V Lonjerju predstavili letošnji Arteden Robert Frandolič ostaja na čelu SGGZ V Postojni srečanje športnikov iz obmejnih dežel
Primorski
št. 146(20.774) leto LXIX.
Po Hrvaški za vstop v EU na vrsti Srbija
Rado Gruden
Hrvaška bo 1. julija uradno postala 28. članica Evropske unije. S tem bo postala druga država z območja nekdanje Jugoslavije, ki ji je to uspelo. Devet let pred njo je do članstva v evropski družini prišla Slovenija, naslednja na vrsti pa bi morala biti Srbija. Ta je sicer od članstva še daleč in po Donavi in Savi bo pod beograjskimi mostovi preteklo še veliko vode, preden bo tudi Srbija lahko izobesila modro evropsko zastavo z zvezdami. Toda že v kratkem bi morala končno dobiti vsaj datum za začetek pristopnih pogajanj.
To naj bi se zgodilo v petek na vrhu voditeljev držav Evropske unije, saj vse kaže, da bo odločitev za Beograd pozitivna. To je mogoče sklepati na podlagi dogodkov zadnjega tedna, ko je prišlo do bistvenega napredka pri uresničevanju aprila sklenjenega dogovora med Srbijo in Kosovom o normalizaciji odnosov. Na marsikaterem področju je tudi po besedah visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton prišlo do bistvenega napredka, tako da skupaj z evropskim komisarjem za širitev Stefa-nom Fulejem voditeljem EU predlaga »jasno pozitivno odločitev«. Določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj podpira tudi Evropska komisija, pa tudi Evropski parlament je že pozval k hitremu začetku pogajanj.
Na poti Beograda do Evropske unije stoji predvsem Kosovo in njegova suverenost. Seveda je Srbija še daleč od tega, da bi Kosovo priznala kot samostojno državo. Toda do priznanja mora priti postopno in vsaj trenutno se tega od nje ne more zahtevati. Dovolj je, če se spomnimo, da še marca 2010 močno evropsko usmerjeni srbski predsednik Boris Tadic ni hotel niti sesti za isto mizo s kosovskim premierjem Hashimom Thacijem, danes pa se najvišji kosovski in srbski predstavniki mirno pogovarjajo o konkretnih zadevah, ki zadevajo mirne odnose med Beogradom in Prištino ter sodelovanje srbskega prebivalstva na Kosovu s kosovskimi oblastmi.
Odveč je ponavljanje, da sta stabilnost in razvoj celotnega Balkana odvisna tudi od hitrosti srbskega približevanja k Evropski uniji. Prav zato bi bilo še dodatno zavlačevanje z določitvijo datuma o začetku pogajanj nespametno. Kar pa zadeva srbsko priznanje Kosova, je potrebna potrpežljivost. Pristopna pogajanja ne bodo kratka, v tem obdobju pa bo gotovo tudi dovolj časa za dokončno rešitev srbsko-kosovskega vprašanja.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Primorski mobile Spletne novice	
Primorskega dnevnika vedno s saboj Snami aplikacijo s spletne trgovine	A
^^ Available on the L j — App Store	^tmiglciÎiJïJ
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
NEDELJA, 23. JUNIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
RIM - Po 10 letih spet enotna demonstracija osrednjih sindikatov
Cgil, Cisl in Uil skupaj za delo
gorica
Trgovski dom bo novi sedež knjižnice
mavhinje - Jubilejna deseta izvedba
Začel se je festival amaterskih dramskih skupin
MAVHINJE- 10. zamejski festival amaterskih dramskih skupin, ki ga uspešno prireja ŠKD Cerovlje-Mavhinje, so sinoči začeli s predstavo dramske skupine Kulturnega društva Radovljica Linhartov Oder z igro Mostarska češnjeva pita ali Oradina zgodba (na posnetku Kroma) iz romana Luke Novaka Zlati dež. Hu-morni, nasmejani, živahni pa tudi resnobni izpovedi v mešanici dveh jezikov za eno igralko je na mavhinjskem trgu pri-
sluhnilo dobro razpoloženo občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo tudi navdušenega optimizma polnim otvoritvenim pozdravom. Ob predstavnikih raznih ustanov in pokroviteljev je spregovoril tudi župan devinsko-nabrežinske občine Vladimir Kukanja. Danes zvečer bosta na vaškem trgu v Mavhinjah, ki bo naslednja dva tedna spremenjen v gledališče pod zvezdami, na sporedu še dve predstavi.
Na 3. strani
RIM - Osrednji italijanski sindikati Cgil, Cisl in Uil so po desetih letih včeraj ponovno priredili enotno demonstracijo v Rimu, na kateri so zahtevali od vlade konkretne ukrepe za delo in za preporod italijanskega gospodarstva.
Demonstracije po glavnih rimskih ulicah so se udeležili državni tajniki sindikatov Cgil Susanna Camusso, Cisl Raffaele Bonanni in Uil Luigi Angelet-ti, ki so nato govorili na shodu na Trgu San Giovanni. Za demonstracijo so se odločili, ker so potrebni takojšnje izbire oziroma ukrepi, so povedali organizatorji in italijansko vlado obtožili, da vselej napoveduje ukrepe, ki pa se ne uresničijo. Skrajni čas je torej za spremembe, »faza napovedi« pa je zaključena, so povedali sindikalisti.
Na 22. strani
celovec, červinjan
Še dve smrti na cestah
CELOVEC, ČERVINJAN - V četrtek sta se na Goriškem in Tržaškem pripetili prometni nesreči s smrtnim izidom, danes pa moramo na žalost spet poročati o smrtnih žrtvah. V Kliničnem centru v Celovcu je za posledicami čelnega trčenja umrla 58-letna Tržačanka Annamaria Gregoretti, v Červinjanu pa je vinjen voznik do smrti povozil 27-letno Loreno Princi iz Fare. Mladi avtomobilist je sprva tudi pobegnil s prizorišča nesreče, a se je zatem vrnil. Reševalci pa mladi Loreni niso mogli pomagati.
Na 2. in 9. strani
GORICA - Knjižnica Damir Feigel se bo iz KB centra preselila v pritličje Trgovskega doma. Pod novo streho bo šla tedaj, ko bo pridobljen, obnovljen in opremljen še vogalni del pritličja Fabianijeve palače. V pričakovanju na to pa bo v že obnovljenih prostorih začasni sedež Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Da bo v Trgovskem domu sedež EZTS, je že znano, prava novost, ki bo spremenila »geografijo« slovenske prisotnosti v mestu, pa je selitev knjižnice.
Na 8. strani
SSO pozitivno ocenil rimsko srečanje
Na 2. strani
Trst: po novem manj
■ • • V V	a •	I Vtl
parkirišč proti plačilu
Na 4. strani
V železarni ukradla 57 ton litega železa
Na 5. strani
Perpetuum jazzile navdušil Goričane
Na 10. strani
r<WHt€0,
LE MIGLIORI MARCHI
Tel" Delo
GORICA Korzo Italia 123
0481.530.537 Delovni čas: od torka do sobote 9.45 - 13.00 in 15-30 - 19.00
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
eč V ■ cr
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD IttflDO	
VZGLAVNIKI H f\ 100% lateks €66,00	k €19,80
LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memoiyfoam €498,00 €249,00	cm 160x190 -50% €996,00 €498,00
LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00	cm 160x190 -40% €915,00 €549,00
LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00	cm 160x190 -50% €396,00 €198,00
ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00	
ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00	
9771124666007
2 Nedelja, 23. junija 2013	ALPE-JADRAN, DEŽELA, TRST
rai slo - Nocoj
Zanimiva oddaja Alpe Jadran
TRST - Nocojšnjo oddajo Alpe Jadran (ob 20.50, slovenski program RAI) bo uvedel prispevek o nenavadnem konjičku domačina Vojka Ražma, ki je v zadnjih dveh letih obnovil nad dvajset kamnitih pastirskih hišk v okolici Bazovice. Mala kamnita zatočišča so še pred nedavnim uporabljali kmetje ali pastirji, da so se občasno zatekli vanje pred dežjem, burjo ali soncem. Da bi se tradicija suhozidne gradnje prenesla na nove rodove, so gospoda Vojka obiskali tudi otroci iz bližnjega vrtca in z zanimanjem opazovali, kako je iz neoblikovanih kamnov nastal kraških zid, iz ploščatih škrl pa streha za pastrisko hiško. Prispevek, ki ga je pripravila slovenska programistka Rai Deva Pincin, bodo predvajali tudi v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Bavarski in Hrvaški ter v italijanščini na Televiziji Koper. V nadaljevanju bodo gledalci spoznavali evropski projekt za spodbudo nemških moških kadrov za delo v vrtcih, priljubljeno termalno letovišče na Madžarskem, najstarejši vinski hram v Prekmurju in novogoriški muzej, ki pripoveduje o nerazumni državni meji med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Drugi del prinaša zgodbo o madžarskem upokojencu, prispevek o poslikavah renesančnega umetniškega mojstra Pomponia Amal-tea v furlanskem Huminu, za konec pa še glasbo z balkanskim ljudskim izročilom. Ponovitvijo oddaje bo v četrtek ob isti uri.
/
svet slovenskih organizacij - Izvršni odbor obravnaval aktualna vprašanja
Pozitivna ocena rimskega srečanja
Čim prej je treba obnoviti delovanje skupnega vladnega omizja - Pravna služba v dogovoru s Slovenijo
GORICA - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO) je ta teden zasedal v Gorici. Na redni mesečni seji je predsednik Drago Štoka poročal o delovanju krovne organizacije in o aktualnih vprašanjih, ki so bila v ospredju delovanja v zadnjem času.
Kot piše v tiskovnem sporočilu, se SSO strinja z zamislijo o ustanovitvi pravne službe, ki so jo predsednikoma obeh krovnih organizacij orisali predstavniki Agrarne skupnosti. Vprašanj, ki zadevajo uveljavljanje zaščite na teritoriju je precej in zahtevajo strokovno pravno obravnavo in posledično primerno odvetniško posredovanje. Zamisel o pravni službi sicer ni novost in se je vselej zaustavila ob vprašanju finančnega kritja. Večkrat so to oviro premostili slovenski odvetniki iz Trsta in Gorice, ki so ponudili brezplačno pravno posredovanje. SSO slednjim izraža zahvalo, obenem pa trdi, da bi bilo potrebno finančno plat rešiti v dogovoru s Slovenijo, pri čemer bi ob Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in ob Ministrstvu za zunanje zadeve lahko sodelovalo tudi Ministrstvo za pravosodje.
IO se je strinjal s pozitivno oceno, ki jo je dal predsednik Štoka o srečanju obeh krovnih organizacij s predsednico vlade Republike Slovenije Alenko Bratu-
Drago Štoka
šek in o udeležbi na medvladnem srečanju v Rimu, kjer je bilo prisotno tudi predstavništvo italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Ob temah slovenskega šolstva in predstavništva Slovencev v italijanskem parlamentu, ki ga predvideva zaščitni zakon 38/01, je pričakovati, da bo italijanska vlada čim prej imenovala novega predsednika vladnega omizja, tako da se bo že začeto delo lahko nadaljevalo. Predsednik vlade Enrico Letta je to obljubil in SSO pričakuje čimprejšnje delovanje skupnega omizja. Obisk pri predsednici Bratuškovi in rimsko medvladno srečanje pa sta pokazala, da je še vedno odprto vprašanje skupnega predstavništva slovenske manjšine v Italiji. SSO je mnenja, da bi bilo potrebno to čim prej urediti, tako da so razmerja primerno
uravnovešena in bi veljalo tako za odnose s Slovenijo kot tudi z Italijo.
Izvršni odbor se je tudi podrobneje seznanil s potekom evropskega projekta Jezik/Lingua. Ocenjeno je bilo, da projekt uspešno poteka, zanimanje za slovenščino raste in potrebno je že sedaj razmišljati o novem programskem obdobju 20142020. V ta namen želi SSO, da bi čim več članic razmislilo, da svojo društveno strukturo prilagodijo in se usposobijo za sodelovanje na evropskih projektih, ki predstavljajo vedno bolj pomemben vir črpanja sredstev za delovanje.
Kot še navajajo v tiskovnem sporočilu, je Izvršni odbor SSO izrazil zadovoljstvo ob posvetitvi novega duhovnika g. Klemena Zalarja v tržaški škofiji. Predvsem pa je dobrodošla želja, ki jo je izrazil novomašnik, da bi se čim bolj posvetil mladini, skavtom in verskemu življenju v mestnem središču samem.
Predsednik SSO za Videmsko Giorgio Banchig je poročal o nadaljevanju prizadevanj za špetersko dvojezično šolo, ki je bila deležna obiska pristojne deželne odbornice Loredane Panariti. Novost zadeva pismo staršev, v katerem predlagajo, da se šola dokončno preseli v kolegij, ki so ga zgradile ZDA po potresu leta 1976. SSO je predlog poziti-
vno ocenil, saj so prostori kolegija sodobnejši in tudi prostornejši, pri tem pa je potrebno paziti, da se celotni postopek ne zavleče ali celo ustavi. Na znanje je Izvršni odbor vzel tudi spremembo v društvu Marij Černet, kjer je bil za novega predsednika imenovan Anton Si-vec, kateremu gredo voščila za dobro in uspešno delo v dobrobit slovenskemu ži-vlju v Kanalski dolini.
Predsednik za Goriško Walter Ban-delj je poročal o obnovi projekta Posoška kronika s Pokrajino Gorica, pri katerem sodelujeta še Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Furlansko filološko društvo. Goriški SSO je več pozornosti namenil razpisom za kraško področje, ki jih objavlja Las Kras.
V zaključku tiskovnega sporočila je še navedeno, da je SSO v zadnjih tednih pozorno spremljal problematiko goriške Katoliške knjigarne, Tržaške knjigarne in članskih športnih ekip, ki nastopajo v državnih ligah. Gotovo gre za dejavnike, ki pričajo o prisotnosti Slovencev na celotni krajevni in deželni stvarnosti. Glede na nove razmere, ki so se pokazale z današnjo ekonomsko krizo, pa je potrebno, da vsak projekt objektivno odgovarja potrebam in razmeram sedanjih kriznih časov, še navaja SSO.
dsi - Jutri pri Sireni
O romanu Vilme Purič Brez zime
TRST - Sezona večerov v Društvu slovenskih izobražencev se nagiba h koncu. Ponedeljkova srečanja na Donizettijevi ulici so stalnica v tržaškem kulturnem življenju in predstavljajo odlično priložnost, da se Slovenci v središču mesta srečajo in ohranijo vezi, ki bi jih naglica današnjega časa z lahkoto izbrisala. V društvu predavajo ugledni gostje o najrazličnejših tematikah - literarno, zgodovinsko, umetniško in znanstveno tematiko ter iz aktualnosti. Predavatelji prihajajo iz matice, iz našega primorskega prostora, nastopa-ja pa tudi italijanski gostje. Letošnja sezona je bila zelo dobro obiskana, zvrstilo se je nad trideset kvalitetnih kulturnih večerov, ki so privabili veliko obiskovalcev, rednih prijateljev in občasnih poslušalcev.
Ob vstopu v poletni čas bo jutrišnje srečanje izjemoma potekalo prelepem naravnem okolju Tržaškega pomorskega kluba Sirena na Mi-ramarskem drevoredu v Barkovljah. Na njem bodo predstavili roman Vilme Purič Brez zime, ki je lani izšel pri založbi Mladika. Gre za delo, ki se dotakne krhkosti in razpetosti življenja ženske junakinje, ki se spopada z zaljubljenostjo, materinstvom in novim družinskim življenjem. V ozadju urbanega okvirja, ki ga predstavlja prav Trst, avtorica Vilma Purič z izjemno sposobnostjo vživetja v usodo in razpoloženja svoje junakinje ter s preta-njenim čutom za detajle stopnjuje njeno zgodbo do nedoumljivega razpleta. O pomenu tega dela, o njegovih estetskih in vsebinskih značilnostih ter o pisateljičinem ustvarjalnem delu bosta na večeru ob Puričevi prisotnosti spregovorili Marija Cenda in Majda Artač Sturman.
Večer bo umetniško dopolnil nastop dua flavt Valentina Jogan in Nausikaa Concina iz razreda prof. Erike Slama pri Glasbeni matici. Odlomke iz romana bo podal Marjan Kravos.
Večer v klubu Sirena v Barkovljah se bo začel ob 20.30.
koroška - Po prometni nesreči je v celovški bolnišnici izdihnila Annamaria Gregoretti
V Avstriji umrla Tržačanka
Do usodnega trčenja je prišlo na cesti med Možberkom in Trgom
google
CELOVEC - V petek je v Kliničnem centru v Celovcu za posledicami hude prometne nesreče umrla 58-letna Annamaria Gregoretti, tržaška občinska uslužbenka. Po poročanju koroškega dnevnika Kleine Zeitung je do prometne nesreče prišlo v četrtek popoldne na državni cesti Turracher Strasse, ki vodi proti severu Avstrije, in sicer med naseljema Možberk (Moosburg ali tudi Blatograd) in Trg na Koroškem (Feldkirchen).
Tržaška voznica se je z avtomobilom peljala od Celovca proti Trgu na Koroškem. Pri vasi Albern, ki je od Celovca oddaljena 17 kilometrov, je po pisanju avstrijskega časopisa iz nepojasnjenih vzrokov nenadoma zavozila desno proti robu cestišča, nakar naj bi sunkovito obrnila volan proti levi in se znašla na nasprotnem voznem pasu. V nje-
nesreča na delu
V Kopru delavec padel s strehe in umrl
KOPER - Včeraj zjutraj je med delom na strehi skladišča v Kopru približno sedem metrov globoko padel delavec. Posredovala je Prehospitalna enota Obala, a delavec je kljub pomoči reševalcev umrl na kraju dogodka.
Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je do delovne nesreče v Kopru prišlo ob 7.24 zjutraj. Kljub hitri intervenciji Prehospitalne enote Obala je delavec na kraju dogodka umrl. Kot se je izvedelo, je približno 60-letni delavec iz Laškega hodil po zidku ob robu strehe hale za hitro pokvarljivo blago, nato pa naj bi stopil na streho, ki se mu je pod nogami vdrla.
no vozilo je čelno trčil avtomobil, ki ga je v pravilno smer vozil 61-letni moški iz Trga. Avtomobil Gregoret-tijeve je po silovitem trčenju odbilo v brežino ob cesti.
Žensko so reševalci s helikopterjem prepeljali v celovški Klinični center, kjer pa je v petek zaradi težkih poškodb izdihnila. Poškodovanega voznika drugega vpletenega vozila so prav tako prepeljali v isto bolnišnico, o njegovem zdravstvenem stanju avstrijski mediji niso poročali. Annamaria Gregoretti je bila v službi na tržaškem občinskem oddelku za davke in dajatve, ki deluje pod okriljem odborništva za finance. Ob boleči izgubi so svojci privolili v darovanje organov pokojnice. Tovrstne hitre odločitve so v tako žalostnih trenutkih mučne, ampak zelo pomembne, saj lahko smrt ljubljene osebe reši več življenj. (af)
dunaj - Demontracija Svobodnega Trsta
»Naravno mater« Avstrijo poklicali na pomoč proti Italiji
Na dunajskih ulicah so razvili dvojezični transparent
DUNAJ - »Il porto non e Italia - Pristanišče ni Italija«: dvojezični italijansko-slovenski napis je kraljeval včeraj na dunajskih ulicah na transparentu gibanja Svobodni Trst (Trieste libera). Gibanje je namreč v avstrijski prestolnici priredilo demonstracijo, s katero se je obrnilo na tržaško »naravno mater«, Avstrijo namreč, in od nje zahtevalo spoštovanje »izbrisanih pravic« ter konec »vojaške zasedbe, ki jo italijanska država izvaja v Coni A Svobodnega tržaškega ozemlja,« kot piše v sporočilu za javnost. Po besedah organizatorjev se je manifestacije udeležilo kakih tristo ljudi, ki so želeli opozoriti, da italijanska vlada krši mednarodni mandat, saj bi morala na podlagi Londonskega memoranduma le upravljati Cono A STO, ki po mnenju Svobodnega Trsta ostaja neodvisno ozemlje zunaj meja italijanske države.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
23	Nedelja, 23. junija 2013
Primorski
r	dnevnik
TRST	/
ZAMEJSKI
FESTIVAL
AMATERSKIH
DRAMSKIH
SKUPIN
Zamejski festival amaterskih dramskih skupin praznuje dvajset let in deset izvedb. Organizatorji šport-no-kulturnega društva Cerovlje-Mav-hinje in predstavniki dramskih skupin slovenskih manjšinskih društev bodo v prihodnjih dveh tednih spremenili vaški trg v gledališko dvorano pod zvezdami. Obseg prizadevnega in vztrajnega dela, ki ga je treba vlagati v izvedbo tako množičnega in zahtevnega dogodka poznajo predvsem člani društva, ki bodo vsak večer skrbeli za čim boljši potek dogajanja na odru, a tudi za zadovoljstvo publike, ki si bo privoščila prijetne večere med parterjem in kioski. O jubilejni izvedbi in priložnostnih pobudah smo se pogovorili z odbornico Natašo Križmančič.
»Ob desetletnici smo želeli, da bi bila izvedba čim bolj bogata in nastopajoči so pripomogli k uresničitvi te želje z visoko udeležbo. Vključno z gostovanji, bomo predstavili naši publiki 28 predstav, od katerih bo kar 18 produkcij otroških in mladinskih skupin, kar jasno poudarja razvoj tega pomembnega področja amaterske dramske dejavnosti. Z nami bodo skupine iz tržaške, goriške pokrajine in Benečije kot tudi iz Koroške. Žal pa letos ne bodo z nami prijatelji iz Hrvaške in Madžarske,« nam je uvodoma povedala.
Bomo lahko zasledili novosti v programu ali v pravilniku?
mavhinje - 10. zamejski festival amaterskih dramskih skupin
Dva tedna na vaškem trgu gledališče pod zvezdami
Pogovor z odbornico ŠKD Mavhinje Natašo Križmančič o jubilejni izvedbi
Pravilnik tekmovanja je ostal nespremenjen, tako kot potek festivala vsak večer na dveh odrih. Predstavljene bodo igre, ki so nastale v zadnjih dveh letih. Program obsega veliko novejših predstav, saj je zadnjih mesecih debitiralo visoko število društvenih uprizoritev. S ponosom ponavljamo tudi, da so nekatere predstave nastale ravno za ta festival in bodo doživele pri nas krstno izvedbo. Izven tekmovanja bodo nastopili otroci vrtca iz Šempolaja, učenci šole Studio Art, Pupeskrasa s svojim kabaretom in komični duo Rita in Helena.
Letošnjo žirijo sestavljajo Loredana Gec, Samanta Kobal in Goj-mir Lešnjak-Gojc. Povabili smo strokovnjake za različna področja, kar naj bi zagotavljalo pozornost do različnih aspektov uprizoritve. Loredana Gec bo prvič z nami, kar pomeni, da bo poleg strokovnega doprinosa obogatila ocene s pogledom osebe, ki se v tej vlogi prvič sooča z našim festivalom.
Omenila bi še, da je naša brošura tokrat posebno bogata, saj obsega poleg običajnih informacij o programu tudi zgodovinski del, ki ga je pripravila Maja Lapornik. Jubilejna bo tudi vsebina fotografske razstave, ki bo letos obsegala utrinke iz vseh izvedb festivala in sta jo uredila Anja Colja in Erik Iori.
Vsak dan teh desetih izvedb je zapisan predvsem na kožo vsakega odbornika društva...
Realizacija festivala zahteva ogromno energij, truda in dela. Pri-
Sinoči se je začel 10. festival amaterskih dramskih skupin
kroma
pravljamo ga že dve leti, od januarja pa vedno bolj intenzivno, mesec pred začetkom in zdaj, ko so predstave na odru, dejansko brez premora. Iskanje sredstev in podpore je bilo letos posebno zahtevno in pravzaprav ne vemo, kako bomo prišli skozi, a verjamemo v ta festival in navdušenje je naša moč, da najdemo rešitve za vse ovire, saj ne delamo samo za nas, a predvsem za vse tiste, ki se festivala udeležujejo kot nastopajoči ali gledalci.
Rossana Paliaga
narodni dom - V torek predstavitev Jevnikarjeve posmrtne monografije
Slovenski avtorji v Italiji
Izšla je okviru projekta Jezik-Lingua - O delu bosta spregovorili urednica Marija Cenda in Marija Pirjevec
Današnji in jutrišnji spored
Nedeljski program mavhinjskega festivala se bo pričel ob 20.30 s sladkim presenečenjem Torte za mamo, ki jo bodo pripravili člani otroške dramske skupine Tamara Petaros. Skupina društva Finžgarjev dom bo nastopila namreč s peto igrico serije, ki jo je Lučka Susič posvetila domačim pustolovščinam bratov Tomaža, Mateja in Brede. Režijo duhovite predstave je podpisala Manica Maver. Sledila bo ob 21.15 Pravljica (za odrasle) društva Tik Tak Teater. Večkrat nagrajeno igro v režiji Roberta Cotiča sestavljajo trije monologi Stefana Bennija: Mademoiselle Lycanthrope, Grimalda in Zidarjeve sanje. Prva dva monologa sta v knjižni slovenščini, tretji pa v goriškem slovenskem narečju. Ponedeljkov večer se bo pričel nekoliko prej, in sicer ob 20. uri s predstavitvijo izven konkurence zaključne predstave gledališke šole Studio Art Odvz-noter-Navzven. Vrsto sedmih avtorskih prizorov so podpisali sami izvajalci. Ob 21.30 bo otroška dramska skupina društva Cerovlje-Mavhinje zaželela vsem obiskovalcem Čokoladne sanje s tekstom Veronike Don in Eve Kranjac, ki sta tudi podpisali režijo igrice o navihanem zajčku, ki (skoraj vsem) zaljubljencem prinaša čokoladne srčke.
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm je 24. maja na Opčinah priredilo »Jevnikarjev simpozij« ob stoletnici rojstva šolnika, kulturnega delavca, literarnega zgodovinarja in urednika prof. Martina Jevnikarja (1913-2004). Takrat je imela prof. Marija Cenda priložnost, da kratko predstavi njegovo posmrtno literar-nozgodovinsko monografijo Slovenski avtorji v Italiji. Izšla je ravno tiste dni v sklopu čezmejnega evropskega projekta, ki ga vodi Ciljno začasno združenje Jezik-Lingua. Sama je namreč izbrala in uredila njegove kritike, preglede in zapise, ki jih je na Radiu Trst, v Mladiki, Literarnih vajah in drugih publikacijah več desetletij posvečal našim književnim ustvarjalcem. Za obdobje od avtorjeve smrti do danes pa je prispevala dragocen dodatek.
Do prve celovite predstavitve pomembnega dela bo prišlo v torek, 25. junija, ob 17. uri v dvorani Narodnega doma v Trstu v Ul. Filzi 14. O knjigi bosta ob zastopnikih Ciljnega začasnega združenja Jezik-Lin-gua spregovorili urednica prof. Marija Cenda in prof. Marija Pirjevec.
Sledila bo predstavitev v Ljubljani, in sicer v četrtek, 27. junija, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na
O monografiji Slovenski avtorji v Italiji je bil prvič govor na posvetu Slavističnega društva na Opčinah konec maja
kroma
Kongresnem trgu, kjer bodo ob predstavnikih Ciljnega začasnega združenja Jezik-Lingua spregovorili urednica prof. Marija Cenda, akademik prof. Matjaž Kmecl in prof. France Pi-bernik. V pripravi pa je še predstavitev v Gorici.
Knjiga Slovenski avtorji v Italiji obsega 524 strani. Za oblikovanje, slikovno gradivo in uredniško delo je poskrbela Založba Mladika. Avtor v njej obravnava 89 slovenskih pesnikov, pisateljev in dramatikov, ki so po vojni ustvarjali na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Prof. Jev-nikar je sicer z enako skrbnostjo in ljubeznijo obravnaval tudi koroške in
pa zdomske ustvarjalce, tudi take, ki so ustvarjali drugod po Italiji, vendar je ta knjiga namenjena našemu prostoru.
Poleg prikaza avtorev in njihovih del je urednica v knjigo uvrstila Jevnikarjev prikaz zamejskih povojnih revij in pa obsežen izbor njegovih poročil o pomembnih zgodovinskih, domoznanskih in esejističnih delih, ki zadevajo našo skupnost. V svojem Pripisu je prof. Cendova sintetično posodobila podatke za desetletje po avtorjevi smrti in kratko predstavila še 24 novih avtorjev, ki so se s svojimi knjigami pojavili v tem obdobju.
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike
za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej ponovno izdaja
zdravniška potrdila za vozniški izpit,
še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h
in od 15h do 17h.
Ob sobotah pa od 10h do 12h.
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
4
Nedelja, 23. junija 2013
TRST
/
občina trst - V občinskem svetu o popravkih k prometnemu načrtu
Drastično krčenje parkirišč proti plačilu Cenejše parkirnine na rumenih in modrih območjih
Tržaški občinski svet je včeraj ves dan nadaljeval z obravnavanjem popravkov k prometnemu načrtu. Sad petkove in včerajšnje seje pa je že precej spremenjen načrt, vsaj kar zadeva parkirišča oz. parkirna mesta proti plačilu, ki so doživela drastično krčenje, znižali so tudi parkirnino za posamezna območja oz. spremenili namembnost slednjih, tako kot je v petek sicer že napovedala odbornica za mestno načrtovanje Elena Marc-higiani, s čimer je občinska uprava sprejela nekatere popravke tako večinske Zveze levice kot opozicijske desne sredine. Tako bo za enourno parkiranje na t.i. »rumenih območjih« treba plačati evro namesto predvidenega 1,20 evra, znižali pa so tudi parkirnino na t.i. »modrih območjih«, kjer bo za uro parkiranja treba odšteti 0,50 evra, medtem ko je občinska uprava sprva določila 0,60 evra, obenem bo parkiranje za prve pol ure brezplačno. Poleg tega bodo nekatera rumena območja spremenili v modra.
Med spremembami, ki so jih izglasovali na včerajšnji seji, na kateri so vzeli v pretres 190 od približno 380 predloženih popravkov, je bil npr. tudi umik uvedbe parkirišč proti plačilu v Rojanu, vse dokler ne bodo uredili območja bivše policijske kasarne v Ul. Stock, prav tako ne bo parkirišča proti plačilu pri Sv. Andreju. Tovrstnih parkirišč tudi ne bo v Ul. Pirano, pri Miramar-skem gradu, dalje v Ul. Settefontane (med Trgom Pe-rugino in Ul. Revoltella), v Ul. San Marco in delno tudi v Ul. Combi, prav tako ne bo treba plačevati za parkiranje v Ul. San Cilino pri Sv. Ivanu ter med ulicama Carpison in Giulia. Popravek Zveze levice o razdelitvi mestnega središča na tri območja z različnimi višinami parkirnine ni bil sprejet, enako usodo je doživel popra-
vek o uvedbi posebne vinjete za motocikliste, ki se podajo v mestno središče. Tudi popravek Prihodnosti in svobode o umiku namere o uvedbi »preferenčne cone« za pešce na območju Ul. Crispi, ni bil sprejet, svetniki pa so sprejeli predlog o razširitvi območja mestnega središča, kjer bo letna cena parkiranja znašala 360 evrov.
