ISSN 0040-1978
9
prodaja in dostava
ugodni plačiln pogoji !
naročiia
od 6. do 22. ure'
tel 02/743 08 10,743 08 15
I R vs i_ ^ ra
Jeep
AVTOSERVIS in TRGOVINA
DOMINKO
Dominko A. s.p., Ruj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021
Zava d.0.0.
Ptuj, Panonsio
02/778-60-61
02/778-80-71
r


Kulinarični icotičeic
Perutnina Ptuj
m
OT
Ptuj, 9. februarja 2001, letnik LIV, št. 6 - CENA 150 SIT
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
TA TEDEN / TA TEDEN
Kriv je kulturni praznik...
Kriv je namreč za to, da današnji Tednik izhaja z enodn^'vno zamuda. (Sicer pa če bi kdo izrazil posebno zeljo, bi si ga lahko že v sredo zvečer prebral v Delovi tiskarni v Ljubljani, kajti — oprostite — mi smo svoje delo korektno in pravočasno opravili ...)
Kriv pa je kulturni praznik tudi za to, da človek, ki nekaj da na kulturo, ne ve več, kam naj se poda po kulturne užitke, saj jih — hvala bogu — ponujajo na vsakem koraku. In spet lahko s ponosom ugotavljamo, da ima nepoklicno kulturno udejstvova-nje na Slovenskem veliko tradicijo. Mogoče na našem spodnjepo-dravskem koncu res ne premoremo toliko poklicnih ustanov kot v veliki prestolnici, kjer je tako, da lahko kadarkoli uživaš v katerokoli umetniški zvrsti, samo da plačaš vstopnico — ampak ali je res vse samo v sprejemanju kulture? Ali ni posebne vrste zadovoljstvo tudi nepoklicna ustvarjalnost v kulturi? Ko se teden za tednom dobivaš s prijatelji pri gledališki, pevski, slikarski, lutkovni, instrumentalni, literarni, plesni, folklorni in še kateri dejavnosti? Ko potem svoje dosežke predstaviš drugim, ki morda nimajo časa za vsakotedensko druženje ali nadarjenosti, pa vendar z veseljem sprejemajo tvojo ustvarjalnost? Mogoče bi moral podkrepiti svoje trditve o kulturni ustvarjalnosti s številkami — toda s štetjem naj se ukvarja statistika. Mi samo povejmo, da nam je lepo kot kulturnim ustvarjalcem in gledalcem.
In enako kot za kulturo bi lahko trdili tudi za drugo pomembno dejavnost v našem okolju, ki prav tako zbira okrog sebe množice — za šport, ki vsaj v ptujski občini prav danes slavi svoj dan, saj proglašajo najboljše športnike lanskega leta. Morda bomo morali poiskati kakšnega pomembnega slovenskega športnika in njemu v čast proglasiti športni praznik, kajti tudi pri športu gre za enako zasvojenost kot v kulturi. Pomembnejše kot to, kdaj si na cilju, je, kako si do cilja prispel. Naj ne bo naše prizadevanje namenjeno cilju, pač pa poti, po kateri prihajamo do njega ...
Vse lepo kulturnikom ob včerajšnjem in športnikom ob današnjem pra- ~J y ji zniku!	lAr^	—
^ KONKURENČNE CENE - HITRA POSTAVÁ1—,
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
EOCd.o.o. Tržaška 37a 2000 MARIBOR,
ECO OIL
1 liOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOV

DIGITALNI fOTO-nUDIO 4 UOKVIRJANJE PREDMETOV g 02/78 78 600 ^
I PTUJ, Minoritski trg 2, fotografija'^oto-tone-sp.si
V FEBRUARJU
««'V* j
_________________^ ^
Pisane rože iz krep papirja za lepšo pustno podobo Ptuja.
PTUJ / S PROSLAVE OB KULTURNEM PRAZNIKU

Foto: Majda Goznik
Velika oljenka za dr. M. Cigleneiki
V Narodnem domu na Ptuju je bila včeraj osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili mestna občina Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj in SLKD, Območna izpostava Ptuj.
Ob tej priložnosti so podelili najvišja priznanja za delo na področju kulture. Najvišje pri-
znanje mestne občine Ptuj -veliko oljenko - je prejela dr. Marjeta Ciglenecki, oljenke
pa so prejeli Aleš Stoeger in Dušan Fišer, avtorja razstave V tvari, KD Grajena ob 50-letnici in Kristina Samperl-Purg ob 25-letnici dela v kulturi. Priznanji SLKD - območne izpostave Ptuj sta prejeli Mira Mijacevic in Magda Damiš iz Ptuja, pla-
rm^jLWio
Tradicionalna športno-zabavna prireditev
Petek, 9.februarja 2001 ob 19.uri v avli Šolskega centra Ptuj Vljudno vabljeni!	Vstop prosti
keto ZKD Ivanka Galun iz
KPD Stoperce, zveza pa je podelila tudi 14 priznanj. Prejeli so jih: Katica Meznaric KPD Cir-kulane, Branko Gorjup (DPD Svoboda - likovna sekcija), Irena Ilešic in Valerija Ilešic, KUD Vitomarci, Ivan Merc in Marija Siker, mešani pevski zbor DU Ptuj, Franc Repec in Anton Repec, PGD Hajdoše, Andrej Novak, Komorni moški pevski zbor Ptuj, Jože Ilec, KD Grajena, Martin Strafela in Janez Kukovec, KD Marko-vci, Pihalni orkester Podleh-nik in liternarna sekcija KPD Stoperce.
V kulturnem programu so nastopili Komorni moški pevski zbor Ptuj, Plesna družina Gea DPD Svoboda Ptuj, trio flavt in akademski slikar Tomaž Plavec.
MG
9770040197015
PTUJ / ZUPANI S PTUJSKEGA IN LENARTA O SKLADNEJŠEM REGIONALNEM RAZVOJU
Ne prositi, temvei zahtevati
KDO NASPROTUJE FUNKCIONALNI REGIJI DEVETNAJSTIH OBČIN
IZ UPRAVNIH ENOT PTUJ IN LENART
Župani in drugi predstavniki občin na območju upravnih enot Ptuj in Lenart so se na petkovem delovnem srečanju v ptujski Mestni hiši, ki ga je spodbudilo "nerazumevanje" določil zakona o skladnejšem regionalem razvoju, odločno zavzeli za dosledno uresničevanje tega zakona in soglašali s spremembo pravilnika o pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije, da bodo enaka merila kot za razvojno agencijo statistične regije veljala za razvojno agencijo znotraj funkcionalnih regij, ki se lahko ustanovijo znotraj statističnih regij, ki po številu prebivalcev dosegajo 15 ali več odstotkov od celotnega prebivalstva Republike Slovenije.
Župani tudi pričakujejo, da si bo ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin le vzela toliko ~asa, da jim bo v njihovih argumentih prisluhnila, saj gre le za spo{to-vanje zakona oziroma za priznanje obstoja funkcionalne regije, ki jo je v bistvu že ustanovilo 19 občin omenjenega območja, ko je oblikovalo območje s posebnimi razvojnimi problemi, ptujsko Bistro pa pooblastilo za izvedbo regionalnih razvojnih programov. To jim po njihovem prepričanju omogoča 4. člen zakona, kjer je v četrtem odstavku zapisano: "Regionalna raven, za katero se pripravlja regionalni razvojni program, je medobčinsko območje, ki je geografsko zaključeno, s podobnimi razvojnimi problemi. Lahko (vendar pa ne nujno) se ujema tudi z območjem statistične regije. Večja statistična regija je lahko razdeljena na več funkcionalno zaključenih regij, za katere se skupaj ali ločeno pripravljajo razvojni programi."
Priznanje funkcionalne regije v bistvu pomeni delitev denarja za statistično regijo Podravje na dva dela, s čimer bo devetnjast občin pridobilo več denarja za razvoj, v nobenem primeru pa ne gre za ogrožanja Maribora, ki bi mu tudi morali "dopovedati" po mnenju jur{inskega župana Alojza Kaučiča, da bi mu več regionalnega denarja pri delitvi statistične regije Podravja samo koristilo, tudi zaradi bližnjega Kozjaka, ki prav tako razvojno zaostaja.
Za odločen nastop 19 občin, če se zakon ne bo izvajal v celoti, se je zavzel tudi župan občine Be-
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu-ša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik).
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raiceva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si
nedikt Milan Gumzar. V skrajnem primeru, če zakona ne bodo upo{tevali, so župani napovedali ustavni spor, kar pomeni, da se bo izvajanje zakona ustavilo po vsej državi. Direktor ptujske Bistre dr. Stefan Celan je s konkretnimi izračuni pokazal, kaj pomeni, če devetnajstim občinam, ki so območje s posebnimi razvojnimi problemi oblikovale po črki zakona, tega ne priznajo. Od 40 milijard skupne razvojne pomoči z državne ravni bi Podra-vje dobilo le 3,8 milijarde, ker jim pri računanju povprečnih kazalcev razvitosti zaradi {tevila prebivalcev močno {kodi Maribor. Ob upo{tevanja zakona, torej delitvi statistične regije Podravje na dva dela, pa bi na to območje pri-{lo 4 milijarde tolarjev več.
Župani upravnih enot Ptuj in Lenart so prepričani, da nimajo več kaj prositi, ampak le zahtevati, da se določila zakona spo-{tujejo, in tudi, da se njegova določila ne kr{ijo s popravljanjem podzakonskih aktov. Direktor Bistre dr. Celan je tudi s konkretnim primerom ponazoril, kako se kljub sprejetemu zakonu o skladnej{em regionalnem razvoju sredstva, ki naj bi jih dobili manj razviti, v bistvu dodeljujejo bogatim. Tako je na decembrskem razpisu od skupnih 150 milijonov tolarjev "od-{lo" v obe posavski regiji kar 62 milijonov tolarjev, Podravje pa ni dobilo niti tolarja.
ŠE O STARIH GREHIH ...
Župani občin na Ptujskem so v nadaljevanju petkovega srečanja govorili tudi o nadaljnjih aktivnostih pri urejanju razmer glede biv{e počitni{ke kolonije Biograd na morju, lokacija katere je v zadnjem času postala zanimiva tako za samo občino Biograd kot tudi nekatere turistične agencije iz Sloveniji. V tej fazi gre v glavnem za zavarovanje in vzdrževanje zemlji{ča oziroma objekta ter plačilo dolga iz naslova nadomestila uporabe stavbnega zemlji{ča. Biograjčani jim sicer ponujajo v zameno za lokacijo določeno {tevilo postelj za dobo petih let, potem pa bi bi-v{i dom in zemlji{če postalo njihova last, razmi{ljajo pa tudi o
zamenjavi zemlji{ča. Vse pa bo odvisno od ponudb; s prodajo ne bodo hiteli, so odločeni župani.
Župane je v petek zanimalo tudi, kako daleč je s podpisom delitvene bilance. Sporazume o delitvi premoženja je podpisalo trinajst občin, do konca januarja pa kljub pozivom {e ni pravega odgovora iz občine Maj{perk, ki podpis pogojuje z nekaterimi drugimi zadevami, ki niso predmet delitvene bilance, občina Sv. Andraž pa je mestno občino že obvestila, da delitvene bilance ne bo podpisala. Kljub temu so župani predlagali, da se z županoma občin Maj{perk in Sv. Andraž sestanejo v sredo, 5. februarja, saj jih resnično zanimajo pravi razlogi, zakaj občini sporazuma ne želita podpisati. Župan občine Kidričevo Alojz [prah pa se je zanimal, kako se bodo na Ptujskem organizirali, da bodo pri{li do svoje pokrajine. Kot je povedal ptujski župan Miroslav Luci, je pismo o nameri o ustanovitvi pokrajine Spodnje Pod-ravje že podpisalo devet županov, sedaj pa je potrebno pritegniti {e preostalih {est občin.
Ptujski župan Miroslav Luci pa je župane s Ptujskega pozval, da naj razmislijo o tem, kak{na bo njihova bodoča vloga pri Zdravstvenem domu Ptuj: bodo ustanovitelji, soustanovitelji ali le delni soustanovitelji. Da gre za zelo občutljivo temo, je pokazala nadaljnja razprava, v kateri so župani opozorili na nekatera odprta vpra{anja, povedali pa tudi, da si bodo {e naprej prizadevali za približevanju zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev svojim občanov. Pri tem sicer računajo na Zdravstveni dom Ptuj, a ta doslej za to, da bi svoje zdravnike po{iljal delat v zunanje občine, ni kazal zanimanja. Zato bodo po vsej verjetnosti znova prisiljevati razpisati koncesije.
O tem, kako bodo pripravili zdravstveno strategijo pa ni bilo resne besede. Zdi se, da tako, da se bodo koncesije {e naprej podeljevale, ne glede na nacionalni program, kjer lepo pi{e, da se z njihovim podeljevanjem ne sme ogroziti obstoj zdravstvenega doma. Dejstvo pa je, da {e nihče ni povedal, kje je meja, ko zdravstvenega doma resnično ni več. Kaj hitro se lahko zgodi, da bo ptujski zdravstveni dom ostal brez zdravnikov, če bodo vsi {li ordinirat v druge občine; potem najbližji zdravnik več ne bo na Ptuju, temveč v okolici. Lahko pa, da je zdravilo za bodoči Zdravstveni dom Ptuj skrito v rokavu ptujskega župana, ki je prvič javno (sicer res malo po ovinkih) povedal, da namerava kandidirati za novega direktorja; razpis bo objavljen {e v tem mesecu.
MG
PTUJ / KOMUNALI 45 MILIJONOV EKOLO[KEGA KREDITA
Novi globinski vodnjaki v Skorbi, Lancovi vasi in Desencih
Direktor ekološkega razvojnega sklada Republike Slovenije Ljubo Žužek in direktor ptujske komunale Jože Cvetko sta v torek, 30. januarja, v prostorih ptujske Komunale in ob prisotnosti župana mestne občine Miroslava Lucija svečano podpisala pogodbo o najetju 45 milijonov tolarjev ekološkega kredita, ki ga bo Komunalno podjetje Ptuj namenilo za izgradnjo novih globinskih vodnjakov v Skorbi, Lancovi vasi in Desencih.
Kot je povedal direktor Komunale Jože Cvetko, bodo s tem porabnikom pitne vode iz ptujskega vodooskrbovalnega sistema {e naprej zagotavljali neoporečno pitno vodo tako v mikrobiolo{kem kot v kemij-
skem pogledu. Sicer 60 odstotkov vse pitne vode zajemajo iz dosedanjih plitkih, do 28 m globokih vodnjakov, medtem ko zajemajo 40 odstotkov pitne vode iz popolnoma neoporečnih globinskih vodnjakov, to je iz globi-
Pogodbo o najetju 45 milijonov ekološkega kredita sta v Ptuju podpisala Ljubo @užek (desno) in Jože Cvetko
ne od 150 do 200 m. Pitno vodo redno nadzira Zavod za Zdravstveno varstvo Maribor in njihove analize kažejo, da od julija leta 1995 vsebnost nitratov ni bila nikoli več prekoračena.
Direktor slovenskega ekolo{-kega sklada Ljubo Žužek je po podpisu poudaril, da bodo tudi v bodoče dajali ugodne ekolo{ke kredite tistim, ki se bodo odločali za izbolj{ave in investicije, ki bodo strokovno utemeljeno pomenile ekolo{ko izbolj{anje. Večji kot bodo učinki ekolo{kih investicij, večji odstotek od vrednosti investicij bodo lahko prejeli investitorji v obliki sorazmerno ugodnih kreditov iz državnega ekolo{kega razvojnega sklada.
Podpisa omenjene pogodbe o najetju kredita je bil vesel tudi župan mestne občine Miroslav Luci, ki je poudaril, da bo kljub gradnji novih globinskih vodnjakov nujno potrebno vložiti več napora v ekologijo oziroma v izbolj{anje stanja, saj moramo z za{čitnimi ukrepi, predvsem z izgradnjo kanalizacije in manj-{ih čistilnih naprav ter s smo-trnej{o rabo strupenih snovi v kmetijstvu, predvsem cenenega in zelo strupenega atrazina, podtalnico bolje obvarovati.
M. Ozmec
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNI[KA HI[A / TEDENSKI KOMENTAR
Teden v znamenju Krke
Borzni investitorji so v minulem tednu največ pozornosti namenili obema farmacevtskima družbama, Mercatorju, Luki Koper in Žitu. Slovenski borzni indeks je v petek končal pri 1.867 točkah, medtem ko se je indeks pooblaščenih investicijskih družb oblikoval pri 1.519 točkah.
Kot smo že uvodoma omenili, je minuli teden minil predvsem v znamenju Krke. Po objavi dobrih poslovnih rezultatov in napovedanim dobičkom v višini 7 milijard tolarjev se je tečaj delnic Krke sprva dvignil do 29.000 tolarjev za delnico, ob koncu dneva pa padel v trgovalno območje 28.300 tolarjev, kar kaže na šibkost povpraše-valne strani. Tudi Lek je proti koncu tedna izgubil na svoji vrednosti. Z delnicami se je trgovalo pod območjem 46.000 tolarjev.
Po objavi o uspešni pridobitvi koncesije za uporabo tržaškega pomola je vrednost delnice Luke Koper nekoliko porasla, vendar je proti koncu tedna podlegla splošnemu negativnemu
vzdušju na borzi.
Lepo presenečenje so povzročile delnice Mer-catorja. Ob koncu tedna je bilo z njimi za dobrih 6000 lotov prometa (v paketu), njihov tečaj pa je porasel na 15.100 tolarjev, kar je vzpodbudno za prihodnje trgovanje. Petrol se še vedno drži v območju 20.000 tolarjev, Žito pri 20.000, kranjski Merkur pa je minulo sredo pridobil 3,5 odstotka, enotni tečaj je znašal 15.800 tolarjev.
Med delnicami na prostem trgu pa je bilo največ zanimanja za Triglav steber 2 pri višjih 43 tolarjih, Infond Zlat pri slabih 50 in NF1 pri 107 tolarjih. Z delnicami Mercate in Kmečke družbe, s katerimi se ne trguje že od 4. januarja letos, se zaradi preoblikovanja minuli teden še ni trgovalo.
Pivovarna Union je pred kratkim podpisala pogodbo o nakupu 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne, za katerega so plačali 4 milijone mark, tečaj Unionove delnice pa se giblje okoli 41.000 tolarjev. Kmečka družba pa je za dva milijona mark kupila 39 odstotkov delnic nekdaj najbolj branega bosanskega dnevnika Oslobođenje.
Blaž Seražin
PTUJ / SPREJEM ZA DR. ZNANOSTI METKO PISLAK
No'va doktorica znanosti
Ptujski župan Miroslav Luci s sodelavci je 2. februarja v ptujski Mestni hiši pripravil sprejem za novo doktorico znanosti Metko Pislak iz Veterinarskega zavoda Slovenije - OE Ptuj, doma iz Apač na Dravskem polju.
Sprejema sta se udeležila tudi vodja ptujske veterinarske enote Zdravko Ip{a, dr. vet. med.,
DORNAVA / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Manj naložb v infrastrukturo
Svetniki občine Dornava so na zadnji seji še enkrat dodobra pretehtali osnutek letošnjega proračuna.
