otroke; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.05 CIKLUS KOMEDIJ BRANISLAVA
NUŠIČA: MISTER DOLAR; 22.15 PA-
RALELE, zunanja politika; 22.45 TV
DNEVNIK 3; 23.05 ŠPORT DANES;
23.10 NOČ Z VAMI; 1.15 POROČILA
zagreb ii
16.30 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
KOLEDAR; 17.00 ALF. ponovitev;
18.00 GOLO ŽIVUENJE, dokumentar-
na serija; 19.00 ZAGREBŠKA PANO-
RAMA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
SVET ŠPORTA; 20.35 NEVARNE VE-
ZI; 22.15 VOLITVE 90, Avtonomna de-
mokratska zveza Hrvaške.
koper
13.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (po-
novitev); 15.30 TENIS: KEY BISCA-
YNE, finale (ponovitev); 18.15
WRESTLIN SPOTLIGHT; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE - VOLITVE '90; 20.30
ZLATI JUKE BOX; 22.00 TV NOVICE;
22.10 BASKET NBA; 00.15 NOGO-
MET, Argentinsko prv.
Torek,
27. marec
ljubljana i
8.40-12.10 in 14.35-23.20 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO
STRANI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: ZGOD-
BE IZ ŠKOUKE, 13. oddaja šolska TV:
9.35 ZGODBE IZ ŽIVUENJA RAST-
LIN: SPORAZUMEVANJE MED CVE-
TOVI IN ŽUŽELKAMI; 10.00 KRAS:
KRAŠKO PODZEMUE; 10.35 NEMŠ-
ČINA - ALLES GUTE, 4. lekcija; 11.05
SEDMA STEZA, oddaja o športu, po-
novitev; 11.20 OSMI DAN, ponovitev;
• 12.00 VIDEO STRANI, 14.50 VIDEO
STRANI; 15.00 NEMŠČINA - ALLES
GUTE, ponovitev 4. lekcije; 15.30 SO-
VA, KHAN, ameriška nanizanka, 2/7,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK:
šolska TV, ponovitev; 16.50 ZGODBE
IZ ŽIVUENJA RASTLIN: SPORAZU-
MEVANJE MED CVETOVI IN ŽUŽEL-
KAMI; 17.15 KRAS: KRAŠKO POD-
ZEMUE; 17.45 EP VIDEO STRANI;
17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 17.50 LONČEK, KUHAJ: FIŽOLO-
VA TORTA; 18.00 EX LIBRIS: ZVEZ-
DE, ZNAKI IN UUDJE, ponovitev;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 P. Hamil-
ton: ZAPEUlVEC, angleška nadalje-
vanka, 3/6; 20.50 EPP; 20.55 ZVEZDE
ČARAJO, ameriški show program;
21.55 TV DNEVNIK, 3, VREME, EP VI-
DEO STRANI; 22.15 SOVA, KHAN,
ameriška nanizanka, 3/7; 23.10 VIDEO
STRANI
ljubljana ii
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 18.20 SVET ŠPORTA,
oddaja TV Zagreb; 19.00 SLOVENSKA
UUDSKA GLASBILA IN GODCI: ŽVE-
GLA, folklorna oddaia; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽRE-
BANJE LOTA; 20.35 UMETNIŠKI VE-
ČER: BOULEZ DANES; 21.35 ZABAV-
NI TOREK, oddaja TV Sarajevo; 22.35
SATELITSKI PROGRAMI - poskusni
prenosi (do 0.00)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MALI, VELIKI,
oddaja za otroke; 9.00 ŠOLSKI PRO-
GRAM: PANONSKA NIŽINA; SEDMI
ČUT; MUZEJI SLOVENIJE: POSAVSKI
MUZEJ BREŽICE; LJUBEZEN NA PO-
TOVANJU. 1. oddaja; 10.30 POROČI-
LA, 10.35 ŠOLSKI PROGRAM: KLA-
SIČNO SLIKARSTVO V FRANCUl; RI-
SANKA; O JEZIKU: GLAGOLI; PRIRO-
DA JUGOSLAVIJE; LETOPIS; 12.30
POROČILA; 12.40 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 13.45 ŠOLSKI PROGRAM:
TV LEKSIKON; DREVJE V URBANEM
OKOUU; TV GLEDALIŠČE: DRAMA-
TURG; 14.45 POROČILA; 14.55 NOČ
Z VAMI, ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK
1; 17.20 SODOBNA MEDICINA, izo-
braževalna oddaja; 17.50 MALI, VELI-
KI, oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVILKE
IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 ZNA-
NOST IN Ml; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 VOJNE USODE, angleška nada-
ljevanka, 3/7; 21.10 TEME IN DILEME,
kontaktni magazin; 22.40 TV DNEV-
NIK 3; 23.00 ŠPORT DANES; 23.05
NOČ Z VAMI; 1.10 POROČILA
zagreb ii
15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 16.00
VOLITVE 90, ponovitev; 18.00 ZA-
GREBŠKA PANORAMA; 19.30 REGI-
ONALNI PROGRAM; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.00 ZABAVNA ODDAJA; 22.15
VOLITVE 90: HrvaŠka demokratska
zveza; 23.15 FESTOVE PREMIERE:
ČLEN KI MANJKA, belgijski risani
film.
koper
13.45 NOGOMET, Argentinsko prv.
(ponovitev); 15.30 BOKS; 16.15 JUKE
BOX (ponovitev); 16.45 BASKET NBA
(ponovitev); 18.15 WRESTLING
SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE. 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 BOKS; 21.30
SUPERVOLLEY - oddaja o odbojki;
22.15 TV NOVICE; 22.25 SMUČARSKI
TEDNIK - oddaja o zimskih športih;
23.15 EUROGOLF; 24.15 JUKE BOX;
00.45 FISH EYE.
Sreda,
28. marec
ljubljana i
8.40-11.50 in 14.35-0.25 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO STRA-
NI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE: KRISTINA
BRENKOVA; DEKLICA DELFINA IN LI-
SICA ZVITOREPKA; SREDINA CESTE,
3/7; 9.15 O. Lang: SORODNIKA, fran-
coska drama; 10.50 P. Hamilton: ZA-
PEUlVEC, angleška nadaljevanka, 3/
6; 11.40 VIDEO STRANI; 14.50 VIDEO
STRANI; 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev;
15.30 SOVA, KHAN, ameriška nani-
zanka, 3/7, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45 TV
MOZAIK; 16.45 KOČEVSKA JE ENA
NESREČNA DEŽELA, dokumentarna
oddaja; 17.25 PO SLEDEH NAPRED-
KA 17.55 UTRINKI O AJDOVSKI DE-
KLICI; 18.05 EP VIDEO STRANI; 18.10
SPORED ZA OTROKE IN MLADE;
18.10 ZBIS: M. Golgar: JAŠE K NAM
ZELENI JURIJ; 18.25 D. Gorinšek:
RDEČA KAPICA, PREDSTAVA SNG
MARIBOR, 1/2; 19.00 RISANKA; 19.15
TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
FILM TEDNA »Z«, francosko alžirski
film; 22.05 EPP; 22.10 TV DNEVNIK 3,
VREME; EP VIDEO STRANI; 22.30
NORDRING '90, SREČANJE EVROP-
SKIH RADIJSKIH POSTAJ, posnetek
1. dela; 23.20 SOVA, KHAN, ameriška
nanizanka, 4/7; 0.15 VIDEO STRANI
ljubljana ii I zagreb i
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 18.30 ALPE JADRAN;
19.00 DIVJI SVET ŽIVALI, 9. zadnji del
angleške poljudnoznanstvene serije;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 SVET POROČA; 21.30 IZBOR
JUGOSLOVANSKEGA PREDSTAVNI-
KA ZA 5. EVROVIZIJSKO TEKMOVA-
NJE MLADIH GLASBENIKOV, POS-
NETEK IZ Sarajeva; 23.00 D P V OD-
BOJKI - PALOMA BRANIK: MLADOST
MONTER, posnetek iz Maribora; Re-
porter: Marjan Fortin (do 23.45)
zagreb i
8.25 TV KOLEDAR; 8.35 NAJLEPŠA
LETA, serija za otroke; 9.00 ŠOLSKI
PROGRAM: ZAKAJ, ZAKAJ, HOMMA-
GE A Marc Chagall, I.; NEMŠČINA, 18.
LEKCIJA; INFORMATIKA; 10.30 PO-
ROČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM:
KOCKA, KOCKA, KOCKICA; RISANKA;
GLAVNI ODMOR; PLANETI: SATURN;
RISANKA; BOJ ZA OBSTANEK; 12.30
POROČILA; 12.40 VOJNE USODE an-
gleška nadaljevanka, 2/7; 13.45 ŠOL-
SKI PROGRAM: IZ SVETA NARAVE:
SIVKO; BESEDA IN SLIKA: Golub-
Lackovič; NE POZABI: Predrag He-
ruc; 14.50 POROČILA; 14.55 NOČ IN
DAN. ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 BESEDE IN STVARI, izobraže-
valna oddaja, 2/3; 17.50 NAJLEPŠA
LETA, serija za otroke; 18.20 ŠTEVIL-
KE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45
PLAVI PROGRAM: MORJE, UUDJE,
OBALE; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 FILMOSKOP: KR-
STO ŠKANATA IN 12 MESECEV ZIME,
dokumentarni film; 22.35 TV DNEV-
NIK 3; 22.55 ŠPORT DANES; 23.00
NOČ Z VAMI; 1.05 POROČILA
zagreb ii
15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 16.00
VOLITVE 90. ponovitev; 17.00 Sofiia;
BOLGARIJA - JUGOSLAVIJA; 18.45
REGIONALNI PROGRAM; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 IZBOR JUGOSLO-
VANSKEGA PREDSTAVNIKA ZA
EVROVIZIJSKO TEKMOVANJE MLA-
DIH GLASBENIKOV NA DUNAJU, pre-
nos; 21.35 ZABAVNA ODDAJA: ROCK
KOT ŽIVLJENJE; 22.15 VOLITEV 90:
Stranka Jugoslovanov; 23.15 SCIEN-
TA JUGOSLAVICA.