Seja se bo nadaljevala jutri (začetek ob 10. uri), ob tej priložnosti pa bo tekla beseda tudi o predlogu uvedbe parkirišč proti plačilu na Opčinah. Jutri bi morali tudi zaključiti razpravo, o prometnem načrtu pa naj bi glasovali 8. julija.
staro pristanišče
Tudi Vittorio Sgarbi na prvi obletnici obnovljene hidrodinamične centrale
Obnovljena hidrodinamična centrala v tržaškem starem pristanišču praznuje eno leto, obletnico pa so včeraj proslavili s primerno slovesnostjo. V zadnjem letu so se namreč zvrstile številne pobude, od razstav do posvetov in drugih dogodkov, ki so privabili več kot deset tisoč obiskovalcev.
Za to priložnost so včeraj priredili javno srečanje, na katerem so obletnico praznovali predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, predsednik tržaškega inštituta za pomorsko in pristaniško kulturo ICMP Alfonso Rossi Bri-gante ter direktorica ICMP Antonella Caroli. Slovesnosti se je kot častni gost udeležil tudi umetnostni kritik Vittorio Sgarbi, sicer nekdanji podtajnik na ministrstvu za kulturne dobrine. Kot je bilo med drugim slišati, je bila dejavnost vodstva centrale v zadnjem letu osredotočena na ohranjanje zgodovinske dediščine pristanišča in tkanju vedno tesnejših in plodnih vezi s severnoevropskimi pristanišči.
Sgarbi je poudaril, da je bila odločitev, da se zaščiti hi-drodinamično centralo, pravilna. Z veseljem je vzel na znanje, da je bila centrala obnovljena in da so potekale v njej številne pobude, čeprav je bil mnenja, da bi lahko v zadnjem letu storili kaj več.
lonjer - V petek so predstavili letošnji Arteden, ki bo od 1. do 7. julija
Letos prvič več zvrsti
V	Športno kulturnem centru v Lo-njerju so v petek zvečer predstavili program letošnje bližajoče se mednarodne umetniške delavnice Arteden in odprli skupinsko razstavo trinajstih umetnikov društva za umetnost Kons na tematiko prostora. Predsednica slovenskega kulturnega društva Lonjer Katinara Darja Kodrič je predstavila letošnji program in povedala, da gre za jubilejno deseto leto, kar se v Lonjerju odvija srečanje umetnikov, ki pripadajo manjšinskim skupnostim. Letos bo potekalo od 1. do 7. julija, ko bo center zaživel z razčlenjenim programom delavnic in pobud, ki bodo kot vedno privabile številno publiko.
Medtem ko so se v prejšnjih letih srečanja udeleževali likovni umetniki, bo letos delavnica prvič povabila k sodelovanju ustvarjalce iz različnih umetnostnih zvrsti: glasbe, plesa, slikarstva, fotografije in pesništva. Novost bo tudi v tem, da bo vsak dan delavnice posebej posvečen enemu umetniku oziroma eni specifični stroki, da bi se lahko tudi obiskovalci podrobneje seznanili s potekom ustvarjalnega procesa.
V	jutranjih urah bodo potekale otroške delavnice pod mentorstvom umetnikov, medtem ko bo v večernih urah Mirna Viola vodila delavnico digitalne fotografije za začetnike. V imenu kluba Foto video Trst 80 je spregovoril Luka Vuga in povedal, da program obsega tako teorijo kot prakso na terenu. Člani fotokrožka bodo tudi letos spremljali potek Artedna in pripravili projekcijo.
V	ponedeljek, 1. julija, bo dan, posvečen glasbi. Na srečanju z umetnikom, ki bo vsak dan ob 18. uri, bo prisoten slovenski glasbenik Tomaž Nedoh, saksofonist in pedagog . Zvečer bo nastop ansambla trobil San Paolino iz Ogleja. Torek bo posvečen likovni umetnosti ter srečanju s slikarjem iz Slovenj Gradca Zoranom Rožičem, sledila bo predstavitev knjige Diane Bošnjak Paralelni svetovi in nastop pevskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja, ki ga vodi Manuel Purger. Sreda bo dan, posvečen fotografiji in srečanju z japonsko fotografinjo, ki živi na Češkem, Yoshimi Yokoyama. Če-
Prisotne je nagovorila tudi predsednica SKD Lonjer Katinara Darja Kodrič
kroma
trtek bo dan plesa in srečanja s plesalko, koreografinjo in performerko Dašo Grgič, sledilo bo predavanje Jasne Merku o letošnjem beneškem bienalu. Ob 21. uri pa bo nastopila združena plesna skupina za sodobni ples Vrtojba-Trst, ki jo vodi Daša Grgič. V petek se bo publika lahko srečala še s tržaškim pesnikom in profesorjem Robertom Dedenarom. V soboto ob 20. uri bo Arteden doživel svoj višek s performansi umetnikov, ki bodo potekali v bolj neformalni in dinamični obliki.
V pritličju in zadnjem nadstropju si lahko ogledamo slike, kipe, risbe, fotografije, posege v prostor in likovne objekte na temo prostora. Svoja dela razstavljajo Matjaž Hmeljak, Pavel Hrova-tin, Rado Jagodic, Dunja Jogan, Viljam Lavrenčič, Klavdija Marušič, Jasna Merku, Živa Pahor, Jana Pečar, Dezide-rij Švara, Andrea Verdelago in Ivan Žer-jal. Razstava je na ogled do 30. junija ob sobotah in nedeljah med 16. in 18. uro. Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura s programom Artedna in predstavitvijo letošnjih udeležencev, ki jo je oblikoval Studio Link, program je obenem objavljen tudi na spletni strani www.arteden.org
Pri Božjem polju še danes Trieste on Sight
V	mednarodnem gostišču za mlade na Božjem polju pri Proseku, ki ga upravlja skavtska organizacija Amis, se bodo danes nadaljevale pobude v okviru tridnevne prireditve »Trieste on Sight - poskusi državljanstva«. Zaključni dan se bo začel ob 10. uri s t.i. ekološkim potepanjem s kolesi. V okviru 10 kilometrov dolge proge se bodo udeleženci podali od Božjega polja do Nabrežine in nazaj. Ravno tako ob 10. uri bo delavnica joge v priredbi združenja Metamorfosys-Uisp. Poleg tega bodo številne druge pobude, od koncertov do razstav in javnih razprav. Ob 13. uri bo na vrsti irska in ameriška glasba, ob 18. uri pa bo javno srečanje med mladimi in lokalnimi upravitelji. Ob 19. uri bo staž balkanskih plesov, medtem ko se bo ob 20. uri predstavila srbska folklorna skupina Vuk Karadžič. Tridnevna prireditev se bo zaključila z nastopom južnoameriške skupine Chirike'. Odprti bodo tudi dobro založeni kioski, ki bodo ponujali hrano in pijačo z različnih krajev sveta.
Predstavitev knjige fizika Ghirardija
V	knjigarni Ubik v galeriji Tergesteo (Borzni trg št. 25) bodo v torek, 25. junija, ob 18. uri predstavili knjigo fizika Giancarla Ghirardija »I tarocchi periodici« (založnik Aracne). Publikacijo bo ob udeležbi avtorja predstavila novinarka Cristina Serra.
V	sredo v Križu dalmatinske pesmi
Moški pevski zbor Vesna bo v sredo, 26. junija, na tradicionalnem zaključnem koncertu pod taktirko dirigenta Rada Miliča izvajal dalmatinske pesmi, medtem ko je lanski sklepni koncert posvetil maestru Vodopivcu. Koncert bo ob 21.15 pri Bibcu, v primeru slabega vremena pa v Ljudskem domu. Ob sklepu Kriškega tedna bo danes v Križu pohod po vaških le-dinskih kotičkih, zvečer pa pri Procesji tradicionalno svetoivanski kres.
V	dvorani ZKB srečanje o lymski boreliozi
Zadružna kraška banka vabi člane in stranke na predavanje na temo lym-ska borelioza, ki bo v petek, 28. junija, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Pobudo prireja ZKB v sodelovanju s Centrom na Lymsko bo-reliozo tržaške bolnišnice.
briščiki - Včeraj dan odprtih vrat inštituta OGS
Poglobitev v znanost
V prostorih Inštituta za oceano-grafijo in eksperimentalno geofiziko pri Briščikih je včeraj potekal dan odprtih vrat te ustanove, ki so ga lahko obiskali vsi, ki so to želeli in jih zanima znanstveno raziskovanje, tako mali kot veliki, ki so se tako seznanili z delovanjem in poslanstvom inštituta, ki sestoji v preučevanju Zemlje, ter s tehnologijo, ki se pri tem uporablja. Obiskovalci, ki jim je bilo na voljo osebje inštituta, so se tako seznanili z organizacijo ustanove, dalje s preučevanjem morja, biotsko raznovrstnostjo Tržaškega zaliva, okolj-sko geofiziko in spoznavanjem potresov, na voljo so imeli tudi virtual-no potovanje po Briškovski jami, vsak obiskovalec pa je tudi prejel vstopnico za dejanski obisk jame.
Dan odprtih vrat je bil primeren tako za male kot za velike obiskovalce
kroma
/
TRST
Nedelja, 23. junija 2013
5
železarna - Karabinjerji aretirali podjetnika in njegovega voznika
Kradla lito železo
Slovenski policisti nagradili italijanske
V Sloveniji je 27. junij dan policije, saj so policisti leta 1991 na ta dan »stopili v bran celemu slovenskemu narodu in se odločili za samostojno državo Slovenijo,« so napisali na Policijski upravi Koper. V petek je bila proslava na More-tinih pri Kopru, kjer je sedež koprske prometne policije. Med slovesnostjo so slovenski policisti nagradili tudi dva italijanska kolega iz Trsta (na posnetku). Vodja tržaške mejne policije Manuela De Giorgi je iz rok direktorja PU Koper Danimirja Rebca prejela srebrni ščit policije zaradi uspešnega sodelovanja med tržaško in koprsko mejno policijo. V zadnjih letih so odnosi postali še bolj tesni, nadvse dragocena je redna izmenjava informacij v zvezi z nezakonitim priseljevanjem in čezmejnim kriminalom. Plodno sodelovanje je obrodilo tudi več uspešno zaključenih skupnih akcij. Višji inšpektor Massimo Miani, ki je odgovoren za kazenske zadeve pri tržaški prometni policiji, je prejel priznanje zaradi dolgoletnega sodelovanja, v okviru katerega sta obe policiji aretirali in kazensko ovadili večje število mednarodnih trgovcev z ukradenimi vozili.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 23. junija 2013
KRESNICA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.44 - Luna vzide ob 20.50 in zatone ob 5.17
Jutri, TOREK, 24. junija 2013 JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, jugovzhodnik, 2 km/h, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinje C. OKLICI: Salvatore Gera in Beatrice Inta-gliata, Ljubomir Rakocevic in Raflaella Vat-tovani, Alessandro Cannone in Mariella Borgia, Alessandro Azzellini in Rosica Ra-disavljevic, Carmelo Settembrino in Valentina Pizzarello, Luca De Paoli in Eleonora Sponza, Stefano Marano in Daniela Legovini, Christian Ornatelli in Valentina Cociancich, Carlo Alberto Tevarotto in Daniela Simonich, Mattia Bianchini in Alessandra Mautone, Simone Barbato in Nicole Seffino, Ervin Laknori in Annare-ta Sciacca, Luigi Pressacco in Giorgia Sac-co Taz, Luigi Gullo in Carmela Di Gen-naro, Gianfranco Bastiani in Anna Penta, Graziano Puzzer in Manuela Potleca.
[13 Lekarne
Nedelja, 23. junija 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3. - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin2 - 040 365840.
S Izleti
V	škedenjski železarni je pred dnevi prišlo do zelo nenavadne tatvine. Podjetnik iz Padove in njegov voznik sta v dveh obrokih ukradla 57 ton litega železa, pri drugi tatvini pa se je nekaj zataknilo in nezakoniti podvig je po zaslugi varnostnikov železarne ter karabinjerjev splaval po vodi. Oba sta v hišnem priporu.
V	četrtek ob 13.30 so se na klic varnostnikov železarne družbe Lucchini odzvali karabinjerji iz Naselja sv. Sergija. V lesnem pristanišču so pregledali osebne dokumente 35-letnega voznika tovornega vozila in ga nato aretirali. Romunski državljan E. D. O., ki je zaposlen pri transportnem podjetju iz okolice Padove, je pristojnim v železarni pokazal ponarejen transportni dokument. Uspelo mu je priti na območje železarne in natovoriti na priklopnik 27 ton litega železa. Ob izhodu se je poskusil izogniti kontroli, varnostnikom pa ni ušel.
Karabinjerji so mu naposled odvzeli prostost, s tem pa še ni bilo konec zgodbe. Ugotovili so, da je istega dne - le nekaj ur pred omenjeno aretacijo - kradel v železarni tudi Romunov delodajalec. 30-le-tni italijanski državljan E. Z., doma iz Pa-dove, je z enako zvijačo natovoril v priklopnik podobno količino litega železa. Njemu pa je uspelo neopazno zapustiti območje in se odpeljati na avtocesto. Kara-binjerji so vsekakor prišli do njega in ga aretirali zaradi tatvine v oteževalnih okoliščinah. Karabinjerji so 57 ton ukradenega litega železa vrnili železarni, tovor je vreden 30.000 evrov. Tožilec je za oba osumljenca odredil hišni pripor.
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 - 040 308248.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo od 2. do 9. avgusta. Ogledali si bomo veliko zanimivosti. Informacije in prijave: Dušan 00386-70407923 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Anagrafskem uradu do petka, 28. junija. Urnik: torek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45.
OMPZ BARAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višar-je in Belopeška jezera. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »To be or not to be«.
ARISTON DEI FABBRI - 17.00, 18.45, 21.00 »La leggenda di Kaspar Hauser«.
CINECITY - 15.40, 18.35, 21.30 »Into the Darkness - Star Trek«; 20.00, 22.10 »Una notte da leoni 3«; 17.50, 20.00, 22.10 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; 15.30, 17.40 »Monsters & Co. 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Dream Team«; 16.00, 18.50, 21.40 »L'uomo d'acciaio«; 15.20, 18.10, 21.00 »L'uomo d'acciaio 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Cha Cha Cha«; 15.40 »Epic«.
FELLINI - 18.20 »Paulette«; 19.50 »Tutti pazzi per Rose«; 21.40 »Nien-te puo fermarci«; 16.45 »Epic«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Stoker«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Passioni e desideri«.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.10 »Čas po zemlji«; 16.05 »Izhod«; 16.15, 20.40 »Jekleni mož«; 12.30, 18.30, 21.20 »Jekleni mož 3D«; 18.00, 20.20 »Mojstri iluzij«; 11.30, 12.05, 13.45, 18.20 »Pošasti z univerze«; 13.00, 15.20, 16.10, 17.40 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15 »Prekrokana noč 3«; 12.10, 14.20, 16.30 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 16.00 »Skrivnostni varuhi gozda«; 13.30, 19.00, 21.25 »Svetovna vojna Z«; 20.30 »Svetovna vojna Z 3D«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Jack Reacher -La prova decisiva«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »L'uomo d'acciaio«; 17.00, 19.30, 22.00 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 2: 18.30, 22.15 »After Earth«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cha Cha Cha«; Dvorana 4: 16.30, 20.10 »Il fondamentalista riluttante«; 15.30 »Monsters & Co. 3D«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 20.40 »L'uomo d'acciaio«; Dvo-
bazovica - Preplah sredi vasi
Dim iz avtobusa
Tlelo je pri žicah nad motorjem, gasilci niso imeli večjih težav
Včeraj dopoldne je bilo v Bazovici precej preplaha zaradi dima, ki se je širil iz avtobusa podjetja Trieste Trasporti. Voznik avtobusa št. 39 je ob 9.40 opazil, da iz pregretega motorja uhaja dim: pred lekarno sredi vasi je ustavil vozilo, poslal potnike in mimoidoče na varno razdaljo ter in poklical gasilce. Slučajno je prizoru prisostvoval gasilec, ki v tistem trenutku ni bil v službi. Takoj je posegel z gasilnim aparatom, delo pa so končali gasilci z Opčin (na sliki Kroma). Tlelo je pri žicah nad motorjem, do pravega požara pa ni prišlo, so pozneje povedali na openski gasilski postaji.
Občina Trst med pregledi ni našla sumljivega mleka
Po izbruhu afere o mleku konzorcija furlanskih rejcev krav Cospalat (zaradi toksinov in kancerogenih snovi v mleku je osumljenih 17 članov konzorcija, ki šteje približno sto članov) je Občina Trst začela preverjati, ali v okviru občinskih služb uporabljajo Co-spalatovo mleko in mlečne izdelke. V petek so vzeli v pretres šolske menze, včeraj pa domove za ostarele in druge centre, za katere je pristojno odborništvo za socialno zaščito. »S temi ukrepi hočemo v prvi vrsti pomiriti goste in njihove družine,« je za agencijo Ansa povedala odbornica Laura Famulari. Občina doslej ni naletela na nobeno povezavo z afero o toksičnem mleku, upravitelj gostinskih dejavnosti v domovih za ostarele (podjetje Cir Food) pa je zagotovil, da njegovi dobavitelji ne poslujejo s konzorcijem Cospalat. Enako je stališče podjetja, ki dobavlja mleko in mlečne izdelke domu Campanelle.
1
Danijel in Eva,
poln koš ljubezni, veselja in sreče na novi življenjski poti vama želimo
vsi pri
ŠD Kontovel in AŠZ Jadran
rana 2: 15.15, 18.10, 21.30 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 20.00 »Passioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 4: 17.15, 19.45, 22.10 »Star Trek - Into the Darkness«; 15.15 »Monsters & Co. 3D«; Dvorana 5: 15.45, 17.45, 20.00, 22.10 »Cha Cha Cha«.
yuam
Z roko v roki stopata danes v Štanjelu na skupno pot.
Sreča in ljubezen današnjega dne naj vaju spremljata povsod!
i
Čestitke
Vse najboljše dragi IVO za tvoj 80. rojstni dan, spet vesel si, nasmejan. Naj bi te spremljalo zdravje in veselje in da bi z nami slavil še mnogo let. Manuel, Korado in Suzana.
Jutri slavi v Križu svoj 80 rojstni dan IVO SEDMAK. Da bi bil zdrav in vesel mu želijo sosedi.
V četrtek, 20. junija, je štorklja razprla krila, saj sta Victor in Fran-cesca dvojčka dobila! Naj bosta IVAN in MARCO vedno srečna, zdrava in vesela, ko ju bosta starša dan za dnem neizmerno rada imela! Čestitamo! Zora z družino
Draga DANJEL in EVA, od jutri dalje pa gre zares, naj bo vajino skupno življenje polno sreče, uspehov in tudi potrpljenja. Vse to vama želi Vaška Skupnost Praprot.
Danes praznujeta zlato poroko UMBERTA in ANTONIO AUBER. MoPZ Fran Venturini mu kliče »Na mnogaja leta!«. Čestitkam se pridružuje tudi MoPZ upokojencev iz Brega.
Naš dragi IGOR-ČEKpraznuje danes komaj 50 let. Vse naj, naj za rojstni dan ti želimo Vojka, Rajko, Nataša in ostala družina.
Dragi nono
Robert!
80-krat
vse najboljše ti želimo Urška, Andraž, Mojca, Tjaša, Veronika, Boštjan in Anja
Draga
Živa!
Ob odličnem zaključku študija trobente prve stopnje ti želimo še veliko nadaljnjega uspeha na glasbenem področju.
Robi in družina
Naša
Živa Komar
je z odliko postala prva diplomirana trobentačica na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Stanka Arnolda. Z zahtevnim programom je dokazala izredno nadarjenost in glasbeno ustvarjalnost. Iskrene čestitke za dosežek in voščila v magistrskem študiju.
Družina in vsi najdražji
e
Nedelja, 23. junija 2013
TRST
/
SKD Barkovlje in Glasbena matica,
s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete,
vabita na koncert Pod zvezdami
NOVA FILHARMONIJA TOCCATA&FUGA
Dirigent Simon Perčič
DANES, 23. junija, ob 21. uri
na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6
Koncert je omogočila ZKB
V primeru slabega vremena koncert odpade. Informacije za vstop na tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797.
SKD Primorsko - Mačkolje Turistično društvo Porton - Zazid
VZPI-ANPI Sekcija Dolina-Mačkolje-Prebeneg
Vabimo na
v
Cas spomina
70-letnici usmrtitve desetih Mačkoljanov na Lipniku, 30-letnici postavitve spomenika padlim v Zaiidu in deseti izvedbi pohoda na Lipnik
V nedeljo, 23. junija 2013:
ob 8.00 zbor pohodnikovvZazidu. ob 11.30 krajša slovesnost na Lipniku. ob 17.00 OSREDNJA PROSUVA vZazidu. Nastopajo: otroci iz Zazida, Nonet Primorsko in Godba na pihala Breg. Slavnostni govornik dr. BORUT KLABJAN.
Vljudno vabljeni!
0 Prireditve
ARTEDEN/13 V prostorih ŠKC v Lo-njerju bo od 16. do 18. ure na ogled razstava »Prostor« danes, 23. junija ter v soboto, 29. in v nedeljo, 30. junija. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO TIMAVA MEDJAVAS ŠTI-
VAN vabi na kresovanje danes, 23. junija, ob 19.30 pred cerkvijo v Štivanu. Večer bosta popestrili Irene Pahor in Tatjana Malalan s »Pupeskrasakabaret«.
FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita na premiero igre 11. a.m.: Brunch pri nas. Izvaja odrasla dramska skupina MOSP-a. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah danes, 23. junija ob 20. uri.
KRIŠKI TEDEN: SKD Vesna, v sodelovanju z ZSKD, vabi danes, 23. junija, v sodelovanju s Š.D. Mladina, na pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Procesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
PREŠERNO 110 LET SKD F. Prešeren Boljunec vabi danes, 23. junija, na praznovanje obletnice društva: ob 15. uri društvene igre na jami - športno/kulturno/zabavno tekmovanje med vasmi iz Brega, ob 20.00 nagrajevanje iger in natečaja Ex-tempore, nastop harmonikarja Marka Hatlaka, bivšega člana skupine Terrafolk in domače moške pevske skupine »Fantje pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Purgerja, sledi prižig tradicionalnega svetoivanskega kresa na Jami.
SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija - Tocca-ta&fuga, dirigent Simon Perčič, danes, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. Informacije za vstop na tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797.
SKD PRIMORSKO - MAČKOLJE, Turistično društvo Porton iz Zazida in VZPI-ANPI, Sekcija Dolina, Mačkolje in Prebeneg vabijo na prireditev ob 70-le-tnici usmrtitve desetih Mačkoljanov na Lipniku, 30-letnici postavitve spomenika padlim v Zazidu in deseti izvedbi pohoda na Lipnik. Prireditev bo danes, 23. junija. Zbor pohodnikov ob 8.00 uri v Zazidu. Ob 11.00 krajša slovesnost na Lip-niku. Osrednja proslava bo ob 17.00 uri v Zazidu. Nastopajo: otroci iz Zazida (S. Rajh), Nonet Primorsko (A. Pertot) in Godba na pihala Breg (E. Križmančič). Slavnostni govornik dr. Borut Klabjan.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na Kres pri Sv. Ivanu. V družbi šolskih otrok, mladih plesalcev in otroške gledališke skupine ter ob zvokih harmonike se bomo pripravljali na prižig kresa na Stadionu 1. maj danes, 23. junija, od 21. dalje.
Sklad M. Cuk
v sodelovanju z MPZ Tabor, SKD Tabor, tržaškimi skavti in taborniki RMV
vabi na
DANES, 23. jun||a 2013, ob 21.00 na openskl Plkelc, nasproti strelišča
SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju z MPZ Tabor, SKD Tabor, tržaškimi skavti in taborniki RMV vabi na Kres danes, 23. junija, ob 21. uri na openski Pikelc, nasproti strelišča.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. junija, na srečanje z Vilmo Purič, avtorico romana Brez zime (Mladika, 2012). Pisateljico in njeno delo bosta predstavili Marija Cenda in Majda Artač Sturman. Glasbeni utrinek bo ponudil duo flavt Valentina Jogan in Nausikaa Concina iz razreda prof. Erike Slama pri Glasbeni matici. Srečanje bo potekalo v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah. Začetek ob 20.30.
VERNIKI IZ ŽAVELJ IN ŠTRAMARJA vabijo na praznovanje sv. Ivana v ponedeljek, 24. junija. Sveta maša bo ob 20.uri pred cerkvijo. Mašo bo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran ob so-maševanju novomašnika Klemena Za-larja in duhovnikov iz sosednjih župnij. Pri maši bo pela MoVS sv. Jernej z Op-čin pod vodstvom dirigenta Janka Bana. Sledila bo družabnost pred cerkvijo.
PREDSTAVITEV ŠTUDIJE prof. Martina Jevnikarja Slovenski avtorji v Italiji, ki jo je uredila in dopolnila prof. Marija Cenda, ob 100-letnici avtorjevega rojstva pa založilo Ciljno začasno združenje Jezik-Lingua, bo v torek, 25. junija, v dvorani Narodnega doma v Trstu v Ul. Filzi 14. O njej bosta spregovorili urednica in prof. Marija Pirjevec. Začetek ob 17. uri.
SKD BARKOVLJE, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v torek, 25. junija, na Pozdrav počitnicam. Nastopili bodo mladinci Glasbene Kam-brce, ki jih vodi Aleksandra Pertot, ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Začetek ob 20. uri.
KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo vabita na praznovanje kriških zavetnikov. V sredo, 26. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave »Kriški tbeti - kriška noša včeraj in danes« - kurator ga. Marta Košuta (urnik: od 27. do 30. junija 17.3019.30; 30. junija tudi po procesiji). V soboto, 29. junija (slovesnost sv. Petra in Pavla), ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija; slovesno somaševanje vodi msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof. V nedeljo, 30. junija (zunanja slovesnost kriških zavetni-
Župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa p
:in
: Križa pri Trstu vabita na
TEDEN KRIŠKIH ZAVETNIKOV 2013
Sreda, 26. junija
Ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave
kriški tbeti
Kriška noša včeraj in danes« pripravila Marta Košuta
Sobota, 29. junija
slovesnost sv. Petra in Pavla
Ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesno somaševanje vodi msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof
Nedelja, 30. junija
zunanja slovesnost sv. Petra in Pavla
Ob 9.30 v cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vasi. Slovesnost vodi g. Anton Bedenčič SDB ob 40. obletnici mašništva
SKD Vesna iz Križa
vabi na
ALMATINSKIH PESMI
Moikl pevski zbor Vesna
z spremljavo tamburaškega ansambla
vagriturizmu pri Bibcu v sredo 26.junijaob21.15
RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA
sklicuje dne, 28. junija v domu Alberta Sirka v Križu ob 19.30 v prvem in 20.00 v drugem sklicanju
13. OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Ogled muzeja
2.	Predsedniško poročilo
3.	Predstavitev bilance
4.	Razprava
5.	Odobritev poročil in bilance
6.	Razno

Toplo vabljeni vsi člani!
Di-JfU»"O sl&Wrtíkrh itirrN iIKfV
vabi Jutri riu frakfdviJev ro/rmuH VBnte Purič
BREZ ZIME
Drlo tram* prtdHAfl Marije tmda In hl.a|da Artat i, t ur man
Glasben: uvtal: Ju.j flavt VdlGndi i J Jogjtn in Hiwiikw ieniiri» «>M|
kov), ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah (odpade v slučaju neprimernega vremena) in družabnost v Slomškovem domu. Slovesnost vodi g. Anton Bedenčič SDB, škofov vikar za Slovence, ki letos praznuje 40. obletnico mašništva.
SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine - Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuc-cilli - baritonist; dirigent - Aljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »II lato positivo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Ma-xino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Gi-rotondo dArpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani.
K/D RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v petek, 28. junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 28. junija, ob 20. uri na odprtje fotografske razstave »Vidiki« goriške fotografinje Loredane Prinčič. Avtorico in dela bo predstavila umetnostna kritičarka Lorella Klun. Za glasbeni intermezzo bo poskrbela gojenka GM Paola Gregoric na harfo. Prisrčno vabljeni!
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vljudno vabi na koncert klape Lungomare z Umaga v soboto, 29. junija, ob 20.30, na odprtem prostoru ob srenjski hiši v Gročani. Toplo vabljeni!
VELIKI JUBILEJNI KONCERT Marko Manin & Hišni Ansambel Avsenik ob 5. obletnici Trija Manin v Dolini pri Trstu v soboto, 29. junija, ob 21. uri na osrednjem trgu »Gorica«. Nastopajo: Marko Manin -Trio (IT), Hišni Ans. Avsenik (SLO), pevec Nace Junkar (SLO), ansambel Burggr fler Buam (A), duo Martin & Andreas (A), humoristki Rita & Helena(IT), Godba na pihala Breg (IT), povezovalec Franci Černe(SLO). Potekala bo predstavitev novega Mani-novega jubilejnega cd-ja »Poklon Slavku Avseniku 2«. Pred koncertom bodo delovali kioski s pijačo in jedačo. Vstop je prost.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-letnice
Srečanje bo v prostorih TIPK Sirena v Earkovljah
Začetek ob 20.30
godbe, vabi na »Jubilejni koncert« na vrtu Ljudskega doma v Trebčah v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v
organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče.
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 3555 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«.
Hl Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349.
BANDI DAVORIN je odprl osmico v Pre-benegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906.
DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni!
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040299450.
OSMICO je Skupek odprl v Koludrovci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2296038.
PRI STRŠINOVEH NA COLU smo odprli osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 3285669345.
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040-208451.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
S Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 3332892869.
27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 327-0538277 ali 040-910393.
44-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 340-8356877.
DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb, odlično ohranjeno, prodam Tel. št.: 389-9651104.
IŠČEM ZAPOSLITEV kot hišna pomočnica ali za nego, pomoč in varstvo sta-
VELIKI JUBILEJNI KONCERT ob 5. obletnici Tria Manin
MASKO MANIN & HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK
DOLINA 29. JUNIJ OB 21.00 NA OSREDNJEM TRGU "GORICA
Nastopajo: MARKO MANIN-TRIO (IT) HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK (SLO)
pevec NACE JUNKAR (SLO) ansambel BURGGRAFLER BUAM (A) duo MARTIN & ANDREAS (A) humoristki RITA & HELENA (IT) GODBA NA PIHALA BREG (IT) povezovalec FRANCI ČERNE (SLO)
VSTOP JE PROST!