Letos bodo najprej poravnali nekatere neplačane obveze za investicije, ki so jih že opravili lani. Področju požarne varnosti bodo letos namenili nekaj manj denarja, za milijon tolarjev pa povečali postavko na področju kulture. Leto{nji proračun
bo zna{al okrog 200 milijonov tolarjev. Seveda je to {e vedno predlog, upajo pa, da bodo proračun sprejeli na prihodnji seji.
Po naselju Dornava in Mezgovci bodo gradili kanalizacijo in čistilno napravo. Potrebna dokumentacija je že v zaključni fazi in dela naj bi začeli v marcu. To bo največja leto{nja naložba na področju komunalne infrastrukture, na cestah bodo opravili le vzdrževalna dela.
V leto{njem letu naj bi zamenjali tudi že dokaj zastarelo in dotrajano računalni{ko opremo občinske uprave. Govorili pa so tudi o organizaciji pustne prireditve Fašenkpo dornavsko, ki bo 26. februarja.	(MS)
in Metkin prvi direktor dr. Jože Be{vir. Ptujski župan Miroslav Luci je novi doktorici znanosti skladno z dosedanjo prakso podelil stekleni kelih s ptujskim grbom; dobi ga vsak, ki si v mestni občini pridobi doktorat znanosti. Metka Pislak je doktorirala z nalogo o uporabnosti metod molekularne biologije za diagnostiko paratuberkoloze pri drobnici. Kot je povedal dr. Jože Be{vir, so v času, ko je Metka pričela delati na zavodu, iskali vse možnosti in priložnosti, da bi pridobili čim več magistrov in doktorjev znanosti. Lepa priložnost se jim je ponudila z mladimi raziskovalci, Metka je presegla
Nova doktorica znanosti Metka Pislak. Foto: Kosi
začetne ambicije. Mladi doktorici je za uspe{no disertacijo čestital tudi direktor ptujske Bistre dr. Stefan Celan.
MG
SPODNJE PODRAVJE / ČAS ZA
NOVE OBČINE
Cirkulane in Leskovec?
Dosedanji razvoj lokalne samouprave, ki se je v Sloveniji začel z ustanovitvijo novih občin leta 1994, še vedno ni po volji vseh državljanov. Na nekaterih območjih so "napako" prve delitve nekdanjih velikih občin popravili leta 1998, na drugih svojo priložnost še čakajo. Ta priložnost je prav v letu 2001, saj je potrebno ustrezne postopke za ustanovitev novih občin speljati do novembra.
O tem je na zadnji seji sveta občine Videm svetnike, predvsem tiste iz krajevne skupnosti Leskovec, obvestil župan Franc Kirbiš.
Že obvestilo je znak, da občina Videm morebitnih odcepi-tvenih teženj Leskovca ne bo ovirala, z druge strani pa doslej, razen govoric, ni bilo jasnega namiga, da o tem tudi razmišljajo. Če se bodo odločili za korak v samostojno občino in pri tem dobili zakonsko podporo državnega zbora, potem bo Le-skovec še ena majhna občina na območju Haloz, po velikosti, številu prebivalcev in razvitosti podobna občinam Zavrč, Pod-lehnik in Žetale, ki že pospešeno gradijo svojo prihodnost.
Na zadnji seji sveta občine Gorišnica so pod točko razno že obravnavali jasno izraženo stališče iniciativnega odbora, ki želi za območje Cirkulan svojo občino. Pri tem še ni znana ljudska volja, ki se preverja na referendumu, toda postopek je stekel
in v občini Gorišnica so se že odzvali. Predvsem z mnenjem, da je to pač stopnja demokracije in da načrtov za novo občino Cirkulane ne bodo ovirali. V razpravi so svetniki - tudi tisti z območja Cirkulan - dejali, da je bilo v dosedanjem razvoju občine Gorišnica veliko narejenega tudi za haloške Cirkulane. Če se bodo razšli, bodo to storili prijateljsko, so sklenili, pred tem pa želijo imeti svetniki na mizi natančne podatke, koliko sredstev je bilo zbranih in porabljenih za območje potencialne nove občine in elaborat o prednostih in slabostih koraka v občinsko samostojnost. Ljudem je potrebno predstaviti realne podatke, pri odločitvi pa jih ne ovirati. Že zaradi čistih računov in dobrega prijateljstva dveh morebitnih sosednjih občin. Občina Cirkulane bi imela okoli 2.300 prebivalcev in bi bila še ena nova občina, ki bi se odcepila od matične, ravninske.
J. Bračič
Izvedeli smo
SEZONA MATURANTSKIH PLESOV
Sezono letošnjih maturantskih plesov so na Ptujskem pričeli dijaki Poklicne in tehni{ke elektro {ole Ptuj, ki so svoj ples imeli že 26. januarja. Ptujski gimnazijski maturanti, letos jih je 178, pa so plesali 27. januarja in 3. februarja. Sledile jim bodo druge srednje šole ptujskega šolskega centra.
IZ OBRTNEGA REGISTRA
Ob koncu lanskega leta je imela Območna obrtna zbornica Ptuj 1395 članov, od tega največ samostojnih podjetnikov, kar 1288. V letu 2000 je bilo izdanih 82 novih obrtnih dovoljenj, 77 pa je bilo odjav iz obrtnega registra.
SEMINAR O OSTEOPOROZI
2. februarja so v mariborski bolnišnici pripravili seminar o usmerjenem preprečevanju in zdravljenju osteoporoze, ki so se ga udeležili številni zdravniki in drugi, ki se ukvarjajo s to boleznijo. Da je osteoporoza resno zdravstveno oziroma bolezensko stanje z velikimi družbenimi in medicinskimi posledicami, potrjuje tudi odločitev Svetovne zdravstvene organizacije, ki je 20. oktober razglasila za svetovni dan te bolezni.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ MAŠE MERC
Vfotogaleriji Stolp v Mariboru so v sredo odprli razstavo fotografij Maše Merc fotografa Deana Dubokoviča in oblikovalca Andreja Trohe, ki bo na ogled do 17. februarja. Ob tej priložnosti bodo predstavili potek letošnjega desetega izbora za miss Slovenije.
TA TEDEN NA PTUJSKI TV
v
Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na sporedu film z naslovom Police.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V sliki in besedi bodo predstavljeni najpomembnejši dogodkih zadnjih dni v mestni občini Ptuj. V polnem teku so priprave na 41. kurentovanje, od prvega februarja ima Knjižnica Ivana Potrča Ptuj novo direktorico, ptujski župan Miroslav Luci je pripravil sprejem za novo doktorico znanosti Metko Pislak z Območne enote veterinarskega zavoda Slovenije v Ptuju, dan šole so imeli v OŠ Mladika, svečano so zaprisegli sodniki porotniki okrožnega sodišča na Ptuju, prof. Jože Gregorc je predstavil knjižico skladb oziroma priredb ljudskih pesmi pod naslovom Okoli hišice, Aleksander Fenos je razstavil svoje fotografije, v dvorani Center je potekalo državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave. Ob koncu oddaje bodo zavrteli še prispevka o zgodovini Slovencev v freskah in o moto športu.
MG
POROČAMO, KOMENTIRAMO
KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO
Modrost ustanavljanja ob~in
Nesporno je, da so nove občine leta 1994 in 1998 pripihale v slovenski prostor nov razvojni veter. Tisto, ~esar v prej{njih velikih in okornih ob~inah ni bilo mogo~e dose~i skozi desetletja, se je zgodilo ~ez no~. Ob~inska sredi{~a so vzcvetela, pojavilo se je medsobojno vzpodbujevalno tekmovanje in uspehi se kar vrstijo. Ceste, mostovi, vodovod, telefoni, kabelska TV, sredstva za kmetijstvo, drobno gospodarstvo in obrt so naj-pomembnej{e pridobitve. Tudi transparentnost sredstev, namenjenih za družbene dejavnosti, torej {olstvo, zdravstvo, socialo.
Ob tem je mogoče reči, da so bile nekatere občine pred {estimi leti določene neživljenjsko, da so interesi njihovih občanov po območjih različni, da si halo{ka območja želijo hitrej{ega razvoja komunalne infrastrukture, kar je v ravninskih območjih že doseženo in so njihovi načrti usmerjeni v druge pridobitve sodobnega časa.
Nekaj osebnih ambicij, predvsem pa zaznana možnost hitrej{ega razvoja, neposrednost odločanja o svojih načrtih in njihovo uskaljevanje z možnostmi so izzivi, s katerimi se v drugem
mandatu sedanje slovenske samouprave soočajo na območjih, kjer razmi{ljajo o ustanavljanju novih občin. Najprej smo imeli na Ptujskem eno veliko občino, od leta 1994 jih je bilo devet, od leta 1998 petnajst (v Sloveniji 192). Koliko jih bo na Ptujskem ob lokalnih volitvah leta 2002? Z več občinami je več ljudi vpeto v odločanje, več jih je zaposlenih. Tudi to so nesporne pridobitve občin za posamezna območja.
V evforiji pridobitev pa pozabljamo, da ima tudi ta medalja dve plati. Vse, kar se dogaja v državi in občinah, moramo plačati davkoplačevalci. Delovna mesta v občinski upravi ne ustvarjajo nove vrednosti, temveč sodijo med porabo. Številni bogati občinski objekti so za ta čas pridobitev, pozneje bodo postali breme. Zgolj bogastvo zidov {e ne prina{a blaginje, čeprav vzbuja obiskovalcu vtis dobrega občinskega gospodarjenja. Bolj ko se množi {tevilo občin, bolj država pritiska z davki. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji{ča, ki ga uvajajo, je že eden od izvirnih prihodkov občin, drugi bo davek na premoženje. In če to ne bo zadostovalo?
Visoki predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije je nedavno tega že povzdignil glas, da preveč občin du{i gospodarstvo. V Sloveniji -predvsem v Mariboru in Ljubljani - imamo že precej izku{enj z razdruževanjem in ponovnim združevanjem občin. Niso tako osamljena mnenja, da male občine ne bomo zmogle socialnih, zdravstvenih in drugih bremen. V revnih občinah bo tudi davek na premoženje reven in z vse večjim teritorialnim drobljenjem bo vse manj sedanjega solidarnostnega prelivanja sredstev. Poleg tega {e ni jasna vloga občin po ustanovitvi pokrajin ali regij, ki imajo v evropski ureditvi zelo pomembno vlogo. V načrtovanju in izvajanju razvojnih investicijskih projektov bo vsekakor pomembna njihova velikost in usklajenost. Parcialni interesi bodo vse težje pri{li do u{es države, kaj {ele do bodoče skupne evropske prestolnice. Biti gospodar na svojem, pa obenem osamljen v svojih tegobah, zagotovo ni več motiv za ustanavljanje občin.
J. Bračič
PTUJ / KURENTI ZE ZVONIJO
Za pus^ta 150 tisoi obiskovalcev?
Osrednji prostor mestne četrti Ljudski vrt ob samopostrežbi Rimska peč je že nekaj časa šivalnica za pustna oblačila. V okviru projekta javnih del jih šivajo nezaposlene šivilje Marjana, Irena, Dragica, Marica, Marija, Vera in Albina, ki so bile včasih zaposlene v ptujski Delti in v Zornu. Stroje, na katerih šivajo, so si prinesle od doma. Pustna oblačila, ki jih bodo sešile, bodo nosili ptujski gostinci in nekateri drugi.
Letos so v okviru gospodarskega interesnega združenja Po-etovio, ki pripravlja obe pustni povorki in enajstdnevne prireditve na ptujskih ulicah in trgih, na novo začeli ustvarjati fundus pustnih oblačil, ki je bil v časih, ko sta bila glavna organizatorja ptujskega kurentova-nja še Folklorno in Turistično društvo Ptuj, zelo bogat. Z njimi so oblačili skupine osnovnošolcev in srednješolcev. Pred približno desetimi leti pa so te aktivnosti prenehali, izgubila pa so se tudi skoraj vsa oblačila. V okviru projekta javnih del poteka tudi izdelovanje rož iz barvnega krep papirja, s katerimi bodo okrasili glavne ulice in trge v mestnem jedru, koder se bo vila pustna povorka.
V pustnem času naj bi na Ptujskem pustno zabavo poiskalo okrog 150 tisoč obiskovalcev, samo na Ptuju jih v enajstih pustnih dneh pričakujejo okrog 100 tisoč. Na prireditev že vabijo plakati, zloženka s programom, ki bo potekal na ptujskih ulicah in trgih med 17. in 27. februarjem, pa je izšla v sredo. V njej pa boste zaman iskali prireditve, ki bodo potekale v karnevalskih šotorih, saj jih podjetje Albin Promotion oglašuje ločeno.
Na otvoritveni povorki, ki bo 17. februarja, ko se bodo srečale pustne maske in liki iz Slovenije, bo sodelovalo 24 etnografskih skupin s Ptujskega ter štiri od drugod (iz Kanala, Mozirja, Cerknega, pričakujejo pa tudi
Marjana, Irena, Dragica, Marica, Marija in Vera v okviru projekta javnih del šivajo oblačila v prostorih mestne četrti Ljudski vrt. Šivalne stroje, na katerih šivajo, so si prinesle od doma.
Foto: MG
škoromate iz Brkinov). V nedeljo, 25. februarja, se bodo domačim karnevalskim in folklornim skupinam priključile skupine iz Bolgarije, Avstrije in Hrvaške. Za najboljše karnevalske skupine na osrednji nedeljski prireditvi 25. februarja bodo pripravili bogat nagradni fond v skupnem znesku 500 tisoč tolarjev. Prija-
ve bodo v TlC-u prejemali do 23. februarja.
Pustne prireditve oziroma tradicionalne fašenke bodo pripravili tudi v Markovcih, Cirkovcah oziroma Kidričevem, Dornavi, Cirkulanah in Vidmu.
MG
GOVORI SE
... DA videmska občina ne bo več soseda gorišniški, da tudi cirkulanska ne bo mejila na videmsko, leskovska pa ne na gorišniško.
... DA združenje županov ptujske regije poziva poštenega najditelja, naj vrne dva izgubljena sotrpina, ki sta se (že več-rat) izgubila na poti k podpisu delitvene bilance.
... DA je njuna obljuba, potem pa neudeležba dokaz, da se teritorialno in funkcijsko ne znajdeta.
... DA je morda medžupan-sko sporazumevanje otežilo dejstvo, da bi se morali sporazumeti tudi okoli klavnice. Toda strah je odveč, saj gre za živinsko.
... DA mestni župa glede erotike ali pornografije na KTV še ni določil diagnoze. Tako tudi terapija za občutljive Ptujčane še ni znana.
... DA je radijska javnom-nenjska anketa pokazala, da večine ljudi televizijska kurbarija sploh ne moti. Saj so je vajeni že iz javnega in političnega življenja.
... DA naj bi čez Slovenijo tekla tudi trgovina s človeškimi organi. Ni znano, ali je sem v{teta tudi ponudba ukrajinskega, ruskega, romunskega in drugega mesa vzhodnega porekla.
... DA je v tem predpustnem času zelo malo porok. Kljub temu da je koruza slabo obrodila.
... DA se je začelo obdobje norenja. Eni norijo zaradi poslovnih rezultatov, drugi zaradi pusta.
Mtf^rnatnr
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
VIDEM / USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE
Bodimo jim večkrat družba
V petek, 12. januarja, so v Vidmu ustanovili Društvo prijateljev mladine Videm. Na ustanovni občni zbor je prišlo 18 ljudi, skupaj s pobudniki, ki so pristopno izjavo podpisali, pa je že 32 članov. Zbrali so se učitelji, študentje, pedagogi, vodje šol, zaposleni raznih poklicev, predstavniki občine Videm in krajevne skupnosti.
Na vabilo, ki so ga pobudniki razposlali in objavili v lokalnem glasilu, so zapisali: "Pomagajmo tistim, ki si sami najtežje pomagajo. Bodimo jim večkrat družba!" Starši, šola in druge vzgojne institucije včasih zaradi svoje specifičnosti programov nimajo dovolj časa, moči. Vsaka pomoč mladini pride prav!
In kaj so povedali nekateri udeleženci ustanovnega občnega zbora DPM Videm?
Boris Novak (predsednik odbora za družbene dejavnosti občine Videm): "Društvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in podporo države. Nikoli ni preveč skrbi in pomoči za mlade. Zdi se mi dobro, da danes ustanavljamo društvo za najmlajšo generacijo." Bernarda Galun (predsednica odbora za socialna vprašanja občine Videm). "Včasih mi je moje delo, danes pa moja funkcija svetnice omogoča, da dobro poznam socialne razmere svojih soobčanov. Delujem tudi v Karitas, kjer prav tako pomagamo ljudem. Veseli me, da bomo imeli društvo, ki bo prisluhnilo otrokom in mladostnikom. Prav je, da pomagamo tistim, ki nimajo, in usmerjamo na pravo pot tiste, ki imajo preveč."
Branko Marinič (predsednik KS Pobrežje): "Ko sem prebral v lokalnem občinskem glasilu, da bomo ustanovili DPM Videm, sem vedel, da bom zraven. Smo prva občina na Ptujskem (razen mestne občine Ptuj), ki je ustanovila svoje društvo. Čestitam pobudnikom in jim želim veliko uspehov. Računajte name!"
Marija Smigoc (ravnateljica OŠ Videm): "Projekti, ki se ob pouku delajo v šoli, so dobro obiskani in uspešni. Starši radi sodelujejo, pri učencih pa opa-
zimo, da jih včasih spremlja občutek 'šolskosti' pri nas. Prav je, da ustanovimo DPM Videm ,in prav je, da šola sodeluje pri tem."
Brane Kolednik (ekonomist, izredni študent): "Mladi včasih potrebujemo pomoč! V veliki stiski posamezniki sprejmejo vsako ponujeno roko, tudi uu-mazano, če ni druge. To ni prav, zato moramo biti pripravljeni na pomoč in zato sem danes na tem zboru."
Marija Černila (novoizvolje-
Marija Černila, predsednica Društva prijateljev mladine Videm
na predsednica DPM Videm): "Zbrali smo se iz tako različnih generacij in poklicev, da se mi
zdi, da tako društvo lahko vključuje res vse ljudi, ki to želijo. Prepričana sem, da nas vse združuje ljubezen do otrok in mladostnikov, in to, da humanitarno, neprofitno, prostovoljno storimo nekaj za mlade - za njihovo boljše izrabljanje prostega časa, za pomoč pri učenju in pomoč pri reševanju njihovih stisk in problemov. Če bomo v letu 2001 uresničili nekaj točk, ki smo jih zapisali v programu, bomo čez eno leto bolj bogati, ker smo storili nekaj humanega - dobrega. Seveda pa bodo našo pomoč začutili tisti mladi, ki so je potrebni. To je poslanstvo društev prijateljev mladine v Sloveniji. 12. januarja smo se jim priključili tudi v Vidmu."