koper
13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 BOKS
(ponovitev); 15.45 RAZISKOVALNA
BAZA - posebna oddaja (ponovitev);
17.15 SMUČARSKI TEDNIK - oddaja
o zimskih športih (ponovitev); 18.15
WRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
BASKET NBA; 22.00 TV NOVICE;
22.10 BOKS; 23.00 SUPERCROSS;
00.00 ZLATI JUKE BOX (ponovitev).
Četrtek,
29. marec
ljubljana i
8.40-11.10 in 14.35-0.05 RTV UUB-
UANA; 8.55 VIDEO STRANI; 9.05 TV
MOZAIK; 9.05 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE: INDUANSKE LEGENDE:
MEGMUVEZUK,kanadska nanizanka,
10/12; 9.30 ŠOLSKA TV POTA
ODRAŠČANJA: UUBEZEN PRI SE-
DEMNAJSTIH; 10.00 ESTETSKA
VZGOJA, 2/9 (ČB); 10.20 KULTURNA
DEDIŠČINA: BISERI BRINJŠČIGE;
10.30 ALPE JADRAN, ponovitev; 11.00
VIDEO STRANI; 14.50 VIDEO STRANI;
15.00 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.30 SO-
VA, KHAN, ameriška nanizanka, 4/7,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK;
16.45 ALPE JADRAN, ponovitev, ŠOL-
SKA TV, ponovitev; 17.15 POTA
ODRAŠČANJA: UUBEZEN PRI SE-
DEMNAJSTIH; 17.45 ESTETSKA
VZGOJA, 2/9 (ČB); 18.05 KULTURNA
DEDIŠČINA: BISERI BRINJŠČICE;
18.15 EP VIDEO STRANI; 18.20 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.20
CICIBAN, DOBER DAN: ŽIČKA; 18.35
OVČAR HOBO, ameriška nanizanka,
2/13; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 P. Wheeler: BLU-
EBELL, angleška nadaljevanka, 4/8;
20.55 EPP; 21.00 TEDNIK; 22.00 EP
VIDEO STRANI; 22.05 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.25 RETROSPEKTIVA SO-
DOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA:
PRESTOP; 23.55 VIDEO STRANI
ljubljana ii ■ zagreb i
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.50 REGIONALNI
PROGRAMI TV UUBUANA - STUDIO
UUBUANA; 19.00 ALO, ALO, angle-
ška humoristična nanizanka; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽIV-
UENJE JE STAVILO NA ZELENO, po-
ljudnoznanstvena oddaja; 21.15
PLESNI NOKTURNO: E. Grieg-H. Ne-
ubauer: PEER CYNT (plešeta Mojmir
Lasan in Nena Vrhovec); 21.20 IZZIV,
dokumentarna oddaja; 21.40 VEČER-
NI GOST: pogovor z Melito Vovk;
22.25 P E P V KOŠARKI - JUGOPLA-
STIKA ; LECH posnetek iz Splita (do
23.45)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 DRUŽBA PE-
RA KVRŽICE, TV nadaljevanka za
otroke, 3/3; 9.00 ŠOLSKI PROGRAM:
ZGODBE IZ MUZEJA; GOBE; DREVJE
V URBANEM OKOUU; FRANCIJA DA-
NES; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI
PROGRAM: METLA BREZ ROČAJA;
RISANKA; IZVORI ŽIVLJENJA; PRE-
RIJSKA VEVERICA; RISANKA; repor-
taža; 12.30 POROČILA; 12.40 PREZR-
LI STE, POGLEJTE; 13.40 ŠOLSKI
PROGRAM: IZ VAŠEGA ČTIVA: Ivan
Gundulič; NEMŠČINA, 18. lekcija;
14.45 POROČILA; 14.55 NOČ Z VAMI,
ponovitev nočnega programa; 17.00
TV DNEVNIK 1; 17.20 IN... TUDI LE-
TOS, izobraževalna oddaja; 17.50
DRUŽBA PERA KVRŽICE, 3. zadnji del
TV NADAUEVANKE ZA OTROKE;
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI-
SANKA; 18.45 EKOLOGIJA; 19.15
MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KU-
HARSKIH MOJSTROV; 19.20 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 TED-
NIK, 60.00 (Za JRT 1); 21.05 KVIZKO-
TEKA; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50
ŠPORT DANES; 22.55 NOČ Z VAMI;
1.00 POROČILA
zagreb ii
15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 18.00
ZAGREBŠKA PANORAMA; 18.20 RE-
GIONALNI PROGRAM; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 Split: JUGOPLASTI-
KA - LECH; 21.30 TV MIX; 21.40 KO-
LO SREČE; 22.15 VOLITVE 90: Stran-
ka demokratskih sprememb; 23.15
KRONIKA 37. FESTIVALA JUGOSLO-
VANSKEGA DOKUMENTARNEGA IN
KRATKOMETRAŽNEGA FILMA.
koper
13.45 NOGOMET: Anglija-Brazilija;
15.30 BASKET NBA (ponovitev); 17.30
SUEPRVOLLEY - oddaja o odbojki
(ponovitev); 18.15 WRESTLING
SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE, 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE:
VOLITVE '90; 20.30 NOGOMET: Škot-
ska-Argentina; 22.15 TV NOVICE;
22.25 »MON-GOL-FIERA« - oddaja
o nogometu; 23.15 TENIS: ATP TOUR;
00.15 NOGOMET: SZ-Nizozemska.
Petek,
30. marec
ljubljana i
8.40-11.40 in 15.30-1.05 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO STRA-
NI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE: 25 DEKLET IN
KLAVIR, zabavnoglasbena oddaja;
9.45 ŽIVUENJE JE STAVILO NA ZE-
LENO, poljudnoznanstvena oddaja;
10.25 IZZIV, dokumentarna oddaja;
10.45 P.Wheeler: BLUEBELL, angle-
ška nadaljevanka, 1/8; 11.30 VIDEO
STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55
ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV
MOZAIK: TEDNIK, ponovitev; 17.50
ŠKOTSKI ANSAMBEL DUD; 18.10 EP
VIDEO STRANI; 18.15 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.15 F.Puntar:
KU-KU: ČEBIBULA. lutkovna igrica, 5/
13; 18.30 RISANKA; 18.35 POLTRONA
EXPRESS, španska nanizanka 2/13;
18.45 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA,
norveška nanizanka, 2/13; 19.00 RI-
SANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DO-
BRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZR-
CALO TEDNA; 20.14 EPP; 20.20 TAJ-
NE SLUŽBE, francoska dokumentar-
na serija, 4/6; 21.10 EPP; 21.15 J. Le
Carre: KOTLAR, KROJAČ, VOJAK,
VOHUN, 6. - zadnji del angleške na-
daljevanke; 22.10 EP VIDEO STRANI;
22.15 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.35
OČI KRITIKE; 23.15 CIKLUS FILMOV
SAMA PECKINPAHA: PAT GARRETT
IN BILLY THE KID, ameriški film; 0.55
VIDEO STRANI
ljubljana ii
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.50 REGIONAL-
NI PROGRAMI TV UUBUANA - STU-
DIO MARIBOR: TELE M; 19.00 DOMA-
ČI ANSAMBLI: ANSAMBEL TONIJA
VERDERBERJA; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 I '90, oddaja
pred SP v nogometu; 21.00 VPRAŠAJ-
TE ZVEZNI IZVRŠNI SVET; 22.00
ČLOVEK IN GLASBA, ponovitev 6. od-
daje; 22.50 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi (do 1.30)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 POVEJTE Ml,
KAJ NAJ DELAM, dokumentarna od-
daja za otroke, 5/8; 9.00 ŠOLSKI PRO-
GRAM: OTROK, ŠOLA, DOM, kontakt-
na oddaja; 10.30 POROČILA; 10.35
ŠOLSKI PROGRAM: ITALIJANŠČINA,
6.LEKCIJA; RISANKA; MALI PRO-
GRAM; SVETOVNI POTOPISCI; RI-
SANKA; BISERNA REKA; 12.30 PO-
ROČILA; 12.40 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 13.15 KVIZKOTEKA. ponovi-
tev; 14.45 POROČILA; 14.55 NOČ IN
DAN, ponovitev nočnega programa;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 ZNA-
NOST; 17.50 POVEJTE Ml. KAJ NAJ
DELAM, dokumentarna oddaia za
otroke, 5/8; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 MUPPET
SHOW; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ZAKON V LOS AN-
GELESU, ameriška nanizanka, 18/20
20.55 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
21.40 V PETEK, ODDAJA O KULTURI
22.40 TV DNEVNIK 3; 23.00 ŠPORT
DANES; 23.05 NOČ Z VAMI; 1.10 PO-
ROČILA
zagreb ii
15.10 TEST; 15.30 POROČILA; 15.45
RAZSTAVA ZNANSTVENEGA KNJIG;
16.00 VOLITVE 90. ponovitev; 18.00
ZAGREBŠKA PANORAMA; 18.20 RE-
GIONALNI PROGRAM; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ODDAJA TEDNA;
20.45 TV MIX; 21.00 VPRAŠAJTE
ZVEZNI IZVRŠNI SVET; 22.00 MOJ-
STRI ANIMACIJE; 22.30 CIKLUS BRI-
TANSKEGA FILMA.: RADA SE TE
SPOMINJAM.
koper
13.45 »MON-GOL-FIERA« - oddaja
o nogometu (ponovitev); 15.00 BOKS
(ponovitev); 15.45 TENIS: ATP TOUR
(ponovitev); 16.45 BASKET NBA (po-
novitev); 18.15 WRESTLING SPOT-
LIGHT; 18.45 TV NOVICE; 19.00 OD-
PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 NOGOMET, Nem. prvenstvo;
21.45 TV NOVICE; 21.55 SOTTOCA-
NESTRO - oddaja o košarki; 22.30
TENIS; 00.00 EUROGOLF.
zagreb i
20. STRAN - 22. MAREC 1990
INFORMACl
Turizem je način življenja, pa tudi način življenja je
lahko turizem. Zato v agenciji DOBER DAN delamo
marsikaj in tudi veliko posebnega. Pri nas vas čaka
vrsta programov, splošnih in posebnih, po domovi-
ni in tujini, za posameznike in skupine, za mlade
vseh starosti in starejše vseh mladosti...
Ponujamo vam nekaj predlogov:
1. MAJ
- v DUBROVNIK z letalom, 5 dni, 1.960,00 din
- POREČ, prvomajski paket, 800,00 din
- GRČIJA za avtobusom, 6 dni, 2.030,00
- MEĐUGORJE z avtobusom, 3 dni, 790,00 din
LETOVANJE - UGODNO
- MAKARSKA. TEDENSKI PAKET ŽE ZA 1.180.00
din, obročno odplačevanje, 4 obroki, garantirana
cena.
- APARTMANI RAŽANAC (5 oseb), desetdnevni na-
jem, 4.440,00 din do 15/6 in do 15/9 dalje (izvensezo-
na) - 40% popust; obročno odplačevanje, 5 obrokov,
garantirana cena.
GLASBENI SPEKTAKEL: PRINCE
v MÜNCHNU, 14. junij, avtobus, 350,00 din
VESELA KARAVANA
20. in 21. april v Poreč. 560,00 din
Pisana družba - ansambel Miro Kline. Mladinski
pihalni orkester Žaiec. citrar Karli Gradišnik, humo-
rist Ferdo Medved, čarovnik Jani Jošovc. ljudski
muzikantje In seveda vi!