S Poslovni oglasi
VELIKA AKCIJA:
PELETI 220eur/T,
DRVA NA PALETAH 1X1X1,80
120eur
legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-68143831 334 2200566
PODJETJE ZAPOSLI osebje za čiščenje poslovnih prostorov.
Tel.335-6776696
rejših oseb z izšolanim znanjem (medicinska sestra). Tel. št.: 00386-51-342078.
PODARIMO mucke. Tel. št. 040-213701.
PRODAM mitsubishi L200 double cab, letnik 2003, 100.000 prevoženih km. Tel. št.: 040-208271.
PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Ž. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični licej v Gorici. Tel. št.: 040-208002.
PRODAM diationično štirivrstno harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g za 1200,00 evrov. Tel. št.: 335-8123791.
SKUTER MALAGUTI f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302.
Loterija
22. junija 2013
Bari	41	82	51	56	72
Cagliari	87	80	64	88	40
Firence	S3	73	11	36	6
Genova	29	82	31	6	63
Milan	18	7S	1	30	28
Neapelj	29	7S	70	43	80
Palermo	8	86	18	66	14
Rim	61	79	42	84	89
Turin	29	9	49	39	2
Benetke	2S	4S	65	18	29
Nazionale	1	82	23	43	40
Super Enalotto	Št. 75
2 19 25 59 84 88	jolly62
Nagradni sklad 40.739.064,73 €	
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
5 dobitnikov s 5 točkami	61.685,54 €
1318 dobitnikov s 4 točkami	235,94 C
42.611 dobitnikov s 3 točkami	14,53 C
Superstar	24
Brez dobitnika s 6 točkami	-- C
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- C
Brez dobitnika s 5 točkami	-- C
7 dobitnikov s 4 točkami	23.594,00 C
170 dobitnikov s 3 točkami	1.453,00 C
2.653 dobitnikov z 2 točkama	100,00 C
16.184 dobitnikov z 1 točko	10,00 C
33.818 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Nedelja, 23. junija 2013
7
CILJNO ZAČASNO ZDRUŽENJE "JEZIK-LINGUA"
VABI
na predstavitev knjige
Martin Jevnikar
slovenski avtorji v italiji
(uredila Marija Cenda)
V TOREK, 25. junija, ob 17. uri v dvorani Narodnega doma v Trstu - Ul. Filzi 14
Knjigo bosta predstavili
urednica prof. Marija Cenda in prof. Marija Pirjevec
Vljudno vabljeni!
□ Obvestila
™cmedia
PRIMORSKI DNEVNIK
Od 1. julija do 31 .avgusta 2013
POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu
osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku,
oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto
Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje-TRST
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in MOSP
vabita na premiero mladinske predstave
11. a.m.:
brunCh pri nas
Izvaja Odrasla skupina MOSP Finžgarjev dom, nocoj ob 20h
9 Šolske vesti
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3.1eta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040573142, urad@dijaski.it).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo potekal dan odprtih vrat za otroke 1. leta vrtca v š.l. 2013/14 v sledečih dneh: vrtec Ubald Vrabec-Bazovi-ca: po želji staršev od ponedeljka do petka, od 10.00 do 11.30; vrtec Andrej Čok - Opčine: v ponedeljek, 24. junija, od 10.00 do 11.00; vrtec Elvira Kralj - Treb-če: v torek, 25. junija, od 10.00 do 11.30; vrtec Marjan Štoka - Prosek: v sredo, 26. junija, od 10.30 do 11.30.
S LOV.I .K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slo-vik.org do 15. septembra. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otro-
kom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00.
DANES, 23. JUNIJA, zvečer organizira Sklad Mitja Čuk na Opčinah (Pik'lc) tradicionalno kresovanje. Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc.
KD SLOVAN vabi na Kresovanje 2013, ki bo Zad za kalom na Padričah. Danes, 23. junija, ob 10.00 ex tempore za otroke. Ob 19.00 razstava svetoivanskih venčkov. Ob 21.00 nagrajevanje nočnega orientacijskega pohoda in igrica »Kresna noč« v izvedbi vaških otrok (režija Andrej Ri-smondo in Andraž Mermolja).
SKD VIGRED vabi danes, 23. junija, od 20.30 v Šempolaj (pri kalu) na tradicionalno kresovanje.
V KOSOVELOVEM KULTURNEM DOMU Baletno društvo Sežana in ŠKUD 15. februar iz Komna organizirata otroške in mladinske baletno-plesne delavnice od 25. do 29. junija pod mentorstvom Mar-jetke Kosovac, Eugena Todor, Žive Cvar in Mateje Terčon z vajami plesnih tehnik: klasični balet, hip-hop, zumba, baletna gimnastika, floor barre, plesna improvizacija in modern jazz na različnih prilagojenih nivojih znanja in starosti. Varstvo otrok je zagotovljeno od 7.00 do 15.30. Lahko se nam pridružite na eni vaji, za en dan ali pa cel teden. Za vse dodatne informacije kličite na telefonsko številko 00386-40900091. Vabljeni!
AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstni-ka v ponedeljek, 24. junija, k slovesni sv. maši ob 20. uri. Sv. mašo bo daroval upokojeni škof, msgr. Evgen Ravi-gnani.
FOTOVIDEO TRST 80 organizira »Za-četniški tečaj fotografije«, od 24. junija do 6. julija. Informacije na www.trst80.com ali na tel. 3477937748 (Mirna). Vabljeni!
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.0017.00: 24. junij-5. julij; 8.-19. julij; 22. ju-lij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Se-
¿Pogt^ßnc podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97
Tel. 040 2158 318
sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org.
ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bodo likovne delavnice za otroke »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami« z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic potekale: od 25. do 28. junija, 9.00-11.30 na Opčinah, Villaggio del Fan-ciullo; od 2. do 5. julija, 9.00-11.30 v Miljah. Info na tel. 040-774586, 3383476253, 333-4784293. Delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Cal-vom pa bo potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040-774586 ali 333-4784293.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 25. junija, ob 20.15 v svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 25. junija, ob 20.45 v sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja, v petek, 28. junija, od 20.30 pa bo v Križu, v bivšem ljudskem domu, tovariško srečanje ob zaključku sezone.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici (KB center). Dnevni red: predsedniško poročilo o delovanju v l. 2012; predstavitev načrtov za l. 2013; predstavitev dejavnosti po oddelkih; predstavitev obračuna 2012 in proračuna 2013; poročilo nadzornega odbora; odobritev načrtov, obračuna in proračuna; razprava in razno.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
SSO sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani Finžgarjevega doma na Opči-nah. Zasedanje Deželnega sveta pa bo vedno v sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah.
AŠD POLET Vas vljudno vabi na 45. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališ-ču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah. Sledila bo skromna zakuska.
PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo potekal v petek, 28. junija ob 18. uri v ulici Montecchi 6 (tretje nadstropje).
ZKB - ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
vabi cenjene člane in stranke na predavanje »Lymska borelioza« v sodelovanju s Centrom za Lymsko boreliozo tržaške bolnišnice Ospedale Maggiore, ki bo v petek, 28. junija, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vsak udeleženec bo brezplačno prejel informativno brošuro.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - poletni solsticij« v soboto, 29. junija, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 3474437922 ali 334-7520208.
ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev.
KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST
vabi v nedeljo, 30. junija, ob 18. uri na sre-
čanje in družabnost z zlatomašnikom Francem Vončino. Srečanje bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29).
TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo Nazaj ... v taborniški raj podaljšan do nedelje, 30. junija. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu ta-borniskiraj@gmail.com ali telefonsko na 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel).
ARTEDEN JUNIOR - Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lonjer-Ka-tinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na tel. 3384409922 (Emma) ali na emmalina.ma-rinelli@yahoo.it.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 1.-5. julij; 15.-19. julij; 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 v sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccu-pa.org.
POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED
bo od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, »V naravi se radi igramo! Z igro, petjem, glasbo, plesom, itd... se skupaj naučimo kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi otroci poskrbimo« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempola-ju. Urnik: od 7.45 do 13.30. Prijave in info na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580.
SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu dne 1. julija, ob 19. uri v razstavni dvorani ZKB na Op-činah. Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke.
ŠOLA POLETNEGA OBREZOVANJA: 6 ur tečaja pod mojstrsko taktiko izvedenke Nataše Riggi. Spoznali boste osnovne tehnike zelenega obrezovanja sadnih dreves ter šli v vrt in se sami preizkusili v obrezovanju - direktno v sadovnjaku v živo! Uvod v šolo obrezovanja bo 1. julija, ob 18.00. Prijave na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org).
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in odrske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 347-1621659, info@accademialiricasantacroce.com.
ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 3479322123.
ZAHVALA
Marija Jazbec vd. Ferluga
Iskrena zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin.
Svojci
24.6.2012
24.6.2013
Luciano Zaccaria
Vedno z nami v najlepšem spominu. Tvoja družina
^ Zapustil nas je naš dragi
Livio Ciocchi
Žalostno vest sporočajo
mama Vida, žena Marija, hčerki Daniela in Suzana z Walterjem ter vnukinje Petra, Lara in Tanja
Pogreb bo v torek, 25. junija, ob 10.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Opčine, 23. junija 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Poljubček nonotu, Petra, Lara in Tanja
Ob težki izgubi ljubljenega očeta izrekamo Suzi in družini naše iskreno sožalje.
SKD J. Rapotec
Gospe Mariji, Danieli, Suzani in svojcem izrekamo iskreno sožalje
vsi pri AŠZ Sloga
Ganjeni ob prerani izgubi dragega Liviota izrekamo občuteno sožalje Suzi, Mariji, Danieli in vsem ostalim sorodnikom
Mario, Alma, Silvano, Nevia, Claudio, Aljoša, Karin in Jolanda
Ob izgubi dragega očeta sočustvujemo z Danielo in njenimi
Breda in Sune, Katja, Tjaša
Ob izgubi dragega očeta izreka Da-nieli in družini iskreno sožalje
Odbojkarsko društvo Bor
ZAHVALA
Lidia Samec
vd. Salvi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pospremili našo drago na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala gospodu župniku Vončini, cerkvenim pevkam in MPZ upokojencev iz Brega.
Nivea in Bruna z družino Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Nina Scrignari vd. Metlika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebno se zahvaljujemo g. Francu Vončini in g. Jožetu Špehu, cerkvenim pevkam in nosilkam cvetja.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
8	Nedelja, 23. junija 2013	TRST	/
OW
APrimorski
r	dnevnik
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Pred selitvijo v pritličju začasni sedež evropskega združenja
Slovenska knjižnica bo šla v obnovljeni Trgovski dom
Knjižnica Damir Feigel se bo iz KB centra preselila v pritličje Trgovskega doma na goriškem Korzu. Pod novo streho bo šla tedaj, ko bo pridobljen, obnovljen in opremljen še vogalni del pritličja Fabiani-jeve palače. V pričakovanju na to pa bo v tamkajšnjih prostorih začasni sedež Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), od katerega si za razvoj Goriške veliko obetajo občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba.
Da bo v Trgovskem domu sedež EZTS, ni novost, saj je to zapisano tudi v statutu evropskega združenja. Prava novost, ki bo spremenila »geografijo« slovenske prisotnosti v mestu, pa je selitev slovenske knjižnice. Takšna odločitev je dozorela v komisiji, ki je v zadnjih dveh letih spremljala prenavljanje pritličja in spodbujala v javnosti razmislek o njegovi namembnosti. Osvojil jo je že upravni odbor Narodne in študijske knjižnice, ki upravlja Feiglovo knjižnico. Pridobitev vogalnih prostorov - skupno kakih 250 kv. metrov - je samo stvar časa. V roku dveh let - med tem časom naj bi pritličje zasedal EZTS - pa bo potrebno napeti vse moči, zato da se pridobijo še prostori v zgornjih nadstropjih Trgovskega doma, ki so bili in so še danes neizkoriščeni. V njih naj bi EZTS dobil svoj dokončni sedež.
»Sklep o selitvi knjižnice je bil sprejet po temeljiti analizi potencialnih vsebin v obnovljenem pritličju Trgovskega doma. Soočanje o tem je potekalo tako v komisiji kakor v upravnem odboru knjižnice,« pravi Livio Semolič, koordinator komisije za Trgovski dom in obenem podpredsednik uprave knjižnice, ki dodaja: »Prepričale so nas predvsem perspektive, ki jih selitev odpira. To ne bo le fizični prenos knjižnice z ene strani na drugo. Zaradi strateške lokacije in velike vidljivosti Fabiani-jeve palače se odpira popolnoma nov scenarij, kar zadeva vlogo slovenske knjižnice v Gorici. Razmišljamo o širitvi njene ponudbe, o nadgradnji v smislu informacijskega centra in funkcionalnega sodelovanja z italijansko državno knjižnico, ki se bo selila v bližnje prostore.«
Sklep o selitvi je včeraj potrdila predsednica uprave Narodne in študijske knjižnice, Martina Strajn: »Zadali smo si cilj reorganizacije knjižnice tudi iz vidika prostorov. Sklenili smo, da s tem v zvezi poiščemo najboljše rešitve, ki naj ustrezajo potrebi po var-
čevanju in zagotavljanju varnosti, predvsem pa srednje- in dolgoročni viziji razvoja. Vzeli smo v poštev vse to, kar ima manjšina na razpolago, hkrati smo iskali sogovornike med javnimi ustanovami. V Trstu to pomeni izkoristiti oba Narodna domova, v Gorici, kjer se je iskala nova namembnost Trgovskega doma, pa se je porodila misel, da bi
Že obnovljeno pritličje (zgoraj) in dva izmed štirih prostorov v vogalnem delu Trgovskega doma (levo), ki še čakajo na obnovo
vanj preselili knjižnico. Tam bomo imeli na voljo brezplačne prostore, ki bodo zaradi lokacije v središču mesta omogočili nadgradnjo z novimi dejavnostmi.«
Podrobnosti selitve seveda niso še dorekli. Vprašanje je na primer, kaj se bo zgodilo z mladinsko sobo v KB centru, ki so jo uredili v »kocki« na notranjem dvorišču. Ze-
lo verjetno bo v KB centru ostal tudi del skladišč za knjige, saj sta vendar obe lokaciji oddaljeni le par sto metrov; dodatni prostori za skladiščenje knjig bodo na voljo v kleteh Trgovskega doma.
Prvi korak bo torej prevzem že obnovljenega pritličja. Z dežele so sporočili, da je kolavdacija opravljena, na vrsti je le še formalna predaja prostorov. Glede na napoved občine, da se pravkar začenja obnova Verdijevega korza ob Trgovskem domu, ki naj bi se zaključila jeseni, je pričakovati, da bo do prevzema ključev pritličja prišlo po koncu del. »Kakšna kombinacija: obnovljen Korzo in obnovljeno pritličje najlepše goriške palače s petimi velikimi izložbami!,« opozarja Livio Semolič: »To bo naši skupnosti dalo veliko vidljivost in seveda tudi veliko odgovornost z ozirom na ponudbo, ki jo bomo znali posredovati mestu.«
ronke - Bon
Na občini o ukinitvi šolabusa
Odločitev občine v Ronkah, da zaradi finančne stiske ukine občinski šolabus za otroke, ki bodo obiskovali slovensko nižjo srednjo šolo v Doberdobu, bo predmet obravnave v ronškem občinskem svetu, ki bo zasedal v četrtek.
Načelnik svetniške skupine SKP Luigi Bon je na župana in odbor naslovil svetniško vprašanje, v katerem opozarja na nasprotovanje staršev otrok romjanske šole, a tudi na dejstvo, da občine tržiškega mesta okrožja se niso sposobne o tem dogovoriti, čeprav je slovenska šola referenčna za celotno tržiško ozemlje. Bon poudarja, da slovenska šola v Romjanu že trideset let »predstavlja vrednost za krajevno okolje in je odraz kulturne odprtosti. Nastal je tako neki izobraževalni pol, ki privablja otroke iz celotnega tržiškega območja, o čemer priča dejstvo, da v slovenskem vrtcu in osnovni šoli narašča število otrok iz izključno italijanskih družin«. Bon dodaja, da majski sklep občine, ki je zamrznil šolski prevoz v Doberdob, je tudi izničil konvencijo o medobčinskem šolskem prevozu. Sledila je ponudba občine, da naj bi se šolarji po novem posluževali avtobusne proge št. 8 pokrajinskega podjetja APT, a so starši zavzeli odklonilno stališče do takšne rešitve in ga tudi utemeljili (neustrezni urniki, porast stroška za družine, premalo postaj ...). Na tej podlagi Bon sprašuje župana, če namerava zahtevati pri podjetju APT, naj nameni šolarjem poseben avtobus ali vsaj povečanje števil postaj med Ronkami in Doberdobom ali pa ponovno vzpostavitev občinskega šolabusa s pomočjo goriške pokrajine in dežele FJK glede na posebno vlogo, ki jo v tem prostoru odigrava slovenska šola.
gorica - Osemnajst amandmajev opozicije
Zahtevajo jamstva za dom Culot in ustanovitev vsaj štirih rajonov
Goriška leva sredina bo vložila 18 amandmajev k letošnjemu občinskemu proračunu in programskemu poročilu, ki ju bo goriški občinski svet obravnaval na jutrišnji seji. Eden izmed glavnih amandmajev, ki jih bo predlagala opozicija, je povezan z usodo ločniške-ga doma Angelo Culot, načelnik DS Giuseppe Cingo-lani pa je en amandma posvetil tudi vprašanju rajonskih svetov, ki so bili ukinjeni v prejšnjem mandatu.
»V programskem poročilu uprava napoveduje, da bodo z deželnim prispevkomizvedli prvi sklop obnovitvenih del, ki bodo omogočila sprejemanje višjega števila oskrbovancev v domu Culot. Ob tem dodajajo, da se število gostov, ki jih je trenutno 46, ne bo smelo povišati pred zaključkom del; to se bo verjetno zgodilo šele čez dve leti, zato zahtevamo, naj v poročilo vključijo tudi zagotovilo, da se število oskrbovancev do zaklju-
čka del ne bo znižalo. Če bi se, bi verjetno občina krčila tudi osebje,« je povedal Cingolani, Stefano Abrami (Idv) pa je izrazil zaskrbljenost nad »podjetniško terminologijo«, ki jo uprava uporablja v zvezi s socialo, ter poudaril, da je treba mesta v domu za starejše občane po smrti ali selitvi gostov nujno zapolniti: »Preprečiti želimo, da bi župan čez dve leti napovedal, da dom ni več finančno vzdržljiv.« Livio Bianchini (SEL) je opozoril na problem uslužbencev zadruge, Oliviero Furlan (DS) pa na razlike med levosredinsko in desnosredin-sko upravo. Cingolani bo k programskemu poročilu dalje vložil amandma, ki je povezan s ponovno ustanovitvijo vsaj štirih rajonskih svetov, ki jih deželni zakon dopušča. »To je bila obveza, ki sva jo Romoli in jaz sprejela med volilno kampanjo, o njej pa ni v poročilu ne duha ne sluha,« je zaključil Cingolani. (Ale)
tržič - Mejna policija
V gozdu se je skrivalo štirinajst mladih in sestradanih Somalcev
Goriška mejna policija je prijela štirinajst afriških priseljencev, ki so na italijansko ozemlje prišli nezakonito. Skupino Somalcev so mejni policisti izsledili v noči s četrtka na petek na območju Ližerca v tržiški občini: skupino je sestavljalo šest žensk in osem moških, starih med osemnajst in trideset let. Kot rečeno, so priseljenci vsi državljani Somalije, revne obmorske države v Vzhodni Afriki, s seboj pa niso imeli dokumentov. Policisti so priseljence prijeli kmalu zatem, ko so prečkali slovensko-italijansko mejo. Skrivali so se po gozdičih v manjših skupinah, policisti pa so jih prijeli med redno kontrolo obmejnega pasu naše pokrajine. Priseljencem so policisti ponudili vodo in hrano, nato pa so jih odpeljali na goriško kvesturo. Na podlagi prvih preverjanj so policisti ugotovili, da priseljenci niso potovali skupaj, nihče izmed njih pa ni bil namenjen v Italijo.
nova gorica
V Hitu še brez predsednika
Kandidata nista prepričala - Odločitev v četrtek
V Hitu so še brez predsednika uprave: nadzorni svet kljub večurni predstavitvi obeh preostalih kandidatov nobenega ni potrdil. Po zaključku prvega dela seje, ko so obravnavali in potrdili letno poročilo družbe in konso-lidirano letno poročilo skupine Hit za leto 2012, je eden od treh kandidatov, Silvan Križman, podal odstopno izjavo. V nadaljevanju seje sta svojo vizijo vodenja, predloge ukrepov za optimiziranje stroškov in povečanje realizacije, videnje organiziranosti družbe in kadrovske politike ter svoj predlog kandidatov za člane uprave predstavila Dimitrij Piciga in Barbara Gunčar z ekipo. Očitno pa ne eden ne drugi zaenkrat še ni prepričal Hitovih nadzornikov, saj so ti v petek pozno zvečer sprejeli sklep, da bodo o novem predsedniku uprave odločali na naslednji seji, ko bodo na predstavitev ob Picigi in Gunčarjevi z ekipama povabili še dva kandidata izmed desetih, prijavljenih na razpis. Seja je predvidena v četrtek. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 23. junija 2013
9
fara - Smrtna nesreča v Červinjanu
Na cesti znova ugasnilo mlado življenje: 27-letno dekle zbil vinjen voznik
Na cesti je včeraj ponoči ugasnilo še eno mlado življenje. Pri Červinjanu je domačin, 21-Ietni F.E., z avtomobilom do smrti zbil 27-Ietno Loreno Princi iz Fare. Vozil je pod vplivom alkohola.
Nesreča se je zgodila okrog dveh ponoči med ulicama AquiIeia in Pradati med občinama Červinjan in Terzo DAquileia. Lorena Princi, ki je preživela večer v družbi, je skupaj s prijateljem prečkala Ulico Pradati na prehodu za kolesarje - prehoda za pešce na omenjenem križišču ni -, takrat pa je mimo privozil E.F. s Fiatom punto. Mla-
denič, ob katerem je sedel prijatelj, je vozil po deželni cesti proti Červinjanu; na križišču z Ulico Pradati je zavil desno, Princijevo pa je opazil prepozno. Dekle, ki ga je zadel s prednjim delom avtomobila, je obležalo v luži krvi, voznika pa je obšla panika. Namesto da bi ji nudil pomoč, je sprva pritisnil na plin in odpeljal, nato pa se je skesal in se vrnil na prizorišče nezgode. Služba 118 nesrečnici ni mogla pomagati: Lorena je bila ob prihodu reševalcev že mrtva. Okoliščine nesreče preučuje prometna policija: alkotest je pokazal, da je bil mladenič vinjen,
zato je pričakovati, da ga ob sojenju čaka tudi stroga kazen. Novica je v Fari, kjer je Lorena stanovala z družino, in v Gorici, kjer je delala (zaposlena je bila v trgovini Bon Bon & Chocolate), boleče odjeknila. »Lorena je bila izredna oseba,« je povedal župan iz Fare Alessandro Fabbro. »Z mano je stopila v stik, preden je odpotovala v Kolumbijo, kjer je ostala 10 mesecev. Živela je s staroselci, svojo izkušnjo pa je opisala v diplomski nalogi iz antropologije. Nameravala sva prirediti srečanje o Kolumbijskih plemenih, zavzemala pa se je tudi za ustano-
Avtomobil je policija po nesreči zasegla
vitev združenja, ki bi pomagalo kolumbijskim otrokom. Njena smrt je velikanska izguba,« je bil šokiran Fabbro. Loreno bo ob sorodnikih pogrešalo veliko prijateljev - nekateri so se včeraj zbrali v baru Torino na žalnem srečanju -, cenili pa so jo tudi kolegi v trgovini v Ulici Garibaldi. »V Gorici
bonaventura
se je zaposlila februarja, prej je sodelovala s tržaško podružnico. Ob delu je študirala - z najvišjo oceno je diplomirala marca -, sanjala pa je o vrnitvi v Kolumbijo. Bila je preprosta, a vedno pripravljena priskočiti na pomoč,« je bila pretresena kolegica Lara Braione. (Ale)
gorica - Na zgodovinski razstavi vrsta vzporednic z današnjim časom
Začetki avtonomije
Pred dobrimi 150 leti je bila v avstrijskih deželah uvedena preureditev upravnega sistema. V tem okviru je Deželi Goriško-Gradiščanski dodeljena visoka stopnja avtonomije. Osnovno usmeritev in cilje je s patentom z dne 20. oktobra 1860 potrdil cesar Franc Jožef I. Razpisane so bile volitve in deželni zbor (svet) Goriško-Gradiščanske (poknežene grofije), predhodnice današnje pokrajinske uprave, kot se v zadnjih časih še posebej poudarja, se je prvič sestal 6. aprila 1861.
Ustanova je delovala do konca prve svetovne vojne, skoraj šest desetletij, v času, ki sovpada s hitrim splošnim družbenim in gospodarskim razvojem dežele. Sedež je ustanova imela v palači ne-
Na razstavi v grajskem naselju se obiskovalci »seznanijo« tudi s podobami protagonistov političnega in družbenega življenja Dežele Goriško-Gradiščanske
bumbaca
kdanjih Deželnih stanov (ta institucija je bila ukinjena ob francoski zasedbi), v poslopju ob stolnici, kjer je danes sedež kvesture. Med širokimi pristojnostmi, ki jih je nova avstrijska zakonodaja poverila deželnim vladam je bila tudi možnost ustanavljanja muzejev, oziroma skrb za varstvo kulturne in naravne dediščine. Tako je pred dobrimi 150 leti nastal tudi pokrajinski muzej, kar v današnjem italijanskem sistemu pravzaprav pomeni izjemo.
In prav okrogla obletnica, 150-Ietnica Pokrajinskih muzejev, je bila spodbuda za niz kulturnih dogodkov. Med pomembnejše zagotovo sodi dokumentarna razstava v prostorih Pokrajinskega muzeja na gradu, ki bo na ogled do 3. novembra. IzšeI je tudi bogat zbornik z nasIovom »La provincia di Gorizia e Gradisca: autonomia e go-verno 1861-1914«, napovedujejo tudi niz strokovnih srečanj o specifičnih področjih, ki so obravnavana v omenjeni pubIikaciji.
Vsi ti dogodki nekako dopoInjujejo in po-gIabIjajo vsebino razstave, ki je, razumIjivo, Ie nekakšen izsek, izbor zeIo širokega deIokroga in pristojnosti DežeIe Goriško-Gradiščanske. In še to izsek samo nekaterih (pomembnejših) področij, kmetijstva, šoIstva, prometne ureditve, zdravstva. Nekatera od teh vprašanj so ponovno (aIi še zmeraj) predmet razprav. Recimo žeIezniške in cestne povezave, ki so tudi tedaj sprožaIe ostre in doIgo-trajne razprave in prepričevanja, kod naj se žeIe-
zna cesta proti Avstriji in osrčju Evrope gradi. Danes se prerekamo, kdo naj skrbi za mrežo šoI, pa tudi na področju zdravstva je veIiko nedorečenega. Res vrsta zanimivih vzporednic, ki jih Iahko odkrijemo med ogIedom razstave, ki je sicer namenjena prikazu naše skupne poIpretekIosti, ki jo označuje tudi sobivanje, večkrat tudi težavno in za-pIeteno, razIičnih narodnostnih in jezikovnih skupnosti. Spoštovanje kuIturne in jezikovne različnosti v drugi polovici 19. stoletja in v zlatem obdobju pred prvo svetovno vojno - čeprav tudi takrat ni biIo vse zIato, spomniti veIja na ostre spore med predstavniki itaIijanskih IiberaIcev in predstavniki Slovencev v deželi in mestu Gorici -bi bilo lahko dober zgled za današnjo rabo. Lep primer take prakse so zapisniki sej dežeInega zbora, objave deželnih zakonov, uredb itd.
Ker je razstava le izsek nekaterih področij delovanja in pristojnosti deželne uprave, se je treba pač sprijazniti z dejstvom, da so nekatera področja odsotna. Tudi kar zadeva v naslovu poudarjeno avtonomijo. Deželni zbor je bil recimo odločilen glede ustanavljanja oziroma združevanja občin. In prav v drugi polovici šestdesetih let 18. stoletja je upravna avtonomija na Goriškem doživela izredno preobrazbo, saj so takrat nastale, tako v slovenskem, kakor v furlanskem delu, številne majhne občine. Drugo področje, ki si zasluži omembo, je varstvo narave: Dežela Goriško-Gradiščanska je
med prvimi (na Slovenskem prva) deželami z zakonom zaščitila redke in ogrožene rastlinske vrste (prepoved nabiranja in trgovanja planik). Že takoj po vstopu v razstavne prostore se obiskovalci »seznanijo« s podobami glavnih protagonistov političnega in družbenega življenja tedanje Dežele Goriško-Gradiščanske. Med njimi so bili nekateri izredno vztrajni in trdoživi, saj je glavarja Pajerja (njegova mati je bila Slovenka), uglednega in bojevitega predstavnika italijanskih liberalnih krogov, po več kakor petdesetih letih delovanja, tako v občinskem svetu, kakor v deželnem zboru, zamajala šele smrt, leta 1913. Omeniti velja seveda kasnejšega kranjskega deželnega glavarja Andreja Winklerja, škofa Andreja Gollmayerja (rojenega v Radovljici na Gorenjskem), ki je poleg pomembnega dela na področju cerkvenega življenja uspešno nastopal - imel je po statutu zagotovljeno mesto v upravi dežele - tudi na političnem področju. Obiskovalci se seznanijo z obrazi številnih drugih uglednih osebnosti, tudi slovenske narodnosti, ki so s svojim delom, zlasti na področju gospodarstva, šolstva in kulture, urejanja prostora in načrtovanja, prispevali k splošnemu razvoju. Zadnji deželni glavar - danes bi mu rekli guverner - je bil v Škrutovem rojeni Luigi Faidutti, predstavnik furlanskih krščanskih socialcev in organizator zadružništva v avstrijskem delu Furlanije.
V.K.
gorica - Gospodarstvo
Kriza je neusmiljena, »spremenimo vizijo«
Frandolič ostaja predsednik, članstvo bodo razširili
Robert Frandolič (desno) in Karlo Devetak
Robert Frandolič ostaja na čelu Slovenskega goriškega gospodarskega združenja (SGGZ). Na občnem zboru, ki je potekal v četrtek v gostilni Pri Miljotu, je bil potrjen za predsednika z mandatno dobo treh let. Podpredsedniško mesto bo pripadalo Karlu Devetaku, ostali člani novega upravnega odbora pa bodo Janez Terpin, Boris Lutman, Nataša Čavdek, Tomaž Mucci, Saša Primožič in Marko Rojec. »Ekipo smo nekoliko pomladili,« je povedal Frandolič, ki želi v novem mandatu nadaljevati po poti ustvarjanja priložnosti za povezovanje in izpopolnjevanje podjetnikov, ki jo je odbor začrtal v zadnjih letih.