MČ
PTUJ / VIKTORINOV VEČER Z DR. MATJAŽEM KMECLOM
Prešeren tako in drugaie
V Tedniku smo 23. novembra napovedali Kmeclovo predavanje o Prešernu ter se spraševali, kaj more biti o njem novega, kako ga prikazati, da bomo slišali kaj svežega in ne suhoparno ponavljanje starih dejstev ali pa nategovanje na stare ideološke spone. Vendar je predavanje zadnji hip odpadlo zaradi predavateljeve bolezni in bo sedaj, 9. februarja, ob 19. uri, naslednji dan po Prešernovem prazniku, z naslovom PREŠEREN TAKO IN DRUGAČE.
In res. Ta preložitev je bila kar dobra, saj smo si, prvič, lahko ogledali nadaljevanko o Prešernu, ki jo je v bistvu pripravil Matjaž Kmecl in smo lahko o tem spregovorili ne glede na pritrdilno ali odklonilno mnenje, drugič, poslušali in brali dosti, kar je bilo pripravljeno ali napisano ob Prešernovi 200o obletnici rojstva, v Viktorino-vem društvu poslušali zanimivo in odmevno Hudečkovo predavanje o ustvarjanju, in tretjič, nenavsezadnje, lahko domislili Prešernovo življenje in delovanje v okviru ostalih slovenskih velmož - od Koclja, sv. bratov Cirila in Metoda, pesnikovega
prijatelja in svetnika Antona Martina Slomška do Antona Aškerca, Ivana Cankarja idr. ter našega današnjega ohlapnega, če ne celo malomarnega odnosa do slovenščine, domovine, morale in poštenja. Dosti vemo povedati o gospodarstvu, še več o kriminalu, prebiramo o tem cele plahte, pa o modi itd., medtem ko so novičke o kulturi, kulturnih ali duhovnih prireditvah dokaj skromne, če ne celo neopazne, več se napiše le, kadar se je zljubilo priti kaki razbijaški skupini z zahoda ali
vzhoda ali o zgodah in nezgodah kakšne plehke španske nadaljevanke. Skratka, ko obenem glasno vpijemo, da je Prešeren največji Slovenec, istočasno zapiramo oči in ušesa pred njegovimi moralnimi, satiričnimi ali celo sarkastičnimi verzi o grabljenju denarja, srečujemo in nič ne rečemo ob vsakdanjem prostituiranju umetnikov, kulturnikov na občinski, državni, strankarski ali tako imenovani civilni ravni, kjer se skriva vse prej kot stroka, vse prej kot morala.
Večer, ki ga je pripravilo Društvo izobražencev sv. Viktorina Ptujskega v refektoriju minorit-skega samostana, bo popestren z glasbenim utrinkom Julije Šen-veter (oboa) in Sergeja Jasinske-ga (klavir).
E^J.
PTUJ / NA GLEDALIŠKEM ODRU
•••
O prostitutki
V goste prihaja mariborska predstava italijanske avtorice Dacie Maraini. Kaj se zgodi, kadar se srečata in (slečeta) prostitutka in njena stranka?
Avtorica besedila je italijanska feministka Dacia Maraini. Med drugim je znana po tem, da je v evropski parlament "pripeljala" predstavnice feminističnega gibanja. Igra, ki si jo boste lahko ogledali na ptujskem odru, prikazuje srečanje med mlado prostitutko in njeno stranko. On je študent ekonomije, denar za "obštudijske dejavnosti" si služi tako, da v predvolilnem času dela za politično stranko. Njen član sicer ni, je pa delo dobro plačano. In svoje prihranke nameni tudi za pričakovano vznemirljivo srečanje s prostitutko. Ima sicer dekle, ki jo ljubi in s katero se namerava poročiti, ampak ... "seks je eno, ljubezen pa drugo", meni. Ona, prostitutka, je pametna, bistra in ostroumna opazovalka ter poznavalka moške miselnosti. Svoj občutek za stranke je izostrila do te mere, da že po obliki tistega, moškemu med nogami (največkrat) visečega dela telesa, ve, za kakšno oseb(n)o(st) gre. In tako se njuno kupoprodajno razmerje dokaj hitro in kar dodobra zaplete. Tiste, ki vas zanima, kaj se pogovarjajo prostitutke s svojimi strankami, ali tiste, ki želite preveriti, da "vi že niste taki", vabimo, da si Dialog med prostitutko in njenim klientom ogledate v ptujskem gledališču v ponedeljek ob 19.30. uri. Igrata Mojca Simonič in Ivica Knez. Opozarjamo na lanskoletnem festivalu Zlati lev v Umagu nagrajeno scenografijo Duška Mi-lavca. Režiser Samo M. Strelec.
gP
PTUJ/ DOBRODELNA PLESNA PRIREDITEV
Izkupiiek za opremo
varstveno-delovnega
centra
V sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije v okviru akcije Slovenija pleše prirejajo v soboto, 10. februarja, ob 18. uri v Športni dvorani Center na Ptuju dobrodelno plesno revijo. S plesnimi programi bodo sodelovali plesni klubi MAMBO (vicedržavni prvaki v kombinaciji), Urška (svetovni prvaki v show dancu), Bolero (državni prvaki v stepu in rock'n rollu) ter Kazina (državni prvaki v hiphopu). Revijo bo povezovala Miša Novak. Predprodaja vstopnic: TIC, Turistična agencija Anka, Radio-Tednik, menjalnica Luna in sedež društva Sožitje v Rajšpovi 20.
Sredstva, pridobljena s prireditvijo, bodo namenjena opremi varstveno-delovnega centra Sožitje v Ptuju.
Na ptujskem območju so potrebe po vključevnju duševno prizadetih otrok in mladine v vsakodnevno varstvo še vedno večje, kot so trenutne možnosti. Veliko oseb še posebej po obveznem šolanju nima možnosti, da bi si ohranilo pridobljeno znanje in nadaljevalo izobraževanje ter usposabljanje. Prav zaradi tega si društvo prizadeva odprti na Ptuju varstveno-delovni center. Doslej so naleteli na razumevanje in tako že uspeli najti prostor ter ga s pomočjo do-natorjev delno opremiti. Toda za delovanje centra še manjka veliko denarja za didaktična sredstva ter druge terapevtske rekvizite, ki so nujno potrebni za izvajanje dela. In prav zato bo vsak tolar, zbran z dobrodelnim koncertom, še posebej dobrodošel.
MS
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Ob kulturnem prazniku - lutke
V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča smo v čast Slovenskega kulturnega praznika postavili na ogled razstavo o lutkah. O lutkah zato, ker so lutkovne predstave praviloma prvi otroški korak v svet umetnosti (če ne štejemo seveda literature) in je njej namenjen osmi februar. Lutke tudi zato, ker je prav pred kratkim preminil kultni slovenski lutkar Nace Simončič in je razstava hkrati poklon ter zahvala žlahtnemu ustvarjalcu. Lutke zato, ker je bila decembrska razstava že posvečena Francetu Prešernu, ki je običajno tema razstav in dejavnosti v februarju. Lutka je prag kulture, čez katerega mora otrok, da se mu odpre svet kulture. Tako je nekoč izjavil mojster Nace Si-mončič, ki se je starejšim generacijam nepozabno vtisnil v spomin s kužkom Postru-žkom, s Kljukčevimi dogodivščinami in kužkom Pikom, mlajše generacije pa je do zadnjega diha razveseljeval in poučeval njegov Taček. Ta tako popularni lik je postal nedeljiva celota avtorja, ki je nekoč dejal: "Če sva skupaj, sta Nace in Taček, če sem pa sam, me pa ni!" Nestor sodobnega slovenskega lutkar-stva je pogosto poudarjal, da se svoji čilosti lahko zahvali lutkam, kajti te lutkarju ne dovolijo, da bi se postaral. Nace Simončič se je rodil 8.6.1918 v Litiji. Gimnazijo je končal v Ljubljani, leta 1944 pa je postal član partizanskega gledališča v Črnomlju. Po koncu vojne se je včlanil v SNG Ljubljana ter je od leta 1951 deloval v Mestnem lutkovnem gledališču. V svoji bogati karieri je oblikoval in animiral številne lutkovne like,
čez sto se jih je nabralo. Ukvarjal se je z vsemi oblikami lutk, od marionet do ročnih lutk, posedoval je izjemen smisel za improvizacijo. Odlikoval se je tudi kot pisec lutkovnih besedil, čez petnajst jih je bilo uspešno uprizorjenih. Največ ponovitev - čez 350 - je doživela njegova lutkovna predstava Veliki kikiriki. Zraven izjemne ustvarjalne moči, ki jo je nesebično razdajal v vseh segmentih lutkovne umetnosti, je Nace Simončič pomembno prispeval k uveljavitvi komornega lutkovnega gledališča. Bil je neponovljiv lutkovni režiser, recimo njegova Sapramiška Svetlane Makarovič je obred-la domala ves svet in je doživela kar 700 ponovitev. Nace Simončič je torej končal svojo izjemno lutkarsko popotovanje. Hvala, ker smo imeli čast popotovati z njim in njegovimi lutkami! Razstava je hkrati kratek pregled zgodovine slovenskega lutkarstva, naši obiskovalci v Malem gradu pa lahko do konca februarja rešujejo literarno uganko o lutkarstvu. Vabljeni.
Liljana Klemenčič
FILMSKI KOTIČEK
Celica
Spet film za dobre želodce. In za še boljše živce. Seveda, če se vam bo zdelo vredno obremenjevati vaš želodec in živce zaradi današnjega znanstvenofantastičnega trilerja.
Psihopatski morilec žensk izbira svoje žrtve drugo za drugo — ko ga policija končno ulovi, zločinec pade v globoko komo. Medtem je nekje skrita njegova zadnja žrtev, ki jo bo v štiridesetih urah zalila voda — le s pomočjo najnovejše tehnike prodiranja v podzavest nezavestnega jo lahko rešijo. V psihopatov um mora vstopiti mlada znanstvenica, ki se je doslej ukvarjala le z nezavestnimi otroki ...
So filmi, ki dosežejo mejo dobrega okusa, in so taki, ki jo uspejo preseči. Med slednje zagotovo spada Celica. Verjemite, že psihopata, ki utaplja svoje žrtve in se potem izživlja nad njimi, ni prijetno opazovati, kaj šele izvedeti za stvari, ki tičijo v njegovi podzavesti.
Filmi so odsev družbe. Kako bolna je torej ta družba, ki kot filmsko uspešnico označi nekaj, kar bi se moralo zagnusiti vsakemu normalnemu državljanu? Namesto tega pa se v naši zahodni kulturi oskrunjena trupla in psihopati prištevajo med filmske užitke. Pa naj še kdo obsoja vzhodnjake, na primer Kitajce ter njihovo moralnost, ker jejo pse. Saj nam po izpirjenosti ne sežejo niti do kolen!
In zakaj je naslov filma Celica? Morda zato, ker se boste v kinodvorani počutili ujete. Seveda se bodo kljub temu našli taki, ki bodo svoj sedež zapustili še pred koncem filma. Upam, da boste med njimi.
Nataša Žuran
PTUJ / POGOVOR Z DR. MARJETO CIGLENECKI, DOBITNICO VELIKE OLJENKE
"Ptuj ostaja moja strokovna preokupacija..."
Priznanje mestne občine veliko oljenko je ob letošnjem kulturnem prazniku prejela dr. Marjeta Ciglenečki za izjemne zasluge na področju kulture oziroma muzejske dejavnosti, s katerimi predstavlja mestno občino v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Veliko oljenko je prejela osem let po oljenki, ki ji jo je v letu 1993 podelila tedanja skupščina občine Ptuj. V tistem letu pa je prejela tudi Valvazorjevo priznanje.
Na Ptuju živi dr. Marjeta Ciglenečki z družino od leta 1978. Leta 1998 je svoje znastveno in strokovno delo zaokrožila z doktorsko disertacijo za naslovom Oprema gradov na slovenskem Štajerskem, ki je prinesla številna spoznanja o naših gradovih s poudarkom na umetnostnozgodo-vinskih vidikih grajske opreme plemiških družin na Ptuju, v Dornavi, na Vurberku, Borlu in drugod. Zadnja tri leta je vodila ptujski Pokrajinski muzej, od letos pa je redna predavateljica na mariborski pedagoški fakulteti. Ptuj s svojim neizmernim bogastvom pa bo vedno ostal njena strokovna preokupacija.
"Vsakega priznanja sem vesela, ne glede na njegovo formalno težo. Morda pa sem najbolj vesela tega, da so predlog za priznanje oblikovali v treh institucijah s področja kulture v mestni občini Ptuj (v Pokrajinskem muzeju, Knjižnici Ivana Potrča in Zgodovinskem arhivu), da ni prišel iz ozkega okolja in ima neko širšo oporo, kar mislim, da je že samo po sebi veliko," je ob dodelitvi velike oljenke povedala dr. Marjeta Ciglenečki.
Po končani gimnaziji se je odločila za študij umetnostne zgodovine, po končanem študiju pa jo je pot zanesla na Ptuj.
TEDNIK: S čim vas je pritegnilo to staro mesto?
M. Ciglenečki: "V zvezi s tem zelo rada povem neko zgodbo, ki je čisto naključna. Se med študijem sem si po Sloveniji ogledovala spomenike, da sem lažje študirala. Obiskala sem tudi Ptuj. Ko sem hodila po ptujskem gradu in si ogledovala njegove zbirke, sem svojemu možu rekla: 'Vidiš, tu bi pa rada delala.' No, takrat se mi je zdelo to čisto odmaknjeno, saj sem živela v Ljubljani in nisem imela nobenih posebnih stikov s temi kraji. Do življenja in dela na Ptuju me je na koncu pripeljalo čisto naključje. Ta dva dogodka rada povežem med seboj, četudi ne bi želela govoriti o neki usodi."
TEDNIK: Začeli ste kot muzejska pedagoginja. Kako se spominjate tega začetnega obdobja vašega dela v ptujskem Pokrajinskem muzeju?
M. Ciglenečki: "Takrat se je v muzejih po Sloveniji pedagoška služba šele uvajala. Ne vem, ali nas je bilo v celi Sloveniji več kot pet. Pravzaprav smo šele otipavali, kaj bi bilo naše delo, vodenje po muzejskih zbirkah je bilo potrebno nekako nadgraditi. V tistem času sem našla nekaj izredno lepih stikov z nekaterimi učitelji v osnovnih in tudi srednjih šolah. Skupaj smo v okviru krožkov oziroma v skupinah zainteresiranih mladih naredili nekaj simpatičnih projektov, tudi likovno razstavo. Kot muzejska pedagoginja sem delala slabi dve leti, zatem sem delo predala drugim. Sama pa sem začela delati v oddelku za kulturno zgodovino."
TEDNIK: Kdaj se je začelo vaše znanstveno delo?
M. Ciglenečki: "Ptuj mi je bil
v bistvu svojevrsten izziv že od vsega začetka. Ko sem bila še v pedagoški službi, prave priložnosti, da bi se ožje posvetila kakšnemu področju, še ni bilo. Ob prevzemu oddelka za kulturno zgodovino sem se vsaj v začetnem obdobju posvetila urejanju različnih fondov, potem pa sem se počasi vedno bolj osredotoča-la na grad kot na nek poseben fenomen. Vedno bolj sem primerjala ptujski grad in vse, kar se je z njim dogajalo v preteklosti in kar se v njem dogaja danes, z drugimi slovenskimi gradovi in srednji Evropi. Čeprav natanko ne morem odgovoriti na vprašanje, kdaj se je pričelo moje znanstveno delo, bi morda vendarle omenila zame pomemben dogodek, srečanje umetnostnih zgodovinarjev na Ptuju leta 1983. Ob 90-letnici muzeja so na Ptuju potekali baročni dnevi, moj referat ob tej priložnosti pa je bil posvečen grajskim žitnicam na Stajerskem. Se danes imam slabo vest, ker tega prispevka nikoli nisem spravila v pisno obliko in ga predstavila javnosti. Ogledala sem si vse grajske žitnice na Štajerskem in ugotovila, da ptujska sicer ni največja, tudi v pogledu arhitekture ne, vsekakor pa lahko tekmuje na primer z žitnico v Brežicah. Prispevek je med strokovnimi kolegi vzbudil veliko pozornost, zame osebno pa je bil potrdilo, da lahko naredim še nekaj več."
TEDNIK: Ste ena najvidnejših poznavalk grajske opreme na Slovenskem.
M. Ciglenečki: "To je morda malo pretirano, vedno več je kolegov, ki se ukvarjajo z gradovi. Dr. Ivan Stopar je pri tem oral ledino. Njegova temeljna preokupacija je bila sicer romanika in zgodnja gotika ter arhitektura, v sklopu svojih raziskav pa je malenkostno posegel tudi na področje notranje opreme. Vse to najdemo zapisano v njegovih imenitnih knjigah o gradovih, ki bodo počasi pokrile celo Slovenijo. Bila sem prva, ki se je sistematično lotila opreme. Med mlajšimi umetnostnimi zgodovinarji pa je vedno več takih, ki to temo še zožujejo in se lotevajo posameznih segmentov.
Grajska oprema je nekaj podobnega kot oprema stanovanja, vendar z neko posebnostjo. Fevdalno življenje ima neko svojo tradicijo. Fevdalci so bili tudi finančno premožnejši in so zmogli zahtevnejša naročila, tako da med grajsko opremo najdemo izjemne umetnine. Tisto pa, kar je še najpomembnejše, ta oprema se usklajuje, povezuje v neke koncepte. V glavnem je vsa ta oprema nastala po nekih programih. Vsak lastnik si je prizadeval glede na svojo moč za to, da si je skozi grad, skozi vso njegovo opremo prizadeval za osebno poveličevanje in poveličevanje svoje družine. Te niti povezati medsebojno na Slovenskem pa je veliko težje kot drugod, kajti v našem prostoru smo z gradovi zelo slabo ravnali. Že med obe-nam vojnama, ko je bilo veliko gradov prodanih na dražbah, ker
so graščake prizadele zemljiške reforme. Piko na I pa je naredila še druga vojna in ~as po njej, ko se je grajska oprema, kar je je še ostalo, dobesedno razgrabila. Ptujski grad je imel v tej povezavi kar neko srečo, da je grajska oprema ostala skorajda nedotaknjena."
TEDNIK: Vam je kak del grajske opreme še posebej pri srcu?
M. Ciglenečki: "Če se ozrem na svojo doktorsko disertacijo, bi lahko to bile tabelne slike, na katere sem se osredotočila. Pravzaprav tudi malo po naključju je to postalo samostojno poglavje. Izpostavila pa bi tapiserije. Če ptujske primerjamo s tistimi po Evropi, gre sicer za količinsko skromen fond, vendar precej izjemen, visoko kvaliteten in vreden velike pozornosti. Lahko da bom že v bližnji prihodnosti objavila nekaj novih spoznanj s tega področja."
TEDNIK: Veliko pišete. Dosedanje vaše delo obsega že blizu 300 bibliografskih enot.