TURISTIČNA AGENCIJA DOBER
DAN, ŠEMPETER
Telefon 063/701-305. fax 701-285, odprto od 8. do
12., od 13. do 17. ure.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 26. 3.: JAMES BOND JE
BIL ŽENSKA - novozeland-
ski film
do 26. 3.: ZAPOSLENO DE-
KLE - ameriški film
od   27.   3.:   KICKBOXER
- ameriški film
MALI UNION
do 24. 3.: YOR - LOVEC IZ
PRIHODNOSTI  -  italijan-
sko-ameriški film
od 26. 3.: PET ŽIGOSANIH
- ameriški film
KINO METROPOL
do 22. 3.: RESNIČNE ZGOD-
BE - IV. del - nemški film
do 26. 3.: KARATE KID - HI.
del - ameriški film
od 23. 3.: do 26. 3.: COCTAIL
- ameriški film
od 27. 3.: KRVOSESI - ame-
riški film
od 27. 3.: MOJA LEPA ŠO-
FERKA - ameriški film
matineja
24. 3.: ZADNJI ZMAJ - ame-
riški film
KINO DOM
do 22. 3.: POLICAJ IZ BE-
VERLY HILLSA - II. del
- ameriški film
do 26. 3.: MOČNA FANTA
- italijanski film
od 23. do 26. 3.: DOLGIN
- ameriški film
od 27. 3.: VESOLJSKI VAM-
PIRJI - angleški film
KINO VOJNIK
25. 3.: VESOLJSKI VAM-
PIRJI - angleški film
KINO RADEČE
25. 3.: ZAKON MOLČANJA
- ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
22. 3.: BES SENNER-ameri-
ški film
23. 3.: VRAŽJI POLICAJI
- ameriški film
24. in 25. 3.: INDIANA JO-
NES III. del - ameriški film
26. 3.: VRAŽJI POLICAJI
- ameriški film
27. in 28. 3.: BOLNIČARJI
NA KOLESIH - ameriški
film
Nočni kino
22. in 25. 3.: DEKLETA IZ
TAKSIJA - ameriški film
23., 24. in 26. .3.: LORALET
- ameriški film
KINO DOM KULTURE
24. 3.: INDIANA JONES IH.
del - ameriški film
26.3.: BES SENNER - ameri-
ški film
KINO ŠOŠTANJ
25. 3.: BOLNIČARJI NA KO-
LESIH - ameriški film
26. 3.: INDIANA JONES HI.
del - ameriški film
Nočni kino
24. 3.: DEKLETA IZ TAKSI-
JA - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
27. 3.: INDIANA JONES III.
del - ameriški film
Nočni kino
25. 3.: DEKLETA IZ TAKSI-
JA - ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
22. 3.: LJUBEZEN IN
STRAST - italijansko-ameri-
ški film
24. in 25. 3.: ENOOKI BOK-
SAR - hongkonški film
22. in 23. 3.: UMRI POKONČ-
NO - ameriški film
24. in 25. 3.: JOHNNY PET
- ameriški film
26.3.: ARIZONA JR. - ameri-
ški film
27. in 28. 3.: JEZUS IZ NA-
ZARETA - ameriški film
Nočni kino
23. in 24. 3.: PLAVI ANGEL
- ameriški film
KINO ŽALEC
22. 3.: LJUBEZNI SE NE DA
KUPITI - ameriški film
23. in   25.   3.:   BARBARI
- ameriški film
24. 3.: MLADI VOLKOD-
LAK - ameriški film
27. 3.: ZBIRNI CENTER-ju-
goslovanski film
KINO PREBOLD
22. 3.: TV dnevnik - ameriški
film
23. 3.: SLADKO ZORENJE
- ameriški film
25. 3.: POLICAJ MANIJAK
- ameriški film
27. 3.: KOBILICA - ameriški
film
KINO POLZELA
22. 3.: POLICAJ MANIJAK
- ameriški film
24. 3.: LJUBEZNI SE NE DA
KUPITI - ameriški film
25. 3.: TV dnevnik - ameriški
film
27. 3.: BARBARI - ameriški
film
KINO LIBOJE
24. 3.: KOBILICA - ameriški
film
KINO DOM MOZIRJE
22.   3.:   SUPERDESETKA
- ameriški fUm
24.in 25. 3.: POLICAJ Ijj
VERLY HILLSA - amd
film
KINO JELKA NAZARJE
24. in 25. 3.: POLIClJs
AKADEMIJA - ameii
film '
28. 3.: KAČA IN MAVft]
- ameriški film
KINO LJUBNO
24. in 25. 3.: PROGRAMU
NA, DA UBIJA - ametj
film
27. 3.: PASJE ŽIVLJEj
- švedski film
KINO ŠENTJUR PRI CEUl
24. in 25. 3.: ZLATI DEC
- ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJlr
23. 3.: BREZNO - ameri
film
23. 3.: SAIGON - ameri
film
24. 3. in 25. 3.: SODNI D
- ameriški film
25. 3.: NINDŽA - VOJ/
- hongkongški film
28. 3.: TEQUIRA SUNR]
- ameriški film
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na na
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih (
nacijah. v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdra;
dežuren v sprejernni pisarni. V zdravstvenih domovih v C«
Šentjurju. Žalcu. Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma t
v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtel
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednji
dne. v Slovenskih Konjicah. Titovem Velenju in Laškem
zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne
Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511. Slovenske Konji
751-522. Šmarje: 821-021. Rogaška Slatina: 811-621. Žalec: ]
138. Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010. Podčetrtek: 882-(
Bistrica ob Sotli: 784-110, Titovo Velenje: 856-711 in Laško: 1
233.
Hranilno Icreditna siužba
AGRINA ŽALEC
Potrjuje vaše zaupanje
z ugodnimi obrestnimi merami:
- vloge na vpogled 20% letna obrestna mera,
z mesečnim pripisom
- vezave nad 3 mesece 23% letna obrestna
mera z mesečnim pripisom
- vezave nad 6 mesecev 25% letna obrestna
mera z mesečnim pripisom
Obrestne mere veljajo v mesecu marcu.
VARČEVALCI DOBRI GOSPODARJI,
VABLJENI V BLAGOVNICO AGRINE V ŽALCU!
IFORMACIJE
22. MAREC 1990 - STRAN 21
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču bodo jutri, v petek
ob 18. uri uprizorili delo Andreja Hienga OSVAJALEC
v režiji Vinka Möderndorfeija za abonma Laško. V soboto,
24. marca ob 17. uri bodo predstavo ponovili za abonma
sobota popoldan, v nedeljo, 25. marca pa si lahko ogledate
gostovanje Teatra narodov iz Skopja v okviru Festivala
Eurokaz v Zagrebu. Predstavili se vam bodo v albanskem
jeziku z delom TAJANSTVENA PRELA.
V Likovnem salonu si lahko do konca meseca marca še
ogledate razstavo slikarskih del akademskega slikarja
Ratimirja Pušelja.
V Knjižnici Edvarda Kardelja sta vam na ogled dve
razstavi in sicer: Literatura s področja bibliotekarstva in
Svet fizike in slikarstva Miroslava Adlešiča.
V Pivnici v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 19.30.
uri koncert novega Pihalnega tria iz Ljubljane.
V Kulturnem domu v Vojniku se vam bo v soboto, 24.
marca ob 19. uri predstavil kantavtor Marjan Smode.
V jedilnici hotela Atomske Toplice v Podčetrtku pa bo
jutri, v petek ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora
Kulturno umetniškega društva France Prešeren iz Voj-
nika.
V Domu kulture v Titovem Velenju bo danes, v četrtek
ob 19.30. uri za 7. gledališki abonma in izven gostovala
Drama iz Ljubljane z delom Georgesa Feydeauja DAMA
IZ MAKSIMA. Delo je režiral Vinko Möderndorfer.
V Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah si lahko jutri,
v petek ob 19.30. uri ogledate premiero drame Seama
O'Caseya JUNONA IN PAV v izvedbi gledališča »BO«
KUD Antona Aškerca iz Šmarja pri Jelšah. Hkrati bodo
v avli doma ob 15-letnici delovanja tega društva odprli
tudi razstavo o njihovem delovanju.
V Domu Svobode Zidani most bo jutri, v petek ob 19.
uri predstava komedije - farse Ervina Fritza KRALJ
MALHUS v izvedbi KUD Zarja iz Trnovelj.
V avli doma 2. slovenskega tabora v Žalcu pa bo jutri,
v petek ob 18. uri otvoritev razstave risb - stripov Šama
Kralja iz Žalca. Razstava bo na ogled do konca meseca.
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 16 deklic in 21:1
dečkov I
POROKE
Celje
Zakonsko zvezo so sklenili
3 pari od teh: Ivan PANTO VIC
iz Majdanpeka in Zdenka VIG-
NJEVIĆ iz Celja ter Zvonimir
MODEB iz Gorice pri Slivnici
> Mihaela  ARZENŠEK  iz
iarnic.
Šmarje pri Jelšah
V Rogaški Slatini sta zakon-
sko zvezo sklenila: Novica
MARKOVIČ in Sonja KO-
DRIČ oba iz Rogaške Slatine.
Žalec
Zakonsko zvezo so sklenili:
Anton HERMAN iz Šešč pri
Preboldu in Jožica MARINKO
iz Griž ter Iztok ŠULER iz Žal-
ca in Neli JUTERŠEK iz Goto-
velj.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ivanka GUČEK,
75 let iz Celja, Franc BRE-
CELJ, 50 let iz Rožnega vrha,
Zoran VEČKO, 52 let iz Trno-
velj pri Celju, Marija OFEN-
TAVSEK, 65 let iz Tomaža nad
Vojnikom, Alfred KOSTAJN-
ŠEK, 35 let iz Celja, Franc
HAJNŠEK, 85 let iz Celja, Ga-
brijel PAJK, 56 let iz Zabuko-
vice, Antonija TREBOVC, 87
let iz Zadobrove, Alojz RI-
GELNIK, 55 let iz Ljubna ob
Savinji, Alojz PODPEČAN, 84
let iz Celja, Hermina OŠEP, 50
let iz Celja, Jože ŽURAN, 70
let iz Celja in Boris DEBIČ, 66
let iz Žalca.
Velenje
Umrli so: Ivan MORN, 87 let
iz Bevč, Angela JURJEVEC,
69 let iz Šoštanja, Jožef RAZ-
GORŠEK, 58 let iz Velenja, Jo-
žefa KAČ, 77 let iz Slovenske
Bistrice, Martin ZACIRKOV-
NIK, 90 let iz Malega vrha,
Franc MUMELJ, 79 let iz Slati-
ne, Konrad OPLOTNIK, 86 let
iz Zadobrove, Marija ŠIBANC,
78 let iz Trnovelj in Marija
LESJAK, 78 let iz Janškovega
sela.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton KORES, 34
let iz Rogatca, Martin RU-
DOLF, 85 let iz Bistrice ob Sot-
li, Marija LEŠNIK, 76 let iz Pri-
stave pri Mestinju, Franc BIZ-
JAK, 54 let iz Peclja in Ema
ZAVRSKI, 245 let iz Loga.
Žalec
Umrli so: Vincenc ZU-
PANC, 73 let iz Dobriše vasi,
Bronislav KUMAR, 36 let iz
Latkove vasi, Jožefa ŠKOR-
JANC, 67, let iz Prebolda, Mar-
tin STEINER, star 78 let iz Lo-
čice ob SAVINJI, Anton GOR-
ŠEK, star 79 let iz Gotovelj in
Jožef SLAPNIK, 66 let iz Vi-
ologa.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postni v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
tiočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je za celo
•občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V pri-
ffieru odsotnosti veterinćirja v času dežurstva pa lahko sporočilo
Pustite pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
Veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
Merinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutr^ nasledryega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
Postni: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
•Neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
^utraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
•^oncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
'Narski postni je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen
°o nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
7. do 9. ure.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
■"'narski postelje redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
J^^ak dan, od 15. do 7. ure zgutrćO nasledryega dne pa je organizi-
fano dežurstvo.
CENA MALIH OGLASOV
- do 10 besed 70 din
- vsaka nadaljnja beseda 10 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo
mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da
ga naročite najkasneje do ponedeljka do 17. ure,
objavo oglasa pa je mogoče naročiti tudi vsak dan
po telefonu 24-402.
Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro,
v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati
pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in
navedbo šifre v oglasni oddelek.
Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega
brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto.
prvo soboto v mesecu odprta
do 15. ure popoldan.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah je do 14. ure od-
prta trgovina Jelša - prehrana,
vsako drugo nedeljo pa od 7.30
do 10.30 ure.
Ob nedeljah so odprte še tr-
govine: Oskrba Šmarje od 7.30
do 10.30, Market Jelša od 7. do
11. ure. Prehrana od 7. do II.
ure. Turist Rogaška Slatina od
7. do 11. ure. Mesnica Kozje od
7.30 do 10. ure, Merkur Bistrica
ob Sotli od 8. do 11. ure. Atom-
ska vas od 8. do 12. ure ter
Ratanska vas od 7.30 do 10.30
ure.