»Za nami je izredno zahtevno obdobje gospodarskega nazadovanja, ko veliko podjetij zapira vrata. Povečuje se brezposelnost, bančni sistem je v krču; posledično podjetja ne dobivajo finančnih sredstev, primanjkuje naročil in konkurenca je vse ostrejša,« je povedal Frandolič in pristavil, da se s temi težavami seveda soočajo tudi podjetja, ki so včlanjena v SGGZ. Le-teh je danes okrog 70, v zadnjih treh letih pa jih je kar nekaj podleglo pritisku gospodarske krize. »Mala podjetja, kot so na primer male mestne trgovine, se pač v teh okoliščinah težko razvijajo. V Gorici so jih zaprli veliko. Med temi so bile tudi trgovine v lasti trgovcev, ki so bili včlanjeni v naše združenje,« je ugotavljal Frandolič in napovedal, da si bodo v novem mandatu posebej prizadevali za pridobitev novih članov. Za širjenje članstva, je opozoril, pa je treba tudi nekaj ponujati.
»Naloga združenja je v tem, da skuša ustvarjati pogoje za razvoj svojih članov, torej da pomaga pri premagovanju ovir, ki nastajajo v teh burnih krznih časih. Cilji, ki smo si jih zastavili že v prejšnjih letih, so zato nudenje pomoči pri internacionalizaciji naših podjetij, podpora inovativnosti in spodbujanje ustvarjalnosti naših podjetnikov ter, ne nazadnje, sodelovanje s podpornimi institucijami v deželi FJK in izven nje,« je naštel potrjeni predsednik SGGZ. Spomnil je, da je združenje meseca maja v okviru dejavnosti za spodbujanje mednarodnega povezovanja že drugič priredilo srečanje med podjetniki iz različnih držav (sodelovale so firme iz FJK, Slovenije, Avstrije in Bavarske). Pobudo, ki jo nameravajo ponoviti prihodnje leto v sodelovanju z goriško Trgovinsko zbornico, so organizirali v okviru projekta Icon s podporo agencije Informest in v sodelovanju s SDGZ in SGZ-jem iz Celovca.
Na izobraževalnem področju je SGGZ sodeloval pri organizaciji seminarjev in predavanj s Slovikom, Centrom za sodelovanje in Ad Formandumom, v zadnjem letu pa aktivno sodeluje z goriško Trgovinsko zbornico pri izvedbi projekta FVG Global connect in projekta Reti d'impresa (Grozdenje podjetij). »V novih okoliščinah moramo podjetniki reorganizirati naše delovanje, upam si trditi, da moramo spremeniti našo "poslovno vizijo". Primorani smo iskati in razumeti, katere so poslovne niše, ki nam bodo omogočile vstop v novo obdobje,« je še dejal Frandolič. (Ale)
10
Nedelja, 23. junija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Slovenske kulturne organizacije ponudile dogodek, ki bo ostal v spominu
Nujo spremenili v vrlino
Koncert z aperitivom v parku plemiške vile je privilegij, ki si ga je v petek lahko privoščil širši krog ljudi, ko je palača Coro-nini Cronberg v Gorici ponovno odprla vrata večernim obiskovalcem z odmevnim glasbenim dogodkom. Vlogo gostitelja je prevzelo devet priložnostno združenih slovenskih organizacij, namesto godalnega kvarteta pa je v »zeleni dvorani« zazvenela modernejša glasba slovenske vokalne skupine Perpetuum jazzile.
Slovenske kulturne organizacije in ustanove iz Gorice z aktivnim sodelovanjem fundacije palače Coronini so pokazale, da se nujo lahko spremeni v vrlino; veliki dogodki so v sedanjih razmerah prezahtevno finančno breme za posamezne ustanove, premostitev individualizmov pa je pot za uresničitev ambicioznejših načrtov. Organizatorji so ponudili tudi aperitiv z naslovom »Nazdravimo poletju«: mize so obložili Združenje proizvajalcev Rebule z Oslavja, gostilne Devetak, Alla luna in Rosenbar ter slaščičarna Centrale.
Skupna želja je bila kvalitetna zabava; poletni večer kliče po razbremenjeni, všečni glasbi, priredbe in izvedbe vokalne skupine pa so dale programu izvrstno noto. V Sloveniji je Perpetuum jazzile unikatna skupina, ki je že postala sinonim za določen zvok, način izvajanja in glasbeni značaj. Njeni nastopi so zabavni in dopadljivi, doseganje te razbremenjene svežine pa zahteva resno urjenje in stalno izpopolnjevanje, saj gre za zborovsko zvrst z jasno določenimi zakoni, ki poleg tehničnih in glasbenih osnov »tradicionalnega« zborovskega petja zahteva še odrske sposobnosti, oblikovanje koreografskih izvedb, večjo samostojnost pri obvladanju ritma in harmonij. Skupina je izbrala in dosledno izoblikuje to pot pod mentorstvom Pedra Karlssona, na koncertih pa poje seveda brez zborovodje, ki ga nadomešča koreografska koordinacija zborovskih prehodov.
Koncert se je začel z latinsko, poletno noto Conge, veselo vzdušje pa se je nadaljevalo s spletom pesmi skupine ABBA. S posnemanjem dežja in groma je skupina uvedla v svoj hit, in sicer »Africa« skupine Toto,
še izvimeje afriška pa je bila južnoafriška himna, ki so jo Perpetuum jazzile vključili v svoj repertoar, da bi predstavljala simbol strpnosti. Med najbolj zanimivimi skladbami goriškega koncerta so bile priredba popevke »Life on Mars« Davida Bowieja, posebna kombinacija renesančne Gallusove skladbe »Ecce quomodo moritur« s popevko »Will you be there« Michaela Jacksona, kot tudi priložnost za vokalno igro z zabavno »radijsko« fantazijo. Najbolj prepričljive izvedbe so se zvrstile v navdušujočem zaporedju v zadnjem delu koncerta z izvedbami Guettove popevke »Titanium«, a tudi
Vokalna skupina Perpetuum jazzile v parku Coroninijevega dvorca (desno), aperitiv so ponudili oslavski vinogradniki in izbrani gostinci iz Goriške (spodaj)
bumbaca
duhovitega »Telephone« Lady Gaga zaradi energije in kompaktnosti skupnega zvoka. Specifični slovenski in slovanski pečat pa je skupina pridobila z izvedbami hrvaške popevke »Umirem sto puta dnevno« Tonija Ce-tinskega in s priredbami slovenskih popevk.
Dobra ritmična sekcija (seveda v »beatbox« obliki) predstavlja poseben adut
profesionalno disciplinirane skupine, ki je ovrednotila izvedbe tudi z mnogimi solističnimi nastopi. Perpetuum jazzi-le so na začetku obljubili, da bodo na prvi poletni in najdaljši dan leta pričarali nepozaben večer in so po odzivu publike sodeč izpolnili obljubo, saj so jih navdušeni poslušalci zadržali s svojim aplavzom na odru še za dva dodatka. Kdor bi tudi v nadaljevanju želel poslušati slovensko skupino v živo, se bo 9. novembra lahko odpravil v Ljubljano, kjer bo izvedla mega-koncert v dvorani Stožice.
ROP
doberdob - Celovečerni koncert Aleša Lavrenčiča
Violina mu je usojena
Na večeru je nastopil tudi Alešev brat Jurij, violončelist, oba pa je pri klavirju spremljal oče Hilarij
Številni poslušalci in ljubitelji instrumentalne glasbe so v sredo do zadnjega kotička napolnili cerkev sv. Martina v Doberdobu. Poletni večer je s kakovostnim violinskim recitalom vsem domačinom in prijateljem popestril mladi nadarjeni violinist Aleš Lavrenčič, ki je svoje znanje že večkrat pokazal in dokazal na deželni, državni in mednarodni ravni.
Koncert je ob 45. obletnici svojega delovanja organiziralo društvo Hrast v sodelovanju s centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel in župnijsko skupnostjo. Aleš je izbral raznolik program, ki zajema iz različnih zgodovinskih obdobij in glasbenih tradicij. V doberdobski cerkvi je tako dovršeno izzvenela Bachova Partita v d-molu, ki je zaradi primernosti koncertnega prostora prišla posebej do izraza. Izstopale so tudi Teme in variacije v A-duru izpod peresa Nic-coloja Paganinija, ki so v ospredje postavile izvajalčev virtuozizem. Poseben užitek za poslušalce je nazadnje bil Koncert št. 22 Henryka Wieniawskega, ki ga veliko izvajajo v državah vzhodne Evrope, a se zaradi zahtevnosti le redko znajde na programu izvajalcev v dijaških letih. Program je vključeval še druge skladateljske velikane -Franza Schuberta, Pierra Rodeja, Mathia-sa Georga Monna in Edwarda Elgarja.
Koncert je na violončelu sooblikoval tudi Alešev brat Jurij, ki se je prav tako suvereno in brez odvečnega strahu predstavil domačemu občinstvu. Na klavirju je Aleša in Jurija spremljal oče Hilarij. Dopadljiv
Aleš Lavrenčič med koncertom v Doberdobu
bumbaca
in zahteven program je prevzel poslušalce, ki so bučno ploskali med samim izvajanjem in predvsem ob sklepu večera. Trio nastopajočih se je tako odločil publiki ponuditi še dodatek: šlo je za irski motiv, ki ga je uglasbil sodobni angleški skladatelj Alec Rowley (ustvarjal je v prvi polovici 20. stoletja). Večer se je po uradnem programu nadaljeval ob prigrizku in rujni kapljici na društvenem sedežu za cerkvijo, kjer so vsem udeležencem v zabavo zaigrale harmoniki, trobenta in trombon.
Aleš Lavrenčič je star šele petnajst let, a ponaša se lahko že z zelo bogatim glasbenim stažem. Leta 2008 in 2011 je osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju Spinchich v Trstu, leta 2009 in 2012 pa zla-
to priznanje na regijskem tekmovanju v Postojni in srebrno na državnem Temsigu v Ljubljani. Leta 2010 in 2012 je je na natečaju Certamen musicum v Štarancanu osvojil prvo mesto. Na mednarodnem natečaju Giovani musicisti v Povolettu je leta 2011 osvojil absolutno prvo mesto. Nazadnje je maja letos na vsedržavnem tekmovanju v Palmanovi osvojil prvo mesto med 750 tekmovalci in posebno pohvalo. Tudi njegov brat Jurij, ki je star trinajst let, izstopa po uspehih z violončelom: na mednarodnem tekmovanju v Povolettu je leta 2011 prejel drugo nagrado, v letošnjem letu pa je na tekmovanju Certamen musicum v Štarancanu prejel prvo nagrado v kategoriji godal. (ač)
selce - Svetoivanska tradicija
Kljub nočni tatvini drv tudi letos zagorel kres
Društvi Jadro in Tržič priredili tudi nagrajevanje najlepših vencev
Na kresovanju so nagradili najlepše vence
bonaventura
Čeprav so jim ukradli drva, je kres vseeno zagorel. V Selcah je bilo v petek tradicionalno kresovanje Slovencev iz Laškega, ki sta ga priredili društvi Jadro in Tržič. Pobude, ki je potekala že tridesetič, se je udeležilo okrog 50 ljudi. Kot vsako leto so prireditelji organizirali nagrajevanje najlepših vencev. Pokal in priznanje je zmagala Sonja Božič iz Tržiča, druga nagrada je šla Magdi Nadlišek iz Pierisa, ki je ven-ček pripravila skupaj z otroki sovodenjskega vrtca, tretjo nagrado pa so dodelili otrokom slovenskega vrtca v Ronkah. Glasbeno popestritev so zaupali harmonikarju Egonu Tavčarju z Opčin in glasbenikoma skupine Duo Bisiaco, za pijačo in sladice pa so
poskrbele domačinke. »Slovenci iz Laškega živimo nekoliko razpršeni, zato je kre-sovanje lepa priložnost za srečanje,« je povedal predsednik društva Jadro Karlo Mucci, po katerem je praznik spravila pod vprašaj tatvina drv, ki so jih neznanci odnesli v noči s četrtka na petek. »Naš član je v četrtek skrbno pripravil drva za kres, drugega dne pa smo opazili, da so izginila. Kres je bil zato manjši od predvidenega,« je povedal Mucci. Združenja iz ron-ške občine se že pripravljajo na drugo pobudo. 29. junija se bodo odpravili na srečanje Selanov, ki bo letos potekalo v Selah pri Ajdovcu. Organizirali bodo avtobusni prevoz, na razpolago je še nekaj mest.
JAMLJE-STANDREZ-VRH
Kresovanja in družabnost
Kresovanje v Selcah tudi letos ne bo edino na Goriškem. Svetoivanski kres bo zagorel nocoj v Jamljah, in sicer po košarkarskem turnirju 4. Memorial Martin Semolič. Tekmovanje, ki ga prireja domače društvo Kremenjak, se bo začelo ob 15. uri na igrišču večnamenskega centra, kres pa bodo prižgali pri Bufe-tu približno ob 22. uri. Tradiciji se ne bodo izneverili niti v Štandrežu. Kresovanje ob godu sv. Ivana bo sicer letos prvič brez uradne re-
žije vaškega rajonskega sveta. Kres bo zagorel jutri, na sam svetnikov god, ob mraku, predvidoma ob 21.30; kdor želi, lahko pomaga, tako da na običajno mesto na dnu Ulice Ticino prinese vejevje, les in drug naravni material, ki ne sme biti barvan ali lakiran. Ravno tako jutri bo tradicionalni svetoivanski kres, ki ga na Largi na Vrhu prireja prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Na večeru, ki se bo začel ob 21. uri, bodo udeleženci »Movie tedna 2013« prikazali, kaj so med tednom izdelali. Ob slabem vremenu bo predstavitev ob isti uri potekala na sedežu društva Skala v Gabrjah.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 23. junija 2013
1 1
Zaprtje Ulice Baiamonti
V	Ulici Baiamonti se bo jutri začela obnova plinskih cevi, ki jo bo izvedla družba Isontina Reti Gas. Zaradi dek, ki bodo trajala približno en mesec, bo promet oviran. V prvi fazi bodo za promet zaprli odsek ceste med Ulico Parcar in hišno številko 22. Hkrati se bodo začela gradbena dela pred Ljudskim vrtom na Verdijevem korzu.
Odbojka v spomin
Tudi letos bo društvo Naš prapor priredilo odbojkarski turnir v spomin na Danjela Boškina. Potekal bo v športnem in kulturnem središču v Pevmi in se ga bo udeležilo šest ekip. Začel se bo v torek, 25. junija, ob 19.45, ko bodo na igrišče stopil OK Val iz Štan-dreža, Sloga z Opčin in Mossa iz Mo-ša. V sredo bodo na vrsti Torriana iz Gradišča, Olympia iz Gorice in Naš prapor. Finalni del turnirja bo v četrtek, 27. junija; sledilo bo podeljevanje pokalov in drugih nagrad pa še družabnost.
Pogreb karabinjerja
Pogreb 30-letnega karabinjerja Pa-tricha Brogne, ki se je smrtno ponesrečil v četrtek pri Gradišču, bo v torek, 25. junija, ob 10. uri v cerkvi v Mo-raru in na tamkajšnjem pokopališču.
Scandolara komentator
Pregled tiska, ki bo na pobudo Zelenih in Renata Fiorellija potekal danes med 9. in 10. uro pri pokriti tržnici na Verdijevem korzu v Gorici, bo vodil kolumnist Sandro Scandolara, ki bo v pogovoru z udeleženci komentiral novice.
Solidarnostni šah
V	Spominskem parku na Korzu Italia v Gorici bodo danes priredili »solidarnostni šah« na pobudo združenja Tutti insieme. Otroci in odrasli se bodo lahko med 9.30 in 12.30 pomerili v šahu na šahovnici s stranico, ki meri dva metra.
Radijska brata Rusjan
Jutri ob 18. uri bo Radio Trst A začel oddajati pripoved o življenju in delu bratov-letalcev Rusjan. Gre za prvo od osmih nadaljevank z naslovom »V sinjo brezkončnost«, ki jih je za tržaški radio pripravil Vili Prinčič.
Campailla v Gorici
Pisatelj Sergio Campailla bo jutri gost goriške knjigarne Libreria editrice goriziana. Ob 18. uri bo na dvorišču knjigarne skupaj z goriškim raziskovalcem Fabriziom Meroiem predstavil zgodovinsko srhljivko »Divorati dal dragone«.
™cmedia
PRIMORSKI DNEVNIK
Od 1. julija do 31 .avgusta 2013
POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu
osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku,
oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto
Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA
gorica - V torek odprtje razstave
Kosičevi akvareli v državni knjižnici
Andrej Kosič	bumbaca
Andreja Kosiča na Goriškem ni treba posebej predstavljati, saj je znan trgovec in likovni ustvarjalec, predvsem akvarelist, ki ima za sabo preko sto samostojnih in še veliko več udeležb na skupinskih razstavah. Razstavo njegovih akvarelov bodo v torek ob 18. uri odprli v likovni galeriji Mario Di Iorio v goriški državni knjižnici. Na ogled bo kakih trideset, še neprikazanih del iz zadnjega desetletja, ki govorijo o njegovi ljubezni do lastne zemlje - zlasti Krasa in Brd - skozi barve in intimno doživljanje. Umetnika, rojenega leta 1933 v Rupi, in akvarele bosta predstavili Verena Koršič Zorn in Cristina Feresin, pozdravil bo ravnatelj knjižnice Marco Menato.
Snovanja 2013
S0L0 & ORKESTER
Koncert s podelitvijo štipendij Fundacije Carigo iz Gorice za mlade glasbenike in večer v spomin na prof. Silvana Kerševana.
Program:
M. Bruch - Koncert za violino in orkester v g molu op. 26 F. Chopin - Koncert za klavir in orkester v e molu op. 11, št. 1
Črtomir Šiškovič-violina	Simfonični orkester £
Giuseppe Guarrera - klavir	Arsatelier arsmelier
Marco Feruglio, dirigent -
AVDITORIJ FURLANSKE KULTURE Gorica - Ulica Roma PONEDELJEK, 24. JUNIJA 2013, ob 20.30 Vstop prost. Priporočamo rezervacijo prostorov. (info@emilkomel.eu - tel.0481/532163)
Posebna zahvala: Kulturni dom Nova Gorica ZKD Nova Gorica
m
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - Konferenca za Italijo
22. OBLETNICA OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
Slavnostni govornik IGOR GABROVEC
Podpredsednik Deželnega sveta FJk
Kulturni program MePZ "F.B. Sedej" Zborovodja Aleksandra Pertot
Petek, 28. junija 2013 ob 20.30 Pod lipo - Klanec 14 - Steverjan
Sodelujejo: Krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Zdr. za vrednote slovenske osamosvojitve, Svet slovenskih organizacij
[12 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.50 -20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 17.30 »Monsters & Co.«; 15.30 - 20.00 »Paulette«; 22.00 »L'uo-mo d'acciaio«.
Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 -22.10 »Into Darkness - Star Trek«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 15.15 - 18.10 - 21.30 »L'uo-mo d'acciaio« (digital 3D). Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 20.00 »Pas-sioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'ac-ciaio«.
Dvorana 4: 15.15 »Monsters & Co.« (digital 3D); 17.15 - 19.45 - 22.10 »In-to Darkness - Star Trek«. Dvorana 5: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Cha cha cha«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Paulette«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Into Darkness - Star Trek«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 18.10 - 21.30 »L'uomo d'acciaio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Passioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Into Darkness - Star Trek«.
Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Cha cha cha«.
M Koncerti
7
H
Šolske vesti
SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizira-
ta nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it.
SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00).
M Izleti
9. NOČNI POHOD NA LAZNO se bo začel v soboto, 29. junija, ob 22. uri pred nekdanjo osnovno šolo na Lokvah ter nadaljeval v organizirani koloni po cesti na Lazno. Med potjo bodo pohod-niki v kraju Kafehaus deležni dobre kave in zeliščnega čaja. Na Lazni bo krajša slovesnost in počitek, nato pa se po-hodniki vrnejo peš nazaj na Lokve. Zbirališče pol ure pred pohodom.
SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA IN OBČINA SOVODNJE prirejata enodnevni izlet na Pokljuko v soboto, 13. julija, kjer bodo pričakovali udeležence spominskega pohoda na Triglav. Po kulturnem programu bo postanek v Kranju, kjer si bodo izletniki ogledali votline pod mestom, ki so bile med drugo svetovno vojno zaklonišča. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štandrež, Pod-goro in dalje. Vpisujejo Damjan Vi-žintin (tel. 349-8249237), Gianluca Berlot (tel. 335-6617460) in Saverij Rožič (tel. 0481-390688) do nedelje, 30. junija.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo
udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-le-tnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje). Vpisovanje od začetka julija dalje.
INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne).
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvorani društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu.
AŠKD KREMENJAK prireja redni občni zbor v torek, 2. julija, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem centru v Jamljah.
H Prireditve
KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA
prireja »Igre rajonov 2013 - 1. srečanje Štandrežcev - Pilošče, Klanci, Rojce, Jeremitišče in Plac« na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu danes, 23. junija od 9. ure do večera.
V	OBČINI ŠEMPETER-VRTOJBA: danes, 23. junija, ob 18. uri dvig slovenske zastave ob obeležju braniteljem slovenske samostojnosti ob marketu v Šempetru pri Gorici; 24. junija, ob 20. uri Sv. Ot - Vrtojba slovesnost ob dnevu državnosti; 25. junija ob 20.30 koncert Big band NOVA & Singgirls na Trgu Ivana Roba.
»FESTA DEI POPOLI 2013 (PRAZNIK NARODOV)«: danes, 23. junija, ob 9.30 maša na odprtem za stolnico Sv. Ambroža v Tržiču, ob 11. uri v župnijski dvorani Sv. Mihaela v Ul. Mazzini v Tržiču začetek praznovanj, govori, folklorni programi in ob 17.30 gledališka predstava »La terra dei re«.
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo srečanja z naslovom »Oggi si legge« ob 18. uri: v ponedeljek, 24. junija, bo gost Sergio Cam-pailla s svojim romanom »Divorati dal dragone«.
AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, v dvorani KD
5i Poslovni oglasi
VELIKA AKCIJA:
PELETI 220eur/T,
DRVA NA PALETAH 1X1X1,80
120eur
legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-68143831 334 2200566
Jezero v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglo-ve knjižnice v Gorici (KB center).
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Ga-brovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE vabi, ob razstavi »Réclame«, na sedež Fundacije v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici v sredo, 3. julija, ob 21. uri na projekcijo »Tutto il meglio di Carosello« v sodelovanju s Cinec-lubom iz Gorice; vstop prost.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 9.30, Rita Tripani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
JUTRI V RONKAH: 9.50, Carmela Cer-necca vd. Cechet (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah in na pokopališču v Foljanu; 11.00, Claudio Cociani (iz Trsta) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na ronškem pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Carlo Mauri, blagoslov na tržiškem pokopališču, pokop na pokopališču v Zdravščinah.
JUTRI V PIERISU: 12.00, Arturo Nog-herotto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	o
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
Poletje na vrtu
Poletje je čas, ki ga lahko ustvarjalno izkoristimo tudi na vrtu. Zato je smiselno, daje ta zasnovan tako, da omogoča čimbolj udobno bivanje. Če imate na vrtu zasajenih dovolj dreves, ki nudijo varno zavetje pred prekomernimi škodljivimi sončnimi žarki, ga lahko spremenite v pravo poletno prizorišče. Ne bo služil samo vam, ko se boste na njem odpočili v udobju počivalnika po napornih delovnih dneh, veseli ga bodo tudi vaši otroci in prijatelji. Letni vrt lahko namreč oblikujete v prijeten prostor druženja, če pa imate raje mir in zasebnost, ga oblikujte tako, da boste lahko v miru na primer brali ali opravljali kakšno drugo vam ljubo opravilo.
www.tecnoedile.net mail info@tecnoedile.net
PIPAN
Lastna proizvodnja
Aluminijaste zasteklitve Obdelovanje železa Aluminijasto-iesene zasteklitve Inox ograje
OBRTNA CONA NABREZINA NABREŽINA KAMNOLOMI 44/E1 IITel-: 040/200329 - Fax.: 040/2025392 2|gg|l Mob.: 347/3205989 email: info@pipan.info
BIZJAK BORIS
Nabrežina Kamnolomi 63/A
•	Izkopi - rušenje - kanalizacija
•	gradbena, gozdna in cestna dela
Tel. 040.200103 - Fax 040.2024145 - Mob. 335.6939992 impresabizjak@spin.it
Okolica vašega doma predstavlja prvi stik ne samo med obiskovalci in vami, ampak tudi med vami in vašim domačim okoljem. Zato je pomembno, da uredite dovozne poti, dvorišča in parkirne prostore. Nato se posvetite vrtu. Po napornih delovnih dneh se je lepo vrniti v varno zavetje vašega doma, še lepše pa je, če je to okolje tudi urejeno in funkcionalno oblikovano tako, da vam omogoča čim bolj enostavno gibanje in vam nudi prostor za vaše prostočasne dejavnosti.
Tlakovanje
Tlakovane površine so pomemben element vašega doma, ker povezujejo različne površine vrta. Ko se boste odločali za tlakovanje, ne pozabite na izbiro pravega materiala in barvnih kombinacij, ki naj bodo usklajene s siceršnjim ambientom vašega doma. Seveda ne pozabite na primerno utrditev terena oziroma podlage iz takšnega nasutja, da bodo tlakovane površine dovolj vzdržljive.
Strokovnjaki priporočajo, da je za teren priporočljivo pripraviti najmanj 50 centimetrov nasutje iz lomljenca ali peska granulacije. Nasutje ni pomembno le zato, ker nudi čvrsto oporo zaključnim tlakom ali tlakovcu, ampak tudi zato, ker je vezano na kakovostno odtekanje vode iz terena, vam bodo povedali strokovnjaki.
Za tlakovana dvorišča velja priporočilo mojstrov, ki pravi, da naj bodo na vsakih 40 do 50 kvadratnih metrov urejeni odvodni kanali za odva janje površinskih voda v meteorno kanaliza cijo. Preden boste začeli tlakovce polagati, jih preglej te. Nemalokrat se namreč zgodi, da so zaradi transporta ali samega procesa proizvodnje poškodovani. Ob polaganju se držite pravila razmika. Zato si s količki in vrvicami označite navpično in vodoravno linijo. Glede polaganja se posvetujte z mojstri, saj se lahko odločite ali za polaganje vrste za vrste v navpični smeri ali pa za polaganje v trikotniku.
Ograjevanje
Po tlakovanju pride na vrsto postavitev ograje. Človek potrebuje svojo zasebnost, ne glede na to ali ima dobre ali manj dobre odnose s sosedi. Nenazadnje opravlja ograja številne funkcije, poleg zagotavljanja zasebnosti, tudi na primer fizično varuje pred okolico in omejuje hrup. Na voljo so številne obli-	ke ograj iz različnih
materialov. Upoštevajte dejstvo, da
EDILCARSO
s.r.l.
GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB
Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B
Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656
www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it
Izgradnja bazena v Nabrežini
Sanacija podpornega zidu v Trstu
s o z u -nanje ograje del celostne podobe vsake hiše in je zato primerno, da so po videzu in materialih usklajene s podobo objekta, ki ga ograjujejo.
Lahko se odločite za sistem pa-nelne ograje, katerega odlika sta vzdržljivost in nizki stroški vzdrževanja. Prednost tovrstnega sistema je tudi enostavna in hitra vgradnja. V sistemu namreč ni opor in vogalnih stebričkov.
Če pa je vaša okolica takšna, da bi ogradili travnate površine, se lahko odločite za na primer klasične ograje v obliki pletiv in varjene mreže. Med njihovimi prednostmi velja izpostaviti zlasti dejstvo, da se vsaj delno lahko prilagodijo terenu, ki ga ograjujejo, kar pomeni, da višina in nakloni niso nujno enaki po celotni dolžini.
Paviljoni
Če želite znotraj vašega vrta postaviti konstrukcijo, v katero lahko spravite različne predmete ali potrebujete prostor, na katerega bi postavili počivalnik in v njem v toplih poletnih večerih prebrali knjigo ali potopis, se lahko odločite za paviljon ali vrtno hiško.
Strokovnjaki vam bodo povedali, da je tako za postavitev paviljona kot vrtne hišice osnova točkovni temelj oziroma armirana betonska plošča. Konstrukcija vrtnega paviljona je izdelana iz nosilnih stebrov in strešne konstrukcije, vogali ojačani. Elementi paviljona so običajno tako obdelani, da njihova montaža ni zapletena. Paviljon lahko, seveda ob upoštevanju priloženih navodil, sestavite tudi sami. Streha paviljona je lahko štiri ali šestkapnica, odvisno od vaših želja in umestitve v širši prostor.
Na voljo so različni materiali, od lesa do kovin. Sestavni elementi paviljonov so lahko kovani in vroče cinkani, zato so izredno obstojni in primerni tudi za večletno zunanjo uporabo. Ko bo paviljon postavljen, vanj samo še postavite zunanjo garnituro miz in stolov. Odlično vam bo služil počivalnik. Na njem je prijetno lahkotno bra-
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	t,l°t"
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
nje ali priprava na težaven sestanek s poslovnimi partnerji. Zelena okolica, ki vas obdaja, in pogled nanjo, vas pri kreiranju zamisli zagotovo ne bo zaustavljala. Prej nasprotno. Če pa boste na domači vrt povabili prijatelje in bo družba prava, bo tudi večerja, pripravljena iz jedi z žara, ki ga lahko postavite na vrt, prav gotovo dobro teknila.
Če se ne boste odločili za vrtni kamin, imate na voljo plinski žar. Niso zapleteni za uporabo, saj grelni ventili omogočajo natančen nadzor temperature pečenja. Za uporabo je pripravljen takoj in tudi po uporabi z njim ne boste
imeli prav veliko dela. Po končanem pečenju ploščo enostavno umijete, odpadejo pa vsa nadaljnja opravila, ki bi jih imeli z vrtnim kaminom.
Vrtne hiške
Veliko možnosti za ureditev vašega vrta vam ponujajo tudi vrtne hiške. Ta vam resda ne bo veliko služila v toplih pomladnih in vročih poletnih dneh, a bo odlična izbira, če imate orodje in ne veste kam bi ga spravili v obdobju, ko ga ne potrebujete. Garaža verjetno resda ni najbolj primeren prostor, sploh če ni dovolj velika. Lahko pa se odločite za takšno, ki ima
EDILEGNO SANTACROCE SPI
KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373
GRADBENI MATERIAL (strešniki, gramoz, cement, lepila...) ŽELEZNINA ZA GRADBENIŠTVO
IdostHHNAIDOMSST^^
URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 .	sobota od 8.00 do 12.00	.