M. Ciglenečki: "Ena temeljnih nalog umetnostnih zgodovinarjev je, da čim več pišejo, da izsledke iz svojega dela tudi objavijo. Delo v muzeju pa je nasploh take vrste, da zahteva tesne stike z javnostjo. Izredno sem hvaležna Tedniku, ker se ne spomnim, da bi mi kdaj zavrnili kakšen članek. Tednik je bil zame vedno neka izjemna priložnost, da sproti obveščam ptujsko javnost o novostih v stroki. Komunikaciji z javnostjo na različnih
Dr. Marjeta Ciglenečki. Foto: Črtomir Goznik
ravneh sem vedno posvečala veliko pozornost."
TEDNIK: Kako bi opisali svoje obdobje direktorovanja v ptujskem Pokrajinskem muzeju?
M. Ciglenečki: "Obdobje mojega direktorovanja v muzeju ni bilo dolgo, šlo je samo za tri leta. Obžalujem, da se je tako končalo. Tako sem se morala odločiti glede na zdravstveno stanje. Za direktorovanje pa sem se odločila, ker sem v sebi že več let nosila neko vizijo, kakšen bi moral biti muzej, kako bi ga morali voditi, da bi bil čim uspešnejši, da bi se bolj uveljavil. To pa lahko narediš le, če ti je dana možnost
za to; meni je bila. Upam, da so bila ta tri leta za muzej koristna, da smo uredili nekatere pereče zadeve in da je to sprejemljiv kapital za novega direktorja."
TEDNIK: Vrat pa si niste zaprli, boste še naprej sodelovali s ptujskim muzejem in mestom?
M. Ciglenečki: "To je predvsem odvisno od muzeja in mesta, na vsakršno vabilo sem bom zelo rada odzvala."
TEDNIK: Sedaj ste predavateljica na pedagoški fakulteti v Mariboru, oddelku za likovno pedagogiko.
M. Ciglenečki: "To delo v bistvu opravljam že sedem let in ne
pomeni ničesar novega. Predavateljsko mesto sem sprejela že leta 1993, prej pogodbeno delo se je razvilo v redno. Samo nadaljujem znano, že utečeno delo. Ob tem pa bi vendarle rada poudarila, da Ptuj s svojo dediščino ostaja moja strokovna preokupacija. Gre samo za to, ali bom to počela v okviru konkretnih ptujskih projektov ali v kakšni drugi obliki."
TEDNIK: Kaj pa vam osebno pomeni Prešeren? Veliko oljen-ko ste prejeli ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je posvečen našemu največjemu poetu.
M. Ciglenečki: "Sem ena tistih, ki mi je Prešeren izredno blizu. Doma imam zajetno zbirko knjig o Prešernu. Zelo pa sem ponosna na Kidričevo izdajo Prešernovih poezij s komentarjem iz leta 1938, ki mi jo je podaril znanec in ki šele od nedavnega krasi mojo zbirko. Gre za dragoceno izdajo, ki jo je danes mogoče dobiti le še v knjižnicah. Moja diplomska naloga je 'zajela' nakit na bidermajer-skem slikanem portretu v Sloveniji. Ko sem jo pisala, sem imela ves čas pred očmi Prešernov čas, portret Primičeve Julije, ki sicer ni posebno velika umetnina. Ko sem nalogo pripravljala, sem obiskala vse muzeje v Sloveniji si ogledala vse bidermajerske portrete in popisala nakit. Osnovna inspiracija pa je bil, kot že rečeno, Prešeren."
MG
NEVENKA KORPIC / IZ ZAPUŠČINE FOTOGRAFA STEFANA HOZYANA ST.
Človek, ki je zapisal podobo Ormoža 20. stoletja
V avli občine Ormož je bila v četrtek, 25. januarja, ob 17. uri otvoritev razstave o ormoškem fotografu Štefanu Hozyanu st. Razstavo sta pripravila Pokrajinski muzej Ptuj in občina Ormož, na ogled pa bo do 1. marca. Njen namen je predstaviti ormoški javnosti fotografsko delo in del bogate zapuščine ormoškega fotografa Štefana Hozyana st., ki jo danes hranijo njegovi otroci.
Štefan Hozyan st. se je rodil v Veliki Polani 13. 12. 1911. leta. Živel je pri družini Gereč. Ko je bil star štiri leta, so se preselili k Mali Nedelji. Tukaj je končal osnovno in meščansko šolo. Želel se je izšolati za duhovniški poklic, zato je nadaljeval šolanje v semenišču v Ljubljani. Že takrat so ga zanimale najrazličnejše stvari, npr. skrivnosti letenja, pravo. Ker je bil romantična duša, je pisal pesmi. Vendar pa se je po enem letu vrnil domov in se dokončno odločil za poklic fotografa.
Pri fotografski mojstrici Elzi Schreter v Ljutomeru se je pričel učiti skrivnosti fotografske obrti. Tri leta se je učil kot vajenec, obiskoval pa je tudi fotografsko šolo v Avstriji. Tako je postalo fotografiranje njegov osnovni poklic in postal je poklicni fotograf.
Od fotografske mojstrice Elze Schreter je leta 1935 podedoval fotografski atelje v Ljutomeru. Tukaj je spoznal tudi bodočo ženo Terezijo Keček, ki se je pri Elzi Schreter prav tako priučila poklicu fotografa. Pred drugo
vojno sta se preselila v Središče ob Dravi (v Grabe) in tukaj odprla atelje Elza, v Ljutomeru pa je njun atelje prevzel fotograf Gnezda. Iz Grab sta se leta 1942 preselila v Ormož, kjer je Stefan Hozyan st. najprej odprl fotografski atelje Elza in ga kmalu preimenoval v Foto Host. Atelje je bil pri cerkvi v Ormožu vse do septembra leta 1980, ko ga je na sedanje mesto pri ormoškem hotelu preselil sin Stefan ml.
Otroka Stefko in Stefana ml. (Pišto) je pričel že zelo zgodaj seznanjati s skrivnostjo fotografiranja, saj sta že kot otroka začela hoditi z njim po terenu, kmalu pa tudi samostojno fotografirati. Kasneje sta se pri očetu izučila za poklic fotografa. Poleg Stefana ml. in Stefke je imel še tri otroke — Berto, Slavka in Majdo.
Pri Stefanu Hozyanu st. so bili v uku številni vajenci in pomočniki oziroma so se fotografskemu poklicu priučili nekateri poznejši fotografi. Sam je imel naziv mojstra in je bil vrsto let član obrtne zbornice. Hozyan st. je fotografiral vse do Čakovca, zaradi česar je imel od leta 1968 tudi atelje v Čakovcu. Tega je po njegovi smrti do leta 1991 vodi-
Foto Host v Sredi{~u pred 2. svetovno vojno
Fotograf [tefan Hozjan st. v 30. letih 20. stol.
la hčerka Stefka, nato pa se je zaposlila v ateljeju pri bratu Pišti v Ormožu.
Stefan Hozyan st. se je poklicno ukvarjal s fotografiranjem več kot 40 let, vse do svoje smrti leta 1977. Največji del svojega fotografskega dela je opravil v Ormožu. Bil je razgiban fotograf. Njegova fotografsko ustvarjalna leta so se pričela tik pred drugo svetovno vojno, delaven pa je ostal do srede 70. let.
V njegov atelje so se prihajali fotografirat številni meščani in okoličani. Njegove fotografije so po domovih mnogih Ormožanov in okoličanov, saj je bil dolga leta edini fotograf v mestu.
Nadaljevanje prihodnjič
MALA VAS / PREDSTAVITEV KASETE IN ZGOŠČENKE
Ljudske viže za vsako uho
V Mali vasi (občina Gorišnica) je bil v soboto velik kulturni dogodek. Člani tamkajšnjega kulturnega društva, ljudski godci trio Vetrnica in pevci, so predstavili svojo avdio kaseto in zgoščenko z naslovom Ljudske viže. Ob tem so se jim na odru pridružili domači Mladi zastavjaki in sekcija kurentov, v goste pa so prišli Varaždinski tamburaši in ljudske pevke iz Dornave.
Na kaseti in plošči so domače ljudske pesmi, od znane Sumijo gozdovi domači do dveh Slako-vih, vse pa je za trio Vetrnica priredil predsednik KD Mala vas Konrad Kostanjevec. Ta je povedal, da so se za izdajo kasete in plošče odločili zaradi velikega zanimanja za njihov način petja in igranja. "Ljudje imajo radi domačo glasbo in petje," poudarja,
"in to dokazujejo tudi številna vabila na nastope." Tako so imeli samo decembra 20 nastopov. Tudi sicer se redno dobivajo na vajah, ki trajajo vsaj dve uri tedensko, pred večjimi nastopi pa se dobivajo pogosteje. Skupina godcev in pevcev šteje sedem članov: Janez Meznarič in Martin Tetičko vič pojeta 1. bas, Milan Forštnarič prvi tenor, Adolf Bel-
šak drugi tenor. Anton Tomažič poje drugi bas in bas tudi igra, Ivan Petek poleg drugega pevskega basa igra violino in drugi brač, vodja obeh skupin Konrad Kostanjevec pa poje 1. tenor in igra diatonično harmoniko. Kaseto in zgoščenko Ljudske viže so posneli v studiu Melopoja v Pamečah pri Slovenj Gradcu, pri tem pa so jim finančno pomagali številni posamezniki in organizacije. Ce želite slišati njihovo igranje in petje tudi s svojega glasbenega aparata, se obrnite na Konrada Kostanjevca v Mali vasi 41.
J. Bračič
Ljudski godci trio Vetrnica in pevci Male vasi med sobotnim nastopom. Foto: Laura
PERUTNINI
O T I Č E K
Zvita piscančja stegna s slivami
Sestavine za 4 osebe:
Piščančja stegna - Perutnina Ptuj	60 dag
Suhe slive	30 dag
Kuhana šunka	4 rezine
Sir - ementalec	4 rezine
Peteršilj	1 šopek
Jajca	2 kom
Sol, poper, drobtine, olje, malo vinskega kisa, noževa konica cimeta.
Priprava:
Piščančja stegna potolčemo, malo nasolimo in pustimo stati pol ure. Na vsak kos položimo kos sira in šunke, potresamo ščepec peteršiljevih listov ter pridenemo izkoščene slive. Zvijemo v zvitke, pričvrstimo z iglo za meso, povaljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah. V veliko vrelega olja ocvremo, da zarumeni, nato odcedimo na vpojnem papirju. Medtem ostale slive položimo v kozico, pokapljamo z malo kisa, dodamo cimet in pokrito segrevamo približno 5 minut. Ne mešamo, samo pretresemo. Ponudimo kot prilogo.
Gostilna PP, Novi ûg 2, Ptuj Tel.: 02A'4 90 622 www.perutnina.si
Stoletje dobrih okusov
M
Perutnina Ptuj
Dramska skupina kulturno-prosvetnega dru{tva Fran~ka Kozela Cirkulane. Foto: Laura
CIRKULANE / NOVA PREDSTAVA DRAMSKE SKUPINE
Mícíkí je treba moža
Dramska skupina KPD Frančka Kozela Cirkulane se je v soboto premierno predstavila z narodno veseloigro Vinka Koržeta v štirih dejanjih Miciki je treba moža. Tako so uspešno stopili v drugo stoletje kulturnega ustvarjanja v Cir-kulanah, saj so leta 1999 slavili 100-letnico društva in ob tem pripravili odlomke iz dosedanjih sedmih nauspešnej-ših predstav ter k nastopu povabili nekdanje in sedanje igralce. To je bil velik zalogaj, zato se je po njem prileglo enoletno obdobje oddiha, čeprav tudi v tem času ni bilo kulturne prireditve v kraju in občini, na kateri ne bi tako ali drugače nastopili tudi člani dramske skupine.
Miro Lesjak, dolgoletni član skupine, pripoveduje o velikih uspehih dramske skupine v zadnjih desetletjih. Spominja se najuspešnejših predstav: leta 1974 so uspeli z Raztrganci, v sezoni 1995-96 z Gospo ministrico, za nastop v njej je igralka Anica Črnivec prejela srebrno Linhartovo značko, v spominu sta ostali tudi Vdova Rošlinka, Jezični dohtar in še bi lahko naštevali. Občinstvo je težko pričakovalo tudi zadnjo predstavo in na pre-miero so prišli gledalci od blizu in daleč. Tudi odmevi nanjo so zelo pozitivni in že po prvem nastopu je mogoče trditi, da bo tudi zadnja predstava med najuspešnejšimi doslej.
Gre za dokaj zahteven gledališki projekt, saj v njem sodeluje kar 26 ljudi. Vaditi so pod vodstvom Lojzeta Matjasiča začeli novembra lani in si zadali cilj, da predstavo naštudirajo do januarja ali februarja. Po uspešni premieri načrtujejo še nekaj nastopov na okoliških odrih, prav
tako pa bodo še enkrat ali dvakrat nastopili na domačem odru, zagotovo na velikonočni ponedeljek, ko se veselijo obiska domačinov, ki sicer živijo in delajo v tujini. To soboto ob 18. uri bodo gostovali v kinodvorani v Markovcih, v nedeljo ob 15. uri pa v Zavrču. Predvidoma 17. tega meseca bodo gostovali v Gorišnici, dan kasneje v Veliki Nedelji in v začetku marca še v Skorbi.
"Podeželski odri imajo praviloma več uspeha s predstavami, ki slikajo življenje s svetlejše, smešne plati ali smešijo tiste, ki se nam zdijo nedosegljivi. Le-te omogočajo občinstvu, da se za uro, dve sprosti in uživa v dogajanju na odru. Prav to dejstvo je odigralo pomembno vlogo pri izbiri naše letošnje predstave. Vinko Korže je dogajanje sicer postavil v začetek minulega stoletja na Dravsko polje, od koder je bil doma, toda zgodba bi se lahko odvijala kadarkoli in kjerkoli. Pričujoča se odvija
V veseloigri v stirih dejanjih Miciki je treba moža nastopajo: Franc Mezna-rič, Tadeja Lesjak, Mateja Muršec, Marjan Prašnički, Marija Hrastnik, Sebastjan Meznarič, Ana Crnivec, Aleš Klinc, Stanko Meznarič, Alenka Tetičkovič, Nataša Meznarič, Olga Dernikovič, Franc Žuran, Marjan Meznarič, Ivan Debeljak, Marica Žuran, Andrej Žuran, Mojca Polajžer. Režija: Lojze Matjašič, maska: Majda Lesjak, sepetalka: Marinka Arbajter, luč: Zvonko Bra-tušek, tehnična ekipa: Miro Lesjak, Milan Črnivec, Jože Klinc in Ivo Dernikovič.
med haloškimi griči v letih po drugi svetovni vojni," so zapisali v predstavitveni zloženki.
"Dogajanje se odvija na trdni Goričanovi kmetiji, kjer poleg gospodarja Halča, ki je že 12 let vdovec, živita še njegova lepa edinka Micika in dekla Ju-lika, nekakšna Micikina druga mama. Stvari se zapletejo, ko se Micika zaljubi v sosedovega Hanzeka, ki pa ima žal premalo pod palcem. Toda Micika ni kar tako in skupaj s Hanze-kom pripravita načrt, kako bosta pretentala očeta. Pri tem jima nevede pomaga Julika, ki pa ima tudi svoje načrte ... "
J. Bračič
DORNAVA / INTERESNO-KULTURNI DAN
Uienti izvedeli veliko novega
V	osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Dornavi je v četrtek vladalo zelo ustvarjalno vzdušje, saj so imeli interesni kulturni dan. Projekt sta vodili prof. razrednega pouka Suzana Cmrekar in učiteljica slovenskega jezika Terezija Majcenovič.
Učenci so se lahko odločali I, Mi' med 22 interesnimi skupinami.
V	nekaterih so obravnavali teorijo, nekaj pa je bilo praktičnih. Nabirali so si lahko znanje s plesnega, likovnega, etnografskega, literarnega področja ter v delavnici o kulturi pri jedi, kulturi na cesti. Skupina mladih novinarjev in fotografov pa je poleg teoretskega znanja ujela dogodek tudi v fotografski objektiv in nastal je zapis za šolsko glasilo.
Tekst in foto:
MS Skupina mladih novinarjev
PTUJ / OBČNI ZBOR SLS + SKD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
Ostro obsodili vodstvo stranke
V soboto, 20. januarja, so imeli člani in simpatizerji občinskega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v kleti minoritskega samostana letni volilni občni zbor.
Predsednik odbora Stane Kosi je bil v svojem poročilu zelo kritičen do vodstva stranke. Povedal je, da je tako slab rezultat volitev odgovor ljudi na dogajanje pred volitvami, ko se posamezniki iz vodstev t.i. desnih strank zaradi svojih ambicij in velikih apetitov po oblasti niso zmogli trezno in odgovorno do-
govoriti in voditi vlado. Tako so v samo {tirih mesecih podtikanj in prepirov zapravili kapital desetletnega dela zanesenjakov na terenu tako biv{e SKD kot SLS in sami najve~ pripomogli k vrnitvi levice na oblast. @al se tak-{no delo vodstva nadaljuje tudi. Kot primer je navedel popolno ignoranco vrha stranke ob vsto-
pu v koalicijsko vlado premiera Drnov{ka. Zadnja tak{na poteza vodstva oziroma izvr{ilnega odbora pa je ukinitev žiro računov občinskih odborov. S tem je vodstvo izrazilo popolno nezaupanje do njihovega dela in uvedlo nadzor nad delom in porabo sredstev. Ta sklep je izvr{il-ni odbor sprejel brez kakršnega koli posvetovanja s posameznimi odbori, predsedniki ali člani sveta stranke.
Tajnik stranke Maks Lečnik
PTUJ / NA OBISKU V PTUJSKEM VRTCU
Gneia v ptujskem vrtcu
V 55 oddelkov ptujskega vrtca je trenutno vključenih 1090 otrok, kar {tevil~no pomeni, da so njihove zmogljivosti popolnoma zasedene. V 51 oddelkih zagotavljajo celodnevno vzgojo in varstvo, en oddelek je organiziran v ptujski bolni-{nici, v treh oddelkih pa poteka skraj{ani program priprav na osnovno {olo. Z občino Maj{perk imajo {e vedno težave pri plačevanju rednega programa, skupaj z obrestmi pa zna{a dolg že skoraj osem milijonov. Ker ni {lo drugače, so občino predali sodi{ču. Prav tako pa se ponovno zapleta pri plačevanju oddelka vrtca v ptujski bolni{nici, ki ni zajet v običajno financiranje ustanovitelja.
Bolnišnica Ptuj pokriva potrebe po hospitalizaciji predšolskih otrok za ve~ ob~in, ki bi to storitev oziroma nadstandard morale sofinancirati. Ptujska ob~ina bolnišni~ni program vzgoje in varstva za svoje otroke pla~uje v celoti, enako tudi nekaj drugih ob~in na Ptujskem. Nekatere ob~ine pa ga še vedno ne želijo financirati, zato je delovanje tega oddelka ponovno zelo vprašljivo. Največji dolg ima ormoška občina. Celotni dolg iz bolnišničnega programa trenutno znaša skoraj milijon in pol tolarjev. S sveta staršev
poteka po sprejetem programu.