Mozirje
Blagovnica Mozirje je ob so-
botah odprta do 14. ure.
Komunaia Celle
Dežurna služba je organizi-
rana vsak dan od 7. do 10. ure,
pokhčete pa jih lahko na tele-
fonsko številko 21-656. V pri-
merih okvar vodovoda, pokli-
čite 29-245, okvare centralne
kurjave javite na telefon 33-
742, morebitno uhajarye plina
pa takoj javite na telefonsko
številko 33-231.
ELEKTRO Celje
Dežurno službo imajo or-
ganizirano vsak dan, telefon-
ska številka, kamor jih lahko
pokličete, pa je 25-841
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
Ob sobotah je v Celju dežur-
na samopostrežna trgovina Sa-
vica od 7.30 do 19. ure. Ob ne-
deljah pa so dežurne: prodajal-
na Stručka od 7. do II. ure,
mesnica Linhartova od 7. do
11. ure, diskont na Mariborski
128 od 8. do 12. ure ter kiosk
pri celjski bolnišnici v času
obiskov.
Laško
V Laškem in Rimskih Topli-
cah so Merxove trgovine z živi-
li odprte ob sobotah do 14. ure,
trgovina na Otoku pa je vsako
prvo soboto v mesecu odprta
do 16. ure. V Radečah je Mer-
xova Blagovnica odprta ob so-
botah od 7. do 15. ure, ostale
trgovine z živili pa so odprte
samo do 12. ure. Tako je tudi
v Zidanem mostu. Ob nedeljah
so vse trgovine z živili v La-
škem in Radečah zaprte. V La-
škem sta ob sobotah odprta še
zasebni diskont Komi do 17.
ure in trgovina Ježek v samem
centru do 16. ure. Ob nedeljah
je diskont Komi v Rečici odprt
od 7.30 do 12. ure.
Titovo Velenje
Ob sobotah je do 15. ure od-
prta poslovalnica Gorica.
Slovenske Konjice
Market Slovenske Koryice je
odprt ob sobotah do 16. ure, ob
nedeljah pa od 8. do 11. ure.
V Zrečah je trgovina Kmetij-
ske zadruge Slovenske Koiyi-
ce odprta do 12. ure.
Žalec
V Žalcu so odprte trgovine
Savinjskega magazina Žalec in
sicer ob sobotah od 7. do 16.
ure: blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna Petrovce, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela ter samopostrežna
Vransko. Ob nedeljah pa je od-
prt diskont Cankarjeva od 8.
do U. ure in diskont Šempeter
od 8. do 12. ure.
Šentjur pri,Celju
V občini Šentjur so trgovine
z živili ob sobotah odprte le do
12. ure. Le trgovina Kmetijske-
ga kombinata Šentjur je vsako
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi boleči izgubi drage
žene, mame, tašče in omice
JOŽEFE FIDLER
rojene JANČIČ
iz Teharij pri Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in
svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Rudi in hčerka Romana z dru-
žino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, moža,
očeta, starega očeta in brata
GABRIJELA
PAJKA
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem za darovano cvetje in nesebično pomoč v težkih
trenutkih. Hvala RLV Velenje, rudarjem iz Zabukovice,
GD Zabukovica in Griže, KS Griže, godbi iz Zabukovice
ter obema govornikoma za poslovilne besede. Hvala gospo-
du župniku za opravljen obred. Hvala vsem.
Žalujoči vsi njegovi
Ob boleči izgubi drage žene, mame,
ome, tašče in tete
MARIJE
MOZETIČ
iz Celovške ulice 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in pri-
jateljem, ki so z nami sočustvovali in jo v tako velikem
številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in
cvetje.
Zahvaljujemo se tudi medicinskemu osebju internega oddel-
ka ZCC, g. župniku za opravljen obred in vsem ostalim.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža, očeta
LEOPOLDA
ČAKŠA
iz Šmarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se nas v težkih dneh
spomnili, nas tolažili in bih z nami. Hvala tistim, ki ste se
prišli od njega poslovit, ga spremili na zadnji poti.
Hvala duhovniku Golobu za opravljen obred, pevcem, go-
vorniku Štefanu Galufu in Javoriču.
Žalujoči:
žena Olga s sinovoma, Kristjanom in Sebastjanom
ZAHVALA
Ob bolečini in praznini, ki jo čutim ob prezgodnjem slovesu
moje ljubljene hčerke
JELKE MAJERIČ
roj. Kveder
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se poslovili od nje na
teharskem pokopališču, zlasti pa sosedom za vso pomoč in
tolažbo v teh težkih dneh.
Neutolažljiva mama Anka in bratranec Vlado
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in
dedija
ADOLFA
LAMUTA
iz Šmarjete pri Ceiju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospre-
mili na njegovi zadnji poti in nam ustno ali kako drugače
izrazili sožalje. Posebej hvala sovaščanom, DP Blagovni
center PE Transport in ZŠAM-u Celje za poslovilne besede
ob odprtem grobu.
Hvala duhovniku za opravljen obred.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Justina, hči Saša in sin Željko z družino
22. STRAN - 22. MAREC 1990
MALI OGUI
Novi ljudje za nove naloge
Demos Celje

motorna vozila
RENAULT 11 GTL, letnik VI/1988,
metalik modre barve, prevože-
nih 17.000 km, prodam. Tel. 24-
508, od 15. do 20. ure.
MOTOR KAVASAKI 750 GPX pro-
dam. Telefon 714-855.
126 P, letnik 89, odlično ohranjen,
ugodno prodam. Drago Grač-
ner, Velike Grahovše 9, Laško.
FORD ESCORD 1.3, letnik 83, ohra-
njen kot nov, prodam. Drago
Gračner, Velike Grahovše 9,
Laško.
ZASTAVA 750, letnik 83, dobro
ohranjeno, ugodno prodam. Jo-
že Korošec, Straža na Gori 32,
Dramlje.
MZ 250 ETZ, star eno leto, prodam.
Drago Gračner, Velike Grahov-
še 9, Laško.
ZASTAVO 101, neregistrirano,
ugodno prodam za rezervne de-
le. Slavko Tamše, Zabukovica
47 a. Griže.
ZASTAVA GTL 55, garažiran,
57.000 km, prodam za protivred-
nost 5000 DEM. Telefon 28-611
int. 206, dopoldan.
126 PGL, letnik 81, registriran do
januarja 1991, rahlo karamboli-
ran, ugodno prodam. Darja Špe-
glič, Frankolovo 23.
JUGO 55, letnik 1985, registriran
do junija 1990, prodam za 42.000
din. Emil Hajnšek, Trnovlje
115 A, Celje, v popoldanskem
času.
FIAT 750 LUX, letnik 77, registriran
do junija 90, prodam. Telefon
(063) 832-571 od 13. do 14. ure.
Z101, letnik 1980, ugodno prodam.
Telefon 701-549.
JUGO 55 AX, letnik 1988, ugodno
prodam. Telefon 36-849, po-
poldan.
WV 1300/72 in MZ ETZ 250, star
1 leto prodam. Srečko Doler,
Dobrna 29, Dobrna.
126 P, letnik 85, prodam. Telefon
36-339.
CTX 80, skoraj nov, ugodno pro-
dam. Milan Sinkovič, Košnica
34 a, Celje.
GTL 4,1100, letnik 81, reg. do okto-
bra, prodam. Cena po dogovo-
ru. Tel. 779-241, po 15. uri.
FIAT veteran, letnik 58, in hano-
mag kombi diesel prodam. Inf.
na telefon 25-976, popoldan.
GOLFA po delih prodam. Inf. na
telefon 882-135.
ZASTAVO 128, prevoženih
11.000 km, letnik dec. 1988, pro-
dam. Telefon (063) 821-775.
SPAČKA, neregistriranega, pro-
dam za 300 DEM dinarske proti-
vrednosti. Telefon 35-427.
BUGGY motor v okvari prodam ali
menjam za osebni avto. Cena
16000 din. Informacije telefon
38-428, popoldan.
MOTOR JAVO 350 TS, letnik april
1989, prodam. Telefon 28-862.
GOLF JX bencin, januar 1989, pro-
dam za 20.000 DEM dinarske
protivrednosti ali menjam za
3-4 leta starega Golfa. Telefon
713-320.
Z 101 scala 55,16 mesecev, rdeč,
dodatno opremljen, prodam. Te-
lefon 858-210.
R 5LS uvoz, letnik 1/88, prevože-
nih 30.000 km, prodam. Cena po
dogovoru. Telefon (065) 52-011
po 13. uri.
GOLF DIESEL S paket prodam. Mi-
ran Kranjec, Orla vas 34, Bra-
slovče.
TOMOS AVTOMATIK, 8 mesecev,
nič vožen, prodam ugodno. Te-
lefon 701-444, popoldan.
YUGO 55, letnik 87 oktober, cena
7100 DEM dinarske protivredno-
sti, prodam. Telefon 741-424.
MERCEDES 200 D, odlično ohra-
njen, prodam. Janez Trebovc,
Goričica 12, Šentjur.
FIAT 126 PGL, nov, ugodno pro-
dam, telefon 33-133.
FIČO, letnik 77, cena 7.500,00 din,
prodam. Milan Korpnik, Kovi-
narska 3, Celje.
Z 101 GT 55, letnik 84, prodam.
Telefon 36-955.
GOLF diesel, letnik december 82,
prva reg. 1985, ugodno prodam.
Telefon (063) 751-606, po 15. uri.
GOLF diesel, letnik 83, prodam.
Telefon (0601)81-050.
FIAT 126 P, letnik 86 junij, ugodno
prodam. Telefon 37-084.
ZASTAVA 750, reg. do 7. 90, ugod-
no prodam. Rožencvet, Bodrež
10, Grobelno.
Z 101 GTL 55, letnik 86, reg. do
marca 91, cena 6300 DEM dinar-
ske protivrednosti, prodam. Te-
lefon (063) 812-192.
JUGO 55 AX, letnik 88, prodam za
7300 DEM dinarske protivredno-
sti. Telefon 31-474, popoldan.
DŽIP, letnik 1962, v slabem stanju,
prodam. Piatovšek, Glinsko 4,
Škofja vas.
GS Club 1220, letnik 1975, lado
1200 karavan, letnik 1983, teren-
sko vozilo fiat ter moped APN
6 prodam. Inf. na telefon 745-
239.
FIAT 126, letnik okt. 1985, ugodno
prodam. Telefon 732-624, po 18.
uri.
JUGO koral 45, star 23 mesecev,
prodam. Inf. na telefon 751-744,
dopol. in 33-555, po 16. uri.
FORD eskord 1,1, avgust 1982,
rdeče barve, zelo dobro ohra-
njen, prodam. Lenko, Arja vas
23, telefon 776-256, popoldan.
AVTO 125 P, reg. do konca junija,
zelo ugodno prodam. Telefon
770-093.
R 4 GTL, letnik sept. 88, 23.000 km,
8000 DEM, v din. protivrednosti,
prodam. Zvone Žagar, Dobriša
vas 56, Petrovce.
KOMBI zastavo 1500 TK, 1 + 7 se-
dežev, prodam. Telefon 33-611/
94, dopoldan.
AVTO 126 P zastava, obnovljen,
prodam. Telefon (063) 821-423.
GOLF J, 77, generalno obnovljena
karoserija, z vlečno kljuko, s šti-
rimi platišči, z zimskimi gumami
in prtljažnikom za streho, napro-
daj za 40.000,00 din. Telefon
(063) 39-105.