Proizvodnja notranjih lesenih vrat in stopnic
mM
Obrtna cona »Zgonik«
Ulica Proseška postaja, 29/b ZGONIK
Tel. 040 2528131 Fax 040 2529329 e-mail: d.milkovic@libero.it
na zadnji strani na primer dodatna vrata, kamor spravite orodje, prednji del pa pred vrati sestavlja se veranda ali terasa, na kateri lahko uživate v poletnih večerih.
Priljubljene so vrtne hiške v izvedbi ladijskega poda. So različnih velikosti, 1.5 krat 1.5 metra, pa vse
do 4 ^krat 4 metre različnih dizajnov. Če ste si zamislili prav posebno hiško, s katero bodo imeli prav gotovo opravka in veselja tudi vaši najmlajši, se obrnite na mojstre, ki vam jo bodo izdelali po vaših željah.
Preden se dokončno odločite
za vrtno hiško, dobro pripravite podlago. Prav dovolj trden temelj namreč omogoča obstojnost in stabilnost hiške. Če je temelj natančno narejen, potem se tudi vrtna hiška odlično prilagodi terenu, poleg tega pa se na ta način zagotavlja ustrezna izolacija in preprečuje talna vlažnost.
p o h
HRR
Sveži poleti in topli pozimi
Specialisti termične izolacije, sanacije in energetskega ovrednotenja
24'
toplota sevanja
BIVALNE PREDNOSTI
Klimatska udobnost Dobro počutje Varovanje poslopja
DENARNE PREDNOSTI
Energetski prihranek Prevrednotenje poslopja Bonus 55%
TermoK89
debelina stene x
BREZTermoK8 S Termo K8
Toplotni plašč TermoK8
Nov razstavni prostor: podovi iz umetnih smol in stenske dekoracije METROPOLIS ter delovna oblačila in zaščitne obutve
ULICA ERRERA16 (icTrst) TEL 040827179
info@zankl.it - Urnik: od ponedeljka do petka 8-12 in 14-18 / sobota 8.30-12.30
^Zsana ^
¿ERN/CfDAL1862 Q
BREZPLAČNI OGLEDI PARKIRIŠČE ZA STRANKE IN PREDRAČUNI
na Opčinah, ul. Carsia 45 tel. 040.213579 info@kralj.it
14 Nedelja, 21 juniJa 2013
SKLAD BUBNIC MAGAJNA
/
danes mineva 35 let od smrti zaslužnega novinarja primorskega dnevnika
8. natečaj za nagrado Albina Bubniča
Albin Bubnič se je rodil 7. septembra 1915 na Pregar-jah v Brkinih. Po osnovni šoli je odšel na študij v koprsko semenišče, a ga pri 20. letu starosti zapustil. Začel je obiskovati skrivne tečaje slovenskega jezika v Trstu ter se vpisal kot privatist na učiteljišče. Že kot dijak in nato kot mlad učitelj se je vključil v aktivistično protifašistično dejavnost, zaradi katere so ga leta 1943 aretirali in zaprli v koronejsko ječo, nato pa deportirali najprej v Cairo Montenotte, nato v Mauthausen. Po osvoboditvi je bil v Kopru imenovan za prvega upravitelja osnovne šole, v kateri je poučeval dve leti, dokler ga iz šolskega okolja ni potegnila želja po časnikarstvu. Leta 1947 se je zaposlil pri Kmečko-delavski enotnsti, leto kasneje pa je prišel k Primorskemu dnevniku, kjer je delal do upokojitve. Veliko časa in truda je posvetil raziskovanju resnice o Rižarni ter odkrivanju nacističnih zločinov. Bil je tudi član komisije za muzej v Rižarni in član vsedržavnega sveta deportirancev. Umrl je 23. junija 1978.

Primorski dnevnik
In Sklad Bubnič-Magajna
razpisujeta 8. natečaj
za nagrado Albina Bubniča
ob 35. obletnici njegove smrti (23.6. 2013)
Skozi vihar 1. svetovne vojne
Obdelava teme je svobodna. Zajema lahko zapise po pripovedovanju in pričevanjih starejših ljudi, ki so ohranili ustno ali pisno izročilo o življenju in dogajanju v naših krajih med prvo svetovno vojno, o bojih na fronti, o dogodivščinah v zaledju ali o življenju v ujetništvu. Zapise ali študije lahko opremimo z izvirnimi dokumenti, pisnim gradivom in s fotografskimi posnetki ljudi, dogodkov in krajev, ki nam lahko prikažejo drobce iz vojnih časov.
Natečaja se lahko udeležijo skupinsko ali posamezno osnovnošolci, dijaki slovenskih nižjih in višjih srednjih šol v Italiji, zamejski univerzitetni študenti in vsi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z zgodovinskim raziskovanjem. Udeležijo se ga lahko tudi učenci, dijaki, študenti in ljubiteljski raziskovalci iz Slovenije.
Prispevke je treba v dveh izvodih poslati do 30. maja 2014 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6) ali v Gorici (Ul. Garibaldi 9). Opremljeni naj bodo z oznako Natečaj za nagrado Albina Bub-niča ter geslom. Podpis, geslo in polni naslov je treba priložiti v zaprti kuverti. Rokopisov ne vračamo. Najboljši spisi, ki jih bo ocenjevala posebna komisija, bodo nagrajeni in objavljeni.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz Sklada Albina Bubniča:
Za skupinske prispevke učencev osnovnih šol:
1.	nagrada 500 evrov
2.	nagrada 300 evrov
Za spise in raziskave dijakov nižjih srednjih šol:
1.	nagrada 500 evrov
2.	nagrada 300 evrov
Za spise in raziskave dijakov višjih srednjih šol:
1.	nagrada 500 evrov
2.	nagrada 300 evrov
Za študije in raziskave univerzitetnih študentov in ljubiteljskih raziskovalcev:
1.	nagrada 800 evrov
2.	nagrada 500 evrov
Velikokrat se v našem časopisu pojavlja poziv Darujte za Sklad Bubnič-Ma-gajna. Marsikdo se vabilu prijazno odzove, marsikdo pa najbrž ne ve, kaj ta sklad pravzaprav predstavlja, kdaj, kako in zakaj je nastal in kakšne cilje zasleduje.
Dolgo let je bil njegov naziv samo Sklad Albina Bubniča. Nastal je leta 1979, leto dni po smrti dolgoletnega novinarja Primorskega dnevnika in zaslužnega raziskovalca zgodovine tržaške Rižarne Albina Bubniča. 35-lenica njegove smrti poteka prav na današnji dan. Njegovi delovni tovariši so takrat menili, da bi na najboljši način počastili njegov spomin in mu izrekli priznanje za vse, kar je njegovo plodno in odločno novinarsko pero zabeležilo koristnega, zlasti na področju zamejskega šolstva in kulture, pa tudi kmetijstva in drugih dejavnosti, če bi njemu na čast skušali na najbolj primeren način spodbuditi med študirajočo mladino zanimanje za raziskovanje in pisno, tudi novinarsko obdelavo zgodovinskih in aktualnih tem, ki so tako ali drugače sestavni del naše stvarnosti in ki jim je Bubnič posvetil toliko ljubezni in dobršen del svojega življenja. Raziskave pripomorejo, da se mladi naučijo iskati vire, poslušati pričevanja, urejati zbrano gradivo, ga analizirati in povezovati. Naučijo se tudi bolj poglobljeno obravnavati zgodovino in bolj kritično ocenjevati današnjo stvarnost. Kot krona vsega pa je pri tem pristopu pomembna skrb za jezik, ki je vseskozi plemenitila Bubničevo delo in prizadevanja.
Ob teh postavkah ter ob vedno budni zavesti o potrebi sodelovanja s šolo, je Primorski dnevnik leta 1979 razpisal Natečaj za nagrado Albina Bubni-ča kot spodbudo k nadaljevanju njegovega dela in ni bilo naključno, da je za temo izbral narodnoosvobodilni boj, s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni, kar je bila tudi ena od mnogih tem Bubničeve-ga raziskovanja in pisanja. Vzporedno, je bil ustanovljen tudi Sklad, ki naj bi preko prostovoljnih prispevkov zagotovil ustrezna sredstva za nagrajevanje udeležencev natečaja.
Prvemu natečaju, ki je doživel viden uspeh, je sledilo v vseh teh letih še šest (bolj ali manj uspešnih) razpisov, kar je potrdilo pomembnost in koristnost sodelovanja časopisa s šolo in preko nje s študirajočo mladino. S tem bi bil sam Bubnič prav gotovo nadvse zadovoljen, saj je veliko svojega časa namenil prav šoli. Bilo mu je jasno, da je šola glavni in osnovni nosilni steber obstoja in razvoja manjšine.
V nazivu Sklada se je pred dobrim letom Bubničevemu imenu pridružilo še ime nepozabnega fotografa, fotorepor-terja in publicista Primorskega dnevnika Maria Magajne. Kar je Bubnič opravil s peresom, je Magajna dokumentiral s svojim neločljivim fotografskim aparatom. Ze sam podatek, da nam je v svojem arhivu, ki ga hrani Zgodovinski odsek NŠK, zapustil več kot 300 tisoč posnetkov, od katerih jih je bilo objavljenih v Primorskem dnevniku in v drugih časopisih in revijah kakih 50 tisoč, dovolj zgovorno priča o neverjetnem obsegu in pomenu njegovega dela. Tako kot Bub-nič, je tudi Magajna živel z ljudmi za ljudi in bil za to cenjen in priljubljen. Njegovo priljubljenost zgovorno potrjuje dejstvo, da so ga mladi pred leti preko ankete Primorskega psa proglasili za osebnost 20. stoletja.
Tako je vodstvo Sklada na seji 16. novembra 2011 sklenilo, da bo odtlej Sklad nosil tudi Magajnovo ime. Hkrati pa je razpisalo tudi prvi fotografski natečaj za nagrado Maria Magajne ob peti obletnici njegove smrti s pomenljivim naslovom " Pozabljeni kotički in človekovi sledovi v naših krajih... v objektivu mladega fotoreporterja." Tudi ta natečaj je bil v prvi vrsti namenjen mladim. Spodbudil naj bi jih k tistemu re-porterskemu in dokumentarnemu delu, ki ga je tako mojstrsko in neutrudno opravljal Mario Magajna. Natečaj žal ni najbolje uspel, saj sta se ga udeležili le dve osebi. Kljub temu pa namerava Sklad Bubnič Magajna nadaljevati po začrtani poti, ker želi v mladem rodu še naprej spodbujati zanimanje za fotografijo kot umetniško in dokumentari-stično zvrst, ki ima v Magajni vrhunskega mojstra.
Prav tako želi seveda nadaljevati tudi s spodbujanjem mladih za novinarski poklic ter za aktivno spremljanje dogajanja v naši skupnosti tako v preteklosti kot v sedanjosti.
Letos, ko prav na današnji dan poteka 35. obletnica smrti Albina Bubni-ča, razpisuje sklad osmi nagradni natečaj za spise in raziskave. Sledil bo drugi fotografski natečaj za nagrado Maria Magajne.
Uspeh pobud bo seveda odvisen od posluha tako za novinarsko kot za fo-toreportersko delo, ki ga bodo v prihodnje izkazovali mladi, in od pomoči, ki jim jo bodo pri spodbujanju in pri delu samem dali učitelji in profesorji naših šol. Ne nazadnje bo odvisen tudi od radodarnosti naših ljudi, kaji Sklad Bubnič-Magajna sloni prav na prostovoljnih prispevkih posameznikov.
Mario Magajna se je rodil 12. oktobra 1916 v Trstu in preživel svoja otroška leta v Križu. Šolal se je v rodni vasi in v Trstu, pozneje pa je obiskoval semenišče, vendar ga ni končal. V razdobju 1930-1939 se je zaposlil v fotografskem laboratoriju Fotoradiottica. Med II. svetovno vojno je v glavni tržaški bolnišnici fotografiral kirurške posege in sodeloval z Osvobodilno fronto. Leta 1944 je fotografiral zavezniško bombardiranje Trsta in maja 1945 prihod jugoslovanske partizanske vojske. V tem času se je začelo njegovo fotoreportersko sodelovanje s Primorskim dnevnikom. Več kot trideset let je Mario Magajna dokumentiral politično, kulturno in športno življenje ter vsakodnevno kroniko slovenske in italijanske skupnosti v Trstu in postal zaradi svojega dela, prijaznosti in topline znana in priljubljena osebnost v vseh tržaških krogih. Upokojil se je leta 1977, a nadaljeval svoje sodelovanje s časopisom do leta 1993. Umrl je v Trstu 23. oktobra 2007.
Natečaji za nagrado Albina Bubniča
Prvi nagradni natečaj za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni. Podelitev nagrad 13.6.1980
Nagrade za dela univerzitetnih študentov:
nagrada ni bila podeljena nagrada Miran Košuta - Križ Nagrade za spise dijakov:
nagrada Zdenko Skupek - Koludrovica
nagrada Marko Vogrič - Gorica
nagrada Franca Zoch - Trst
Kolektivne nagrade:
nagrada - O. S. "A. Gradnik" - Repentabor
nagrada avtorjem prispevka z državnega
učiteljišča "A.M.Slomšek"-Trst
nagrada nižji srednji šoli "S. Kosovel" - Opčine
Drugi nagradni natečaj "Ustno izročilo: Življenje in navade v naših krajih v preteklosti" Podelitev nagrad 26.11.1983
Univerzitetni študenti:
nagrada - Marta Verginella Višješolci:
Nada Devetak, Erika Možina, Majda Bordon, Sara Zobec in Učiteljišče "A.M. Slomšek"
Nižješolci:
Mavricij Buzzinelli, Alenka Bullo, Damijan Lutman
Nagrade za skupinske prispevke osnovnih šol:
"A.M. Slomšek"- Trst, "Ivan Trinko"- Gorica,"S. Kosovel" - Opčine, "S. Gregorčič" - Dolina
Tretji nagradni natečaj "Tako so si služili vsakdanji kruh" Podelitev nagrad 20.1.1995
Univerzitetni študenti:
nagrada ni bila podeljena
nagrada - Barbara Zlobec in Vesna Guštin
Višješolci:
nagrada ni bila podeljena
nagrada - Virginia Macor, Ivana Mahnič in Sara
Perini, pohvala za Andreja Furlana
Nižješolci:
Nagrade niso bile podeljene
Nagrade za skupinske prispevke osnovnih šol:
Osnovna šola "F.S. Finžgar" - Barkovlje
Četrti nagradni natečaj "Naša šola v preteklosti" Podelitev nagrad 22.1.1999
Univerzitetni študenti:
nagrada - Gorazd Bajc nagrada ni bila podeljena Pohvala - Danjel Toscano Višješolci:
nagrada - prvi razred klasičnega liceja"F. Prešeren"
nagrada - Vanja Glavina Posebna nagrada - Marjan Čermelj
Nižješolci:
nagrada - Ambrož Peterlin
nagrada ni bila podeljena
Nagrade za skupinske prispevke osnovnih šol:
nagrada - OS "F.S. Finžgar" - Barkovlje nagrada - 5. razred OS"P. Voranc"- Doberdob
Peti nagradni natečaj: "Spoznavajmo in očuvajmo kulturno dediščino" Podelitev nagrad 26.11.2003
Univerzitetni študenti:
nagrada - Nataša Grizonič
nagrada - ex aequo Danjel Radetič in Viljena
Devetak
Višješolci:
nagrada ni bila podeljena
nagrada ex aequo Giorgia Buzzai in Devan
Obrsnel ter dijaki 3 razreda znanstvenega li-
ceja "F. Prešeren"
Nižješolci:
1. nagrada - Živa Cotič - Smarje Nagrade za skupinske prispevke osnovnih šol:
nagrada - OS "Albert Sirk" nagrada ni bila podeljena
Šesti nagradni natečaj: "Ne vrag le sosed bo mejak! -Problemi sožitja jezikov in kultur v naših krajih nekoč in danes'! Podelitev priznanj 6.8. in 7.6. 2007
Zaradi skromnega števila prispevkov nagrade niso bile podeljene. Priznanje za trud in
uspešno opravljeno delo so prejeli učenci petih razredov O.S."A. Sirk"iz Križa in dijaki tretjega razreda klasičnega liceja "F. Prešeren".
Sedmi nagradni natečaj:
"Kaj sem našel na podstrešju" Podelitev priznanj 25.3.2009 Za študije in raziskave univerzitetnikov in ljubiteljskih raziskovalcev je prejel priznanje Filip Fischer
Za srednje šole sta prejela priznanje Jaro in Ivana Milič
Nagrade za skupinske prispevke osnovnih šol:
nagrada - učenci 5. razreda O.S."A. Černigoj" Prosek
nagrada - učenci O.S. "A. Sirk" Križ Priznanji za učence 4. razreda O.S."A. Černigoja" Prosek in za učence 4. razreda O.S. "F. Milčin-ski" Katinara
Fotografski natečaj za nagrado Maria Magajne 1. fotografski nagradni natečaj "Pozabljeni kotički in človekovi sledovi v naših krajih... v objektivu mladega fotoreporterja". Podelitev priznanj 19.11.2012
Zaradi skromnega števila prispevkov nagrade niso bile podeljene. Priznanje za trud in uspešno opravljeno delo sta prejela Irina Tavčar z Opčin in Michele Perrone iz Benečije.
/
MANJŠINE
Nedelja, 23. junija 2013
15
Pobuda manjšinske zveze FUEN ter dveh manjšinskih političnih strank
Milijon podpisov za novo politiko Evropske unije do narodnih manjšin
Evropsko unijo pozivamo, naj izboljša raven zaščite pripadnikov narodnih in jezikovnih manjšin ter okrepi jezikovno raznolikost v Uniji. Evropsko unijo pozivamo, naj sprejme skupek pravnih določil za izboljšanje ravni zaščite pripadnikov narodnih in jezikovnih manjšin ter okrepi jezikovno raznolikost v Uniji, Ta pravna določila bi morala vsebovati pobude na področju kulture in izobraževanja pripadnikov narodnih in jezikovnih manjšin, določila o enakopravnosti sodelovanja v regionalni politiki, vsebino področja avdiovizuelnih in drugih medijev ter vprašanje državnega financiranja.«
S temi besedami se začne poziv, ki ga je pripravila zveza manjšinskih skupnosti FUEN in so ga v petek javno predstavili na letnem kongresu zveze, ki je potekal v Brixnu na Južnem Tirolskem. Gre za Državljansko pobudo, kot jo določajo novi normativi Evropske unije. Najmanj milijon državljanov držav članic Evropske unije namreč lahko posreduje institucijam EU predloge,ki so jih te institucije dolžne obravnavati. Gre torej za zelo kompleksno pobudo, ki bo potekala leto dni. Besedilo, dolgo 14 strani, morajo pobudniki sedaj posredovati Evropski komisiji, ki lahko predlaga tehnične popravke, nakar se bo začelo zbiranje podpisov. To bo potekalo predvidoma od jeseni do prihodnje pomladi, kar pomeni, da bo časovno sovpadalo s kampanjo za volitve Evropskega parlamenta. Obdobje so torej izbrali namerno, kajti v tistem času bo evropska problematika bolj v ospredju kot sicer. Ker sta k pobudi od vsega začetka pristopili dve veliki manjšinski stranki, južnotirolska ljudska stranka SVP in demokratična stranka Madžarov v Romuniji RMDSZ obstaja trdna osnova za zbiranje podpisov in realna možnost, da bodo do prihodnje pomladi dosegli potrebno število.
O pobudi sta na petkovem zasedanju spregovorila južnotirolski evropski poslanec Herbert Dorfmann in predsednik delovne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu Csaba Tabajdi. Dorfmann je še zlasti poudaril, da ima ta pobuda pozitiven prizvok ter je ni mogoče v nobenem primeru obravnavati kot nacionalističen pristop k reševanju perečega manjšinskega vprašanja v številnih evropskih državah. Izhajati je treba iz dejstva, da manjšine niso sa-
mo del Evropske unije, ampak so njena obogatitev. Tabajdi pa se je osredotočil na dejstvo, da je po širitvi EU v prejšnjem desetletju problematika manjšin v Evropski uniji nekako zastala in jo je zato treba oživiti. Velik uspeh bo, če bo uspelo za to pobudo aktivirati zadostno število državljanov Evropske unije, kajti milijon podpisov bi bil jasen znak, da si ljudje želijo bistvenih sprememb, predvsem pa resno evropsko politiko na tem področju.
Sledila je javna manifestacija na glavnem trgu v Brixnu, kjer so o nujnosti evropskih določil za zaščito manjšin govorili predsednik zveze FUEN Hans Heinrich Hansen, predsednik bocenske pokrajine Luis Durnwalder in špredsednik stranke Madžarov v Romuniji Hunor Kele-men. Zbrane udeležence, predstavnike 40 manjšin iz 33 držav, sta pozdravila tudi krajevni župan Albert Purgstaller in predstavnik ladinske skupnosti, poslanec Daniel Alfrieder.
Predstavniki oblasti na slovesnosti ob predstavitvi pobude za evropsko zakonodajo za zaščito manjšin
Francoski ustavni sodniki nasprotujejo rabi domorodnega jezika v skupščini Tahitija
In sedaj se francosko ustavno sodišče loteva tudi Tahitija. Državni svet (tak je formalni naziv ustavnega sodišča v Franciji) je namreč razveljavil zakon, ki ga je skupščina francoske Polinezije sprejela 10. julija lanskega leta. Zakon sicer zadeva ravnanje s priseljenimi delavci in določila pokojninske reforme, vsebuje pa tudi določilo o rabi tahitijskega jezika. Sodniki so ugotovili, da je sicer tahitijski jezik res temeljni element kulturne identitete na Tahitiju, je pa tudi res, da je v skladu s 57. členom statuta francoščina uradni jezik Polinezije. Zakon pa so razveljavili, ker je razprava, ki jo je tistega dne vodil Hiro Tefaarere, potekala v tahitijskem jeziku.
Kot piše v odločitvi ustavnih sodnikov, je Hiro Tefaarere, po funkciji podpredsednik skupščine, vodil razpravo v tahitijskem jeziku, »vključno z obravnavo besedila po posameznih členih«. To je po mnenju sodnikov »zanikanje določila, ki ga vsebuje prvi odstavek temeljnega zakona«, ki določa, da je francoščina uradni jezik. Zato je sodišče razveljavilo dva zakona, ki sta bila sprejeta na tisti seji.
Prvi odstavek temeljnega zakona o francoski Polineziji določa, da je »francoščina uradni jezik francoske Polinezije. Rabiti jo morajo vse osebe, ki imajo zadolžitve v javnopravnih institucijah, in vse ose-
be v zasebnopravnih ustanovah, ki imajo zadolžitve na področju javnih storitev ter vsi, ki imajo odnose z javno upravo in javnimi storitvami.«
Državni svet je s to odločitvijo zadal zelo hud udarec vsem, ki si prizadevajo za večjo avtonomijo Tahitija, tudi na področju kulture in jezika. Ta sklep je sprejel 13. junija letos, torej skoraj leto dni po glasovanju v deželni skupščini Tahitija, ki zaseda v glavnem mestu Papeeteju. Glede na to, da sta oba zakona vsebovala delovnopravna določila, med drugim določila o upokojitvah redno in začasno zaposlenih delavcev, povečini priseljencev, je nastala pravna praznina.
Postopek je sprožila peščica bančnih uradnikov, starih nekaj nad 50 let, ki naj bi jih na osnovi tega zakona upokojili. Najeli so odvetnika, ki je v letu dni pripeljal postopek do končne odločitve. Namen tožnikov ni imel nič skupnega z jezikom: želeli so namreč doseči upokojitev na osnovi stare zakonodaje, ki je bila zanje ugodnejša. To so dosegli, vendar ne na osnovi pravnih načel, ki so jih v svoji pritožbi zagovarjali, to je ohranitve pogojev, ki jih je vsebovala njihova prvotna pogodba o zaposlitvi. Ta odločitev sodišča je hud udarec predvsem za pokojninsko blagajno, ki si je prizadevala za zavrnitev pritožbe, kar bi ji omogočilo nada-
Roka francoske birokratske togosti je segla tudi na Tahiti, idilo raja na zemlji
ljevanje sanacijskih načrtov, ki so predvidevali uravnoteženje proračuna do leta2030.
Državni svet torej svoje odločitve ni utemeljil na vsebinskih vprašanjih pokojninske zakonodaje, ampak izključno na 57. členu temeljnega zakona, ki je bil sprejet 27. februarja2004. Ta člen sicer določa, da je ta-hitijski jezik »temeljni element kulturne identitete, vezivo krajevne družbe in sredstvo vsakodnevnega občevanja ter je zato priznana pravica do njegove zaščite, skupaj z drugimi polinezijskimi jeziki, ob jeziku Republike, z namenom, da se zagotovi kulturna raznolikost, ki je bogastvo francoske Polinezije.« V zakonu so tudi navedeni vsi jeziki Polinezije, in sicer ob francoščini in tahi-tijskem jeziku še štirje domorodni jeziki ta-hitijskega otočja. Vendar so se sodniki obesili na zgoraj navedeni prvi odstavek istega člena temeljnega zakona, ki zagotavlja francoščini privilegiran status v vseh uradnih aktih in odnosih.
Tu pa Državni svet očita podpredsedniku skupščine Hiru Tefaarereju, da je celotno razpravo vodil v tahitijskem jeziku, vključno z obravnavanjem posameznih členov. »Številni člani skupščine so na tem zasedanju govorili v tahitijskem jeziku,« še ugotavljajo pariški sodniki in dodajajo: »To nespoštovanje določil prvega odstavka 57. člena temeljnega zakona ima pri preverjanju zakonitosti postopka kot očitno posledico ugotovitev, da tretje osebe, med katerimi so tudi nekateri člani skupščine, niso mogle biti seznanjene z vsemi podrobnostmi sklepov, o katerih so razpravljali in torej ni bilo zajamčeno razumevanje besedila, kar je eden temeljev demokratične razprave.«
Gre za povsem neutemeljeno obrazložitev, če upoštevamo, da jer bivši predsednik skupščine na Tahitiju Jacqui Drollet opremil skupščinsko sejno dvorano z napravo za simultano prevajanje v tahitijski jezik in je bil že sprejet sklep, da bo od prihodnjega leta spletna stran tahitijske skupščine prevedena v angleščino in v tahitijski jezik. Obrazložitev je tem bolj zaskrbljujoča, če upoštevamo, da je raba tahitijskega jezika na zasedanjih skupščine stalnica, da ga izvoljeni predstavniki redno uporabljajo v razpravi in da v tem jeziku stalno pojasnjujejo svoja stališča. Meja, kdaj je tahitijski jezik dovoljen in kdaj je treba uporabljati francoščino, je torej zelo tesna, če zlasti, če po-
mislimo, da so ob spremembi pravilnika skupščine, ki jo je takrat vodil Antony Geros, maja 2005 izrecno napisali, da predsednik skupščine lahko govori »v francoščini, v tahitijskem jeziku ali v drugih do-morodnih jezikih Polinezije«. Visoki komisar, ki na Polineziji predstavlja francosko vlado, se je pritožil na Državni svet, ki je tudi takrat sprejel enako odločitev, sklicujoč se na prvi odstavek 57. člena temeljnega zakona. Ta odločitev pa v praksi ni imela nobenega učinka, ker so na zasedanjih skupščine še vedno v razpravah uporabljali oba jezika, tahitijski jezik in francoščino.
Sicer pa je že leta 2005 velika skupina izvoljenih predstavnikov in umetnikov naslovila francoskim oblastem odprto pismo v podporo večjezičnosti francoske Polinezije in z zahtevo po priznanju uradnosti ta-hitijskega jezika, vendar pa država ni bila dovzetna za to zahtevo in ni bila pripravljena na spremembo temeljnega zakona. Sedaj je Državni svet to zaprtost še potrdil.
Bretonci sami postavili table v bretonščini
Ker se oblasti niso odzvale na njihove večkrat ponovljene zahteve, je skupina bretonskih aktivistov pred skupščino bretonskega departmaja Morbihan v regiji Finistère sama postavila napise, samo v bretonskem jeziku. S tem so protestirali proti odločitvi uprave, da na novih kolesarskih stezah namesti napise samo v francoščini. V oporo svoji zahtevi, ki so jo večkrat poslali upravi, so navedli, da v drugih regijah nameščajo čedalje več dvojezičnih napisov. »Morbihan je ostal še edini departma v Bretaniji, ki se krčevito upira nameščanju dvojezičnih napisov,« so zapisali v svoji protestni izjavi. »Čas bi bil, da oblasti vzamejo na znanje dvojezično stvarnost regije in vključijo bretonski jezik tako v poslovanje uprave kot tudi na vse javne napise,« so dodali in v znak protesta sami zamenjali nekaj napisov na kolesarskih stezah z napisi samo v bretonskem jeziku.
16
Nedelja, 23. junija 2013
INTERVJU
/
Boris Peric, predsednik finančne družbe KB1909, gost v uredništvu Primorskega dnevnika
Vztrajno kljubovati krizi in razmišljati o prihodnosti
Leto 2012 je bilo za Skupino KB1909 najtežje v njeni kratki zgodovini. Pred jutrišnjo redno skupščino delničarjev, ki bo v drugem sklicu ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, je uredništvo Primorskega dnevnika povabilo na pogovor predsednika skupine Borisa Perica. Vprašanja so mu postavljali vsi navzoči novinarji.
Družba KB1909 je v lanskem letu zabeležila 9,8 milijona evrov izgube. Kako je ta izguba nastala?
Nastala je iz treh razlogov. Glavni del izhaja iz upravljanja z vrednostnimi papirji. Kot finančna družba smo začeli poslovati leta 2001 in odtlej smo del sredstev vložili v vrednostne papirje. V letih pred krizo so te naložbe znašale skoraj 20 milijonov evrov, delno tudi zaradi rasti tržne vrednosti. V bilanci smo na osnovi mednarodnih računovodskih standardov vsako leto prilagajali te vrednosti in v kapitalu ustvarjali pozitivne rezerve. Ko so se v letih 2007-2008 borze sesule, se je tržna vrednost teh naložb v zelo kratkem času znižala za približno 30 odstotkov in smo vrednost prilagodili z negativnimi rezervacijami v kapitalu. Lani smo vrednostne papirje prodali in dokončno pripoznali izgubo v bilanci uspeha, kar pa ne vpliva na kapital, saj so bile rezervacije ustvarjene že v prejšnjih letih. To je glavni del izgube, ki znaša 6,7 milijona evrov (kar se v bistvu ujema z omenjeno 30-odstotno izgubo v vrednosti 20 milijonov evrov kapitala). Realna finančna izguba pa je precej manjša. Vrednost delnic je v letih namreč najprej narasla in nato padla. Prav zaradi tega smemo smatrati finančne izgube iz vrednostnih papirjev v letu 2012 za izredne in neobičajne.