"Ob veliki zasedenosti ali popolni zasedenosti oddelkov je skoraj nemogoče ugoditi staršem v primeru potreb po krajših vzgojnih programih, ker so mesta v oddelkih zasedena. Krajše vzgojne programe smo staršem sicer ponudili, vendar pravega odziva ni bilo. Med 1100 vlogami sta se na krajši program nanašali samo dve. Takšna zasedenost vrteških oddelkov povzroča staršem velike probleme, ker nimajo kje pustiti otrok. Nas pa omejuje zgornji normativ, ki ga po zakonu ne smemo
Foto: Črtomir Goznik
ptujskega vrtca je mestna občina Ptuj oziroma kolegij župana dobil pisno zahtevo, s katero so želeli, da bi bolnišnični oddelek v bodoče deloval na ta način, da bi mestna občina plačevala vzgojiteljico v celoti. V mestni občini pa so odločeni, da bodo tudi v bodoče pokrivali ta nadstandard kot doslej, torej le za svoje otroke. Tako naj bi ravnali tudi v vseh drugih občinah, od koder se zdravijo otroci v ptujski bolnišnici.
Z veliko sreče je kakšno prazno mesto v ptujskem vrtcu še mogoče najti, vendar le na zunanjih lokacijah. Trenutno čaka na ugodno rešitev 17 prošenj za izmenski vrtec, 34 za jasli in 13 za vrtec. Za jesen pa imajo že 8 vlog za izmenski vrtec, 33 za jasli in 27 za vrtec. Delo v vrtcu
prekoračiti. To pomeni, da več kot 24 otrok v oddelku v starosti od treh let do vstopa v šolo ne sme biti, v oddelkih od enega do tretjega leta starosti pa ne več kot 14 otrok. Vsi jaslični oddelki so zasedeni do zgornjega normativa, vrteški pa odvisno od tega, ali je v oddelek vključen otrok s posebnimi potrebami. Če je, morata biti v oddelku dva otroka manj. Rešitev bi v tem trenutku morda prinesle dodatne zmogljivosti, ker pa je pred nami dokončna uveljavitev devetletke, s tem pa odhod ene generacije otrok iz vrtcev, v bodoče problemov z vključevanjem otrok v vrtec ne bo. Z uveljavitvijo devetletke se bo normativ v vsakem oddelku takoj znižal za dva otroka. V vmesnem času bomo morali prostorsko stisko reševati z odprtjem še enega oddelka v Ra-
ičevi ulici 12, kjer imamo na voljo še eno igralnico, če bomo imeli dovolj prijav otrok določene starosti. Največ starši v tem trenutku iščejo prosta mesta v jaslicah, dojenčkov pa v Raičevo 12 že zaradi stopnic ne moremo dati," je dodatno trenutno prostorsko stisko ptujskega vrtca pojasnila ravnateljica Božena Bratuž.
Kot že vrsto let doslej je tudi lansko leto vrtec uspešno izvedel program veselega decembra, to je božično-novoletnih praznovanj predšolskih otrok v mestni občini Ptuj. Sedem igralskih ekip je pripravilo 20 predstav za 1375 predšolskih otrok, ki so jih po prireditvah tudi obdarili. Aktivnosti veselega decembra so opravili z velikimi napori vseh zaposlenih v vrtcu in v veliko zadovoljstvo otrok.
S FEBRUARJEM NOVE CENE
Od prvega februarja veljajo v ptujskem vrtcu nove cene vzgoj-novarstvenih storitev, ki so se glede na veljavno ceno z lanskega avgusta povišale od pet do 14 odstotkov. Dejavnost je ovrednotena po trenutno veljavnih predpisih in zakonodaji. Plače v ceni programa predstavljajo več kot 80 odstotkov ter se z različnimi dodatki po kolektivni pogodbi zvišujejo, prav tako se povišujejo tudi izhodiščne plače. Materialni stroški pa so v ceni zelo nizko ovrednoteni, predstavljajo le nekaj sto tolarjev na otroka na dan, kar je premalo glede na vse materialne stroške, ki jih plačuje vrtec. Tudi zato vrtec zelo težko posluje. K ceni programa starši prispevajo odvisno od svojega dohodka na družinskega člana v prejšnjem letu. Povprečni delež starša k ceni programa na Ptujskem je 34 odstotkov, ostalo prispeva družba. Skupnost vrtcev Slovenije in ministrstvo za šolstvo si prizadevata za to, da bi delež staršev v povprečju k ceni programa znašal pod 30 odstotkov, trenutno slovensko povprečje pa je 33 odstotkov.
Skladno z aktivnostmi za preprečevanje bolezni norih krav so tudi v ptujskem vrtcu nekoliko popravili jedilnik. Kostne juhe otroci več ne jedo, kar pa zadeva govedino, sta samo dva starša želela, da njuni otroci ne bi več jedli govedine. Za meso imajo samo dva dobavitelja in oba razpolagata s potrdilom, da je meso domačega izvora.
MG
se je v svojem poročilu dotaknil predvolilne kampanije. Predstavil je predvolilne aktivnosti, ki so jih v glavnem vodili kandidat Robert Čeh, Slavko Brglez in Maks Lečnik. Poudaril je, da s volitvami ni zadovoljen, vendar za rezultat ne krivi kandidata ali slabo pripravljene predvolilne kampanje, pač pa krivdo v celoti pripisuje vodstvu stranke.
Na zboru so prisotni lahko izvedeli tudi, da občinski odbor izdaja lastno strankarsko glasilo Informator, katerega urednik je Maks Lečnik.
Svoja poročila sta podala še blagajnik Mirko Korošec in blagajniški nadzornik Slavko Br-glez. Brglez je povedal, da je od treh članov blagajniških nadzornikov ostal sam, saj sta dva prestopila v stranko Nsi.
Zraven predsednikov sosednjih odborov sta bila na zboru še minister za pravosodje Ivo Bizjak in poslanec v državnem zboru Franc Kangler. Minister Bizjak je govoril o stranki vče-
Ivo Bizjak, minister za pravosodje, in novi predsednik občinskega odbora SLS+SKD Slovenska ljudska strana Robert Čeh
raj, danes in jutri, poslanec Kan-gler pa o nekaterih nesoglasjih v Državnem zboru, predvsem o centralizaciji Državnega zbora.
Članstvo je na zboru izvolilo novi občinski odbor. Ta se je konstituiral na seji v četrtek, 1. februarja. Od tega dne je predsednik OO Ptuj Robert Čeh, dr. med., podpredsednika sta Andrej Rebernišek in Stanislav Kosi, tajnik je ostal Maks Le-čnik, blagajnik je pa postal Stanislav Zupanič. Kot smo izvedeli na seji, pripravlja novi OO že prvo okroglo mizo na temo creutzfeldt—jakobove bolezni norih krav. V svojem programu so si zadali kot pr-
venstveno nalogo pripravo na lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Na vprašanje, ali bodo sklenili kakšno koalicijo na Ptuju, nam je tajnik povedal, da se je OO pripravljen pogovarjati s prav vsemi strankami, ki delujejo na Ptujskem. Konkretnega odgovora ali opredelitve glede naklonjenosti eni stranki nismo dobili. V OO SLS + SKD Slovenska ljudska stranka poudarjajo, da so desnosredinska ljudska stranka, ki se bo zavzemala predvsem na lokalni ravni za vse sloje ljudi - delavce, podjetnike, kmete, upokojence in mladino.
ML
.. PA BREZ ZAMERE ...
Simptom Vojne zvezd
česa si najbolj želite, če imate v lastništvu jekleni konjiček, kadar nam mati narava postreže s kakšnim neurjem s točo, vi pa ne razpolagate s kakšno garažo? Točno, da bi takšno garažo imeli oziroma da bi imeli svoj avtomobilček postaviti kam pod streho ter ga s tem zavarovali pred ledenimi projektili. Kaj ste si najbolj želeli, če vas je kdaj med trimčkanjem na odprtem zalotila nevihta z vsemi svojimi pritiklinami, se pravi z grmenjem, vetrom ter strelami? Uh, upam, da je kje v bližini kakšno drevo ali kaj podobnega, da me slučajno ne bi ruknila kakšna strela, ne?
In če zadevo malo bolj poenostavite ter aplicirate na čisto vsakdanje razmere, kaj si najbolj želite, kadar dežuje, vi pa nimate dežnika? Seveda, lahko si želite, da bi nehalo deževati, a vseeno si, če ste le malo racionalni in se zavedate, da vi z svojimi željami na vreme nimate kdove kakšnega vpliva, verjetno bolj upravičeno želite, da bi takrat imeli s sabo dežnik. Zaščititi se pred dežjem. Popolnoma upravičena želja. Razen seveda v primeru, da ste Anglež, saj so baje podaniki njenega veličanstva zaradi tolikšnega dežja, kot ga dobijo na glavo, do padavin že popolnoma ravnodušni, tako da si jih velika večina — predvsem mlajših - dežnikov sploh ne kupuje več. Ali pa jih vsaj ne nosijo s seboj (ja, adijo še ena stereotipna predstava - saj veste, pravi Anglež mora imeti s sabo obvezno melono /klobuk, ne sadje/ ter marelo in take zadeve).
Heh, zanimivo, tudi jenkiji se zaradi dežja ne seki-rajo preveč, tako da bi lahko to dejstvo kdo celo imel za dokaz, da so jenkiji res potomci Angležev. E, napaka. Jenkiji se zaradi dežja ne sekirajo zaradi tega, ker jim skrbi povzroča neka druga stvar, ki naj bi po njihovem prav tako priletela z neba, vendar v nasprotju s kakšno plohico zanjo ne bi bila odgovorna mati narava. Ne, ne, ne, jenkijev sploh ne skrbi kakšen de-žek, še več, niti na misel jim ne pride, da bi se sekirali zaradi nekega mizernega tornada ali pa orkana, ne, v primerjavi s tem, kar grozi Ameriki, gonilni sili svobodnega sveta, je vsaka vremenska ujma videti kot navaden pljunek. Kaj? Plaz, ki je zasul nekakšen Log? Dajte no, prosim, ne me zezat! Potres v Indiji? Lepo vas prosim, bodite no resni! To so zgolj manjše nevšečnosti v primerjavi s tem, kar grozi nam jenkijem.
Kaj torej tako skrbi jenkije na čelu z njihovim pre-zidentom, bog-ga-blagoslovi Bushem juniorjem? Ja, prav imate, tudi jenkiji potrebujejo dežnik, le da ga potrebujejo za obrambo pred novo vrsto padavin, ki naj bi po njihovem grozila ljubljenemu stričku Samu, padavin, ki bi se jih dalo napovedati približno takole: v prvi polovici tedna pričakujemo nad našo jenkijev-sko domovino rahlo območje anticiklona, eee, v drugi polovici tedna pa se nam iz smeri Rusije ter Severne Koreje obeta manjša ploha jedrskih raket; želim lep dan in nasvidenje. Ja, v zadnjem času so jenkiji najbolj zaposleni z gradnjo protiraketnega sistema, ve-
soljskega ščita, protiraketnega dežnika ali kakorkoli že hočete. Seveda samo nad svojo državico, kakopak. Uh, jenkiji pa ja imamo toliko stvari, ki jih je potrebno obvarovati pred uničenjem. Imamo najboljšo demokracijo na svetu (ha, ha), imamo Coca colo, pa McDonald's, pa kip svobode, pa Golden Gate most, pa seveda Belo hišo in našega prezidenta, in tako dalje. In seveda, ne smemo pozabiti, imamo Hollywood. Kaj pa nam sploh še ostane, če nam zrušijo Hollywood? Heh, prav imate, jenkijem ne ostane prav dosti, če jim zrušiš HWood. Pravzaprav jim ne ostane skoraj nič. S tem jim pravzaprav zrušiš celoten sistem, ja, zrušiš jim realnost. Jenkiji namreč sami sebe in vse, kar se okoli njih dogaja, vidijo kot film. Meja med filmom in realnostjo je pri njih totalno zabrisana, če je seveda sploh kdaj obstajala. Kar tudi najbolje pojasni, od kod takšno navdušenje nad raketnim ščitom. Zakaj?
Ce mislite, da si je to zadevo izmislil ta mali Bush, ste udarili mimo. Zadeve ni bila porojena niti pod Clintonovim predsednikovanjem, heh, tudi ata Bush ni tvorec te ideje. Celotna zadeva sega v čase, ko je stolček v Beli hiši grel še stari dobri R.R., Ronald Reagan. Ki je bil, kot veste, tudi filmski igralec. Ja, preden je navalil na Belo hišo, je bil igralec, resda sicer v drugorazrednih filmih, a vseeno. Heh, kar pomeni, da je bil v vseh pogledih kvalificiran za mesto jenkijev-skega prezidenta. Saj veste, znal se je odlično pretvarjati, se umetno smejati, tu in tam kaj zlagati, skratka, tip je znal igrati. Bil pa je tudi filmofil. Potemtakem ni čudno, da se mu je meja med filmom in resničnostjo zdela še bolj zabrisana kot pa njegovim podanikom. In da se mu je zdelo, da je njegovo predsednikovanje itak zgolj še ena vloga v filmu. Film je življenje, življenje je film, ne? In kateri film je bil takrat totalno in ? Točno, Vojna zvezd, futuristično-apokaliptični spek-takel, legenda že v svojem času. Hej, si je rekel Ronald, zakaj pa ne bi jaz naredil svoje verzije Vojne zvezd? Zakaj ne bi naredil sistema, ki bi nas (beri: Ameriko) obvaroval pred apokalipso, ki je na obzorju? Hudobni imperij v filmu je itak zgolj metafora za Sovjetsko zvezo, Severno Korejo in Kitajsko. In je začel z načrti famoznega vesoljskega protiraketnega dežnika. Heh, še ljubkovalno mu je dal ime. Ja, uganili ste, imenoval ga je Vojna zvezd. Uf.
Eee, ta stari Bush in Bubba Clinton očitno nista bila takšna filmska fena kot Ronald, saj je projekt v tem času bolj ali manj stagniral, se pa kot navdušen filmofil (ja, gotovo mu je najbolj všeč Vojna zvezd) kaže ta mali Bush, pri katerem se je simptom Vojne zvezd spet razbohotil v vsej svoji veličini. Ja, ta mali Bush je na pohodu in ne jemlje ujetnikov. Shoot to kill!
Na svojo marelo ne boste nikoli več gledali z istimi očmi.
Gregor.Alič
PTUJ / S SEJE REGIJSKEGA ŠTABA CIVILNE ZAŠČITE ZA PODRAVJE
Lani najvei požarov
Regijski štab civilne zaščite za Podravje se je na 19. seji v sredo, 31. januarja, uvodoma posvetil obravnavi na~rta aktivnosti in akcij v letošnjem letu po posameznih tromeseč-nih obdobjih, dogovorili so se o usposabljanju posameznih enot v letošnjem letu, analizirali naravne in druge nesreče v minulem letu ter se dogovorili o aktivnosti ob 1. marcu -dnevu civilne zaščite; osrednja regijska proslava bo tokrat v Kidri~evem.
Po sprejetju uredbe o izdelavi načrtov se bodo med aktivnostmi v prvem ~etrtletju leto{-njega leta posvetili noveliranju na~rtov za{~ite, re{evanja in pomoči, dopolnjevanju podatkov in strokovnih podlag, na podlagi katerih so izdelane ocene ogroženosti, ter proslavi dneva civilne za{čite. V drugem trimesečju naj bi se seznanili z vključevanjem prostovoljnih formacij v sistem za{čite, re{evanja in pomoči, opravili naj bi dopolnitev ocene ogroženosti in se podrobneje lotili načrta za{čite in re{evanje ob morebitni letalski nesreči, izvedli pa naj bi tudi enodnevno vajo in obenem pregled regijskih enot civilne za{-
čite za Podravje.
V tretjem trimesečju naj bi preverili učinkovitost obve{ča-nja in alarmiranja in predlagali re{itve, na skupni seji z občinskim {tabom CZ v Kidričevem pa naj bi preverili organiziranost in delovanje enot CZ. V zadnjem četrtletju pa naj bi analizirali informacijo regijskega centra za obve{čanje o dogodkih, ki bodo evidentirani v le-to{njem letu, preverjali pa naj bi tudi ugotovitve in{pekcije na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Med stalnimi nalogami {taba ostaja skrb za spremljanje podatkov o naravnih in drugih ne-
srečah v Podravju ter skrb za organiziranje, vodenje, opremljanje in usposabljanje enot civilne za{čite.
Dogovorili so se o programu usposabljanja pripadnikov regijskih enot CZ v izobraževalnem centru na Igu, za kar so že prijavili 11 udeležencev, čez leto pa naj bi se jih izobraževalo še 24.
LANI 309 RAZLIČNIH NESREČ
Podrobneje so analizirali naravne in druge nesrečev minulem letu 2000, ko se je po besedah vodje centra za obveščanje Francija Krajnca pripetilo 309 različnih dogodkov. Med njimi je bilo daleč največ - kar 232 - različnih požarov. V 112 primerih je zagorelo v naravnem okolju, v 50 primerih je izbruhnil požar na raznih objektih, 43 je bilo drugih požarov, v 27 primerih pa so zagorela prometna sredstva. V zadnjih
MARKOVCI / K SANACIJI STRUPENEGA MULJA PRITEGNITI ONESNA@EVALCE
Je laguna ekološka bomba?
Šturmovsko laguna od daleč sploh ni videti nevarna, saj se na njej ustavljajo celo labodi. Le skoraj ~rna voda in smrad dajeta slutiti, da nekaj ni v redu. Foto: M. Ozmec
V Markovcih so s samostojnostjo občine poleg obilice pozitivnih žal podelovali tudi nekaj negativnih posledic. Med slednje sodi tudi laguna ob robu Šturmovcev - nekaj sto metrov dolgo in od 10 do 30 m široko umetno jezerce, ki je nastalo ob izkopu gramoza za gradnjo objektov hodro-elektrane v Forminu. Razprostira se na dobrih treh hektarih vodnih površin in je za okolje pravcata ekološka bomba, saj se v mrtev rokav po trditvah strokovnjakov usedajo strupene usedline odplak in fekalij iz naselja Kidričevo in podjetja Talum, del odplak pa tudi iz ptujske čistilne naprave.
Ker se je v 20 letih v laguni po strokovni oceni nabralo že od 10.000 do 16.000 kubičnih metrov strupenega mulja, ker to že resno ogroža podtalnico, poleg tega pa poleti močno zaudarja, se je markovska občina odločila za ekolo{ko sanacijo in pri firmi Limnos v Ljubljani naročila izdelavo strokovne analize. Njeno predstavitev, posamezne izsledke in analize so prej{nji četrtek, 1. februarja, v Markovcih predstavili županoma Markov-cev in Kidričevega, predstavnikom Dravskih elektrarn in mestne občine Ptuj ter odbora
za varstvo okolja občine Marko-vci. Analiza mulja je pokazala, da vsebuje poleg toksičnih snovi največ aluminija ter precej težkih kovin, največ kadmija in svinca; slednjega je na primer kar štirikrat več, kot je dovoljena meja. Zaradi tako alarmantnih podatkov, in ker je Laguna na čistem produ oziroma gramozu, so bili udeleženci predstavitve enotnega mnenja, da je treba ekološko sanacijo izvesti čimprej, čim učinkoviteje in trajno. Ker pa krivda ni le na eni strani, jo želijo sanirati v sodelovanju z vsemi znanimi,
potencialnimi, domnevnimi in dokazanimi onesnaževalci. Zato so jih povabili na predstavitev, ki pomeni prvi korak k sanaciji.