Z 750, letnik 77, poceni prodam.
Telefon 33-611/45.
Z 750 LE, letnik 1982, tehnični pre-
gled opravljen, ugodno prodam.
Telefon v službi 31-931, Nikolič,
doma 24-469.
126 P, letnik 1988, ugodno pro-
dam. Janez Strniša, Dobovec
20, Ponikva.
JUGO skala 55, rdeč, 1988/10,
12.000 km, priklop, cena
61000,00 din, prodam. Telefon
36-869, po 15. uri.
R 4, star 1 leto in pol, ugodno pro-
dam. Inf. na tel. št. 37-177.
AVTOMATIKA A 3 MS, star dve
leti, prodam za 54.000,00 din.
Telefon 32-923.
MOTOR suzuki GS 450 S, 85, pro-
dam ali zamenjam za avto. Tele-
fon 35-859.
Z 126 P, letnik 87, prodam. Telefon
34-704, zvečer.
VESPO, staro dve leti, ugodno pro-
dam. Telefon 751-325.
Zastavo 101, letnik 1976 prodam
za rezervne dele. Telefon 714-
336 po 15. uri.
Z-128, staro dve leti prodam za
52.000,00 din. Telefon 701-305.
FIAT 126 P, letnik 79, obnovljen,
reg. do 22.2.91, za 10.000,00 din
prodam. Franc Vasle, Andraž
33.
AVTO WV hrošč, letnik 73, pro-
dam. Partizanska 16, Celje, tele-
fon 29-728.
LADO RIVO 1300, letnik 1989,
ugodno prodam. Kličite 721-422.
TOMOS AVTOMATIK, dobro ohra-
njen, prodam. Jakopič, telefon
dopoldan 731-416.
GOLF JXD, 87 letnik, 33.000 km,
prodam. Informacije 731-046 od
13. do 18. ure.
CTX 80, karamboliran, ugodno
prodam. Telefon 742-153.
R 9 TL, letnik 82, dobro ohranjen,
garažiran,   prodam.   Telefon
(063) 24-802 od 10. do 13. ure ali
32-189 od 20.-21. ure.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 84,
prodam. Tel. 27-473.
YUGO 45, letnik 89, prodam za
8000 DEM dinarske protivredno-
sti. Kasko zavarovan do 91. in-
formacije na telefon 712-479.
Stroji
TRAKTOR ursus 335, t987, nov,
8 kabino, 11000 DEM ali proti-
vrednost, prodam. Telefon (063)
721-466.
SILAZNI kombanj SK 80, rabljen
eno sezono, prodam. Janez Str-
niša, Dobovec 20, Ponikva.
TRAKTOR warschalovski, 18 do
25 KM, cena 30000,00 din, pro-
dam. Miha Obrez, Repuž 1, Dob-
je pri Planini.
TRAKTOR zetor, 25 KM, prodam.
Vengust, Stopče, Grobelno.
MOTOKULTIVATOR Italijanske
proizvodnje z acem motorjem,
8 KM, primeren za hribovite pre-
dele, ima tudi plug in frezo,
ugodno prodam. Dana CvikI,
Bodrež 11, Šentvid pri Gro-
belnem.
TRAKTOR univerzal 445, v odlič-
nem stanju, prodam. Nande
Osolnik, Olimje 9, Podčetrtek,
telefon 828-092, po 20. uri.
TRAKTOR TV 523, prodam Alojz
Štor, Podgrad 35, Šentjur. Tele-
fon 741-710, popoldan.
TRAKTOR stayer, 28 KS, prodam.
Franc Polak, Pepelno 19, Šmart-
no v Rožni dolini.
KOSILNICO BČS prodam. Henrik
Zatier, Hotunje 39, Ponikva.
TRAKTOR IMT 539, s kabino, 170
del. ur, kot nov, prodam. Alojz
Janič, Velike Gorelce 23, Laško.
KORUZOSEJALNICO, dvoredno
OLT, novo, prodam 20 odstot-
kov ceneje. Telefon 721-017.
Traktor deutz 4006 S, 1700 ur in
kosilnico BES, prodam. Jožica
Gaber, Draža vas 10, Loče.
TRAKTOR güldner s koso, dobro
ohranjen, cena po dogovoru,
prodam. Ogled vsak dan od 8.
do 20. na naslovu Anton Jakop,
Dol pod Gojko 6, 63213 Franko-
lovo.
TRAKTOR same 3 lamborghini,
pogon na 4. kolesa, prodam. Ja-
nez Brečko, Polana 48, 63273
Jurklošter.
TROSILEC zaa levski gnoj krpan
28, nov, ugodno prodam. Tele-
fon 785-262.
MOTORNO žago stihi 045, antivi-
bracijsko, dolžina meča 50, pro-
dam. Inf. vsak dan na št. 38-598.
TRAKTORSKE brane, trodelne,
prodam. Tel. 742-189.
MOTOKULTIVATOR acma, s prik-
ljučki, prodam. Tel. 37-300,
zvečer.
SINGER overiock, trinitni, nov,
prodam. Telefon 37-131/37, Ža-
fran, dopoldan.
TRAKTOR super tiger 620, pogon
na vsa štiri kolesa, poceni pro-
dam. Franc Dernovšek, šmihel
10, Laško.
KOSILNICO gaspardo za traktor
Tomo Vinkovič, dobro ohranje-
no, prodam. Jože Mlakar, Gori-
ca 17, Slivnica.
AGREGAT, malo rabljen, ugodno
prodam. Telefon 732-759.
DVA pletilna stroja regina in dva
šivalna stroja slavica bagat pro-
dam. Inf. na telefon 772-091.
KOSILNICO, italijansko, motor be-
nasi, ugodno prodam. Ivan Vi-
deč, Olešče 34. Laško, ogled
popoldan.
ENOBRAZDNI plug za TV 732, pro-
dam. Franc Recko, Javorje 39,
Gorica pri Slivnici.
TRAKTOR IMP 539, 1000 del. ur.
dobro ohranjen, ugodno pro-
dam. Franc Filipančič, Brezovec
30, Buče ali telefon 781-091,
zvečer.
TRAKTOR IMT 533 prodam. Marko
Klezin, Trojno 1, 63270 Laško.
TRAKTOR ursus C 335 ugodno
prodam. Inf. na telefon 745-239.
MOLZNI stroj Virovitica, nov, po-
ceni prodam. Jožica Ulaga, Ce-
sta v Debro 3, Laško.
TOMO Vinkovič, 18 KS In mizarsko
tračno žago prodam. Telefon
763-226, po 15. uri.
MLATILNICO s popolnim čišče-
njem, znamka oset, prodam. An-
ton Rožencvet, Bodrež 6, Gro-
belno.
FREZO za TV 420, malo rabljeno,
ugodno prodam. Telefon 779-
293.
MUTO GORENJE special, velika
kolesa, prodam. Telefon 742-
153.
NAPRAVI za raztegovanje in vleko
vozil, rabljeni, oljni gorilec MEC
8, Lado karavan, letnik 82, za
25.000, Land Rover 109 D za
28.000 din prodam. Smole, Bole-
tina 21, Ponikva.
posest
Hišo v Črešnjicah ugodno pro-
dam. Informacije na telefon
(063) 751-216 in 21-697.
STARO HIŠO z zemljiščem 1500m^
v Debru pri Laškem prodam. Te-
lefon (063) 27-760 ali 731-556.
PODKLETEN VIKEND z elektriko,
25 a velik sadovnjak z nekaj
brajde, urejena okolica, na mir-
nem in sončnem kraju v nepo-
sredni bližini Celja, prodam. In-
formacije na telefon 31-475 po-
poldan ali petek, sobota in ne-
delja na telefon 28-624.
PET PARCEL za vikend prodam.
Klicati po telefonu (063) 713-
910.
NJIVO V IZMERI 1200 m' prodam.
Milan Skale, Zagrad 131 A,
Celje.
ZEMLJIŠČE, primerno za vikende,
prodam. Telefon 779-123.
1 ha njiv in travnikov z gradbeno
parcelo v Lepi vasi Zdole pri
Kozjem prodam. Marija Preskar,
Gradišče 23, 63257 Podsreda.
V OKOLICI ŽALCA prodam grad-
beno parcelo. Telefon 714-374
po 20. uri.
VEČ PARCEL od 1000 m^ naprej,
1 km od Slivniškega jezera, pro-
dam. Informacije po telefonu
25-675 zvečer.
GOZD pri Sevnici, 2 ha 20 a, za
sečno dovoljenje 180 kub., pre-
težno bor, prodam. Možna me-
njava za avto ali stroj. Vinko
Hernavs, Sp. Sečovo 29, Roga-
ška Slatina.
NOVO HIŠO, primerno za vikend
z vrtom in zelenico ob Savinji
prodam. Telefon 855-006.
ENOSOBNO STANOVANJE in
gradbeno parcelo, 1000m^
ugodno prodam. Telefon 36-849,
popoldan.
POSESTVO, 5 ha zemlje, na lepi
sončni legi, možna strojna ob-
delava, v okolici Šentjurja, pro-
dam. Poklicati na telefon 745-
243 ali 31-212 od 6. do 8. ure ali
19. do 21. ure.
HIŠO na lepi sončni legi, 7 km Iz
centra Celja, prodam. Informa-
cije na telefon 24-240 ali 714-
218.
Servis
zamrzovalnikov,
polnjenje plina,
izolacije.
Telefon (062) 38-885 non-
stop.
Posredujemo
prodajo
Zamenjamo večjo
poslovno stanovanj, hišo.
na Hudinji, letnik 1969,   i
366 m" uporabne
površine, zemljišče
600 m'.
Primerna je za projektivo,
servis, birotehniko ali
informatiko (mirna
dejavnost).
Avtoodpad  '
ŠKORJANEC - Šentjur.
Delovni čas od 9.30 do 17.
ure.
Telefon 741-008.
Stanovanja
v CENTRU ŠENTJURJA prodarj
hišo. Telefon 741-605. '
V PREBOLDU prodam garsoniert
30 m^ z balkonom. Telefon 723-
208 od 20. do 21. ure. I
gradbeni material
GLINOPOR   izolacijski   materia
prodam. Telefon 713-085.
10 kom. špirovcev, 12 x 12 x 6 mm
prodam. Telefon 776-139.
100 m^ ladijskega opaža, smrek»
vega, po 120 din m^ prodam. T*
lefon 38-080.
akustični aparati
- glasbila
HARMONIKO prodam. Cena P«
dogovoru. Silva Novak, Breg 22
Celje.
VIDEO PLAYER in barvni TV pra
dam. Telefon 37-408.
HARMONIKO WALTMAISTER, 40
basno, 3 registre, prodam. Jure
Užmah, Griže 38, telefon 713-
893, zvečer.
VIDEO REKORDER in večji dvojni
kasetofon, nov, prodam, infor-
macije telefon 745-239.
NOV GLASBENI STOLP 2x40^
prodam. Ogled od 14. do 16. ur*
Vodeb, Dušana Kvedra 2i
Šentjur. 4
- gumi preproge
GLEDRING
- odbijači: Yugo, 126-P,
Z 101
- disk ploščice za    vsa
vozila
- popravilo   amortizerjev
- obnavljanje sklopk in
zavornih    oblog
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Li OGLASI - INFORMACIJE
22. MAREC 1990 - STRAN 23
kQREKORDER ORION prodam
jmerni ceni. Niko Rate), Stra-
nice 120-
^I^ONIKO Melodija Mengeš
jrodam. Telefon (063) 751-583,
Loldan.