Drugi faktor, ki je negativno vplival na končni rezultat poslovnega leta 2012, so manjše dividende, ki jih je matični holding prejel od odvisnih družb. Njihovo poslovanje je lani pogojevala kriza, kar je privedlo do negativne razlike v izplačanih dividen-dah za dobrih 1,4 milijona evrov. Znotraj Skupine KB1909 deluje šest sektorjev, kar pomeni, da krizo v enem ali dveh sektorjih občuti tudi matična družba, in sicer v obliki nižjih dividend. Kljub temu smo se odločili, da za ohranjanje kapitala odvisnih družb zmanjšamo znesek prilivov iz izplačanih dividend, saj je naša prva skrb ta, da podjetja iz skupine uspešno poslujejo in da v tem trenutku kljubujejo krizi s solidnim kapitalom.
Zadnji dejavnik so višji stroški za financiranje. V letu 2011 je bila povprečna obrestna mera, po kateri smo se zadolževali, nekaj več kot 3-od-stotna, v letu 2012 pa skoraj 5-od-stotna. To za nas predstavlja skoraj 1 milijon evrov stroškov. Če vse te elemente seštejete s fiksnimi stroški in prihodki, dobite omenjeno izgubo, ki je vsekakor prva v zgodovini družbe KB1909, ki je v vseh teh letih ustvarjala pozitivne rezultate.
Prav zaradi dobičkov iz prejšnjih obdobij je danes učinek izgube na kapital minimalen: z dobički smo ustvarjali rezerve, ki smo jih sedaj odpisali.
Ali se je splačalo iti na borzo?
Na Ljubljanski borzi ne kotiramo z delnicami, temveč z obveznicami. Prvič smo se na tem trgu predstavili leta 2007 z obveznico KBG1. Obvez-
»Brez
gospodarstva in pogumnih podjetnikov bo za našo skupnost vsekakor vedno premalo sredstev. Skupnost mora sama ustvarjati dodano vrednost in jo reinvestirati v svoje dejavnosti, drugače ne bo nikoli zares živa«
kroma
nice z oznako KBG1 so bile prvi tuji vrednostni papirji, ki so bili uvrščeni na organizirani trg Ljubljankse borze. To pomeni, da moramo poslovati po strogih predpisih, ki veljajo za javne družbe: o pomembnih poslovnih dogodkih moramo obveščati javnost, opravljati neodvisne revizije bilanc vseh naših družb in objavljati konso-lidirane bilance z upoštevanjem mednarodnih računovodskih standardov. Za vstop na borzo smo se odločili v letih 2005-2006, ko smo pridobili nove vlagatelje in delničarje.
Naj spomnim, da smo leta 2001 po prodaji bančne dejavnosti Kmečke banke startali z 10 milijoni evrov kapitala: likvidnih sredstev je bilo za 6 milijonov, preostale 4 milijone je predstavljala nepremičnina, v kateri je KBCenter v Gorici. Danes imamo 34 milijonov evrov kapitala in konec leta, z zaključkom dokapitalizacije, ki je še v teku, bo kapital družbe znašal 38 milijonov. Tako rast kapitala smo lahko dosegli samo s poslovnimi dobički in vplačili sedanjih delničarjev ter novih vlagateljev. Prvi skok (z 10 na 20 milijonov) smo opravili z dobički iz poslovanja, drugega pa (z 20 na 30 milijonov) z izdajo prednostnih delnic, ki so jih vpisali pomembni vlagatelji na slovenskem trgu. Čeprav smo nameravali prednostne delnice uvrstiti na borzo, tega zaradi spremembe pogojev kotacije nismo naredili. Izdali in kotirali pa smo tri obveznice - v letih 2007, 2010 in 2011. Prvi dve obvezniški posojili sta bili v celoti izplačani, zadnje pa je še v postopku izplačila.
Skupina je dejavna predvsem v Italiji in Sloveniji. Kakšni so izgledi v srednjem in kratkem roku?
Kriza je globoka in ni jasnih signalov, ki bi kazali, da se bo kmalu kaj spremenilo. V letih 2007-2008 smo se spraševali, kakšna bo krizna krivulja: v obliki črke L, W, V ali katere druge. Trenutno imamo pred sabo veliko črko W: v letih 2007-2008 je prišlo do hudega padca, dveletje 2009-2010 je predstavljalo obdobje stabilizacije, leti 2011-2012 pa sta bili spet težki.
Precejšnjo krizo doživljata pred-
vsem slovensko in italijansko tržišče, kjer v glavnem poslujejo družbe naše skupine. Slovenska kriza se je zaradi rasti iz prejšnjih let pojavila z zamudo, v letih 2009-2010; od takrat je zelo huda, predvsem na bančnem področju. Samo lani so slovenske banke izkazale 778 milijonov evrov izgub, v letu 2011 pa 476 milijonov, kar pomeni, da je bančni sistem v dveh letih odpisal več kot eno tretjino svojega kapitala.
V Sloveniji se z dokapitalizaci-jami bank in slabo banko nekaj dela, v Italiji še ne, čeprav bi bilo verjetno potrebno, saj je gospodarska rast v zadnjih nekaj letih skupno padla za več kot 15 odstotkov, in se posledice krize poznajo predvsem na finančnih trgih in v bančnem sistemu. Zgovoren podatek je ta: skupni znesek kreditov, ki jih dodeljuje bančni sistem, je v sorazmerju z BDP-jem; ko BDP pade za tri odstotke in dodeljeni krediti za 6 odstotkov, pomeni, da banke črpajo denar iz sistema, iz realnega gospodarstva; to pomeni, da omejujejo kreditno razpoložljivost. Skratka, naravna potreba po kreditiranju je bila leta 2012 z nižjim BDP-jem nižja za tri odstotke, kredite pa so, predvsem za podjetja, zmanjšali za več kot 6 odstotkov. Ta razlika znaša v Italiji več kot 50 milijard evrov na leto in ponazarja pravi kreditni krč. To pa se dogaja predvsem zaradi negotovosti pri podeljevanju kreditov, poslovanje podjetij je zaradi krize postalo precej bolj rizično, saj se je znesek slabih terjatev v bankah v treh letih potrojil (od 40 milijard na 133 milijard, kar predstavlja že več kot eno tretjino bančnega kapitala). To zelo omejuje bančno poslovanje, ker negativno vpliva na kapital in posledično na kreditni potencial. Začaran krog: podjetja poslujejo slabo, povzročajo izgube v bankah, banke ne morejo kreditirati, podjetja zaidejo v težave, ker nimajo kreditov ... in tako naprej.
Ti podatki o bančnem poslovanju nam kažejo, da je kriza še globoka in trenutno še ni izgledov, da bi se splošne gospodarske razmere v kratkem izboljšale. V naši skupini pa vse-
kakor opažamo postopno izboljšanje in pozitivne efekte izrednih posegov iz prejšnjega leta.
Družba KB1909 je lani kupila delnice družb Istrabenz (za 500.000 evrov), ki je v prisilni poravnavi in Protej (za 1,2 milijona evrov). Ali je v ta namen zadolžila svoja podjetja? Kakšen je strateški pomen teh naložb?
V Istrabenz smo vložili 500.000 evrov na osnovi dogovora s poslovnimi partnerji in zaradi siceršnjega sodelovanja z našimi odvisnimi družbami. Med Istrabenzom in bankami je februarja letos prišlo do končnega dogovora o prestrukturiranju dolga, ki predvideva postopne dezinvesticije in poravnavo obvez v desetih letih. Naša naložba ni bremenila odvisnih družb Skupine KB1909. Podobno je pri Proteju. Tudi ta naložba spada v širši kontekst dolgoletnega poslovnega sodelovanja in ni likvidnostno bremenila naših družb.
Podjetja iz Skupine KB1909 se zadolžujejo izključno za lastne poslovne namene. Kot matična družba kreditiramo svoje odvisne družbe trenutno za več kot 16 milijonov evrov, iz teh družb pa imamo 1,5 milijonov evrov depozitov, predvsem v obliki avansov na dividende, ki nam bodo izplačane. Poleg tega zagotavljamo odvisnim družbam tudi bančna jamstva za več kot 25 milijonov evrov.
Cogeco je nekdanje uspešno družinsko podjetje, ki je imelo v lanskem letu več kot štirimilijonsko izgubo. Kako je prišlo do tega?
Podjetje Cogeco je bilo, je in bo uspešno. Vključili smo ga v projekt oblikovanja skupine v kavnem sektorju in prepričani smo, da bomo z rezultati dokazali uspešnost tega poslovnega modela. Družba Cogeco deluje na trgu prodaje surove kave, ki je zelo dinamičen. Naš poslovni model predvideva, da ta segment dopolnimo še z drugimi storitvami in proizvodi. Odločili smo se, da bomo ponujali tudi kavne aparate, pakirali in prodajali že praženo kavo. V teh letih smo kupili več družb in tako oblikovali sku-
pino Cogeco, ki je danes na tržišču nekaj posebnega: ponuja namreč več integriranih storitev za celoten tržni segment. Skupina ima danes približno 50 milijonov evrov prometa in 130 zaposlenih. Pri tako obširnem projektu pa seveda lahko pride do prehodnih težav: v našem primeru smo utrpeli posledice nihanja cen na trgu kave, nekaj težav pri poslovanju prevzetih podjetij, pri trženju neocarinjene kave in pri proizvodnji aparatov. Podčrtati je treba, da je bilo v tem splošnem kriznem trenutku italijansko tržišče močno prizadeto. Še en primer: cena kave, ki je od leta 2010 do danes poskočila s 130 dolarskih centov na 300 centov in spet padla na začetnih 130, je zelo vplivala na poslovanje. Cogecov promet je posledično poskočil s 14 na 30 milijonov evrov in nato upadel. To je povzročilo precejšnje finančne probleme in velik porast stroškov za obresti zaradi potreb po financiranju podvojenega obratnega kapitala, in sicer v obdobju že začrtanih investicijskih projektov.
Ti projekti so za nas izrednega pomena, saj je trg kave poslovno zanimiv in na njem dosegamo pomemben delež s portfeljem integriranih storitev in proizvodov: s surovo in praženo kavo, pakiranjem, kapsulami in aparati za kavarne in gospodinjstva. S tem uveljavljamo svojo konkurenčno prednost. Naše podjetje Emilpack je med prvimi začelo ponujati pakiranje kapsul po sistemu Nespresso in v tem trenutku naročila že presegajo naše proizvodne kapacitete.
Rezultati se bodo kmalu pokazali. V to, z nami, verjame tudi deželna finančna družba Friulia, ki je ravno pred dnevi podvojila vloženi kapital v družbo Cogeco.
V	letu 2012 so bile skoraj vse vaše družbe v izgubi. Med redkimi izjemami je Mark, ki pa je vsekakor poslabšal rezultat in tudi tam se napoveduje racionalizacija stroškov. Koliko zaposlenih ste odpustili v vsej skupini in koliko jih še boste?
V	tem kriznem letu smo tudi mi zabeležili splošen upad povpraševanja, ki je na različne načine prizadel skoraj vse gospodarske sektorje, v katerih poslujemo. Promet na nivoju skupine je namreč v letošnjem letu znašal 110.158 tisoč evrov, v poslovnem letu 2011 pa 119.117 tisoč evrov, kar izkazuje jasen trend upadanja v večini sektorjev. Skupina Mark Medical je leto 2012 zaključila s 549 tisoč evri dobička, leto 2011 pa s 783 tisoč evri dobička.
V	vseh teh letih smo okoli sebe vzpostavili gospodarsko realnost, Skupino KB1909, ki šteje 34 odvisih in povezanih družb in zaposluje več kot 396 oseb. Ta sistem je trden in stabilen, vendar pod pogojem, da se prilagaja razmeram na trgu in zasleduje cilje gospodarnosti.
Po nastopu krize smo se zato po-služili tako imenovanih mehkejših načinov reorganizacije človeških virov: predčasnih upokojitev, krajših delovnih urnikov, preizobrazbe in prezaposlitve zaposlenih itd. Število zaposlenih se je tako znižalo za približno 10 odstotkov (s 450 na 396, op. nov.). Samo v res izrednih primerih, ko je bila reorganizacija poslovanja neizogibna, smo bili primorani tudi odpustiti kader, tudi vodilni. Takih ukrepov tudi za bodočnost ne moremo povsem izključiti, vendar sodijo prej na raven izjeme kot pravila.
RUBRIKE
Nedelja, 23. junija 2013
pod zeleno streho
Je kompleks Rocol-Melara vzdržal analizo časa?
/—
Družba KB je lani za 900.000 evrov kupila delež družbe Mark Medical doo v Sežani in za podobno vsoto delež družbe Distriest. Odkupila ju je od družbe Vega Finanz S. A. iz Luksemburga. Kaj to pomeni?
Prevzemanje podjetij sodi v okvir poslovanja družbe KB1909. V tem kontekstu prevzemamo tudi deleže v sežanskih podjetjih, ki sta bili delno v lasti družbe Vega Finanz (Distriest doo in Mark Medical doo - nekdanja Auremiana - sta bila do pred nekaj leti pod okriljem Saftija, op. nov.).
Družbo Vega Finanz upravlja Filippo Dollfus iz kantona Ticino. Na spletu najdemo o njem vse mogoče - je specialist za davčne oaze, tesen poslovni partner družine Cal-tagirone, njegov odvetnik je bil David Mills ...
Z nami posluje gospod Dollfus zelo korektno in profesionalno. Pomagal nam je reševati velike težave, predvsem finančne, ki so nastale v veliki krizi po razpadu manjšinskega gospodarstva v devetdesetih letih.
Vas ne moti, da je vaš poslovni partner?
Dokler z nami posluje korektno in profesionalno, nas njegove druge osebne zadeve ne smejo obremenjevati.
Iz poročila za leto 2012 izhaja, da je družba KB1909 za okrog 3 milijone evrov prodala družbi Dom Immobiliare Triestina podjetji KB Invest in Societa Immobiliare del Carso. Družba KB Invest je lani izkazovala milijon izgube. Ali družba KB1909 rešuje svojo krizo na račun družbe Dom? Bo Ie-ta prisiljena odtujiti nekatere nepremičnine?
Namen prenosa družbe KB Invest na družbo Dom Immobiliare je strateško upravljanje z nepremičninami: s skupnim upravljanjem bomo poslovali boljše, imeli manj režijskih stroškov in s tem kljubovali krizi na nepremičninskem trgu. Družba Kb Invest ob prodaji ni izkazovala izgub, ker so bile že pred tem pokrite: projekt je bil začrtan tako, da družbe Dom ni likvidnostno obremenil, obema družbama pa bo dolgoročno omogočil nadaljnji sinergični razvoj.
Prodaje zadevajo izključno nepremičnine na Furlanski cesti, v Do-berdobski ulici na Opčinah in v Ul. Chiadino v Trstu ter še objekt zraven Dijaškega doma v Gorici - gre za nepremične Kb invest, ki so bile že v osnovi namenjene trženju. Druge nepremičnine ne sodijo v ta okvir.
Je član vodstva skupine KB Di-mitri Bauzon tudi upraviteIj družbe Dom?
Da, Dimitri Bauzon je eden od treh upraviteljev družbe Dom. Imenovan je bil prav zato, da bi vodil projekt strateškega upravljanja obeh si-nergično povezanih struktur.
Skupina KB1909 ima posredno aIi neposredno odnose z ustanovami sIovenske manjšine v ItaIiji, kot sta NŠK in Primorski dnevnik. Po drugi strani upravIjajo ti dve ustanovi osebe, ki sedijo v vodstvenih organih skupine KB. Mar ne prihaja do konfIikta interesov, ki bi ga biIo treba odpraviti? Sindikat USB je opozoril na položaj v NŠK.
V tako majhni skupnosti je lahko bojazen konflikta interesov povsod. Ko so odnosi med KB1909 in NŠK ali drugimi ustanovami transparentni, čisti, pogodbeno urejeni v okviru zakonskih predpisov, ne vidim težav in problemov. Mi dajemo NŠK v najem prostore v KBCentru v Gorici. Prav v interesu NŠK smo v posodobitev te nepremičnine vložili več kot 600.000 evrov, danes pa prejemamo od knjižnice 15.600 evrov letne najemnine, medtem ko bi bila tržna vrednost teh najemnin po parametrih IMU nad 30.000 evrov. Mislim, da je to dovolj transparentno in da je jasno, kdo ima od koga korist.
V	upravnem odboru sproti evidentiramo potencialne konflikte interesov; obstajajo predpisi, ki jasno urejajo način sprejemanja odločitev v primeru konflikta interesov in tega se tudi držimo. Ko ugotovimo, da član vodstva nima od tega nobene osebne koristi in da ustanova ali družba ne utr-pita nobene škode, je zadeva ad acta. Konec koncev vsi v naši skupnosti pogosto nastopamo v različnih vlogah.
Prej aIi sIej pa pride trenutek, ko mora upraviteIj odIočati v prid ene ali druge družbe/ustanove ...
Hočeš nočeš se v naši skupnosti vse prepleta. Pomembno je imeti jasne in skupne cilje, za katere se vsi trudimo v različnih kontekstih. Upoštevati moramo, da se naši ljudje žrtvujejo in pošteno upravljajo večje in manjše organizacije ali ustanove in nimajo od tega nobene materialne koristi.
Vaša podjetja pogosto sponzorirajo športno dejavnost, med drugim tudi Jadran, ki zdaj nima sredstev za prihodnjo sezono.
Naš prioritetni interes je zaščititi podjetje in delovna mesta: ne bi bilo opravičljivo, ko bi nižali plače ali število zaposlenih in istočasno ustvarjali stroške, ki niso neposredno povezani s poslovanjem. Zavedamo pa se družbenega pomena športnih in kulturnih dejavnosti in nadejamo si, da bi v bližnji bodočnosti spet lahko izdatno podpirali naše ustanove. V tem kriznem trenutku je naša dolžnost, da se osredotočimo na naša podjetja in s tem posredno zagotovimo tudi celotni skupnosti možnost bodočega razvoja.
Ko so sredstva omejena, moraš izbirati. Trenutno veliko vlagamo v izobraževanje mladih, ki bodo bodoči vodilni kadri naše skupnosti. Brez gospodarstva in pogumnih podjetnikov bo za našo skupnost vsekakor vedno premalo sredstev. Skupnost mora sama ustvarjati dodano vrednost in jo reinvestirati v svoje dejavnosti, drugače ne bo nikoli zares živa. Odvisni bomo izključno od javnih sredstev in od vsakokratnih političnih okoliščin. Skupnost pa je lahko suvereni subjekt samo, če tudi sama ustvarja vire in se odloča o njihovi namembnosti. Jaz si prizadevam za to varianto.
Pred Ieti ste v intervjuvju deja-Ii, da je v Trstu še močno zaznavna travma po propadu Tržaške kreditne banke. Trdili ste, da bi morali biti podjetniško pogumnejši. AIi bi danes rekIi isto?
Ne samo, da bi rekel isto, ampak bi še dodatno poudaril to, kar večkrat ponavljam: brez uspešnega gospodarstva ne bo obstajala uspešna, dinamična in suverena skupnost. Uspešno gospodarstvo lahko ustvarijo samo podjetni ljudje, ki sprejemajo izzive in imajo pogum, da se soočajo z neizprosnostjo trga. In prav podjetniški pogum je nosilec razvoja sodobnih skupnosti. Zaradi tega moramo znati ceniti podjetništvo, tako v dobrih kot v težkih obdobjih. In v podjetništvu ni napredka brez nazadovanja, ni uspeha brez napak, ni vzpona brez padcev. Tega se moramo zavedati tudi v naši skupnosti.
V	vseh teh letih smo bili v naši skupini podjetniško pogumni in vztrajni, naredili smo tudi nekaj potez, ki so se naknando izkazale za nepravilne, a tudi te spadajo v tok poslovanja: kdor ne dela, ne greši. V gospodarstvu pač ustvarjaš dobičke in izgube, nekateri načrti so uspešni in drugi manj. V kriznem času prinaša trg neizbežne negativne posledice. Gospodarstvo živi z vsakodnevnim ustvarjanjem dodane vrednosti in profita na trgu, ki je neizprosen. V letih smo - tudi s pogumnimi odločitvami - ustvarili take pogoje, da lahko danes trdno kljubujemo krizi in že razmišljamo o bodočnosti.
In prvi podatki o poslovanju družb skupine KB1909 za leto 2013 že kažejo na izboljšanje.
Zapisal Aljoša Fonda
Barbara Žetko
Pred kratkim sem se peljala od Katinare proti Sv. Ivanu in šla mimo mogočnega stanovanjskega kompleksa na Rocol Melari, ki s svojo maso kraljuje nad vzhodnim predelom Trsta. Potrebovala sem zdravilo in se spomnila, da prav tam najdem lekarno, zato sem parkirala in izstopila iz avtomobila. Prečkala sem cesto, dvignila glavo in se za trenutek zamislila. Nekaj me je pritegnilo in nisem razumela kaj. Mogoče kontrast med sivimi fasadami in modrim nebom, ali pa verjetneje predolgo nepotešena želja, da bi doumela, kaj ima ta arhitekturni ko-los tako posebnega, da se je o njem v preteklosti toliko govorilo in pisalo.
Spomnila sem se, ko me je pred leti obiskal prijatelj arhitekt iz Pariza in me prosil, naj ga peljem tja, da si ogleda ta kompleks. Bil je kratko malo navdušen in si je z velikim zanimanjem ogledal sosesko iz vseh zornih kotov. Spraševala sem se, kako si lahko ustvari pozitivno mnenje o taki pošasti; meni se je zdela le nekaj, kar na grob in vsiljiv način posiljuje naravno okolje. Še kot študentka arhitekture nisem mogla na noben način sprejeti tega posega, čeprav so ga po mnogih specializiranih revijah hvalili kot napreden način grajenja novih mestnim četrti. S kolegi pa sem raje molčala in si nisem upala izraziti svojega mnenja, da ne bi izpadla kot nestrokovna in nazadnjaška.
Zdaj pa imam za sabo dolgoletne izkušnje kot arhitektka - sem pomislila, ko sem se vračala z zdravilom v roki proti avtu - in lahko mirno s svojim strokovnim znanjem ocenim ta poseg. Da bodo moji razlogi osnovani na solidnih temeljih, pa bom dokazala z vrsto fotografij, sem skoraj izzivalno razmišljala. Iz prtljažnika sem vzela fotoaparat in se napotila po klančini do vzhodnega dela oz. stranice na kvadratu osnovanega kompleksa.
A že po nekaj minutah se je moje prepričanje, da bom dokazala nesmiselnost takega načina načrtovanja in posledično gradnje,
začelo majati in med nadaljevanjem ogleda postopoma plahneti.
Še vedno se ne strinjam s takimi pretiranimi posegi, ki negativno vplivajo na okolje in sprevračajo prostor in življenje v njem. Nikoli ne bom zagovarjala takih objektov, ki se ne skladno ujemajo z okolico, a Rocol Melara je kljub svojemu neprimernemu odnosu z zunanjim svetom skoraj popoln v svoji posebnosti. Mesto v mestu ali, bolje rečeno, mesto v predmestju. Tak je vsaj občutek, ki sem ga imela, ko sem se sprehajala po osrednjem delu kompleksa, ki naj bi predstavljal agregatni prostor prebivalcev vseh stotin stanovanj, ki tvorijo ta urbani ekosistem. Res je, da je poleg poštnega urada, lekarne in sedežev nekaterih društev možno najti le trgovino z jestvinami, frizerski salon in trafiko, a zdi se, kot da je soseska samozadostna.
Kompleks je osnovan na kvadratu, katerega stranice tvorijo visoki, na mogočnih betonskih stebrih zgrajeni stanovanjski bloki, ki predstavljajo neke vrste obzidje, ki brani urejeno notranje središče majhnega mesteca. Veliko je zelenja in sploh nisem pričakovala, da bom našla poleg igral za otroke in travnatih površin tudi visoka drevesa in s cvetjem zaraščene pergole. Avtomobilov ni veliko, saj so večinoma skriti v podzemnih parkiriščih, do katerih imajo stanovalci dostop po notranji ulici, ki diagonalno seka celotno sosesko. Ta notranji del me je res presenetil in z užitkom sem se sprehajala po potkah, ki vodijo do odprtega anfiteatra. Imela sem občutek, da sem v zavetju, na varnem - kdo bi si misli? - celo v nekakšni oazi, odmaknjeni od ostalega mestnega življenja. Ljudje, ki sem jih srečevala, so me prijazno pozdravljali in nikakor me niso strogo gledali, ko sem levo in desno fotografirala vse mogoče detajle. Sicer ne vem, kakšno je vzdušje zvečer, če se je treba bati in zapirati v stanovanja, a podnevi je mirno in prijetno. Celo barvni grafiti v osrednjem delu objekta in na stenah notranjih ulic, ki po-
vezujejo stopnišča in vhode v stanovanja, ne vplivajo negativno. Nasprotno dokazujejo, da so mladi prebivalci posvojili te prostore in jih po svojem okusu obogatili. Res je, da v nekaterih kotih precej smrdi, a smeti po tleh skoraj nisem opazila, ne v notranjih hodnikih in niti v zunanjih prostorih.
Posameznih stanovanj nisem obiskala, a že pred leti so mi zagotavljali, da so dobro zasnovana. In si predstavljam, da je prijetno živeti v zračnih in svetlih prostorih z odprtim razgledom na Katinaro in Slavnik, na zelena pobočja okrog Lonjerja, na zahodne predele tržaške pokrajine z Alpami v ozadju ali pa na Trst in njegov zaliv. Prepričana sem, da je okolje tisto, ki nudi dodano vrednost kateremukoli stanovanju, čeprav je to namenjeno manj premožnim slojem prebivalstva.
Negativnega mnenja o tej četrti, ki sem ga imela pred tem obiskom, sicer nisem popolnoma spremenila po koncu sprehoda, čeprav sem ga zelo omilila in navsezadnje omejila le na določene vidike. Vidni beton, ki so ga načrtovalci izbrali in naposled graditelji uporabili za prav vse elemente tega kompleksa, meni ni najbolj priljubljen, niti ko je nov, kaj šele, ko se na njem poznajo posledice tridesetletnega dežja, burje in sonca. A razumem, da so pogojevali njegovo izbiro tehtni finančni razlogi.
Še vedno me precej moti, da je tak arhitekturni poseg preveč kričeč in nasilen in da se sploh ne ujema s prostorom, v katerega se umešča. V svojih mislih imam tudi predstavo o čustvih, ki so jih te ogromne zgradbe povzročile v ljudeh, ki živijo onstran ulice Marchesetti. Odvzele so jim svetlobo, sonce, razgled, celo zrak.
Sicer pa mogoče živim v družbi, kjer nismo več vajeni, da se korist posameznika žrtvuje v korist skupnosti. Tudi najmanjša pravica ali privilegij sta postala neke vrste dogma, za katero se moramo boriti z vsemi svojimi močni, naj bo to smiselno ali ne.
1 8 Nedelja, 23. junija 2013
APrimorski
r	dnevnik

Tyson Gay z rekordom sezone
DES MOINES - Bliža se začetek svetovnega prvenstva v atletiki (10. avgusta) in forma atletov narašča. Na ameriških kvalifikacijah za SP je Tsyon Gay (na sliki) na 100 m zmagal s časom 9,75 sekunde, kar je tudi najboljši izid sezone na svetu. Skoraj istočasno je Jamajčan Usain Bolt na domačih kvalifikacijah konkurenco je pokoril v teku na 100 m s časom 9,94 sekunde. Bolt je olimpijski in svetovni prvak v teku na 100 m in 200 m in svetovni rekorder v obeh disciplinah (9,58 s in 19,19 s).
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Smrtna žrtev v Le Mansu
LE MANS - Na tradicionalni avtomobilistični vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa je po hudi nesreči življenje izgubil Danec Allan Simonsen (na sliki). Slednji se je z Aston Martinom v tretjem krogu zaletel v zaščitno ograjo, kljub hitri zdravniški pomoči pa je 34-letnik podlegel poškodbam. Simonsen, ki je na dirki 24 ur Le Mansa dirkal sedmič, je zdrsnil s steze deset minut po startu dirke na izjemno hitrem delu kroga Tertre Rouge in zletel v zaščitne ograje.
nogomet - Pokal konfederacij
Brazilija ugnala Italijo
košarka
Marc Gasol bo v igral na EP v Sloveniji
MADRID - Španski repre-zentant Marc Gasol se bo udeležil evropskega prvenstva v košarki, ki ga bo septembra gostila Slovenija. Mlajši od bratov Gasol je odločitev sporočil prek socialne mreže Twit-ter.«Če bo selektor presodil, bom poleti igral skupaj z mojimi kolegi iz reprezentance,» je sporočil 28-letni košarkar moštva lige NBA Memphis Grizzlies. Gasol je sicer najprej okleval ter je skoraj sledil zgledu brata Paua, ki ga v Sloveniji zaradi okrevanja po manjšem operativnem posegu ne bo. Pau Gasol je bil eden ključnih igralcev španske reprezentance, s katero je leta 2011 osvojil evropsko prvenstvo, lani na olimpijskih igrah v Londonu pa skupaj z bratom Mar-com naslov podprvaka.
Vprašljiva pa sta tudi še dva nosilca španske igre Juan Carlos Navarro in Felipe Reyes, ki je slovo od reprezentančnega dresa napovedal že kmalu po koncu olimpijskih iger v Londonu 2012.
Španija bo sicer septembra na EuroBasketu 2013 nastopila v izjemno zahtevni predtekmovalni skupini C v Celju, kjer se bo pomerila s Slovenijo, Hrvaško, Gruzijo, Poljsko ter Češko.
Himna Zorana Predina
LJUBLJANA - Uradno himno prvenstva Rad imam košarko bo moč prvič videti jutri, takoj po športu v Dnevniku, ob 20. uri, ek-skluzivno na 1. programu Televizije Slovenija, Spot so pripravili EP 2013, d.o.o., agencija Zadrga, režiser Slobodan Maksimovic ter produkcijska ekipa Bazamedia 2.1., nastajal pa je na treh lokacijah - na Ljubljanici, v hotelu Plaza in dvorani Ježica. Glavni igralci so, poleg izvajalcev Zorana Predina in skupine CoverLover, pravi slovenski košarkarski navijači, nagrajenci fo-tonatečaja «Košarko čutim».
Bitke še ni dobil
BARCELONA - Trener španskih nogometnih prvakov Barcelone Tito Vilanova, ki je decembra lani prestal operacijo raka obu-šesne slinavke, bo po navedbah španskih medijev nadaljeval s terapijami meseca septembra v New Yorku. Vilanova je bil doslej že štirikrat v New Yorku, zaradi terapij pa je v minuli sezoni izpustil 14 tekem na klopi Barcelone.Po navedbah španskih medijev, se Vilanova zaveda, da bitka z zahrbtno boleznijo še ni končana.
Brazilija - Italija 4:2 (1:0) Strelci: Dante (B) v 45., Giaccheri-ni (I) v 51., Neymar (B) v 55., Fred (B) v 66., Chiellini (i) v 71., Fred (b) v 89. min..