Kot je povedal markovski župan Franc Kekec, so se s firmo Limnos že dogovorili, da bo izdelala tri možne variante sanacije. Po temeljiti presoji bodo izbrali tisto, ki bo zadovoljevala vse ekološke parametre. Ti pa so trajnost okoljskih efektov, prijaznost do ljudi in organizmov, finančna sprejemljivost, uresničljivost v realno kratkem času ter realnost tehnične izvedljivosti.
Okolju strupenemu mulju in smradu ob robu krajinskega parka Šturmovci na območju nekdanje stare struge Drave se, kot kaže, vendarle bliža skorajšnji konec. Na vprašanje, ali se bo sanacija zgodila še pravočasno, pa bodo dali realen in edino pravi odgovor zanamci.
M. Ozmec
Med 309 dogodki je bilo v letu 2000 kar 232 različnih požarov. Foto: M. Ozmec
treh mesecih so imeli mesečno v povprečju 1766 klicev, od česar je bilo 230 primerov mesečno, da so opravili le prevezavo za poklic nujne medicinske pomoči. Relativno veliko pa je tudi raznih zlonamernih in lažnih klicev; teh so imeli v oktobru kar 19.
Med drugimi dogodki so zabeležili 9 nesreč z nevarno ali okolju nevarno snovjo, v 7 primerih so odkrili neeksplodirana ubojna sredstva, obravnavali pa so tudi po 3 primere motenj v preskrbi s pitno vodo in električno energijo ter dve nesreči na vodi. V povprečju so obravnavali okoli 25 dogodkov na mesec, največ pa se jih je pripetilo v marcu.
Iz sredstev požarnega sklada
in ponekod tudi iz občinskih proračunov poteka od leta 1996 opremljanje prostovoljnih gasilskih društev z radijskimi postajami in pozivniki, pri čemer je za sedaj daleč najbolje opremljena občina Ormož. Na potezi so še druge občine na območju Upravne enote Ptuj, saj se je način tihega alarmiranja gasilcev prek pozivnikov izkazal učinkovit in dokaj zanesljiv. Sprememba oštevilčenja je lani prinesla dokončno ukinitev številke 94 za reševalno postajo ali nujno medicinsko pomoč, v regijskem centru pa so uvedli tudi nekaj drugih novosti, kot je izdaja dnevnega informativnega biltena o obravnavanih dogodkih, drugačna oblika poročil ter sprotno obveščanje Centra za
obveščanje Republike Slovenije.
Svetovalec za področje zaščite in reševanja Drago Murko, ki je podrobneje analiziral posamezne intervencije gasilcev, je med drugim opozoril, da gasilske enote in lokalne skupnosti ne pošiljajo poročil o vseh dogodkih. Lokalnim skupnostim je predlagal boljšo opremljenost s pozivniki za tiho alarmiranje.
Ob koncu so se dogovorili o aktivnostih ob dnevu civilne zaščite, ki ga bodo tokrat proslavili v petek, 2 marca, v Kidričevem. Predstavniki regijskega centra bodo sodelovali tudi na osrednji državni proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani.
M. Ozmec
ZAVRC / PRVA LETOŠNJA SEJA SVETA
Dokonina odloiitev o proraiunu prihodnjU
Svetniki občine Zavre so na prvi letošnji (sieer pa 23. redni) seji v petek, 2. januarja, v osrednji to~ki dnevnega reda razpravljali o osnutku oběinskega proraěuna za letos, v katerem je po besedah direktorice oběinske uprave Irene Horvat Rimele predvidenih dobrih 214,8 milijona tolarjev prihodkov. Ker pa so predvideni odhodki, oziroma želje porabnikov proračunskih sredstev za okoli 16 milijonov višje od predvidenih prihodkov, so na predlog župana Mirana Vuka soglasno sklenili, da jih bodo izravnali oziroma zni-šali za enak odstotek pri vseh možnih pogodbeno nevezanih postavkah. Tako bodo o dokočnem predlogu proračuna sklepali šele na prihodnji seji.
Sicer pa so završki svetniki uvodoma razpravljali o skorajšnji modernizaciji ceste od Bel-skega Vrha do Zeletine in dveh manjših krakov v skupni dolžini 1350 m. Vsebino predvidenega projekta je podrobneje predstavil Milan Pavlica, referent za cestno dejavnost skupne obcinske uprave, ki je povedal, da so si teren podrobneje ogledali, izmerili in ocenili. Izračuni so pokazali, da gre za moderni-
zacijo in asfaltiranje 4.060 kvadratnih metrov povr{in, cesta naj bi bila široka 2,5 m, debelina asfalta, ki naj bi ga položili na gramozni tampon, pa naj bi bila 6 cm. Celoten projekt modernizacije naj bi po sedanjih cenah veljal okoli 24 milijonov tolarjev.
Svetnike je zanimalo, ali bo pri gradnji cest upoštevana tudi zaščitna ograja, in dobili odgovor, da je na najnujnejših mestih
Svetniki občine Zavrč z županom Miranom Vukom in direktorico uprave Ireno Horvat Rimele (v sredini) na prvi leto{nji seji
gradnja zaščitne ograje vključena v projekt, tako kot so vanj vključene vse vertikalne in talne oznake cestišč. Po krajši razpravi so na predlog župana sklenili, da naj bi se tega projekta lotili v dveh fazah, občinski upravi pa naložili, da uredi vse potrebne pogodbe in da začne zbirati prispevke po posameznih hišah uporabnikov. Poleg sredstev iz občinskega proračuna in prispevkov občanov računajo tudi na sredstva za demografsko ogrožena območja.
V nadaljevanju so razpravljali o nujnosti gradnje parkirišča, ki naj bi ga zgradili nad krajevnim pokopališčem, saj ob večjih pogrebih, žegnanju ali komemoraciji ni prostora za parkiranje vseh avtomobilov. Tako smo slišali, da so se že pogovorili z lastnikom in najemnikom zemljišča, kjer je gradnja predvidena. Po izmerah in predvidenem projektu naj bi investicija, v katero je vključena tudi ureditev odvodnjavanja in robnikov, veljala okoli 3,8 milijona tolarjev. Ob tem so opozorili, da bo treba v kratkem razširiti tudi pokopališče, saj je na njem le še 10 grobnih polj.
Med vlogami občanov so za-vrški svetniki na prvi letošnji seji razpravljali tudi o vlogah za gramoziranje dveh odsekov cest v Turškem Vrhu in sklenili, da bodo to storili v okviru rednega vzdrževanje, brž ko bodo vremenske razmere dopuščale. Sedaj je namreč teren za težja vozila še preveč razmočen. Sicer pa pričakujejo tudi sofinanciranje uporabnikov teh cest.
CIRKULANE / GASILCI DOBILI DIHALNE APARATE
Henkel za gasilce
Pomagati sosedu, sovaščanu je že od nekdaj vrlina, ki je prisotna v zavesti vseh članov prostovoljnih gasilskih društev. Prostovoljna gasilska društva, združena v GZ Gorišni-ea, skupaj lažje premagujejo težave in potrebe, ki jih sami ne bi mogli razrešiti. Tako je tudi PGD Cirkulane dobilo mesto v življenju tamkajšnjih ljudi, saj šteje že več kot sto članov in članie.
Z razvojem in spremenjenim načinom življenja pa se spreminjajo tudi potrebe po strokovno zahtevnejšem pristopu pri gašenju požarov. 26. januarja je bilo v gasilskem domu v Cirku-lanah strokovno srečanje med prostovoljnim industrijskim gasilskim društvom Henkel Slovenija in PGD Cirkulane. Mariborčani so namreč Cirku-lančanom podarili štiri komplete izolirnih dihalnih aparatov,
namenjenih za gašenje notranjih požarov. Vrednost opreme ocenjujejo na 1,5 mio tolarjev.
Da je prišlo do te dokaj nenavadne naveze, gre zahvala lokalni razvojni agenciji Halo iz Pristave. V okviru svoje dejavnosti je ta v lanskem letu organizirala strokovno ekskurzijo po Halozah. Naključje je hotelo, da je goste pot privedla tudi do gasilskega doma v Cirkulanah.
Cirkulanski gasilci so tehni~no vse bolje opremljeni
Udeleženec ekskurzije, poveljnik PIGD Slovenija Alojz Sat-ler, je pri pregledu takoj opazil pomanjkljivost v opremljenosti, zato je ponudil pomoč.
Ob podaritvi je stekla široka strokovna predstavitev opreme. V imenu PGD Cirkulane se je zahvalil predsednik društva Ivan Tetickovic. Povedal je, da je oprema velika pridobitev, saj si je sami nikakor ne bi mogli privoščiti, občinski proračun pa je za tovrstne namene žal vedno nižji.
Poseben poudarek bodo Cir-kulančani v tem letu namenili nabavi zaščitne opreme za operativno delo. Zavedajo pa se, da lahko samo strokovno usposobljen član društva pomaga v nesreči. Tudi na tem področju je stekla beseda o medsebojnem sodelovanju obeh gasilskih društev. Letos bodo cirkulanski gasilci Mariborčanom obisk vrnili in si ogledali opremljenost gasilskega društva Henkel Slovenija v Mariboru, ki ustreza najnovejšim evropskim standardom v industrijski dejavnosti.
Prijetno druženje so zaključili v gostišču Krona v Cirkulanah. Gasilci so poleg svojega človekoljubnega poslanstva in strokovnega sodelovanja tudi dobri in iskreni prijatelji, kot se za nesebične ljudi tudi spodobi.
Tanja Maroh
Zavr~ v teh dneh ... Foto: M. Ozmec
Posebej zanimiva je bila vloga lastnice hiše v Turškem Vrhu, ki je zaprosila za pomoč po suši iz enostavnega razloga, ker naj bi ji butana hiša zaradi hude suše razpokala. Svetnikov o tem očitno ni prepričala, saj bodo lastnici svetovali, da svojo trditev podkrepi in dokaže z ustreznim strokovnim mnenjen.
Z navdušenjem so obravnavali vlogo za popravilo mostu v Korenjaku, saj so jih obvestili, da je most že saniran. Ker so prepričani, da so novo betonsko ploščo zgradili kar krajani oziroma uporabniki sami, so jim župan in svetniki iskreno hvaležni. Po razpravi o vlogah občanov so ob koncu sprejeli še poročilo inventurne komisije.
Pod točko razno je občinska uprava opozorila, da nekateri uporabniki ne plačujejo grob-nine, zato je zahtevala učinkovitejše ukrepe. Svetniki so opozorili tudi na to, da je treba z ukrepi ponovno obuditi delo krajevne organizacije Rdečega križa Zavrč, ki po njihovem
mnenju deluje le še na papirju. Predlog enega od svetnikov, da bi prestavili datum občinskega praznika iz časa trgatve (27. septembra), ko imajo vsi veliko dela, na čas ob veliki maši ali
Marijinem vnebovzetju (15. avgusta), pa so zavrnili, češ da so datum občinskega praznika že enkrat prestavili.
M. Ozmec
JAVNO POVABILO
LASTNIKOM ZEMLJIŠČ IN INVENSTITORJEM POSEGOV V PROSTOR NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO
Občinski svet Občine Kidričevo je sprejel program priprave sprememb in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kidričevo. Na podlagi sprejetega programa pristopa občina Kidričevo k izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kidričevo, zato vabi vse lastnike zemljišč in inventitorje posegov v prostor na območju občine Kidričevo, da se seznanijo s prostorskimi sestavinami planskih aktov in da sporočijo predloge za spremembo le-teh.
Po zakonu o kmetijskih zemljiščih gradnja na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljena, dopustna je le na območjih, ki so v planskih dokumentih opredeljena kot stavbna zemljišča.
Prostorske sestavine planski dokumentov si zainteresirani lahko ogledajo v prostorih občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, vsak delovnik od 8. do 12. ure.
Predlagane spremembe in dopolnitve planskih dokumentov lahko podate na občini Kidričevo na za to pripravljenih obrazcih.
Svoje predloge za spremembe in dopolnitve dostavite osebno ali po pošti na naslov občine v času od 10. 02. do 10. 03. 2001.
Župan občine Kidričevo Alojz ŠPRAH
MARKOVCI / RAZSTAVA OTROSKE KIPARSKE DELAVNICE
Ko lesu vdahneš novo življenje
V avli osnovne šole Markovei so v četrtek, 1. februarja, odprli razstavo 40 kiparskih del udeležencev 16. otroškega kiparskega srečanja Malečnik 2000, na katerem so lansko jesen med 25 šolami edini s ptujskega območja sodelovali trije učenei iz šole Markovei: Špela Strelec, Mojea Skrbin-šek in Matej Radolič z mentorieo Olgo Zorko.
Zbranim v šolski avli je zaželel iskreno dobrodošlico ravnatelj OS Markovci profesor Jože Foltin in med drugim dejal, da imajo otroška kiparska
srečanja v Sloveniji bogato tradicijo. Med njimi ima prav gotovo pomembno mesto srečanje mladih na Malečniku, ki je bilo lani že 16. in katerega strokov-
Mladi ustvarjalci O[ Markovci: [pela, Mojca in Matej z mentorico Olgo Zorko ob svojem kiparskem izdelku Maska. Foto: M. Ozmec
ni mentor je že od vsega začetka kipar Ivo Goisniker. Ta je ob predstavitvi kiparske delavnice povedal, da je bilo lansko srečanje po udeležbi med najštevilnejšimi, tako da so imeli organizatorji kar precej dela, da so pripravili ustrezno količino lesa, orodja in vsega, kar je potrebno. Po koncu delavnice učenci svoja dela razstavijo. Tudi tokrat so jih od 18. do 27. januarja najprej v razstavnem salonu Rotovž v Mariboru, zatem pa razstavo preselili v OS Markovci.
O vsebini kiparske delavnice in o ustvarjanju mladih na dvorišču šole v Malečniku je govorila mentorica treh udeležencev OS Markovci, likovna pedagoginja Olga Zorko. Predstavila je tudi dober meter visok kiparski izdelek svojih učencev, ki so ga imenovali Maska.
Kulturni dogodek so s pesmijo in plesom popestrili učenci markovske šole. Razstava v OS Markovci bo odprta do 21. februarja.
M. Ozmec
ORMOŽ / PREDSTAVITEV RAZVOJNIH AGENCIJ
Katera bo prava?
Na nedavni seji ormoškega občinskega sveta svetniki na dnevni red niso želeli uvrstiti točke o preoblikovanju Ekonomskega inštituta Maribor v regionalno razvojno agencijo. Svetniki so menili, da imajo premalo informacij o tej temi, in so želeli najprej prisluhniti različnim možnim ponudnikom, nato pa odločati na izredni seji. Zato sem za nekaj pojasnil poprosila direktorje vseh treh potencialnih razvojnih agencij na Ormoškem. Za znanstvenoraziskovalno središče Bistra je na vprašanja odgovarjal dr. Štefan Čelan, za Ekonomski inštitut Maribor (EMI) Viljenka Godina in za Mariborsko razvojno agencijo (MRA) Marjana Keitner Lozina.
Kaj nam prinaša zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja?
Bistra: Ves čas, ko so ga pripravljali, smo opozarjali, da bo zakon krivičen in ne bo enakovredno pokril problematike v slovenskem prostoru. V dveh regijah (glej skico, op. avt.) živi več kot polovica prebivalstva — v osrednjeslovenski 500.000 in naši 320.000. Kako zagotoviti enakopravnost, če nas je v regiji 320.000, v drugih regijah pa 40, 50 ali 70.000? Pri nas je v regiji 34 občin, drugod pa le tri ali štiri. Ta statistična delitev ne bo dobra. V času nastajanja zakona smo pripomogli, da se je bistveno spremenil četrti člen, kjer je jasno opredeljena možnost, da se znotraj velike statistične regije lahko ustanovijo manjše funkcionalne regije, in če bi zakonodajalec to načelo upošteval, bi imeli zgodbo že zdavnaj urejeno. Že leta je Mariborska razvojna agencija servisirala Zgornje Podravlje, Bistra pa Spodnje. In načrtovali smo, da se bo zgodba tako tudi nadaljevala. Sedaj pa prihaja do nerazumevanj zakona in se vse sprevrača na razvojne agencije. Mi smo strokovna institucija.
EMI: Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja predvsem nalaga občinam, da se pripravijo za izvajanje ukrepov regionalne strukturne politike. Zahteva, da pripravijo regionalni razvojni program, ki je temeljni planski dokument na ravni statistične regije, in da določijo regionalno razvojno agencijo. Ta dokument je zelo pomemben, ker bodo vsi občinski in medobčinski projekti, če naj bi bili financirani iz državnih in mednarodnih virov, morali biti usklajeni s tem temeljnim planskim dokumentom.
MRA: Gotovo se te spremembe tičejo vseh in dobro bi bilo, da sprejmemo izziv, ki se postavlja pred nas, da se pripravimo na Evropo, ki prav vso svojo strategijo postavlja na razvoj regionalizma in regij.
Ste doslej sodelovali z ob~i-no Ormož?
EMI: Občina Ormož je od vsega začetka članica Konzorcija za razvojne naloge Podravja, ki šteje 15 občin in 73 odstotkov vsega prebivalstva regije, Vili Trofenik pa je podpredsednik sveta konzorcija.
MRA: V nekaterih manjših projektih. Drugače direktno z občino Ormož ne, kot podizva-jalci, ker smo locirani v Mariboru in smo sodelovali predvsem z mariborskimi občinami in s Podvelko, Radenci. Pogosto je šlo za interes več občin.
Zakaj bi najbolje opravljali delo razvojne agencije na tem območju, kaj je vaša prednost, zakaj naj vas ormoški svetniki izberejo?
Bistra: Razvoj se dela z novimi stvarmi. Morali bomo znati razviti nove izdelke, nove ideje. Ce pa to želite, morate okolje dobro poznati in morate iz njega izhajati. Naš zavod že leta deluje na tem območju, poznamo občine in hočemo tukaj živeti. Kot občani si želimo svoje okolje urediti, da bomo evropsko primerljivi. Težko si predstavljam, da bi neka razvojna agencija z Jesenic znala uspešno načrtovati razvojni program za Slovenske gorice in Haloze. In obratno. Voditi razvoj iz centra se je že večkrat izkazalo kot neprimerno.
zdajšnja bilanca kaže, da smo vredni okrog 211 milijonov tolarjev. To je le matična firma, drugače smo tudi lastniki Sta-jerskega tehnološkega parka, ki je lociran v Pesnici in spodbuja prenos tehnologij ter je v veliki meri financiran iz sedaj združenega ministrstva za znanost. Imamo 6 redno zaposlenih in 12 preko javnih del na projektih. Na ta način delamo že od samega začetka in imamo veliko število zunanjih sodelavcev. MRA je bila v preteklih letih deležna usposabljanja v okviru programa Phare in smo že 1997 naredili prve programe razvojnih aktivnosti za Podravje. Že takrat je bila ideja, da MRA pripravi program, in podpisana so bila pisma o nameri, ki so bila podpisana z nami in Bistro iz Ptuja. V lanskem letu pa smo postali gostitelji Evro info centra, tretjega v Sloveniji, ki omogoča malim in srednjim podjetjem direkten dostop do mreže 270 povezanih računalnikov v Evropi. Nudi vse informacije o zakonodaji, razpisih, standardih, tehničnih predpisih
Na minuli seji je župan Vili Trofenik med drugim trdil, da je bil njegov podpis in podpis županskega kolega Špindlerja iz Ljutomera zlorabljen. Dr. Štefan Celan vidi zadevo drugače:
"Izjava župana je neresnična, nobenega podpisa nismo ponarejali in v našem zavodu smo kot vedno doslej z županom korektno sodelovali. Cudim se tem izjavam, ker sva z županom, vsaj po moji oceni, zelo korektno sodelovala od leta 1993, ko smo skupaj pripravljali program Revit."