^gO PLAYER, japonski, nov,
„yjno in poceni prodam. Infor-
Jiacije telefon 711-369, po-
poldan.
^/^HA ORGLE QSS 480, nove,
^0 ritmov in sto glasov prodam,
telefon 36-327, popoldan.
Oprema
KAVČA prodam. Telefon 34-
J34. Klicati po 15. uri.
IKROVALOVNO PEČICO BOSH,
4 mesece staro, ugodno pro-
dam. Telefon 714-835.
jHiNJO s štedilnikom In hladilni-
l(om ugodno takoj prodam. In-
iprmacije telefon 742-277.
BIVALNI PULT, nov, beli,
10X60, štedilnik dva plin »Ke-
liec« - nov, prodam. Telefon
;41-604.
OVO OTROŠKO posteljico pro-
dam. Telefon 34-332.
(BLJENO ZAMRZOVALNO skri-
njo 3501 ugodno prodam. Zev-
nik, Trnovlje 212.
AALNI STROJ Gorenje, 14 pro-
gramov, ugodno prodam. Tele-
Ion 714-835.
[NERABLJENO kuhinjo Maries-
Orhideja ugodno prodam, infor-
macije po 20. uri, telefon (063)
712-388.
kVČ, raztegljiv, star 3 mesece,
ugodno prodam. Telefon 35-151.
tVČ in dva fotelja z mizico,
ugodno prodam. Minka Fidier,
Zadobrova 117, Škofja vas.
9TELJA, dva, z mizo, poceni pro-
dam. Stanko Kos, Vipavska 9,
Celje, telefon (063) 25-582.
lALNI stroj, v dobrem stanju,
prodam. Telefon 25-651, po-
poldan.
PRALNI stroj Obodin, v dobrem
stanju, prodam za 500,00 din.
Jereb, Blok 29, Prebold.
Živali
KRAVO simentaiko, brejo 6 mese-
cev, prodam. Tone Kerie, Polule
71.
KRAVO, dobra mlekarica, prodam.
Martin Kovač, Loče 14, 63201
Šmartno.
KRAVO, brejo, simentaiko, pro-
dam. Stanko Slomšek, Proseni-
ško 31, Šentjur, telefon 741-720.
JARKICE, rjave in grahaste, pro-
dajamo vsak dan. Winter, Lopa-
ta 55, telefon 33-751.
KRAVO, osem mesecev brejo,
prodam. Marija Čepi, Šmarjeta
16.
BIKCA, 350 kg, za zakol, prodam.
Pokličite na tel. 721-641, zvečer.
MLADIČE, pasme rotweiler, čisto-
krvne, z rodovnikom, prodam.
Telefon (069) 46-261.
KRAVO s teletom prodam. Jaki,
Vrba 6, Dobrna.
KRAVI, plemenski, breji, prodam.
Arnšek, Goričica 59.
KRAŠKEGA OVČARJA z rodovni-
kom ugodno prodam. Peter
Klančnik, Sp. Grušovlje 17,
63311 Šempeter.
KOBILO z žrebetom in ovce z jag-
njeti prodam. Rolando Kukovič,
Botričnica 19, Šentjur pri Celju,
tel. 742-163.
MLADO KRAVO, visoko brejo, pro-
dam. Milan Slomšek, Jakob 18,
Šentjur pri Celju.
ostalo
BRAKO PRIKOLICO, enkrat rablje-
no, prodam. Telefon 24-868.
SEMENSKI krompir Igor, II. množi-
tev, prodajamo. Prislan, Poljče
2, Braslovče.
OPEKO (modul), 1500 kom., pro-
dam 35% ceneje. Škorjanc,
Breg 26, Celje.
OTROŠKI voziček, stajico ter nov
videorekorder Gorenje prodam.
Telefon 35-391.
PRIKOLICO kiper in frezo Tomo
Vinkovič 732 ugodno prodam.
Jože Pungeršek, Lekmarje 22,
Vinski vrh.
REZERVNE dele za R 4 ugodno
prodam. Inf. na tel. 33-511/349,
od 7. do 15. ure.
STARO strešno opeko prodam.
Inf. na telefon 26-781.
ROVOKOPAČ MF 50 B, letnik 1980,
in lado nivo, tretja reg., prodam.
Peter Topole, Jagoče 8, Laško.
JADRALNO desko, novo, zelo
ugodno prodam. Klicati na tele-
fon 34-167.
NOVE gume, dimenzije 145x13,
145x12, 155x13, ugodno pro-
dam. Telefon 711-585, po 19. uri.
POČITNIŠKO prikolico, opremlje-
no, 2-1-1 + 1, poceni prodam.
Telefon 35-134, 26-350.
ŠPORTNO kolo rog, personal, 10.
prestav, nerabljen, prodam. Ce-
na 3.000,00 din. Telefon 35-817.
REZERVNE dele za GS Citroen, ze-
lo ugodno prodam. Telefon 779-
266.
SEMENSKI krompir deziree, pro-
dam. Telefon 35-219.
PRIKOLICO za manjši traktor in
elektromotor, nov, 2,2 KW, 220
V, 2800 obratov, prodam. Kon-
rad Hrastnik, Rožnik 12, Laško.
STARO spalnico, rabljene salonit-
ke in žlebove, ugodno prodam.
Tel. 36-793.
KRAVO simentaiko, staro 3 leta,
s teletom in molzni stroj, v do-
brem stanju, prodam. Telefon
(063) 741-857, med 20. in 22. uro,
Oskar.
ELEKTRONIK 90 in več delov za
Z 750, z motorjem prodam. Jože
Mlakar, Gorica 17, Gorica pri
Slivnici, teiefon 745-294.
AMERIŠKE biljarde, štiri, prodam.
Inf. In ogled na letnem kopališ-
ču Rogaške Slatine, od 10. do
22. na telefon (063) 811-411/282.
KliLTIVATOR univerzal muta, no-
vo frezo In dodatna kolesa, pro-
dam. Telefon (061) 482-462.
FREZO za motokultivator in seno,
ugodno prodam. Jože Krajne,
Strmca 118, Laško.
SENO, koruzo In molzni stroj, pro-
dam. Koželj, Bukovžiak 48.
ROVOKOPAČ Kario PescI s trak-
torjem, nakladalec za gnoj HU-
4, motor CTX 80, prodam. Drago
Velenšek, C. na Ostrožno 138,
telefon 33-561.
JETTO mars, rdeča, kot nova,
27.000 km, za 170.000,00 din in
traktor paskvali s kardansko ki-
per prikolico ter obračalnik, pro-
dam za 42.000,00 din. Roman Fi-
javž, Stranice 70, Stranice.
SENO, večjo količino, prodam.
Ivan Gračnar, Gorica 6, Dobje.
ENOBRAZDNI 10-colski plug, ko-
palno žlico za traktorski nakla-
dač ter manjšo prikolico, pro-
dam. Stanislav Božnik, Lem-
berg 26, 63203 Strmec.
ČRNOBEL televizor, električni šte-
dilnik, 4. plošče ter motor za
BMW 2002, ugodno prodam. Te-
lefon 33-158.
SLADKO seno prodam ali zame-
njam za hlevski gnoj. Kotno
oblazinjeno garnituro s tremi
stoli, ugodno prodam. Stanislav
Videnšek, Zadobrova 117, Škof-
ja vas.
PRIKOLICO, kombinirano, avto-
kultivator, prodam. Ljubečna 32.
APN 6 in avtomatik, lahko tudi če-
lado, ugodno prodam. Tel. (063)
33-058, popoldan.
MOTOKULTIVATOR Gorenje muta
in prali stroj obodin, prodam.
Polak, Ogorevc 23, Štore.
SENO, večjo količino, ugodno pro-
dam. Ivan Mlakar, Javornik 1,
Štore.
PEČ za centralno, kombiniran boj-
ler in črpalko poceni prodam.
Tel. 742-100.
OLJNI gorilec, centralno peč in te-
levizor, barvni, prodam.Tel. 34-
765, zvečer.
TRAKTORJA, (25 in 28 KS) in dve
parceli za vikende poceni pro-
dam. Ravnak, Žagaj 27, Ponikva
pri Grobelnem.
MOPED Avtomatik, nevozen. In
pralni stroj Gorenje ugodno pro-
dam. Telefon 35-609.
ŽVICE gravbance, rumena smerni-
ca, in dvobrazdni oltov plug pro-
dam. Franc Košir, Goričica 25,
Šentjur.
ZASTAVO 101, letnik 75, prva reg.
77 I., cena 12.000,00 din in 4 gu-
me sava semp^rit 155-13, malo
rabljene, prodam za 1.500,00
din. Telefon 29-689, od 16. do 20.
ure.
TOMOS avtomatik ter kolibri In
žensko kolo maraton, 10 pre-
stav, ugodno prodam. Telefon
(063) 36-859.
PRALNI stroj Obodin, nov, nov
hladilnik kombiniran z zamrzo-
valnikom in 300 kosov klinker
rdeče opeke za dimnike, ugod-
no prodam. Telefon 34-511/79,
dopoldan in 741-831, zvečer.
SENO, otavo, lažji enofazni elek-
tromotor in prikolico za Gorenje
Muta, prodam. Štante, Ljubečna
64.
MONTAŽNO gradbeno barako,
prodam. Brce, Ložnica pri Celju
15.
MAESTRAL akme, še garancija in
obračalnik, kotel za žganjeku-
ho, malo rabljen, 1201 ter obra-
čalnik za TV 730, prodam. Mirko
Krajne, Rifnik 22, Šentjur.
ELEKTROMOTOR, 3 KW, 380 V,
prodam. Telefon 741-925.
HLEVSKI gnoj, steljo, pšenico,
gnoj poznane kvalitete. Telefon
32-391, dopoldan od 8. do 9. ure,
popoldan od 15. do 16. ure. Ko-
njiški klub Merx Celje, Škofja
vas 51.
NAPRAVI za raztegovanje in vleko
vozil, rabljen oljni gorilec MEC
8, lado karavan, letnik 82, za
25.000,00 din, land rover 109
D za 28.000,00 din, prodam.
Smole, Boletina 21, Ponikva.
POSLOVNI prostor ali hišo, po-
trebno adaptacije, kupim ali
vzamem v najem. Telefon 842-
192.
STANOVANJE (2,5-sobno ali več-
je) ali hišo v Celju, v bližnji okoli-
ci, kupim z mesečnimi obroki po
1000 DEM din. protivrednosti.
Možnost selitve v roku enega
leta. Šifra: ZANESLJIVO.
R 4, dobro ohranjen, letnik 1985/
86, pod ugodnimi pogoji kupim.
Cenene ponudbe na naslov
Franc Venišnik, Zupančičeva 5,
Rog. Slatina.
STANOVANJA
ENOSOBNO stanovanje ali garso-
nijero v Celju ali Laškem iščem.
Jože Kovač, Brdce 29,61431 Dol
pri Hrastniku, Telefon 731-123/
296, do 15. ure.
ENOSOBNO komfortno stanova-
nje v centru mesta zamenjam za
večje. Šifra: UGODNO
ENOSOBNI, dve stanovanji, zame-
njam za eno večje. Šifra: DRUŽ-
BENO.
OPREMUENO sobo oddam dekle-
tu. Centralna, souporaba kuhi-
nje in kopalnice. Kozakova 3,
Lava.
SOBO išče samski, zaposlen dipl.
ing. kemije v Žalcu. Ponudbe
sprejema na telefonu (069 81-
414/221.