Italija: Buffon; Abate (od 30. Mag-gio), Bonucci, Chiellini, De Sciglio; Mon-tolivo (od 26. Giaccherini), Aquilani; Candreva, Diamanti (od 72. El Shaarawy), Marchisio; Balotelli.
Brazilija: Julio Cesar; Dani Alves, Thiago Silva, David Luiz (od 33. Dante),
Viera in Candreva v boju za žogo
ansa
Marcelo; Luiz Gustavo, Hernanes; Oscar, Neymar (od 69. Bernard), Hulk (od 76. Fernando); Fred.
RIO DE JANEIRO - Doslej najbolj prestižen spopad na nogometnem Pokalu konfederacij ni razočaral pričakovanj. Tekma med Italijo in Brazilijo je bila vseskozi dinamična in zanimiva, končala pa se je z zasluženo zmago gostiteljev pokala in prihodnjega svetovnega prvenstva. Obe ekipi sta se že pred tekmo uvrstili v
polfinale, v njem pa bo Italijane prihodnji četrtek skoraj gotovo pričakala Španija. Selektor »azzurrov« Prandelli je tokrat pustil na klopi Pirla in De Rossija, kmalu sta se na tekmi poškodovala Montoli-vo in Abate, kar pa ne opravičuje slabega prvega polčasa, v katerem so Italijani le enkrat streljali na vrata in bili v precej podrejenem položaju. Prandelli se je med odmorom odločil za nekaj taktičnih variant in Italija je bila v drugem polčasu zagotovo enakovreden tekmec Brazilcem, vendar se je tudi sinoči pokazalo, da njena obramba »škripa«. Tokrat je na zatožni klopi tudi vratar Buffon, ki ni bil najbolj zanesljiv pri prvem, drugem in tudi zadnjem golu. Italija je v treh tekmah prejela kar osem zadetkov, kar je odločno preveč. Boljša je bila v fazi napadanja, uspelo ji je izenačiti 1:1, po vodstvu Brazilcev s 3:2 je pritisnila, zmanjšala zaostanek, Maggio pa je zadel prečko po strelu za 3:3. Dvajset minut so »azzurri« dobesedno oblegali vrata Brazilije, ki pa je drugače igrala boljše in njena zmaga je vsekakor zaslužena.
Na drugi tekmi skupine A je Mehika premagala Japonsko z 2:1. Zmago ji je prinesel Javier Hernandez (54., 66.), za-streljal je tudi enajstmetrovko, pri Japoncih je bil uspešen Šindži Okazaki (86.).
Iz skupine B je v polfinale že uvrščena Španija, za zadnje polfinalno mesto se danes ob 21. uri borita Nigerija in Urugvaj.
Miccoli pristaš mafije?
PALERMO - Da je imel med prijatelje sina mafijskega voditelja Antonia Lau-ricella, je bilo znano. Zdaj so preiskovalci na osnovi prisluhov ugotovili tudi, da je nogometaš Palerma Fabrizio Miccoli za mafijo tudi navijal, če vemo, da je v enem izmed pogovorov kar dvakrat označil za »blato« od mafije ubitega sodnika Giovannija Falconeja. Miccoli je zdaj preiskovana oseba tudi zato, ker je mafijskega sina prosil, naj v njegovem imenu in z metodami, ki si jih lahko vsak predstavlja, iztrži nek kredit. Množijo se zahteve, da bi Miccolija doživljenjsko diskvalificirali. Nogometna zveza je uvedla preiskavo.
Messi pripravljen poravnati davčni dolg
BARCELONA - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi je pripravljen poravnati davčni dolg v celoti. Njegova odvetniška družba je ponudila predlog za poravnavo, s čimer bi se izognili sojenju za davčno utajo. Messi sicer še naprej zavrača obtožbe, da se je skupaj z očetom izognil plačilu davkov v višini štiri milijone evrov.
Ullrich priznal grehe
BERLIN - Po Lanceu Armstrongu se je za javno priznanje dopinških grehov odločil še en zmagovalec dirke po Franciji. Jan Ullrich, ki je kot prvi in za zdaj edini Nemec prestižno francosko pentljo dobil leta 1997, je javno priznal, da je bil stalna stranka razvpitega španskega zdravnika Eufemiana Fuentesa, ki ga je oskrboval s krvnim dopin-gom.«Da, bil sem pri Fuentesu na 'tret-majih', vendar pa nisem goljufal. Takrat so vsi uporabljali snovi za povečanje vzdržljivosti. Nisem počel ničesar takšnega, kar ne bi počeli tudi drugi. Zame nastopi goljufanje takrat, ko bi si s tem pridobil ne vem kakšno nepravično prednost, pri meni to ni bil primer, saj sem želel le, da bi vsi imeli enake možnosti za zmago,» je za najnovejšo izdajo nemške revije Focus dejal sicer že pred leti diskvalificirani Ullrich.
odbojka - O selitvi Damirja Kosmine iz veronskega prvoligaša v B1 -ligo v Bergamu
Nova odskočna deska
Po treh sezonah v A1-ligi z moštvom iz Verone, se naš poklicni od-bojkar, nekdanji igralec Sloge Damir Kosmina, kot smo že poročali v četrtek, vrača v B1-ligo. Toda »nazadovanja« ne doživlja kot neuspeh, temveč kot novo odskočno desko, da se mu uresniči želja, da bi na prvoligaški ravni končno tudi igral.Doslej je namreč v moštvih A1 in A2-lige vedno bil rezerva, razen dva meseca v Loretu. Takrat, bilo je to leta 2009, je med drugim tudi prispeval k napredovanju v najvišjo ligo, a ga klub, temu navkljub, naposled ni potrdil.
»Zadnje leto v Veroni je bilo mučno. Nič nisem igral (čeprav so bili izpadi iz A1-ligezamrznjeni, op.ur), poleg tega smo vsega skupaj dosegli le dve zmagi, da je bilo ozračje v ekipi še bolj moreče. V Veroni bi me najbrž tudi obdržali, vendar spet le kot rezervnega korektorja (baje se v moštvu vrača slovenski reprezentant Mitja Gasperini, op.ur.), zato sem začel iskati drug klub. Povezal sem se tudi z nekaj klubi iz A2-lige, vendar mi mesta v začetni postavi niso zagotovili, zanj bi se moral boriti. Zato sem se odločil za Bergamo, ponudbe pa sem imel tudi z juga Italije,« je po povratku iz lom-bardskega mesta, kjer je v četrtek podpisal enoletno pogodbo, povedal 29-le-
Kosmina še v dresu Verone
tni Nabrežinec. Za ta klub se je odločil, ker je njegova struktura profesionalna. »Poleg profesionalcev so v ekipi tudi igralci, zaposleni v podjetju glavnega sponzorja, zato bomo imeli od sedem do osem treningov na teden, kar je zame bistveno, saj so na tej ravni tudi ekipe, ki imajo le nekaj treningov na teden, kar pa zame nikoli ne bi prišlo v poštev. Moj cilj je namreč ta, da v A2-
ligi zaigram kot standardni igralec. Bergamo odločno meri na napredovanje, saj se mu je že lani izmuznilo za malo (izločen je bil v polfinalu play-of-fa, po rednem delu je bil drugi v svoji skupini), ekipa pa bo v novi sezoni ista. Ustno sem z upravo že dogovorjen, da bi pri njih ostal tudi v prihodnji sezoni, če seveda napredujemo in bi to obojim ustrezalo,« je še povedal Kosmina, ki nekatere igralce pozna. »Podajalec Sbrollo je že igral v A2-ligi, Brazilec z italijanskim potnim listom Costa pa je baje zelo dober,« je povedal.
Tudi z ekonomskega vidika je zamenjava za Kosmino ugodna. »V Ber-gamu bom zaslužil več kot v Veroni,« je razkril.
V Bergamu se je mudil le en dan, zato še ne ve, kje bo živel. S pripravami bodo začeli 15. avgusta, dotlej se bo pripravljal sam. Nekaj treningov je opravil tudi z igralci Sloge Tabor v Rep-nu, poleti bo igral na mivki, formo vzdržuje tudi z gorskim kolesom, ska-teboardom in plavanjem.
Za poklicne odbojkarje v Italiji je poletje problem, ker je prvenstvena sezona zaradi potreb reprezentance vedno zelo kratka, obdobje mirovanja pa zato predolgo.
A. Koren
košarka
AcegasAps
podaljšal
kampanjo
Uprava košarkarskega moštva Pallacanestro Trieste 2004 (AcegasAps) je do konca meseca podaljšala podporno abonmajsko kampanjo za rešitev kluba pred stečajem. Potem ko je zavarovalnica Generali rezervirala 200 abonmajev, sop jih skupno zbrali že 1.200.
5. MESTO - Na ultramara-tonski kolesarki dirki čez Ameriko je Slovenec Marko Baloh osvojil končno peto mesto. Baloh je za 4817 kilometrov potreboval devet dni, deset ur in 32 minut.
PODVIG - Smučarski paro-limpijec Gal Jakič je s kolesom na ročni pogon začel prečno prekole-sariti Slovenijo, 360 kilometrov diagonale od Goričkega do Pirana. Triindvajsetletni športnik invalid naj bi v Piran prikolesaril danes ob 18. uri, 24 ur po startu.
/
ŠPORT
Nedelja, 23. junija 2013
postojna - Tradicionalno, 37. srečanje športnikov iz obmejnih dežel
Vez z matico
Letos so se slovenski športniki iz našega zamejstva, Koroške in Porabja srečali v Postojni, ki razpolaga z lepo športno in namestitveno infrastrukturo. Dvodnevno, že 37. srečanje športnikov iz obmejnih dežel, ki je potekalo včeraj in v petek, je minilo v prijetnem prijateljskem in športnem vzdušju. Petek zvečer je bil namenjen otvoritvi in spoznavanju mladih športnikov iz treh držav in domačini. Otvoritvena slovesnost je potekala na
Izidi
MOŠKA KOŠARKA
Izidi: Postojna - SSZ 59:45, Postojna - ZSSDI 53:38, ZSSDI - SSZ 49:26. Vrstni red: 1. Postojna, 2. ZSSDI, 3. SSZ.
ZSŠDI: Peter Abrami, Rafael Baldassi, Simon Cettolo, Aleksander Daneu, Matija Furlan, Igor Gregori, Ivan Grgič, Devan Stoka, Gabriel Terčon, Kilian Tul, Jakob in Samuel Zidarič. Trener Mario Gerjevič. NAMIZNI TENIS
Izidi, deklice: Postojna - SSZ 4:1, ZSSDI - SSZ 0:5, Postojna - ZSSDI 5:0. Vrstni red: 1. Postojna,
2.	SSZ, 3. ZSSDI. Dečki: ZSSDI - SSZ 0:5, Postojna - ZSSDI 5:0, Postojna - SSZ 5:0. Vrstni red: 1. Postojna, 2. SSZ, 3. ZSSDI.
ZSŠDI deklice: Dana in Katarina Milič. ZSŠDI dečki: Vincent Leghissa in Andraž Stoka. Trener Irena Rustja MOŠKI NOGOMET
Izidi: ZSSDI - SSZ 0:1, ZSM - Postojna 1: 4, za
3.	mesto: ZSSDI - ZSM 0:1; finale: Postojna -SSZ 1: 0.
ZSŠDI: Gregor Braini, Matteo Ghersinich, Luka Gregori, Ivan Kocman, Edoardo Komjanc, Alex Lutman, Mattia Malič, Matteo Markovič, Marko Milosevic, Luka Nabergoj, Janez Petejan, Nicolas Piva, Steven Segulin, Davide Trevisan. Spremljevalci Dragan Milosevic, Maurizio Peteani in Aleksij Soban. ŽENSKA ODBOJKA
Izidi: ZSSDI - Postojna 2:0 (27, 16), ZSSDI - SSZ 2:0 (9, 8), Postojna - SSZ 2:1 (-26,6, 4) Vrstni red: 1. ZSSDI, 2. Postojna, 3. SSZ. ZSŠDI: Irina Bezin, Katerina Čufar, Sara Ferfoglia, Sara Gregori, Mateja Hervat, Nika Košuta, Ailen Lugo, Nastja Maver, Petra Racman, Noemi Roma, Jasna, Vitez, Ivana Zaccaria. Trener Erik Calzi. Legenda: SSZ - Slovenska športna zveza; ZSM - Zveza Slovencev na Madžarskem
ploščati sredi Postojne, kjer so lahko športniki, njihovi trenerji in spremljevalci prisostvovali prijetnemu nastopu mladih plesalk Plesne šole Urška, seveda pa ni manjkala formalna plat otvoritvene slovesnosti, ko so se pred mikrofon s svojimi pozdravi zvrstili postojnski župan Jernej Verbič, ki je vsem izrekel dobrodošlico, olimpijec in ambasador slovenskega športa Miroslav Cerar, ki je mlade pozval, naj jim bo vodilo za tekmovalne nastope predvsem športni duh, Rudi Merljak, ki je v imenu Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu izrazil veliko zadovoljstvo, da se lahko mladi Slovenci z vseh vetrov zberejo v matični domovini. V imenu vseh sodelujočih se je Olimpijskemu komiteju Slovenije, občini Postojna, Športni zvezi Postojna in Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu zahvalil za lep in topel sprejem ter samo organizacijo Srečanja, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, mladim udeležencem pa je zaželel tekmovalne sreče za sobotne nastope na raznih igriščih. Slovesnost se je zaključila ob zvokih himne fair play-ja.
V soboto so se športniki porazdelili po raznih tekmovališčih, kjer so s spremenljivo srečo odigrali tekme v
košarki, namiznem tenisu, nogometu in odbojki.
Košarkarji so uvodno tekmo odigrali proti domačinom iz Postojne, kjer pa se niso najbolje izkazali, saj so igrali dokaj zaspano, upočasnjeno in nepovezano, tako da so morali priznati premoč solidnih, a ne nepremagljivih Postojnčanov, ki so hibe naših fantov izkoristili v polni meri. Drugo tekmo so prav tako začeli neprepričljivo in le odločen poseg trenerja Gerjeviča je spremenil potek igre, tako da so koroške sovrstnike premagali z visoko razliko v koših.
Namiznotenisači so plačali davek svoji neizkušenosti, saj so bili mnogo mlajši od nasprotnikov, a so se proti tehnično boljšim nasprotnikom vseeno borili za vsako točko in tako svoje tekmovalne nastope opravili solidno.
Vse je kazalo, da bo na nogometnem igrišču potreben podaljšek, saj so fantje, tako v polfinalu kot v malem finalu pokazali lepo in urejeno igro, a jim je prav v končnici obeh tekem zmanjkalo športne sreče in so tako v obeh nastopih prav v zadnji minuti prejeli odločilni gol. Naj omenimo, da so ekipo sestavljali igralci Krasa, Sovodenj in Juventine in so na Srečanju prvič nastopili skupaj. Vsa po-
Spominska majica, spodaj levo pa zmagovita ekipa odbojkaric ZSŠDI
tomasetig, prinčič
hvala jim gre za korektno in športno igro.
V	prvi tekmi so se odbojkarice izkazale; v napeti in uravnoteženi tekmi proti domačinkam, sicer ekipi iz Logatca, so pokazale lepo organizirano igro in večjo borbenost. Tekma proti predstavnicam s Koroške pa ni bila tako zahtevna, saj mlajše igralke nasprotne ekipe niso bile tehnično dorasle našim odbojkaricam.
Po tekmovalnem delu je v dijaškem domu potekalo nagrajevanje, kjer so vsi udeleženci prejeli kolajno, predstavništva vseh sodelujočih ekip pa spominsko plaketo. Sonja Poljšak je v imenu OKS podelila tudi nagrado za fair play in sicer nogometni ekipi iz Kopra, ki je nastopala namesto ekipe iz Postojne, ki je bila zasedena na drugem tekmovanju. Koprčani so namreč v svojo sredo uvrstili dve nogometašici in s tem priznali enakopravnost med moškim in ženskim svetom tudi v nogometni igri.
V	imenu vseh nastopajočih je zaključni pozdrav prinesel Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ki se je zahvalil Športni zvezi Postojna za zgledno organizacijo, še posebej pa operativnemu vodji tekmovanja Tomu Tiringerju in njegovi ekipi za brezhiben in nemoten potek celotne pobude. (ks)
NAMIZNI TENIS
Krasovki zagrizeno proti najboljši dvojici
Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu so bile včeraj na sporedu le dvojice v 3. kategoriji. Igralki ŠK Kras Claudia Mi-colaucich in Elisa Rotella sta se prebili do šestnastine finala, v katerem sta šele po petih setih klonili pred prvopostavljeno dvojico iz Tramina. Pred tem sta premagali dve dvojici. Danes bo še nastop posameznic.
□ Obvestila
KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠD BREG organizira BASKETWEEK od 2. do 5. julija, na zunanjem igrišču Občinskega športnega centra Klabjan v Dolini. Na sporedu turnir 3:3 (naraščajniki od 11. do 14. leta, mladinci od 15. do 18. leta, člani in veterani); eksibicijski tekmi najboljših članic in članov; tekmovanja trojk in prostih metov. Programe večerov bomo dnevno sporočili. Ob igrišču bodo delovali tudi dobro založeni kioski. AŠD ZARJA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. junija, v športnem centru v Bazovici, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠD VESNA obvešča, da bo občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 20.00 na nogometnem igrišču v Križu.
FC PRIMORJE vabi člane, vaščane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. junija ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku.
jadranje - Prestižni Kielski teden
Simon in Jaš sta odlično začela
odbojka - Sloga Tabor in Gorica še brez dokončno sestavljenih ekip
Vozli moških ekip
Na prestižnem jadralnem Kiel-skem tednu v Nemčiji sta Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti (JK Čupa) začela izjemno spodbudno. Po prvem dnevu regat zasedata namreč 7. mesto v konkurenci 47 jadralcev iz 12 držav celega sveta. V prvem plovu sta bila odlična tretja, v naslednjih dveh pa sta zasedla 16. oz. 14. mesto. V tretji regati sta bila dalj časa na 8. mestu, med plovbo v krmi pa sta izgubila osem mest. V vetru iz dežja (neke vrste libeč), ki je pihal s hitrostjo med 15 in 20 vozlov, sta bila prvi dan najboljša Šveda Dahlberg in Bergstrom. Skupno bodo do prihodnjega petka opravili 13 regat.
V Kielu nastopajo vsi najboljši jadralci, razen udeležencev Sredozemskih iger (med njimi tudi odlični Hrvat Fantela) in pa olimpijski prvak, 30-letni Avstralec Mathew Belcher. Vsekakor na članski ravni naša jadralca tako dobro kot tokrat doslej v takšni konkurenci še nista začela.
Kielski teden je ena najbolj prestižnih regat olimpijskih razredov na svetu. »To je trikrat večja manifestacija kot je Barcolana. Tu je vse živo, odlično organizirano, po nemško pač, poleg regat so še koncerti, sejmi in obilo zabave,« je ozračje v Kielu opisal trener naših jadralcev Matjaž Antonaz. (ak)
Košarka: Danes v Jamljah 4. memorial Semolič
ŠKD Kremenjak organizira danes v Jamljah 4. košarkarski Memorial Martina Semoliča za ekipe do 17 let. Spored tekem: 15.00 Breg - Gorizia-na; 1620 Jadran - Bor; 17.30 za 3. mesto, 19.00 finale. Nagradili bodo MVP turnirja in najboljše strelce posameznih ekip; 22.00 svetoivanski kres »Pr Bu-fetu« s pokušnjo domačih vin.
MEMORIAL LACHI - Izidi 4. dne turnirja v malem nogometu v Križu: Gorjansko - Plavi 5:1, Repen - Opčine 3:2. Skupina A: Kržani 4, Kosovel 2, Real Kras 2, Vesna 1. Skupina B: Gorjansko 6, Plavi in Repen 3, Opčine 0. Jutri: 20.00 Kosovel - Real Kras, 21.00 Kržani - Vesna
Dva meseca po koncu prvenstva državne odbojkarske B2-lige pri Slogi Tabor še nimajo povsem dodelanega igralskega in strokovnega kadra, so pa lahko bolj optimisti glede sestavljanja proračuna, saj naj bi v prihodnji dneh obnovili pogodbo o pokroviteljstvu z glavnim sponzorjem, podjetjem Tele-vita. To bo odpravilo strah, da ne bi mogli vpisati ekipe v ligo, čeprav bo treba zaradi splošne krize in manjših dotacij pasove zategovati še bolj kot v preteklih sezonah.
Pod silo razmer bo ekipa vsekakor precej drugačna od lanske. Od igralcev začetne postave v njej ne bo več korektorja Stoparja in libera Pri-vileggija, vse morebitne nadaljnje poteze pa pogojuje položaj podajalca Filipa Hledeta, za katerega se še ne ve, ali se bo vrnil v Gorico (je posojeni igralec Olympie) ali bo še naprej igral v Repnu, kjer je bil lani od tekme do tekme boljši. Če Hledeta ne bo, bo Gregor Jerončič, ki bo še naprej igral, hkrati pa je prevzel tudi mesto trenerja Lucia Battistija, vlogo podajalca poveril kapetanu Ambrožu Peter-linu(mesto libera pa njegovemu bratu Matevžu), v tem primeru pa nujno potrebujejo še enega sprejemalca, čeprav računajo tudi na to, da se bo
Vasilij Kante (Sloga Tabor) kot sprejemalec?
kroma
v ekipo vrnil Andrea Vattovaz, ki je v minuli sezoni služboval v Splitu. V skrajnem primeru bi se lahko v vlogi sprejemalca preizkusil tudi korektor Vasilij Kante, vendar bi v tem primeru potrebovali drugega korektorja. Možnosti, da bi najeli kakega igralca ni veliko, v poštev bi morda lahko prišel srbski igralec tržaškega kluba Fer-roAlluminio Nikola Ivanovic. V novi sezoni bodo ekipo dopolnili tudi še z nekaterimi mladimi igralci (ekipo sta že pred koncem sezone, kot znano, zapustila tudi Vanja Veljak in Danjel
Slavec), v poštev pridejo predvsem Nathan Cettolo, Peter Sosič in Danjel Antoni.
Prihodnji teden naj bi se kaj več izvedelo tudi o tem, kakšna bo slika na Goriškem, kjer po visokih uvrstitvah skupne ekipe Val/Soča in Olympie v minuli sezoni C-lige narašča želja po B2-ligi. To je, glede na potencial obeh naših tam vodilnih ekip, zagotovo uresničljiv cilj, težje pa bi bilo to ligo nato obdržati. V igri je, kot kaže, še vedno več kombinacij, zato pa uradnih novic ni. (ak)
20
Nedelja, 23. junija 2013
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
^ Rai Tre
21.05 Film: Brothers (dram., i. J. Gyllenhaal, Natalie Portman)
23.00 Dnevnik in deželni dnevnik 23.15 Film: La nave dolce
u Rete 4
7.45 Media shopping 8.15 Nan.: Vita da strega 9.20 Slow Tour - Italiani non per caso 10.00 Sv. Maša 11.0012.00 Rubrika: Pia-neta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 14.00 Dnevnik 14.40 Donnav-ventura 16.00 Film: Di che segno sei? 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: I pilastri del-la terra (dram.)
6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 MixItalia 8.45 Dok.: Quark Atlante - Im-magini dal pianeta 9.05 Linea Verde Oriz-zonti Estate 9.45 Dok.: I 100 giorni di Pon-tificato di Papa Francesco 10.30 A sua im-magine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik 14.00 Film: Giu a casa dai miei 16.15 QB - All'estero quanto basta 17.05 Nad.: Nero Wolfe 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.35 Nogomet: Confederations Cup, Nigerija - Španija
7.00 Risanke 8.50 Nan.: Vite sull'onda 9.20 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei sogni 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Nan.: Delitti in Paradiso 14.45 Nan.: Il commissario Herzog 15.45 Film: Squadra Omicidi - Istambul 17.15 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Dogodek: Regate Antiche Repubbliche Marinare 18.55 Dokumentarec 19.40 Nan.: La-sko 20.30 0.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 23.25 La Domenica sportiva
23.50 Film: Il patto dei lupi (akc.)
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Film: Daniel e la gara dei supercani 10.50 Dok.: La vita dei mammiferi 12.00 Mela-verde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Dov'e mia figlia? 16.40 Guinness - Lo show dei record 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Film: Sex and the city 2 (kom., ZDA, '10, i. S. J. Parker) 23.40 X-Style
C/ Italia 1
7.10 Film: E' permesso Maresciallo? 8.45 Film: Mio figlio Nerone 10.10 Nad.: Doc Martin 11.00 Scatole cinesi 11.30 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 18.00 Dnevnik 14.30 In1/2 h 15.05 Film: I due colonnelli 16.45 Film: Maiden Heist -Colpo grosso al museo 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Nan.: The Defenders
6.25 Nad.: Deja vu 7.00 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 7.40 Risanke 10.50 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik 13.00 Sport Mediaset XXL 14.00 Film: Speed racer 16.35 Film: Un poliziotto a quattro zampe 2 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.30 Film: Scuola di polizia (kom.) 21.25 Archi-mede - La scienza secondo Italia 1
La 7
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Film: Il cane e il poliziotto 12.00 Ti ci porto io... in cuci-na con Vissani 12.30 Dok.: Due South 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Due fi-gli di... (kom.) 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: Senza via di scampo 23.40 Tg La7 Sport
^ Tele 4
6.00 Voci in piazza 12.3019.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00
HM Nedelja, 23. junija Um Raimovie, ob 22.40
Into the wild. Nelle terre selvagge
ZDA 2007 Režija: Sean Penn Igrajo: Emile Hirsch, Marcia Gay Harden, William Hurt in Jena Malone.
Christopher se po končani maturi odpove vsemu in se oddalji od vseh. Namesto študentskega življenja, novega avtomobila in modernega vsakdana raje izbere pot večnega popotnika.
Nekaj časa se z nahrbtnikom na rami potepa iz kraja v kraj, končno pa le ugotovi, da je njegov cilj čim dlje stran od ljudi - nekje globoko v osrčju Aljaske.
Osupljivo dramo s posebnim čustvenim nabojem bogati glasba Eddija Ved-derja, pevca Pearl Jamov.
Film je še enkrat dokazal, kako oskarjev nagrajenec, igralec Sean Penn lahko blesti tudi v vlogi režiserja.
Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Risanke 10.15 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Sijaj, sijaj sončece: 44. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos 15.05 Nad.: Prva damska detektivska agencija 16.00 Nan.: Komisar Rex 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nad.: Mali širni svet 18.10 Dok. serija: Gozdovi Slovenije 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.40 Pogovor z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Poletna scena 23.40 Nad.: Kifeljc
Jr Slovenija 2
7.05 Skozi čas 7.30 Poletna scena 7.55 Dnavajst 9.00 Globus 9.30 Slovenski magazin 10.10 Glasbena matineja 11.55 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom, prenos 13.00 Žogarija 13.30 Nogomet - pokal konfederacij: Japonska : Mehika, posnetek 15.25 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Rim 1987 16.25 Atletika - evropsko prvenstvo: ekipna tekma, prenos 19.00 Reportaža: Ulična košarka 19.10 Veslanje - svetovno prvenstvo, posnetek 20.35 Žrebanje Lota 20.50 Nogomet - pokal konfederacij: Nigerija : Španija, prenos 22.50 Nogomet - pokal konfederacij: Urugvaj : Tahiti, posnetek
{p Slovenija 3
6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.10 Nogomet: Confederations Cup 16.00 Potopisi 16.30 „Q" 17.15 L'appuntamento 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 21.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Avtomobilizem 19.45 Vesolje je... 20.20 Istrska potovanja 20.50 Nogomet - pokal konfederacij: Nigerija : Španija, prenos 22.50 Nogomet - pokal konfederacij: Urugvaj : Tahiti, posnetek
Tv Primorka
15.0017.00 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Žogarija v Mostarju 16.30 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.30 Praznik češenj 2013 18.25 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.30 Tedenski pregled 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Na kavi z Giannijem 21.30 Mozaik za gluhe in naglušne 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
7.05 Risane, otroške in zabavne serije 10.25 Film: Steklena hiša 12.30 Nad.: Castle 13.30 Serija: Nova ameriška restavracija 14.25 Serija: Čari molekularne kuhinje 15.25 Serija: Kuharska žilica 15.45 Serija: Ljubezen skozi želodec 16.20 Film: Frankie in Hazel 18.05 Nan.: Zabeljeno po ameriško 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Ljubezenski recept 21.55 Film: Žajfnica 23.50 Film: Astronavt
Kanal A
Naj posnetki z interneta 12.50 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.20 Film: Divja Afrika 15.10 Film: Mlade in bogate 17.00 Serija: Posel mojega življenja 18.00 Pazi, kamera! 18.35 Odklop 19.20 Serija: Igrače za velike 20.00 Film: Konec igre 21.50 Nad.: Budva na morski peni 23.00 Film: 7 sekund
7.55 Film: Bud Spencer - Nenavadno zavarovanje 9.40 Serija: Posel mojega življenja 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.ma-ša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del matti-no; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da vedere e assa-porare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luoghi e tradizioni/Speciali/Det-to tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elettronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Not-tetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 -nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno po-
poldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Občutek, da med vami in partnerjem ni prave komunikacije, se bo v prihodnjih dneh še okrepil. Neki dogodek bo spremenil ustaljen potek vašega vsakdanjika ter vas postavil na realna tla.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Razplet dogodkov na delovnem mestu ne bo ravno najboljši za vas. Slabe volje se ne boste sposobni otresti, kar bo slabo vplivalo na opravljanje domačih obveznosti. Odpravite se na izlet!
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaša energija bo v prihodnjem tednu odlična. Izkoristite jo na delovnem mestu in v odnosih s prijatelji in družino. Denar: odlična intuicija bo pripomogla k finančni trdnosti.
RAK 22.6.-22.7.: V prihod*	njem tednu bo na vas vplival Mars. Močna energija in tekmovalnost bosta zaznamovala prihodnje dni. Na delovnem mestu se boste zelo uspešno spoprijeli z vsemi izzivi.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Že nekaj ča-(^^r sa se spopadate s pomanjkanjem. Svoje zdravje začnite jemati bolj resno. V prihodnjih dneh se boste popolnoma poglobili vase. Pazite, da se ne boste preveč zaprli za zunanji svet.
DEVICA 24.8.-22.9.: Več pro-^^ stega časa vam je pomagalo, da ste se popolnoma odmaknili od težav in pozabili nanje. Sladkosti vsakdanjika vas lahko uspavajo pri uresničevanju dolgoročnega cilja.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na
^ ^ delovnem mestu se vas lahko poloti občutek neenakopravnosti. Nadrejeni vam ne bo zaupal veliko obveznosti. Rutinska opravila vam bodo jemala energijo in samozavest.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaše miselne sposobnosti bodo v prihodnjih dneh nadpovprečne, zato boste na delovnem mestu uspešni. Škorpijoni, ki načrtujete potovanje v tujino, bodite pozorni!