Dokument, o katerem je govor, je nastal še pred sprejemom zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Že takrat so želeli izboriti boljšo pozicijo, dogovor pa je podpisalo 21 županov, prvopodpisani je Vili Trofenik.
EMI: Smo relativno velika organizacija, pri nas je redno in s polnim delovnim časom zaposlenih 16 ljudi. Imamo znanje, ustrezen kapital, reference, strokovne kadre in izpolnili smo vse zahteve, ki so jih župani sedmih občin pred nas postavili. Za seboj imamo 15 občin z veliko večino prebivalstva. Sedaj teče projekt preoblikovanja EMI v regionalno razvojno agencijo. Vodi ga sedem županov Podrav-ja, v katerih so sedeži upravnih enot. Pet jih je v konzorciju, dve — ptujska in lenarška - pa sta v Partnerstvu južnega Podrav-ja. Župani se sestajajo od septembra lani in se dogovarjajo, kako se organizirati. Podpisana je bila pogodba o sodelovanju in določiti bi bilo treba eno nosilno organizacijo. Župani so konec oktobra povabili vse tri kandidate, da predložijo predstavitve. Odločili so se za EMI, ki ustreza vsem predpisanim merilom, razen da ne šteje večine občin, šteje pa večino prebivalstva regije. Potem so nas pozvali, da spremenimo ime in občinam dovolimo, da vstopijo v družbo, ki deluje na neprofitni osnovi, kot solastnice. Januarja so se dokončno dogovorili. Znotraj EMI bi oblikovali posebno poslovno enoto s podraču-ni. Občine bodo imele popolno kontrolo in pravico do soodločanja.
MRA: Ustanovljeni smo bili leta 1993 kot javni zavod s strani občine Maribor, ki pa se je razdelila in razdelilo se je tudi lastništvo. Takratni ustanovitveni kapital je bil 9 milijonov,
in predpisih, ki se vežejo na poslovanje z Evropo. V bivši kaznilnici v Mariboru pa urejamo podjetniški inkubator z dostopom do vseh informacij.
Ste bili kdaj povabljeni, da svoje ponudbe predstavite ormoškim svetnikom?
Bistra: Doslej še ne.
EMI: Doslej še te možnosti nismo imeli. Vili Trofenik je redno hodil na naše seje, kolikor so mu obveznosti dovoljevale, ampak je menil, da ni potrebe po podrobnejšem predstavljanju koncepta, ker je bilo vse napisano in so bile pripravljene pogodbe in ker tudi sam zelo dobro pozna to tematiko.
MRA: V novembru so nas župani Podravja povabili, da pošljemo pisne predstavitve.
Bi v primeru pozitivne odločitve na našem območju zaposlili kakšne sodelavce?
Bistra: Vsekakor. Že ves čas delovanja skrbimo za to, da vrhunski kadri, magistri in doktorji znanosti, ne ostajajo v centrih ali se celo selijo iz države, ampak se vračajo domov. Z županom smo se dogovarjali, da bomo v Ormožu odprli izpostavo, že sedaj pa imamo zaposleno Ormožanko, ki trenutno pripravlja enoviti doktorat in naša želja je, da se vrne v Ormož, kjer bo za nas lahko kakovostno pripravljala izvirne projekte.
EMI: V Ormožu že deluje naša pisarna, pisarna Sklada za razvoj človeških virov, prerasla bo v pisarno subregije. Naš pristop je zapisan v vseh dokumentih in temelji na spoštovanju
interesov posameznih občin in subobmočij, decentralizaciji odločanja in delovanja in seveda povezovanju za skupne interese.
MRA: Ne vem, koliko je to smotrno glede na današnjo elektronsko povezavo. Res pa je, da projektni sodelavci opravljajo del svojega dela tudi na terenu in bi to bila tudi ena izmed možnosti.
Vse se začne in konča pri denarju. Koliko sredstev bi po vaših izračunih po novem zakonu dobila občina Ormož?
Bistra: Žal trenutno nimam pri sebi podatkov. Naredili smo natančno študijo in lahko povem, koliko bi dobila funkcionalna regija. Ce bi zakonodajalec upošteval in župani razumeli ta zakon, bi videli, koliko dobimo ali izgubimo, če ostanemo skupaj ali se razdelimo. Ce ostane regija s 320.000 prebivalci enovita, bi nam po metodologiji, ki je bila predstavljena s strani odgovornih v državi, pripadlo 3,8 milijarde tolarjev finančnih spodbud. Ce pa bi se razdelili na dve funkcionalni regiji, pa bi Zgornje Podravje dobilo okrog 3, 2 milijarde, Spodnje Podrav-je pa 4,6 milijarde tolarjev. Ce ostanemo enotni, bomo letno iz-
gubili okrog 4 milijarde tolarjev.
EMI: Težko povem. Po zelo grobih izračunih bo priprava regionalnega programa stala 30 milijonov, 40 odstotkov od tega bo, upamo, prispevala država. Na občino Ormož bo vedno pripadel delež, ki je enak številu prebivalstva občin, ki bodo k temu pristopile.
MRA: Za kompletno Podrav-je je na razpolago 9,7 odstotka od predvidenega državnega denarja. Kaj to pomeni, je težko reči. Pomembno je poudariti, da bo iz vsake regije odločalo le za 5 nosilnih projektov, in to zahteva, da se povežemo, da bo en projekt pokrival čim večje število občin.
Koliko bi stale usluge vaše razvojne agencije občino Ormož?
Bistra: Naredili smo razrez sredstev. Smo neprofiten javni zavod za razliko od Ekonomskega inštituta Maribor, ki je zasebno podjetje. Poslujemo po zakonu o javnih zavodih. Treba bo seveda pokriti materialne stroške in zaposlene. Za pripravo programa in izvajanje bi dodatno zaposlili osebo, in če to delimo z občinami, je za najmanjše mesečni vložek 15.000,
za največjo, mestno občino, pa okrog 100.000 tolarjev. Z dvema, ki ju že imamo zaposlena, bi pokrivali vse potrebe. Tu je še enkraten strošek za pripravo programa, ki velja za šest let in bi po občini stal od 2 do 2,5 milijona tolarjev.
EMI: Osnovni kapital naše družbe znaša okrog 65 milijonov tolarjev, poslovna aktiva pa je skoraj dvakrat večja. Županom smo ponudili, da postanejo solastniki s 26 odstotki tega osnovnega kapitala. Višina kupnine, ki jo bo vsaka občina plačala, je najnižja, kadar pri odkupu sodelujejo vse občine statistične regije Podravje, takrat znaša 52,2 tolarja na prebivalca, najvišja pa, kadar v odkupu sodelujejo občine, ki skupaj štejejo najmanj polovico prebivalstva regije, in znaša 103,4 tolarja na prebivalca.
MRA: Konkretnih kalkulacij še nismo delali. Dokapitaliza-cija podjetja ni potrebna. Na razpolago imamo lastne prostore. Na tem delu bi delala eden do dva sodelavca, smotrno bi bilo zaposliti koga iz javnih del. Imamo elektronsko opremo. Dodatna sredstva razen za ta delavca ne bi bila potrebna. viki klemenčič ivanuša
MIKLAVŽ / DRUŠTVO VINOGRADNIKOV JERUZALEM
Vinogradniki opozarjajo na težake
Minulo nedeljo, 28. januarja, so se na občnem zboru zbrali člani društva vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem. Za zbor so poslali 262 vabil, sestanka pa se je udeležilo 88 članov. Za lansko leto pa je članarino poravnalo le nekaj nad 100 članov, je povedal tajnik društva Jože Rakuša. Med težavami, ki pestijo društvo, je tudi ta, da so brez svojih prostorov in zato nimajo prostora niti za društvene akte.
Predsednica Lidija Ruška in predstavniki drugih organov društva so poročali o svojem delu. V razpravi pa so rekli tudi marsikatero pikro o lanski dobri letini in neprimernosti postopka, s katerim so tisti, ki grozdje odkupujejo, po trgatvi določili prenizke cene. Vinogradniki si želijo dogovorov in trdno določenih cenikov. Lani so se udeležili tudi treh sejmov. Veliko kritike je bilo na račun Ljubljanskega sejma, ki je ob razprtijah, ki tam vladajo, za naše pridelovalce neatraktiven. Visoke cene razstavnih prostorov, nekorektni odnosi, slaba opre-
ma, pokvarjeni hladilniki in klientela, ki išče poceni možnost za alkoholni opoj z vrhunskimi vini, niso v interesu vinogradnikov. Takšno stanje je najbrž tudi zato, ker so degustacije zastonj. Na tem sejmu se ne sklepajo posli, ocenjevanje pa poteka že marca, kar je tudi s strokovnega stališča nepravilno, saj vina še nimajo svojega karakterja. Neprimerno je tudi, da se na vinskem sejmu v ospredje postavlja hrana in je vino predstavljeno le kot nekakšno dopolnilo.
Lani so dobili ljutomersko-ormoški vinogradniki tudi vinsko galerijo, ki pa je tako kot
marsikaj v Ormožu zaprta in od vsega skupaj je ostala le dobra ideja. Društvo ima svoj delež tudi v Poslovni skupnosti, vendar jih ta že lep čas ne obvešča o svojih dejavnostih, med gosti pa tudi ni bilo nobenega predstavnika. Predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije Vinis Stane Šoster je predstavil projekt integrirane pridelave v vinogradništvu. Omenil je pripravo slovenske vinske steklenice, ki jo nameravajo izdelati v prihodnosti, na njej pa naj bi bilo vgravirano geografsko poreklo. Napovedal je tudi,da želijo v letu 2002 sprožiti spremembo vinskega zakona.
Franček Lah, predsednik društva vinogradnikov Štajerske in Prekmurja, je naznanil mirovanje društva, saj ob največji lastni angažiranosti ni uspel zbrati upravnega odbora na skupnem sestanku.
viki klemenčič ivanuša
PTUJ / "NASA POKRAJINA V POTRČEVIH DELIH"
Srečanje generacij
V Mestni hiši na Ptuju so 2. februarja odprli fotografsko-literarno razstavo pod naslovom Naša pokrajina v Potrčevih delih. Ob leto{njem kulturnem prazniku jo je pripravila skupina odraslih Zreli vedež, ki v okviru Animacije Ptuj tudi v jeseni življenja aktivno delujejo na najrazličnejših področjih, v sodelovanju z mestno občino. Na svojih potepanjih po naši okolici so s Potrčevimi zgodbami podoživ-ljali lepote pokrajine, se spominjali svojih otroških dni ob potokih in travnikih in skupaj s Potrčem razkrivali modrosti zrelih let. Otvoritve so se udeležili tudi številni sorodniki Potrčeve družine.
Razstava bo na ogled do 2. marca, ko bodo odprli fotografsko razstavo Sandija Kelneri~a pod naslovom Življenje - podobe iz Nepala.
Kot je v imenu skupine Zreli vedež povedala Viktorija
Dabic, je veliko bolj kot sama razstava pomembno dejstvo, da so se na v skupnem projektu našli mladi in malo starejši. Dogodek so s svojim nastopom obogatili njeni nekdanji u~enci, ki so s tem v bistvu
nadgradili že za~eto delo v osnovni šoli: David Bedrač, študent slavistike v Mariboru in najmlajši ptujski pesnik, ter skupina dijakov, ki je zaigrala otroško igrico Ko smo se ženili", obiskuje pa gimnazije na Ptuju in v Mariboru.
"Izpolnila se mi je velika želja, da sem zbrala ali medgenera-cijsko povezala ljudi dobre volje, za kar se svojim bivšim u~encem lepo zahvaljujem," je med drugim poudarila Viktorija Dabi~. Na odprtju razstave so zapele tudi ljudske pevke Društva upokojencev Ptuj.
MG
Z otvoritve fotografsko-literarne razstave v ptujski Mestni hiši, ki so se je udeležili tudi številni Potrčevi sorodniki. Foto: Kosi
HAJDINA / 89. GASILSKI OBČNI ZBOR
Gasilstvu predani tudi najmlajši
Na 89. občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Hajdina je v soboto, 3. februarja, podpresednik upravnega odbora Frenk Vrbnjak povedal, da so lani na gospodarskem področju opravili več kot 2185 prostovoljnih delovnih ur, saj so v celoti uredili gasilski dom, obnovili in prepleskali temelje in delno zamenjali kritino. Uspešno so izvedli tudi nabiralno akcijo za nakup novega gasilskega vozila, saj so dosedanjo cisterno TAM 130 prodali GD Pristava.
Poveljnik društva Rado Auer je dejal, da so imeli lani 12 požarov, v povpre~ju enega na mesec. Med akcijami, v katerih so sodelovali, je opozoril na dogodek ob Mariborski cesti, ko je zaradi ekplozije hišo dobesedno razneslo. V celoti gledano pa je bilo stanje na podro~ju požarne varnosti lani sorazmerno ugodno, kar pripisujejo predvsem dejstvu, da so veliko delali na
podro~ju preventive in izobraževanja ~lanov, pa tudi na pod-ro~ju protipožarnega osveš~anja ob~anov. Vse to zagotovo ni na-klju~je, saj so v lanskem letu na podro~ju gasilske operative opravili 3741 prostovoljnih delovnih ur.
Zanimiv je podatek, da so v lanskem letu v PGD Hajdina dosegli kar 32,7 milijonov skupnih prihodkov, za kar jim je ~es-
Za bodočnost gasilske organizacije v PGD Hajdina ni bojazni, saj so gasilstvu predani tudi pionirji in mladinci; najbolj pridnim so izročili priznanja. Foto: M. Ozmec
tital tudi hajdinski podžupan Viktor Markovič. Poveljnik gasilske zveze mestne ob~ine Ptuj Janez Liponik je bil posebej vesel dejstva, da se kolegom v PGD Hajdina ni treba bati za podmladek. Ravnatelj hajdin-ske šole Jože Lah pa se je posebej zahvalil neumorni Anici Vidovič, ki je že 20 let uspešna mentorica šolskemu društvu Mladi gasilec.
Hajdinskim gasilcem, krajanom in sosednjim gasilskim društvom se je za požrtvovalno delo in uspešno sodelovanje zahvalil predsednik društva Franci Vogrinec ter izrazil posebno veselje in ponos, da so sokraja-ni in vodstvo ob~ine resni~no naklonjeni gasilstvu. Zvrstile so se besede zahvale in najboljših želja predstavnikov PGD Ptuj, Turniš~e, Hajdoše, gasilcev iz Mihalovca v sosednji Hrvaški, PGD Slovenja vas, Draženci, Starše, Moškanjci, Hardek, Benedikt in Tržec ter posebej društva žena in deklet Hajdina, ki jim gasilci radi odstopijo svoje prostore za njihovo ob~asno setajanje.
S priznanji in zahvalami so se oddolžili najzaslužnejšim in najprizadevnejšim; najprej pionirjem in mladincem, zatem pa tudi starejšim zaslužnim gasilcem in veteranom. Priznanje za 40 let dela v gasilstvu je prejel Franc Cartl.
M. Ozmec
LJUBLJANA / NOVOSTI V TURISTIČNI PONUDBI
Soniek v sodelovanju z evropskim koncernom TUI
V Ljubljani je bila prejšnji teden podpisana franšizna pogodba med mariborsko turistično agencijo Sonček in potovalnim centrom TUI iz Avstrije, vključenim v TUI Group, s 3628 potovalnimi agencijami po vsej Evropi in več kot sedem desetletij dolgo tradicijo na področju turizma.
Son~ek s svojimi petimi poslovalnicami po Sloveniji (ena je tudi v Ptuju) se s podpisom pogodbe priklju~uje vodilnemu evropskemu koncernu na po-dro~ju potovanj in turisti~ne ponudbe TUI Group. Koncern TUI z 49 tiso~ zaposlenimi ustvari letno za okoli 14 milijard
organizatorjev potovanj pod enakimi pogoji. Po mnenju vodilnih iz Son~ka naj bi široka ponudba potovanj in pridobljena tehnologija prodaje postala izziv drugim slovenskim organizatorjem potovanj ter vplivala na dvig standardov turisti~nih aranžmajev pri nas.
V Ljubljani so predstavili sodelovanje TUI in Sončka
nemških mark prometa in na potovanja odpelje okoli 13 milijonov potnikov. Samo v sosednji Avstriji je doslej odprl 61 podružnic, ima pa tudi 21 fran-šiznih partnerjev. V lasti ima dve letalski družbi z 62 letali s 14 tiso~ sedeži in verigi hotelov Riu in Robinson s 187 hoteli ter ve~ kot 92 tiso~imi ležiš~i. TUI svojim gostom trenutno ponuja 39 vrst potovanj, kar pomeni, da pripravlja 39 razli~nih potovalnih programov pod lastno blagovno znamko.
Vse to je po podpisu franšiz-ne pogodbe z mariborsko tu-risti~no agencijo Son~ek bliže tudi Slovencem. Son~ek je na-mre~ z vstopom v verigo pridobil pravico prodaje turisti~nih aranžmajev najve~jih evropskih
KMALU NA HRVAŠKEM IN BOSANSKEM TRGU
Širitev v Slovenijo za TUI pomeni širitev na srednjeevropski trg, preko Slovenije tudi na hrvaškega in bosanskega. Do konca leta naj bi koncern odprl še 15 novih franšiznih partnerskih poslovalnic.
"Son~ek je s podpisom pogodbe pridobil ekskluzivno pravico postavitve in širitve verige TUI Potovalni center za Slovenijo in isto~asno tudi za Hrvaško ter Bosno in Hercegovino," pravi Filip Tobias iz Son~ka in dodaja, da naj bi bili prvi rezultati vidni ~ez dober mesec, ko bosta v Zagrebu odprti prvi dve poslovalnici.