ZA DOBO 15. mesecev vzamem
v najem enoinpolsobno ali dvo-
sobno stanovanje. Telefon 36-
958.
ZAPOSLITEV
SAMOSTOJNO in izkušeno šiviljo
zaposlim redno ali honorarno.
Telefon 711-590.
ŠIVI UI nudim delo. Inf. na telefon
772-091.
REDNO ali honorarno zaposlim
voznika E kategorije z najmanj
4-letno prakso. Dober OD. Tele-
fon (063) 35-026, od 18. do 21.
ure, Andrej.
STROJNIKA za določen čas za
buldožer bager sprejmem. Po-
goj strojniški izpit in osebni av-
to. Inf. na telefon 36-927.
POMOČ na fotostavku iščem. Te-
lefon 34-222.
ČISTI LKO za 5 ur tedensko iščem.
Telefon 34-222, Ostrožno.
BRUSILCA za dela na brusilnem
stroju (brušenje rezkarjev) za-
poslimo honorarno. Inf. na tele-
fon 711-254, od 8. do 14. ure.
POŠTENO, vestno ženo za čišče-
nje stanovanja, likanje perila in
občasna dela na vrtu, enkrat te-
densko, iščem. Ponudbe na NT:
ZASLUŽEK PO DOGOVORU.
ŽENSKO za pomoč v gospod.in pri
varstvu otrok iščemo. Nudimo
možnost dobrega zaslužka. Hra-
na In stanovanje. Ponudbe pod
šifro: DOBER ZASLUŽEK.
ZAPOSLIM takoj za delo v bistroju.
Vofra, Šlandrov trg 9, Žalec. In-
formacije osebno.
VARSTVO otrok na našem ali va-
šem domu nudimo dopoldan,
popoldan, ponoči. Team vzgoji-
telji. Telefon 31-525.
NARODNO-zabavni ansambei iz
okolice Šmarje pri Jelšah išče
klarinetista. Telefon 823-226.
MANJŠI lokal v Celju, Štorah ali
Šentjurju, za popravilo oblačil,
iščem. Telefon 278-054, od 15.
do 17. ure.
ROLETE in žaluzije v več barvah
izdelujemo in montiramo. Tele-
fon 24-296.
ŠENTJURČANI, pod Šifro ENO-
SOBNO STANOVANJE, prosi-
mo, pokličite nas ponovno na
telefon 28-161.
INSTRUIRAM angl. za osnovne in
srednje šole. Telefon 24-696.
TIPKAM vse vrste besedil, tudi di-
plomske naloge. Ostalo po do-
govoru. Šifra: RESNA.
ODDAMO skladiščni prostor 50 m^
Inf. na telefon 721-679.
OPRAVUAM strojepisna dela na
domu. Telefon 721-089.
IŠČEM posrednika za začasno de-
lo v tujini (najbolje Avstralija).
Šifra: KOALA.
UPOKOJENEC, vdovec, 70/165/75,
s svojo hišo, osamljen, želi
spoznati preprosto žensko od
60 do 70 let za skupno življenje,
iz okolice Celja. Šifra: POLETJE.
PRELEPE nagačene in preparira-
ne živali, po vašem okusu, za
dekoracijo gostin. in poslovnih
prostorov ter za poživitev prijet-
nih kotičkov, nudim zelo ugod-
no. Vaš preparator Martin La-
kner, Bodrež 16, Grobelno, tele-
fon 821-285.
NAGROBNE spomenike in oken-
ske police po meri, iz naravne-
ga kamna, izdelujem po konku-
renčnih cenah, hitro in kvalitet-
no. Marjan Amon, Slatina v Rož-
ni dolini 9 a. Telefon 34-340.
KLESANJE in obnova črk na kam-
nu. Telefon 29-855.
V PETEK smo v hali Golovec na
zaključnem gimnazijskem plesu
pozabili fotoaparat. Poštenega
najditelja prosimo, da ga vrne
proti nagradi na telefon 31-237,
popoldan.
ZA vsa fasadna dela vam mmonti-
ram in dajem v najem hltromon-
tažni fasadni oder. Telefon (063)
36-853.
V NAJEM dam travnik v ravnini,
ogled možen popoldan. Vinko
Koročec, Gradišče 2, Vojnik.
VIDEO snemanje. Prireditev, na-
stopov in dogodkov. Inf. na tele-
fon (063) 25-962.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam angleško
strokovno literaturo. Inf. na tele-
fon 21-971. ponedeljek, četrtek
- dopoldan, ostalo popoldan.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Pokhč, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČOP Delo, tozd Novi tednik, Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - 22. MAREC 1990
KRON
NOČNE
CVETKE
• Tudi ljudje v belem ni-
so več vami pred cvetkami,
kakršne obelodanjamo
v tejle rubriki. Bolezen, ki
je v torek popoldne prigna-
la Anteja Z. iz Celja narav-
nost v ambulanto Cinkarne
v Celju, je že davno odkrita,
preprosto pa seji reče pija-
nost. Seveda Ante med
brhke medicinske sestre ni
prišel po tovrstno pomoč,
so mu jo pa k^ kmalu po-
nudili miličniki in v belež-
nico zapisali: kršenje jav-
nega reda in miru. Upajmo,
da bo glasni razgrajač vsaj
pred sodnika za prekrške
stopil trezen.
• Ko je enkrat ljubezni
konec in gre rinčka dol, so
ponavadi tudi vrata nekda-
njega skupnega gnezdeča
zaprta. To pa si Ivan M.
očitno ni dal dopovedati,
zato s torkovim obiskom
svoje »bivše« gotovo ni raz-
veselil. V bloku na Podja-
vorškovi 3 je z reizbijanjem
po vratih tako zelo razjezil
stanovalce in »svojo« Mar-
jano, da sije na glavo nako-
pal može postave. Ker ni
kazalo, da bi se mu dalo kaj
dopovedati, je moral z nji-
mi na maligansko očišče-
vanje.
• V sredo pa sta se v po-
slovalnici Slovenijaturista
sprli dve delavki in si sko-
čili v lase. Kaj je bil razlog
špetira med nekdanjo in
sedanjo uslužbenko,nam ni
znano. Ko so prišli na kraj
vreščanja miličniki, ju niso
povabili: »Hej, pojdita z na-
mi«, ampak jima le sveto-
vali, naj neporavnane raču-
ne razčistita pred sod-
nikom.
• V lepem in sončnem
popoldnevu res ni zgledno
ležati kar ob cesti, zato so
miličniki dobili v četrtek
obvestilo, da na Teharjih,
pred neko hišo, leži moški.
Ti so ugotovili, da gre za
Koprčana Romana P., ki pa
si v pijanem stćinju res ni
mogel najti primernejšega
počivališča. Ko bo spet do-
ma na Primorskem, si bo
Celje bržčas n^bolj zapom-
nil po kletni sobici in stolp-
nici ob Ljubljanski cesti,
ko jo je zapuščal.
• Takrat, ko vsi spodob-
ni občani že spijo, si je mož
in oče iz bloka na Milčin-
skega ulici 11 privoščil pra-
vi družinski direndaj. Ker
je v četrtek škodljivo trosil
alkoholno gorivo, so se sta-
novalci obrnili po pomoč
na Postajo milice v Celju.
Prišli so, kmalu odšli, v hiši
pa je zavladal mir.
• Petkov popoldanski
sprehod je Franca I. iz Ce-
lja stal kar nekaj obilnih
bušk in modric. Nič hude-
ga sluteč, je bil nenadoma
presenečen nad neznan-
cem, ki je stopil iz avtomo-
bila in ga prebutal. Zd^ je
vse odvisno od bušk oziro-
ma poškodb. Će so bile
blažje narave, bo šel roko-
borec iz avtomobila pred
sodnika za prekrške, če pa
so bile le prehude, ga čaka
kazenska ovadba.
• Vida in Miran sta brat
in sestra. Po sobotni cvetki
sodeč, so njune sorodstve-
ne vezi kar precej natrgane.
Ko so na kr^ trušča na
Zgornji Hudinji prišli mi-
ličniki, so razgrajaškega
Mirana umirili, vendar pa
mu povabilo sodnika za
prekrške ne uide.
• Ko naši fantje na voj-
sko vandrajo, to počno po-
navadi sila glasno, tako, da
se ve, kdo bo poslej branil
meje naše lepe bratske do-
movine. V soboto ponoči
pa so le malce pretiravali,
sai pred njimi niso bile var-
ne niti smetiščne kante. To
je razbudilo občane iz Po-
horske in Tkalske ulice, ki
so se za ljubi mir obrnili na
mihčnike. Po njihovem pri-
hodu so se rekruti in njiho-
vi spremljevalci že poraz-
gubili in spet je bilo vse po
starem, mirno in tiho.
M. A.
Cas, ki le kriminalnim
delanlem vse holl nakionlen
z zaskrbljujočimi podatki so soočajo na UNZ Celjo
Celjsko območje ni nobe-
na oaza miru in poštenja,
zato je tudi na našem ob-
močju kriminaliteta v pora-
stu. Lani je bilo kar za 4,6
odstotka več kaznivih de-
janj kot v letu poprej ali
5322, kolikor so jih obrav-
navali na Upravi za notra-
nje zadeve v Celju.
Od skupnega števila kazni-
vih dejanj jih je bila večina
(5018) s področja klasične
kriminalitete, 304 kazniva
dejanja pa s področja gospo-
darske kriminalitete.
Materialna škoda, povzro-
čena s temi kaznivimi deja-
nji, znaša 5 milijard 640 mili-
jonov lanskih dinarjev. Kri-
minalna dejanja je lani stori-
lo 3597 osumljencev, kar je
sicer nekoliko manj kot leta
1988, je bilo pa več takšnih
osumljencev, ki so storili po
več kaznivih dejanj. Največ
so jih zabeležili na območju
občine Celje (1894), najmanj
pa v občini Mozirje, le 154.
Na področju gospodarske
kriminalitete beležijo v UNZ
Celje predvsem porast zlo-
rab položaja ali pravic odgo-
vornih oseb, zaradi česar so
bile povzročene večje škode,
precej več pa je bilo lani ne-
kritih čekov in gozdnih ta-
tvin. Tu velja tudi omeniti
primere večjega odliva druž-
benega premoženja v zaseb-
no. V zvezi s to problematiko
je bilo ugotovljenih 180 tisoč
dinarjev odliva, ki je bil
omogočen zaradi slabe orga-
nizacije poslovanja v neki
delovni organizaciji, kar pa,
•seveda, ni osamljen primer.
Zaradi popolnega neskladja
tokov blaga in plačil so se
namreč odgovorni delavci
v večji firmi povezali z odgo-
vornimi v trgovski mreži in
si s tem nezakonito »prisluži-
li« omenjeni znesek. Ta ne-
varnost je velika posebno še
v tem času, ko so s ciljem
pospešitve gospodarske ra-
sti precej liberalizirane raz-
lične oblike gospodarskega
združevanja in poslovanja,
zato bo takšne negativne to-
kove še težje obvladovati.
Na področju klasične kri-
minalitete so strokovnjaki
UNZ Celje zabeležili največ
napadov na zasebno in druž-
beno premoženje. Ta dejanja
so, v primerjavi z letom 1988,
v porastu za 7 odstotkov.
V tej skupini kaznivih dejanj
posebej izstopajo tatvine z in
iz vozil. Vlomov v avtomobi-
le je bilo 324 ali za skoraj
polovico več, kot v primer-
jalnem letu, takšni vlomi pa
obenem predstavljajo skoraj
polovico vseh vlomov.