STRELEC 23.11.-21.12.: V
službi se boste preveč spuščali v podrobnosti, vsa slika pa vam ne bo jasna. Če boste imeli občutek, da vam je bilo naloženega preveč dela, o tem obvestite nadrejenega.
KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjem tednu se vam bodo odprle nove možnosti, o katerih doslej niste razmišljali. Bodite preudarni in pri odločitvi pretehtajte vse možnosti, drugače lahko obžalujete odločitev.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: V sredini prihodnjega tedna vas čaka sprememba v službi, ki bo v vaše življenje prinesla kar nekaj novosti. Čim hitreje jo sprejmite in poskušajte neovirano nadaljevati delo.
RIBI 20.2.-20.3.: Poskrbite za gibanje in svež zrak, le tako boste povečali raven energije. Ljubezen: samske ribe ste lahko v prihodnjem tednu močno presenečene. Denar: bodite pozorni na spremembe!
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 23. junija 2013
21
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
7.00 Sorgente di vita 7.30 Risanke 9.05 Nan.: Le sorelle McLeod 11.20 Nan.: Il no-stro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 14.45 Nan.: Blue Bloods 15.35 Nad.: Revenge 17.00 Nan.: Guardia Costiera 17.50 Dnevnik 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Cold Case 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nan.: Criminal minds 23.45 Made in Sud
^ Rai Tre
V Italia 1
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.10 Road Italy - Day by day 11.20 Nad.: Don Matteo 13.30 17.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Ho sposato uno sbirro 15.10 Film: La casa sul lago 17.15 Estate in diretta 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Tec-hetechete, vista la rivista 21.15 Film: Un anno da ricordare 23.30 Aktualno: Porta a Porta
7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Sport mediaset 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.05 Simpsonovi 14.30 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.30 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.15 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nad.: Covert affairs
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Film: Jane Doe 18.10 Nan.: The District 20.30 Otto e mezzo
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 9.10 Agora - Brontolo 10.15 La storia siamo noi 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Tgr LIS 15.00 Nad.: Ponderosa 15.45 Film: Una notte con il Re 17.45 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Il viaggio 23.50 I Dieci Comandamenti
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Nan.: My life 17.00 Nad.: Suor Therese 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta co-lonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Beverly Hills Cop 2
21.10 Film: Papillon 0.00 Omnibus notte
^ Tele 4
23.35 Film: Instinct - Istinto primordiale (triler)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Dok.: Mira-coli degli animali 9.10 Film: Alisa - Segui il tuo cuore 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Nad.: Secreto de puer-te viejo 15.40 Pomeriggio cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 23.10 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Ti presento un amico (kom., It.)
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Musa Tv 13.00 Ri-cette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.15 Nan.: Poliziotti con il cuore 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Il caffe dello sport 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
(T Slovenija 1
6.50 Poletna scena 7.20 Utrip 7.35 Zrcalo tedna 8.00 15.50, 18.35 Risanke in risane nanizanke 10.50 Kratki film: Piflar-ki 11.00 Kratki film: Ambrino življenje 11.15 Kratki film: Tekma 11.30 Dok.: Me-gabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletna scena 17.35 Nad.: Strasti 18.05 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, prenos 22.50 Poročila 23.00 Vreme, Kultura, Šport 23.15 Poletna scena 23.45 Platforma
Jr Slovenija 2
11.45 22.45 Odd.: Točka 13.30 Na lepše 14.35 Pogovor z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem 15.30 Dok. odd.: Nigerijska kri 16.25 To bo moj poklic 17.00 Dober dan, Koroška! 17.30 Prava ideja! 17.55 Nogomet - pokal konfederacij: Tahiti : Urugvaj, posnetek 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 20.50 Nad.: Wallander 22.20 Razred zase
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 10.3010.30 Poročila 11.50 Slovenci Evropejci 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.55 Aktualno 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: La dolce indipendenza 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 Žogarija 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Ciak Junior 19.55 Nautilus 20.25 Artevisione 21.00 Benečija in-cantata 21.30 Mediteran 22.15 Ora musica 23.00 Lynx Magazin
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Na kavi z Giannijem 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer
pop Pop TV
7.00 Nad.: Biser 8.35 Nan.: Pod eno streho 9.30 10.40, 11.50 Tv Prodaja 9.45 18.00 Nad.: Lepo je biti sosed 10.55 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nad.: Beverly Hills 9021013.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Pod eno streho 15.00 Nan.: Chuck 15.50 Nad.: Rožnati diamant 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Znova v koloniji 21.45 24UR -zvečer 22.15 Nad.: Downton Abbey 23.30 Nad.: Nadarjeni mož
Kanal A
6.0016.25, 18.00, 19.45 Svet 6.35 Naj posnetki z interneta 7.00 Risanke 8.20 13.45 Nan.: Vsi moji moški 8.50 Nan.: Will in Grace 9.20 16.30 Serija: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Žajfnica 17.00 Nan.: Na kraju zločina - Miami
18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Odkupnina 22.15 Film: Seznam za odstrel
Ponedeljek, 24. junija Rai 4, ob 00.50
VREDNO OGLEDA
Dernier gang
Francija 2007 Režija: Ariel Zeitoun Igrajo: Vincent Elbaz, Gilles Lel-louche, Sami Bouajila in Clemence Poesy
Resnično zgodbo kriminalne tolpe, ki je razsajala po Parizu, sredi osemdesetih let, je Zeitoun časovno postavil v sedemdeseta leta. Simon in njegovi pajdaši strašijo in neustavljivo praznijo banke, poštne urade in trezorje. Neločljiva gang je sicer začela z majhnimi krajami v parkih Belvilla in se kmalu povzpela do večjih, spektakularnih ropov, o katerih mediji na veliko poročajo.
Značilnost tolpe je predvsem v tem, da prazni blagajne prav pred nosom policistov, ki osuplo gledajo mirno predrznost spretnih tatov. A kako dolgo bodo še Simon in ostali lahko uspešno bežali pred policijo? To je postala zdaj zelo zahtevna naloga, saj se kriminalna skupina sooča z odločenim policistom, ki je prisegel, da jih bo ustavil.
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 17. nad.; 18.00 V sinjo brezkončnost; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska
napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Scon-finando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
22
Nedelja, 23. junija 2013
DNEVNE NOVICE
/
italija - V Rimu je bila po 10 letih spet enotna demonstracija sindikatov Cgil, Cisl in Uil
Sto tisoč ljudi zahtevalo od vlade ukrepe za delo
RIM - Osrednji italijanski sindikati Cgil, Cisl in Uil so po desetih letih včeraj ponovno priredili enotno demonstracijo v Rimu, na kateri so zahtevali od vlade konkretne ukrepe za delo in za preporod italijanskega gospodarstva.
Demonstracije po glavnih rimskih ulicah so se udeležili državni tajniki sindikatov Cgil Susanna Camus-so, Cisl Raffaele Bonanni in Uil Luigi Angeletti, ki so nato govorili na shodu na Trgu San Giovanni. V sprevodu po mestnih ulicah so bili tudi nekateri voditelji levosredinskih strank, kot sta tajnik Demokratske stranke Guglielmo Epifani ter Levice, ekologije in svobode Nicki Vendola.
Za demonstracijo so se odločili, ker so potrebni takojšnje odločitve oziroma ukrepi, so povedali organizatorji in italijansko vlado obtožili, da vselej napoveduje ukrepe, ki se ne uresničijo. Skrajni čas je torej za spremembe, »faza napovedi« pa je zaključena, je poudarila Camussova.
Demonstracije v Rimu se je pod geslom Delo je demokracija udeležilo več kot sto tisoč ljudi iz vse države, ki so v italijansko prestolnico dopotova-li z vlaki, letali, ladjami in več kot 1.400 avtobusi. Demonstranti so se zbrali na Trgu Repubblica in na Trgu Partigia-ni, v dveh ločenih sprevodih pa so se podali na Trg San Giovanni, kjer je bil glavni shod.
Vlada mora osredotočiti prednostne izbire na davčne olajšave za odvisne delavce in upokojence, je poudarila Camussova. Država potrebuje takojšnje ukrepe za izhod iz gospodarske krize, je dodala in kritizirala vlado En-rica Lette, ki jo zaznamujejo gole napovedi, ki jim ne sledijo spremembe. Od vlade so sindikati med drugim zahtevali rešitev vprašanja mnogih ljudi, ki so ostali brez službe in pokojnine, poglaviten pa je tudi boj proti davčnim utajevalcem. Sindikalisti so bili kritični tudi do Confindustrie, ker številni podjetniki še vedno skrivajo denar čez mejo. Sindikati so se postavili po robu tudi nekaterim spremembam v zdravstvu, kot je povečanje tarif za občane za storitve v letu 2014, ko pa Rim po drugi strani financira zasebno zdravstvo.
Demonstranti so s transparenti in pisanimi balončki preplavili trg San Giovanni
politika - Po grobem napadu ligaša Maria Borghezia na ministrico
Josefa Idem: Sem poštena in ostajam na svojem mestu
RIM - Po grobem napadu veljaka Severne lige Maria Borghezia, ki jo je v intervjuju za neko radijsko postajo primerjal s prostitutkami, češ da ni plačala davka na nepremičnine IMU, je ministrica za enake možnosti Josefa Idem včeraj odgovorila, da je poštena oseba in da ne namerava odstopiti. Ministrica je to storila na tiskovni konferenci skupaj s svojim odvetnikom Luco Di Raimondom, ki je poglobil vprašanje s tehničnega vidika.
»Name so vsuli kup blata in o meni izrekli vse najslabše,« je povedala ministrica in dodala, da so besede lahko »trde kot kamen, te kamne pa so zmetali vame grobo in nasilno«. Ministrica je poudarila, da bo poravnala vse morebitne dolgove. Pod vprašajem je namreč plačilo prej davka ICI in nato IMU za hišo-telovadnico v Ravenni, ki je last ministrice Idemove. Problem naj bi nastal po obnovi zgradbe. Ministrica je zagotovila, da je naročila, naj bo vse uredijo, kot je treba. Toda očitno je prišlo do napak, ki jih bo vsekakor poravnala.
Severna liga je medtem glede Idemove pripravila nezaupnico, ki jo namerava vložiti v parlamentu. Nezaupnico bodo podpisali tudi parlamentarci Gibanja 5 zvezd.
Ministrica za enake možnosti Josefa Idem
opatija - Srečanje slovenske premierke in predsednika hrvaške vlade
Bratuškova in Milanovic: EU priložnost za nadaljnje sodelovanje med državama
OPATIJA - Slovenska premierka in predsednik hrvaške vlade, Alenka Bra-tušek in Zoran Milanovic, sta včeraj po uri pogovorov v Opatiji v izjavi za novinarje poudarila, da je Evropska unija priložnost za nadaljevanje političnega in gospodarskega sodelovanje ter dialoga med državama. Ob tem je Bratuškova poudarila, da sta sodelovanje in dialog absolutno edina in prava pot. »Mislim, da bomo v novi evropski družini imeli veliko priložnosti za pogovore tako o političnem in tudi gospodarskem sodelovanju,« je dejala Bratuškova.
Milanovic je napovedal, da je opa-tijsko srečanje le eno od rednih podobnih delovnih srečanj, odkar sta oba na premierskem položaju, ter da bodo sledila nova tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Izpostavil je, da bo Hrvaška zelo kmalu članica EU, ter da bosta potem obe državi v situaciji, ko bosta morali sodelovati, če želita napredovati in se bo-
Alenka Bratušek
arhiv
Zoran Milanovic
arhiv
riti za nove trge.
Bratuškova je v odgovoru na novinarsko vprašanje o kritikah zaradi prodaje Mercatorja hrvaškem koncer-nu Agrokor dejala, da je hrvaškega kolega Milanovica seznanila s slovenskimi odzivi in težavami, s katerimi se srečuje. Ponovila je, da ni njena vlada tista,
ki je prodala Mercator, temveč gospodarske družbe. Ponovila je, da noče, ne želi in niti sme vplivati na odločitve lastnikov Mercatorja. »Upam, da so se lastniki izpogajali za dobre pogoje za zaposlene in dobavitelje, ter da bo to konec koncev dobro tudi za Slovenijo. Če bo posel uspešen in bomo zadovoljni
vsi, Hrvati in Slovenci, bo to dobro za obe državi. Kot predsednica vlade se v ta posel ne vpletam,« je izjavila slovenska premierka.
Predsednica slovenske vlade je včeraj Hrvaški ponovno čestitala za vstop v EU ter Hrvaški, ki bo 1. julija postala nova članica EU, zaželela dobrodošlico. Izrazila je tudi pripravljenost, da Slovenija, če bo potrebno, še naprej z nasveti pomaga Hrvaški.
Bratuškova je novinarjem odgovorila, da ni nobenega posebnega razloga, da sta se včeraj sešla v Opatiji z Milano-vicem in ne 30. junija na slovesnosti v Zagrebu ob vstopu Hrvaške v EU. »Je pa res, da sva imela tukaj nekaj več časa za pogovor, kot bi ga imela v nedeljo«, je dodala. Milanovic je dodal, da ni običajno, da na prireditve, kot bo nedeljska, prideta tako predsednik kot premier neke države. Oba sta potrdila, da se bosta srečala tudi v sredo in četrtek v Bruslju.
Nova grška vlada predvidoma v torek
ATENE - Po odhodu Demokratične levice iz vladajoče koalicije nameravajo grški konservativci in socialisti čim prej sestaviti novo vlado. Po poročanju včerajšnjih grških medijev je pričakovati, da se bo to zgodilo v torek. Konservativci in socialisti sicer imajo v 300-članskem parlamentu tesno večino 153 glasov. Sedanji konservativni premier Antonis Samaras naj bi tudi v novi vladi ostal na pre-mierskem položaju, podpredsednik vlade in zunanji minister pa naj bi postal vodja grških socialistov Evangelo Venizelos. Oba naj bi se na pogovorih o sestavi vlade srečala danes.
Zelena luč za oborožitev sirskih upornikov
DOHA - Zunanji ministri držav skupine prijateljic Sirije so na konferenci v Dohi v Katarju razpravljali o načinih ukrepanja v Siriji, potem ko so tamkajšnji uporniki prejeli pošiljke novega orožja. Ob koncu srečanja so sprejeli sklepno izjavo, v kateri so se zavezali k nujni pomoči upornikom v boju proti sirskemu režimu. Na srečanju v Dohi so sodelovali predstavniki Velike Britanije, Francije, ZDA, Nemčije, Italije, Jordanije, Savdske Arabije, Katarja, Združenih arabskih emiratov, Turčije in Egipta.
V	EU lani najdražja hrana na Danskem, najcenejša na Poljskem
LUXEMBOURG - Za košarico primerljivih živil in brezalkoholnih pijač je bilo treba lani v najdražji članici EU odšteti več kot dvakrat toliko kot v najcenejši. Najdražja hrana je bila znova na Danskem, medtem ko Poljska ostaja najcenejša, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je tik pod povprečjem EU.
Cene hrane na Danskem so lani za 43% presegale evropsko povprečje. Danski so sledile Švedska (24% nad povprečjem EU), Avstrija (20% nad povprečjem), Finska (19% nad povprečjem), Irska (18% nad povprečjem) in Luksemburg (16% nad povprečjem). Najcenejši Poljski, kjer so bile cene hrane lani 39% pod povprečjem, sledijo Romunija (33% pod povprečjem EU), Bolgarija (32% pod povprečjem EU) in Litva (23% pod povprečjem EU).
V	Sloveniji so bile cene hrane tri odstotke pod povprečjem sede-mindvajseterice. Za odstotek višje od povprečja so bile cene kruha in žitaric ter mleka, sira in jajc, medtem ko je bila cena mesa sedem odstotkov pod povprečjem EU.
Število mrtvih v poplavah v Indiji se bliža številki 600
MUMBAI - Reševalne ekipe v Indiji si prizadevajo rešiti več deset tisoč prebivalcev na severu države, ki so zaradi plazov in poplav odrezani od sveta. Število žrtev katastrofalnih poplav, ki jih je povzročil zgodnji prihod monsuna, se bliža 600. Reševalci so iz reke Ganges uspeli pobrati trupla žrtev naraslih voda, okoli 63.000 ljudi v zvezni državi Uttarakhand na severu države, med njimi je večina turistov in romarjev, pa je še vedno odrezanih od sveta. Več kot 14.000 ljudi pogrešajo.
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 23. junija 2013 2 3
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
Prosvetni dom
Poletje pod kostanjem 2013
Prosvetni dom
V	četrtek, 4. julija ob 20.30 Večer posvečen filmu / Il lato positivo, režija David O. Russell
V	petek, 12. julija ob 20.30 Kabaretni večer / Flavio Furian & Maxino in tečajniki kabaretske delavnice
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica
Ploščad pred SNG Nova Gorica
V	soboto, 29. junija, ob 21.30 eVenti Verticali: »Iskani«. / Vstop prost.
V	sredo, 3. julija, ob 19.30 Compagnie Mobil, Nizozemska: »Sulky M 1« / Vstop prost.
V	petek, 5. julija ob 19.30 ŠUGLA, Slovenija: »SEE-PPPP - Specialna elitna enota za povzročanje panike, parano-je in pritiska«. / Vstop prost.
ŠTANJEL
Danes, 23. junija, ob 21.00 Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. PIRAN
■ Etno Histerija
Tartinijev Trg
V	torek, 16. julija, ob 20.00 Teater Kvelb, Češka:» Ulično lutkovno gledališče«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TREBČE
V nedeljo, 30. junija, ob 20.00 bo Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma.
OPČINE
Poletje pod kostanjem 2013
Prosvetni dom
V	četrtek, 27. junija ob 20.30 Pihalni orkester Ricmanje / Poletni operni večer ... in ne samo, Monica Cesar - so-pranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist in Aljoša Tavčar - dirigent
V	četrtek, 18. julija ob 20.30 Koncert keltske glasbe / Wandering Harps
BRIŠČIKI
V	petek, 5. julija, ob 21.00 Goran Bre-govic, najbolj prepoznaven balkanski glasbenik se spet vrača v naše kraje in na Guco na Krasu z njegovim Orke-streom za poroke in pogrebe. Kot predskupina igra ansambel Kal (gipsy band).
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Amfiteater Avditorija
V	petek, 28. junija ob 21.00 Veliki koncert Gibonni, zvezda hrvaške glasbe, svojevrstni crossover popa in rocka z elementi mediteranskega melosa, označujejo edinstvena melanhonija ter intimni in angažirani teksti.
LJUBLJANA
61. Ljubljana festival
Kongresni trg
V	četrtek, 27. junija ob 21.30Ars electronica / glasbeno vizuelni performans, dirigent Ivan Repušič, Orkester Purpur in Akademski zbor Ivan Goran Kovačič, na sporedu Bruckner, Wagner in Čajkovski.
V	petek, 28. junija ob 21.00 2cellos / Luka Šulič in Stjepan Hauser
Križanke
V	ponedeljek, 1. julija ob 21.00 Romeo in Julija / balet, dirigent mladen Tarbuk, Balet SNG Maribor, Orkester Slovenske filharmonije, glasba Sergej Pro-kofjev
V	torek, 2. julija ob 20.00 Aura / Poprock projekt v izvedbi Beloruskega državnega plesnega ansambla Koroški
Slovenska filharmonija
V sredo, 3. julija ob 20.00 Bernarda Fink in Marcos Fink / Večer samospevov
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. LONJER
V sklopu Artedna je na ogled v športno kulturnem centru skupinska razstava trinajstih umetnikov društva za umetnost Kons: v pritličju in zadnjem nadstropju si lahko ogledamo slike, kipe, risbe, fotografije, posege v prostor in likovne objekte na temo prostora. Svoja dela razstavljajo Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Rado Jagodic, Dunja Jo-gan, Viljam Lavrenčič, Klavdija Maru-šič, Jasna Merku, Živa Pahor, Jana Pečar, Deziderij Švara, Andrea Verdelago in Ivan Žerjal. Razstava je na ogled do 30. junija ob sobotah in nedeljah med 16. in 18. uro.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN
V	Kraški hiši je na ogled razstava Klav-dija Palčiča Veter v (šk)oljki - Poklon Marku Kravosu, na ogled bo do nedelje, 23. junija. Ogled je možen ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00.
BOLJUNEC
Do konca avgusta je v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'ricena na ogled razstava fotografij "Boljunec sredi prejšnjega stoletja" v priredbi SKD France Prešeren in Skupine 35-55 GORICA
V	Galeriji Kulturnega doma: je na
ogled še do ponedeljka 24. junija samostojna razstava unikatne keramike Ivana Skubina.Urnik: od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ ga-
lerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora -zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811).
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
doba 90 dni
javni govornik
otok v novih hebridih
običajno je z ravsanjem grška črka
del medenice, sklep noge strupom
italijan (slabš.)
/
dušev. preobremenitev jamajška glasba
reka v nemčiji
reka v bosni
strežaj na ladji ali letalu
tazio nuvolari
mesto
v	illinoisu mesto
v	ligurui
nasilni kradljivec, tat
hrvaško osebno ime
italijanski izraz za plo
pripadnik judovske ločine
tvornik velike in lepe veže
naš nekdanji senator spetič
naša trenerka pavletič
spis tiskovnih napak
beri primorski dnevnik
vrsta mamila
nekd. preds.
šd breg predstojnik visokih šol
nekdanji tržaški boksar (duilio)
prizorišče odločilne bitke v drugi svet. vojni
livio semolič naš trener (miloš)
naša pri-trdilnica
sergej verc
aškerčeva pesem
kraj pri opatiji
sl. pesnik na koroškem
ramon novarro
nekd. turški premier
raztele-ševalec
titanov mineral
jakost elek-trič. toka
holandska jadrnica
odisejev otok
sl. filozof (andrej)
nekdanja slovenska smučarka (mateja)
del boksarske tekme japonsko žensko ime
večja kamnita gmota sl. igralka ... rina
trinidadski atlet boldon
/
rojstvo kemijski
znak za natrij
adam bohorič
oče
/
izrastek v ustih
slovarček - ATREK = pritok Kaspijskega jezera (tudi Atrak) • ELLER = slovenski pesnik na Koroškem (Fran) • EPI = otok v Novih Hebridih • MOR = nizozemski slikar (Anthonis) • PERI = italijanski skladatelj (Jacopo) • ULE = slovenski filozof
GLASBA
24
Nedelja, 23. junija 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad severno in severozahodno Evropo je ciklonsko območje. Hladna fronta se prek Francije bliža zahodnim Alpam. Od jugozahoda priteka k nam postopno bolj vlažen zrak.
Po nižinah in ob morju bo jasno do zmerno oblačno vreme; pihal bo zmeren jugozahodnik. Zgodaj zjutraj ni povsem izključena možnost za kakšno ploho na vzhodnem pasu. V hribih bo v glavnem zmerno oblačno; več oblačnosti bo čez dan z možnostjo za kakšno ploho ali krajevno nevihto. V noči na ponedeljek poslabšanje.
Danes bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v notranjosti države bodo nastajale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C.
Jutri se bodo na širšem območju pojavljale plohe in nevihte. Temperature bodo občutno padle.
Jutri bo pretežno oblačno s pogostimi padavinami, sprva tudi nevihtami. Osvežilo se bo. Zvečer bo na Primorskem zapihala burja.
&
TOLMEČ
013/26
&
TRBIŽ O
12/25
CELOVEC
° 10/18
KRANJSKA G.
011/18
O TRŽIČ
S. GRADEC
O 14/21
TOLMEC
012/16
TRBIŽ O
11/15
CELOVEC
° 10/12
KRANJSKA G.
011/14
O TRŽIČ
15/16
S. GRADEC
013/14
CELJE
16/17 O
N. MESTO
13/18 O
v split
|®g«°21/33
ri ww skopJE
19/27	^ 20/36 \ ^JjJ
\	n atene -
" '	27/3P-» .
2000 - Vrhunec izrazitega >inS vročinskega vala na vzhodu Slovenije. V Metliki se je živo srebro dvignilo do 37,5 o °C, na Bizeljskem do 35,6 °C, v Gornji Radgoni, < na Jeruzalemu in v Murski Soboti do 35,0 °C in v Mariboru do 34,7 °C.
Danes: ob 5.12 najnižje -72 cm, ob 12.14 najvišje 33 cm, ob 17.21 najnižje -4 cm, ob 22.52 najvišje 49 cm.
Jutri: ob 554 najnižje -70 cm, ob 13.02 najvišje 34 cm, ob 18.15 najnižje -3 cm, ob 23.34 najvišje 42 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C.
1000 m
¡o
29	2000 m.....	.....14
25	2500 m.....	......10
17	2864 m . . ..	....... 6
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10,5.
Kdo bo najgrši?
Newyorški Times Square preplavili jogiji
PENTALUMA - V kalifornijskem mestu Pentaluma že 25 let pripravljajo tekmovanje, na katerem izbirajo najgršega psa na svetu. Tekmovanje je zelo popularno, naj pa pridejo lastniki psov, ki si želijo, da bi njihov ljubljenček dobil naziv najgr-šega. Zmagovalec bo dobil velik pokal, ček za približno 1200 evrov v dolarski protivrednosti in si zagotovil nastope v raznih televizijskih oddajah.
NEW YORK - Znameniti newyorški trg Times Square so v petek preplavili navdušenci nad jogo, ki so s skupinskimi vadbami pozdravili prvi poletni dan. Festival joge ob solsticiju je pritegnil tako začetnike kot tudi najbolj izkušene jogije. Življenje na trgu se je v petek ustavilo, ko so pisani pravokotniki zasedli vse kotičke peš cone. Že 11. festival je pritegnil več kot 15.000 ljudi. Udeleženci so pozorno sledili navodilom učiteljev, ki so ji lahko spremljali prek zvočnikov. Najstarejši učitelj joge, ki je sodeloval na trgu, je bil star kar 94 let.
sydney - Za delovna mesta se je potegovalo 333 tisoč kandidatov
Avstralija izbrala zmagovalce tekmovanja za najboljše službe sveta
SYDNEY - Avstralija je izbrala zmagovalce tekmovanja, na katerem so se številni potegovali za »najboljše službe na svetu«. Skupno se je za najboljša delovna mesta sveta potegovalo 333.000 ljudi iz 196 držav.
Ena od zmagovalk je Francozinja Elisa Detrez, ki bo poslej zaposlena s patru-ljiranjem po avstralskih plažah, sprehajanjem po gozdovih in promocijo avstralskih unikatnih rastlin in živali. Najboljše restavracije v državi, vinske kleti, pivovarne in pube bo prihodnjih šest mesecev preizkušal Anglež Rich Kean, ki je bil izbran za »glavnega preizkuševalca«. Med zmagovalci je tudi Brazilec Roberto Seba, ki bo v Melbournu fotografiral družabne dogodke. Za divjino na jugu Avstralije bo skrbel Kanadčan Greg Snell, Irec Allan Dixon je bil izbran za glavnega pustolovca,
Kanadčan Greg Snell po skrbel za divjino. Američan Andrew Smith bo kot komentator družbenih medijev na spletu potoval po Avstraliji ter obiskoval festivale in različne družabne dogodke.
Avstralija je tekmovanje za najboljša delovna mesta objavila marca, na podlagi dobre izkušnje iz leta 2009. Takrat je Britanec Ben Southal dobil plačano zaposlitev, da je šest mesecev skrbel za enega od slikovitih otokov Velikega koralnega grebena. Tokratno tekmovanje pa je bilo namenjeno mladim popotnikom, starim od 18 do 30 let. Njegov namen je predvsem promocija avstralskega turizma.
Na tekmovanje so se prijavili številni Avstralci, a se nobenemu med njimi ni uspelo uvrstiti v finale. Med prijavljeni so bili tudi številni iz Hongkonga, Škotske, Tajvana, Afganistana, Belgije in Nemčije.
Avstralija je v Sydneyju (na posnetku) izbrala mlade med 18. in 30. letom, ki bodo dobro plačani za promocijo avstralskega turizma
Depardieu zaradi vinjenosti ob 4000€
PARIZ - Francosko sodišče je v petek igralca Gerarda Depardieuja kaznovalo s 4000 evrov kazni ter mu za šest mesecev odvzelo vozniško dovoljenje, ker se je po Parizu s sku-terjem vozil pod vplivom alkohola. Igralca so aretirali novembra lani, potem ko je večkrat padel s skuter-ja in so mu v krvi našli trikrat višjo mero alkohola od dovoljene. Kazen so Depardieuju naložili v odsotnosti, potem ko se večkrat ni prikazal na sodišču. V zadnjih tednih igralec v Rusiji snema nov film.
koroška - Največja turistična atrakcija
Ob Vrbskem jezeru najvišji leseni razgledni stolp v Evropi
CELOVEC - Le dobrih deset kilometrov zahodno od Celovca, v dvojezični občini Hodiše, je v zadnjih osmih mesecih na hribu Jedvovca (Pyramidenkogel) nastala najvišja turistična atrakcija Koroške - s stotimi metri višine najvišji leseni razgledni stolp v Evropi, ki nudi čudovit pogled na Vrbsko jezero z okolico (na posnetku). Uradno so ga odprli v četrtek, vsako leto pa naj bi privabil nad 100.000 obiskovalcev iz celega sveta. Novi stolp je stal okoli osem milijonov evrov, investicija pa naj bi se amortizirala že v 15 do 20 letih.
Naval turistov je bil že prvi dan nepopisen! Novi stolp iz lesa in jekla je nastal na mestu, kjer so šele oktobra lani razstrelili več kot 40 let star in 54 metrov visok razgledni stolp iz betona. Čez zimo in v letošnji spomladi je nato zrasel nov panoramski stolp, ki nima tekmeca v Evropi. Novi, v nebo vijoč se stolp je prav zaradi svoje edinstvene oblike izredno atraktiven in se zaradi svoje lokacije
- v sredi dežele ob Vrbskem jezeru -z njega vidi po skoraj celi deželi. Novi panoramski stolp je zmagal na po vsej Evropi razpisanem arhitektnem natečaju pred petimi leti, a se je realizacija projekta močno zavlekla zaradi težav pri financiranju.
»Očeta« novega panoramskega stolpa sta celovška arhitekta Markus Klaura in Dietmar Kaden, zaradi svoje centralne lege pa nudi enkraten in čudovit pogled na celoten osrednji del Koroške - od Karavank na jugu do Visokih Tur na severu, vmes pa je modrina Vrbskega in nadaljnjih štirih jezer v osrčju dežele.
Novi, sto metrov visok stolp ima panoramsko ploščad na višini 70 metrov, nanjo pa se je mogoč povzpeti s sodobnim dvigalom v komaj 30 sekundah, najbolj vzdržljivi pa se lahko nanj podajo tudi peš. Premagati je treba »samo« 441 stopnic. Že v času gradnje se je pokazalo, da bo novi panoramski stolp očitno največja turistična atrakcija Koroške. (il)