V porastu so tudi kazniva
dejanja zoper življenje in te-
lo. Takšnih dejanj je bilo lani
308 ali »le« 4,5 odstotka, ven-
dar pa je zaskrbljujoča struk-
tura. Narašča namreč število
težjih oblik te vrste kaznivih
dejanj kot so umori, poskusi
umorov, detomori, smrti iz
malomarnosti, vendar pa so
ti primeri v večini uspešno
raziskani.
Vedno več je tudi kaznivih
dejanj zoper splošno varnost
ljudi in premoženje. Tu gre
predvsem za požare zaradi
malomarnosti.
Tudi kaznivih dejanj zoper
svoboščine in pravice držav-
ljanov je vse več, številčno
manj pa je kaznivih dejanj
zoper javni red in mir, dejanj
nasilniškega obnašanja, kaz-
nivih dejanj spolne nedotak-
ljivosti, zoper čast in dobro
ime, človekovo zdravje,
pravni promet in pravoso-
dje. Število mladoletnikov,
ki so bili osumljeni kaznivih
dejanj, je manj, vendar pa se
v njihovih dejanjih izraža
večja agresivnost.
Poleg kaznivih dejanj so
delavci UNZ Celje obravna-
vali še 79 delovnih nezgod,
pri katerih so tri osebe izgu-
bile življenje, 72 pa jih je bilo
težko telesno poškodovanih.
Primerov nenadnih smrti je
bilo 69, petnajst primerov
onesnaženj voda in dva pri-
mera zastrupitve s hrano. Na
železnici so obravnavali 20
izrednih dogodkov, pri kate-
rih je 5 oseb izgubilo življe-
nje, materialna škoda pa je
precejšnja, skoraj 322 milijo-
nov dinarjev. Lani so obrav-
navali še 220 primerov poža-
rov, kar je 45 več kot leta
1988, najpogosteje pa so iz-
bruhnili zaradi malomarno-
sti (92 primerov), dvaindvaj-
set pa so jih povzročili otro-
ci. Materialna škoda zaradi
ognja je bila ogromna, blizu
2 milijardi dinarjev.
Na Upravi za notranje za-
deve pa so analizirali tudi že
stanje letošnjih prvih dveh
mesecev. Primerjava z lan-
skimi ugotovitvami oziroma
podatki kaže, da kazniva de-
janja s področja kriminalite-
te tudi letos naraščajo.
MARJELA AGREŽ
NOVI TEDNIK RADIO CELJE
UKV 100,3 in 95,9 MHz - stereo
SV 963 kHz
PROMETNE NESREČE
Spet smrtna žrtev
prometa
Prometna nesreča s smrt-
nim izidom se je zgodila
v petek, 16. marca ob 18.30.
uri v Žečah.
Voznik osebnega avtomo-
bila Leopold Šibane iz Voj-
nika je tega dne vozil iz sme-
ri Slovenske Konjice proti
Žečam. Na neprekinjeni črti
na cestišču se je odločil pre-
hiteti pred sabo vozeči avto-
bus. Ko gaje prehitel, je sun-
kovito zavil spet na svoj voz-
ni pas, pri tem ga je zaneslo
na asfaltni parkirni prostor
pri gostišču Ulipi. V tem tre-
nutku je nepravilno prečkala
cestišče devetnajstletna Dar-
ja Kovač. Peška je bila tako
težko poškodovana, da je že
med prevozom v celjsko bol-
nišnico umrla.
Mopedist se po
nesreči ni ustavii
v torek, 13. marca ob
21.55. uri se je pripetila pro-
metna nesreča v Celju, v kri-
žišču Levstikove in Vrunče-
ve ulice, povzročitelj pa je po
nesreči pobegnil.
Neznani voznik kolesa
z motorjem je vozil po Lev-
stikovi ulici v smeri celjske
avtobusne postaje. V križiš-
ču je zavijal v levo, v tem
trenutku pa je šla po preho-
du za pešce 30-letna Fadila
Kobinovič iz Celja. Voznik
kolesa z motorjem jo je zbil
po cestišču, poškodovano
Fadilo pa so pripeljali v celj-
sko bolnišnico.
Nepravilno zaviianje
in neprimerna liitrost
Do prometne nesreče je
prišlo v ponedeljek ob 8. uri
na magistralni cesti v Vran-
skem. Voznik osebnega av-
tomobila Teodor Kreutz iz
Ljubljane je vozil izljub-
Ijanjske smeri proti Žalcu.
V bližini avtobusne postaje
na Vranskem je začel prehi-
tevati več vozil, v tem času
pa je na mestu, kjer je prepo-
vedano zavijanje, na bencin-
sko črpalko zavil prvi iz ko-
lone vozil. Prišlo je do trče-
nja, pri čemer je bil Kreutz
hudo telesno poškodovan.
Prepeljan so ga v Celje.
Prellitra vožnja
miadega mopedista
v ponedeljek ob 20. uri je
prišlo do prometne nesreče
tudi v Titovem Velenju. Voz-
nik osebnega avtomobila
Edo Stropnik iz Sela je vozil
po Tomšičevi cesti in v kri-
žišču zavijal v levo. Ko je bil
že na pasu za vozila iz na-
sprotne smeri, je za njim
z neprimerno hitrostjo pripe-
ljal 18-letni voznik kolesa
z motorjem R. M. iz Titovega
Velenja. Mopedist vozila ni
mogel pravočasno ustaviti,za-
to je prišlo do trčenja. Težko
poškodovanega R. M. so pri-
peljali v bolnišnico v Slovenj
Gradec.
Neverjetno je, kako ve«
lik vpliv ima duševna
moč na človeško telo
(Humbaidt 1769-1859)
Najbolj vzvišena arhš
tektura je tista, ki je
enostavna
(Ruskin 1819-1900)
USTAMO
PORUMENEU
STRANI
Zbirt
Miloš Ukt
Slovenski gospodar 1870
Tolovaji so ustrelili v enem kr^i v Avstriji tamoi
nega starega katoliškega župnika in odnesli vse, karj^
imelo kako vrednost. Ko so od hiše šli, srečajo nek(,
žensko s šest let starim otrokom. Tolovaji so silil
žensko, da je morala piti iz njihove steklenice in tud
otroka. Ko seje to zgodilo so odšli. Čez eno uro je bik
ženska mrtva in otrok tudi. Tolovajem ni bilo dosti, d;
so ustrelih župnika, ostrupili ženo in otroka, šh so ši
v gostilno in se tam napili. To je sad nove liberalne ere.
* * *
Letos neporedkoma je pri nas neizmerno mnoge
pitanih svinj pocrkalo, brez da bi bili gospodarji mogl
najti vzrok; po ostrem opazovanju so vendar prišli dc
tega, da tamošni cigani, ki so bili konjederci, so davali
svinjam skrivoma neko kašo, med katero so zmešali
fosfor, od katerega so svinje pocrkale. Cigani so tedaj
na ta način dobili mnogo pečenke in slanine; zdaj je
vendar ne morejo vživati, ker so vsi v ječi.
Varnostni pas ima svol namen
Trčenje sicer ni bilo silovito, a se je za voznika nesn
kljub temu končala s hujšimi telesnimi poškodbami. Izid
bil čisto drugačen, če bi bil voznik pripet z varnostn
pasom. Primerov, ko je neupoštevanje teea predp
usodno, je veliko, vsekakor pa mnogo preveč, če vemo, dc
njihov skupni imenovalec malomarnost.
Požari kot po naročilu
Sušno obdobje se nadaljuje, z njim pa vrsta travni-
ških požarov, ki v mnogih primerih zasežejo tudi
gozdno podrast ali celo gozdno drevje.
Obvestila o nevarnosti požarov v sredstvih javnega
obveščanja ne zaležejo, sicer v minulem tednu ne bi
gorelo na domala vseh koncih našega območja. Ker
torej ne kaže računati na ekološko zavest občanov, bo
bržčas treba koga udariti po žepu ali ga kako drugače
učinkovito »požgečkati«.
Četudi, glede na izkušnje, ne moremo pričakovati
izboljšanja stanja, vendarle velja ponovno opozoriti, da
je v tem času nenadzorovano kurjenje na prostem
prepovedano.
M. A.
Umrl zaradi ailcoliola
Delavci postaje milice
v Celju so dobili v ponede-
ljek, 12. marca, sporočilo, da
v svojem stanovanju na Ko-
cenovi ulici 3 leži mrtev, 35-
letni Alfred Kostanjšek, ne-
zaposlen. Po izjavah oseb, ki
so ga videle, naj bi bil v sobo-
to, 10. marca še živ. Da je
s Fredijem nekaj narobe, je
v nedeljo in ponedeljek opo-
zarjal njegov pes, ki je bil
prav tako v zaklenjenem sta-
novanju. V ponedeljek je
vanj na silo vstopil Fredijev
prijatelj. Pokojnika je pre-
gledal zdravnik in ugotovil,
da je smrt nastopila zaradi
prevelike količine zaužitega
alkohola.
Ukradel alkohol in
cigarete
v noči z 12. na 13. marec je
neznanec vlomil v prostor tr-
govskega podjetja Izbira La-
ško v Rimskih Toplicah.
S pomočjo kovinskega pred-
meta je prišel v notranjost
skozi okno, najprimernejši
prostor za krajo pa se mu je
zdel bife. Odnesel je več vrst
žganih pijač in kar precej za-
vitkov cigaret. S tem je Izbi-
ro v Rimskih Toplicah oško-
doval za 6 tisoč dinarjev.
Nočni as v Asu
Noč s 16. na 17. marec je
neznanec izkoristil za nasi-
len vstop v prostore gostišča
As v Celju. Ker mu je bilo
očitno samo do denarja, je
bil prav gotovo razočaran.
V predalu je našel le 300 di-
narjev.
M. A.
Z Mustangom
v novo kvaliteto,
Evropo in svet

POROČi^
Iskre švigajo tudi iz tedf
skega poročila o aktivnosi
Zavoda za požarno, rešev
no in tehnično službo iz (
Ija. j
V torek so gasilci krö
dva travniška požara, en(
v Medlogu in drugega
Ostrožnem. V četrtek se
požar s travnika »prese'
v gozd na Dobrovi, ist«
dne pa se je kurjenje sii
trave sprevrglo v požar
Golovcu. V soboto je nezi
ni voznik motornega vo2
na magistralni cesti Cel
-Leveč sko?i okno odvri
cigaretni ogorek, ob tem
mu še na misel ni prišlo,
bi s tem lahko povzročil I
žar. Spet so morali posrec
vati gasilci. V soboto so
celjski poklicni gasilci si
padh tudi z gozdnim po:
rom večjih razsežnosti
Skalni kleti, v nedeljo pa
bila v ognju večja travnih
površina v Novi vasi.
Požar, ki ni bil na proste
so gasili v petek dopold
v kletnih prostorih Sredr
kmetijske oziroma vrtnars
šole v Medlogu. V tamkajši
garderobi so zgorela oblać
in obuvala v vrednosti ok'
70 tisoč dinarjev, kriv je '
najbrž cigaretni ogorek,
kuhinjski požar na Trubafj
vi ulici v Celju pa zaenkrat
ni »osumljenca«. Da bi b'
bera dogodkov tega tedna
popolnejša, naj omenimo
sedem prevozov pitne vo'
in deset cestnih reševanj, f
vo je tudi v zvezi s sušo, df
go pa s cestno-prometno ki'
turi, ki je na psu.