V Turisti~ni agenciji Son~ek so se za sodelovanje s TUI odlo-~ili iz želje po izboljšanju ponudbe, zlasti na Hrvaškem, kamor se zadnja leta vra~ajo tudi gostje iz zahodne Evrope. Po besedah enega od direktorjev Turisti~ne agencije Son~ek Mira Primorca so jim najve~ težav v letih po vojni povzro~ali zakupi turisti-~nih kapacitet na tem obmo~-ju, zato so pri~eli razmišljati o strateškem partnerju, s katerim bi skupaj premagovali tovrstne težave. Že pred leti so pri~eli sodelovati z avstrijskim Gulet Tourevropa Touristik, od lani kapitalsko povezanim s koncernom TUI. "Naša marljivost, uspehi in vlaganja v znanje so vzpodbudili TUI, da je pri~el resno razmišljati o nas kot potencialnem partnerju pri širitvi svoje ponudbe v tem delu Evrope," pojasnjuje Miro Primorac.
Mariborska turisti~na agencija Son~ek je konec prejšnjega meseca vseh svojih pet poslovalnic po Sloveniji že opremila z novimi simboli - Tui Potovalni center, do kapitalskega povezovanja s tujci pa po besedah Mira Primorca ni prišlo. V letu 1993 ustanovljena agencija Son-~ek, katere ustanovni kapital po dokapitalizaciji v letu 1998 znaša dobrih 106 milijonov tolarjev, danes zaposluje 26 ljudi. V sedmih letih obstoja so na dopust in potovanja popeljali blizu 100 tiso~ ljudi, svoje aranžmaje pa prodajajo še v skoraj stotih pooblaš~enih agencijah po Sloveniji. Leta 1996 so pod lastno blagovno znamko uvedli Son-~kov klub, sprva za vsebinsko bogate turisti~ne aranžmaje v ~asu prvomajskih in novoletnih po~itnic, kasneje pa vanj vklju-~ili animacije, izlete ter športne in družabne igre. Son~kov klub je bil pri dopustnikih deležen dobrega odziva, zato naj bi jih letos delovalo ve~ kot deset, odprtih tudi vse leto.
ak
LENART / DOLGOLETNA TRADICIJA LUTKARSTVA
Nova predstava Gusar Berto
V	Lenartu že 24. leto deluje Lutkovno gledališče Pika.
V	teh letih so člani v različni sestavi ustvarili že veliko predstav in mnoge so dobile dobro strokovno kritiko. Člani gledališče s predstavami potujejo po slovenjego-riških krajih in tudi drugod po Sloveniji.
Letos so pripravili predstavo Gusar Berto, ki je nastala po istoimenski slikanici. Zgodba ponuja otrokom in odraslim možnost, da se sprostijo, pokažejo svoje želje, potrebe in misli ter najdejo ravnovesje s pri~a-kovnji in željami drugih.
Kot je povedala vodja lenar-ških lutkarjev, so v teh nabrali že veliko izkušenj in veseli so, da so v skupini uspešno prešli tudi težke ~ase. Seveda jih je pri tem pomagalo veselje do igranja in ljubezen do lutk.
V letošnji predstavi Gusar Berto se je v vlogi trdosr~nega gusarja, ki ga omeh~a otroška
Celotna ekipa zadnje predstave
iskrenost in igrivost, odli~no predstavil prvi~ med lutkarji Silvo Safran. Razigranega Lu-kca, ki ga do gusarja pripelje zmaj, ki je obti~al na strehi hiše, je odigrala Darka Zakelšek.
Lenarški lutkarji lutke izdelujejo sami in tudi v tej predstavi jim je uspelo vanje vdahniti prijaznost in originalnost. Prepoz-
navni so tudi po lastni glasbeni produkciji, ki daje predstavam še ve~jo vrednost. Glasbeno opremo najve~krat prispeva Sre~-ko Pavli~. Tudi v Gusarju Bertu mu je to zelo uspelo, tako da so bili otroci in odrasli nad predstavo Gusar Berto navdušeni.
Tekst in fotografija:
M. Slodnjak
PTUJ / ŠTEVILNI POGOJI BRSTJANOV PRI BALIRANJU ODPADKOV
Odškodnine še do leta 2007
ODLAGANJE SMETI NA DOSEDANJI DEPONIJI V BRSTJU LE SE DO KONCA MARCA, BALIRANJE IN ZAČASNO ODLAGANJE PA LE DO KONCA LETA 2002
V mestni občini Ptuj skupaj z drugimi občinami na Ptujskem že nekaj ~asa potekajo aktivnosti za izbiro nove lokacije za ureditev centra za odlaganje odpadkov, ker se obratovanje na sedanji deponiji neodložljivo izteka. Ker so se poskusi za ureditev novega odlagališča v Krčevini pri Vurberku izjalovili, so se aktivnosti pričele na drugi lokaciji, ki jo je med štiri najprimernejše uvrstila posebna študija. Ker pa bo potrebno odpadke nekam odložiti tudi v vmesnem obdobju, dokler ne bo zgrajena nova deponija, so se predstavniki mestne občine Ptuj pogodili z Brstjami in mestno četrtjo Jezero, da bodo do leta 2002 lahko na zdajšnjem odlagališču odpadke balirali in začasno odlagali, dokler jih ob koncu omenjenega leta ne bodo odpeljali na novo deponijo.
Gre za to, da bodo po koncu odlaganja odpadkov, ki se izteče konec marca letos, začeli le-te stiskati in ovijati z večplastno neprodušno folijo ter ob ustrezni zaščiti začasno deponirati. Do tega datuma naj bi postavili tudi montažni objekt, v katerega bodo v vmesnem obdobju do gradnje nove deponije spravljali balirane odpadke.
Za izvedbo tega v skupni občinski upravi nujno potrebujejo soglasje Brstjanov, ki so jim že dosedanje pogodbe obljubljale, da bodo deponijo zaprli leta 2000. Soglasje k začasnemu deponiranju stisnjenih in ba-liranih odpadkov na obstoječem odlagališču bo začelo veljati šele, ko bodo podpisani aneksi k individualnim pogodbam. Takih pogodb oziroma aneksov je okrog 170, med drugim pa prinašajo izplačilo odškodnin za zmanjšanje kakovosti bivalnega
okolja še do leta 2007. Že dosedanje izplačevanje odškodnin je mestno občino letno stalo okrog deset milijonov tolarjev.
Podaljšanje odlaganja odpadkov v drugi obliki so Brstjani in mestna četrt Jezero vezali na uresničitev dodatnih zahtev. Ve-
čina infrastrukturnih zahtev je vezana na konec leta 2002, ko naj bi kon~ali preselitev električnih in komunalnih vodnikov pod zemljo na obmo~ju celotne ulice Brstja, za vseh osem stanovanjskih hi{ v ulici Brstje pa naj bi že v tem letu uredili kanalizacijsko omrežje (sredstva so v proračunu mestne občine za letos zagotovljena). Predvidena je tudi ureditev avtobusnega pos-tajali{ča v Brstju. V leto{njem letu naj bi bila že opravljena preselitev električnih, telefonskih in KTV vodnikov na območju Bel{akove ulice, kjer bodo uredili pločnik in kolesarsko stezo. Cena odvoza gospodinjskih odpadkov pa se bo na celotnem območju mestne četrti Jezero in ob Dornavski cesti zmanj{ala za tisti del cene, ki je namenjen novi investiciji Gajke in zna{a
Foto: M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Vsi slovenski "rezervati
"Problem" prebežnikov, ki zadnje tedne (preko vseh razumnih meja) vznemirja slovensko javnost, pravzaprav veliko ve~ kot o tujcih govori predvsem o nas samih. V vseh strahovih in (skrajno-stnih) reakcijah ter razmi{ljanjih o ljudeh, ki pri nas i{~ejo zato-~i{~e, se kaže marsikaj, kar je tudi sicer mote~e v na{em živl-nejenju in v na{ih pogledih. Ne gre zgolj za bolestno in že kar pregovorno "ksenofobi~nost", za strah in odpor proti vsemu, kar je tuje, ampak tudi za tipi~no državno neorganiziranost in nesposobnost skupnega urejanja (neprijetnih) zadev, ki pa so (in morajo biti) sestavni del u~inko-vite, normalno delujo~e države. Pri tem sploh ne gre ve~ samo za vpra{anje, kako se obna{a-mo do ljudi, ki iz razli~nih vzrokov nenadejano prihajajo k nam, ampak predvsem, kako razumemo svoje sobivanje in svoje obveznosti v lastni državni.
"PRISVAJANJE" SLOVENIJE
V Sloveniji smo že kar nekaj ~asa soo~eni z najrazli~nej{imi "demokrati~nimi" gibanji, ki v imenu nejve~je pravi~nosti zahtevajo prepoved plesov in zaprtje turisti~nih objektov (ker menda zaradi hrupa sredi turisti~ne sezone motijo njihov no~ni mir. Skupine državljanov samozavestno in ultimativno prepre~ujejo odlaganje (skupnih) odpadkov v bližini njihovih krajevnih lokacij,
spet drugi trgovcem in gostincem samovoljno ukazujejo, kdaj imajo lahko odprte posamezne trgovine in gostilne. Zdaj imamo vse ve~ vasi in mestnih ~etrti, ki brezpogojno terjajo preselitev "nezaželenih tujcev" z njihovih obmo~ij. Zdi se, da se vsak dan {iri spisek nekak{nih slovenskih rezervatov, v katerih skupinski interesi prevzamejo v svoje roke vso oblast, medtem ko jim država nemo~no asistira. Namesto da bi se poklicani in odgovorni predstavniki aktualne oblasti v imenu {ir{ih, državnih interesov temu uprli z jasnimi stali{~i (in tudi z nepopularnim plavanjem proti toku), posamezne nerazumne proteste na razli~ne nae~ine celo "legalizirajo" in spodbujajo. Tako predsednik republike govori o tem, da bi morali dobiti v tistih krajih, kjer sprejemajo azilante, nekak{no rento. Kam bo pri{la država, ~e bodo za vse (resni~ne ali nami{ljene) neprijetne stvari, s katerimi se otepajo v posameznih krajih ali na posameznih obmo~jih, zahtevali ne-kak{na denarna nadomestila in od{kodnine?
Seveda ne mislim, da je vpra-{anje prebežnikov za Slovenijo tako velik problem, kot ga sku{a-jo prikazati nekatere alarmantne reakcije, pa tudi ne tako preprosta zadeva (in zgolj stvar dobre volje), kot na drugi strani dokazujejo razli~ni "humanisti". Do tak{nih skrajnostnih ocen prihaja tudi zaradi tega, ker pri vsem skupaj ni dovolj ~utiti politike,
ker gre tudi pri tej problematiki bolj za politikantstvo in željo, da bi bili v{e~ni vsem. Če bi bilo druga~e, ne bi bilo toliko splo{-nosti v izjavah najvi{jega cerkvenega predstavnika (nad{kofa dr. Rodeta) in najvi{jega predstavnika države (predsednika Ku~a-na). Nad{kof dr. Franc Rode je dejal, da so "begunci tu in z njimi je traba ravnati v spo{tovanju njihovega temeljnega ~love{ke-ga dostojanstva. To ne pomeni, da bomo zdaj kar odprli meje: obstajata slovenska in evropska zakonodaja, ki ju oblast mora spo{tovati. Dokler pa so ti ljudje tu, imajo dolo~ene pravice. Te jim morajo priznavati tudi drugi ljudje in z njimi ravnati ~love{ko, humano." Predsednik Milan Ku-~an pa je dejal, da ne more dati natan~nega odgovora in komentarja tega problema, ki ni samo slovenski. "Vem, da je to velik problem, vem pa tudi, da je ne-re{ljiv v okviru ene same države, in vem, da Slovenci vendarle ve-~insko z razumevanjem gledamo na ta pojav. Razumljivo pa je, da ljudje pri~akujejo neko re-{itev, posebno tisti, ki živijo ob meji, in tisti, med katere so za-~asno naseljeni begunci. Država mora biti tista, ki bi poskrbela za za~asno bivali{~e beguncev, ob~inam ali krajem, kjer bodo za~asno nastanjeni, pa mora priznati neke vrste - naj pogojno uporabim ta izraz - rento. S tem bo pa~ treba dolgoro~no ra~u-nati. Lepe besede in zgolj obljube - s tem ni mogo~e ra~unati na
645 tolarjev nove cene na gospodinjstvo, kar letno znese dodatnih {est milijonov tolarjev. Do leta 2002 naj bi vsaki stanovanjski hi{i na območju Brstja omogočili priklop na javno omrežje zemeljskega plina. Pravica do brezplačnega odvoza smeti pa se jim bo podalj{ala do leta 2007, so sklenili ptujski mestni svetniki na seji 29. januarja, ko so obravnavali sklep o balira-nju in začasnem deponiranju komunalnih odpadkov na obstoječi lokaciji centra za ravnanje z odpadki in zahteve krajanov Brstja v zvezi s tem. Krajani, ki bodo želeli imeti plinske pri-
ključke, bodo zanje iz naslova od{kodnine namenili potrebni del sredstev, ki jim ga bodo izplačali v letu 2002/2003.
Pomembno je, da se prva etapa nove deponije zgradi do konca leta 2002, saj se bo takrat ustavilo stiskanje in baliranje odpadkov na stari deponiji, zahteva krajanov Brstja pa je, da se s tem datumom tudi preneha dovoz odpadkov na staro deponijo. Rok za odvoz vseh začasno deponiranih odpadkov je prva polovica leta 2003, do konca istega leta pa bodo odstranili tudi montažni objekt za stiskanje in baliranje, stroje, preselili upravo in drugo, da se bo lahko pričelo rekultiviranje po določenem programu.
Čeprav v tem trenutku {e nihče noče na glas povedati, kdaj se bo pričela graditi nova deponija, raziskave so namreč v polnem teku, največji optimisti upajo, da se bo to zgodilo {e letos. Brez dvoma pa takrat, ko bo izdano gradbeno dovoljenje.
MG
VITOMARCI
Svetniki v torek
o prora~unu
Svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah se bodo v torek, 13. februarja, ob 18. uri se{li na prvi leto{nji seji. Večji del seje bodo namenili sprejetju le-to{njega proračuna in dveh odlokov, ki se nana{ata na odvajanje in či{čenje komunalnih in odpadnih voda in občinska priznanja. Tokrat naj bi se sporazumeli {e o dvigu cen vode, odvoza komunalnih odpadkov in najemnin za stanjovanja ter drugih aktualnih zadevah v tej slovenjegori{ki občini.
ak
GORISNICA / RAZPRAVA O PRORAČUNU 2001
Na~rtujejo 544 milijonov tolarjev
Prejšnji četrtek so svetniki občine Go-rišnica pretežni del seje namenili osnutku proračuna za leto 2001. Že pred tem so pričakovane prihodke in odhodke temeljito predelali na posameznih odborih in komisijah, predloge in pripombe s 17. seje pa bodo poskušali upoštevati pri pripravi predloga proračuna.
V blagajno občine Gorišnica se bo letos z lastnimi dohodki, finančno izravnavo države, presežkom iz leta 2000 in iz nekaterih drugih virov steklo 544 milijonov tolarjev. S temi sredstvi bodo težko pokrili vse obveznosti, potrebe in želje občanov, zato so razpravljavci velikokrat omenili pričakovanje rebalansa proračuna, s katerim naj bi izpolnili nekaj nalog, ki v sedajem obsegu proračuna nimajo pokritja.
Največji proračunski izdatki so predvideni za financiranje družbenih dejavnosti, ki dobijo dobrih 180 milijonov tolarjev, za prostorsko planiranje in razvoj pa je predvidenih dobrih 225 milijonov. Omenimo še nekaj podatkov o delitvi sredstev za posamezna konkretna področja: otroško varstvo bo občino veljalo 44 milijonov, soicalno skrbstvo 30 milijonov, zdravstvo 17 milijonov, izobraževanje 43 milijonov, šport 11 milijonov, zaščita in reševanje
14 milijonov in gospodarske dejavnosti dobrih 35 milijonov tolarjev. Znotraj tega bo namenjeno podjetništvu in obrti 14, kmetijstvu 16 in turizmu 5 milijonov tolarjev ...
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili pravilnik o merilih in postopkih za določitev dežurnih prodajaln v občini, med ustanovitvenimi odloki javnih zavodov (gre za zavode v mestni občini Ptuj), pa so zaenkrat potrdili le soustanoviteljstvo Osnovne {ole Ljudevita Pivka.
Zatem so zavrnili željo občine Zavrč o osamosvojitvi tamkaj{nje osnovne {ole, ki je danes podružnica OS Cirkulane. Menili so, da naj se o tem izjasni stroka, torej ministrstvo za {olstvo in {port. Če bo mnenje od tam pozitivno, tudi občina Gori{nica ne bo ovirala osamosvojitve. Glede sovlaganja v posodobitev živinske klavnice v Ptuju, ki bi občino Gori-{nica veljala okoli 10 milijonov tolarjev, so odločili, da bo občina v primeru zaprtja klavnice kmetom sofinancirala prevoze živine v druge, oddaljene klavnice; to velja samo v primeru prisilnih zakolov. Župan Slavko Visenjak je ob koncu občinski svet seznanil z vsebino pogovora z iniciativnim odborom za ustanovitev nove občine Cirkulane.
J. Bracic
razumevanje in stropnost ljudi."
Slovenska politika bi morala svojim ljudem predvsem natan~-neje pojasniti, kaj je doslej storila za dejansko (in vsestransko) internacionalizacijo problema, "ki ni re{ljiv v okviru ene same države". Sodelovanje slovenskega policijskega vodstva in slovenske policije s policijami nekaterih sosednih držav (Hrva{ke, Bosne, Madžarske, Italije) vsekakor ni dovolj, {e zlasti, ker se v slovenski javnosti vse bolj trdovratno uveljavlja prepri~anje, da pravzaprav Slovenija povsem nekriti~no in podrejeno opravlja zgolj nekak{no vlogo varovalnega in sanitarnega kordona za Evropsko unijo. Seveda pa je vpra{anje beguncev ve~plastno in ga ni mogo~e zoževati zgolj na policijsko zadevo.
IZVAJALCI
POLITIKE
DRUGIH?
Vsekakor ni nobenih pravih razlogov za posplo{eno in (idealizirano) obravnavanje vseh prebežnikov. Nemogo~e je, da nekateri v njenih vidijo predvsem nekak{ne dejanske ali potencialne nevarne osebnosti in kriminalce, prav tako pa tudi ni prav, da jih drugi kar tako povprek progla{ajo za nekak{ne "nedo-
takljive" in v vsakem pogledu neproblemati~ne osebe. Dobro bi bilo tudi ugotoviti, zakaj je ravno Slovenija ({e pred nedavnim) sprejela skrajno liberalen zakon o azilu, ki je ravno zaradi tega že doživel nekatere popravke. Ali ni tudi to dokaz, da politika ne ve, kaj dela - in da tudi na tem po-dro~ju koketira z nekaterimi (ne-uresni~ljivimi) idejami!?
Slovenija v mednarodni združbi nikakor ne bi smela pristati na vlogo zgolj izvajalca politike, ki jo v zvezi z vse huj{im problemom mednarodnih migracij dolo~ajo drugi. V zvezi s tem komentator Dela pravilno ugotavlja, da je nenormalno, da v Sloveniji nih~e jasno ne pove, kak{ni sta na{a naloga in vloga pri prebežnikih. "Ali ho~emo biti za v{e~nost evropskim državam filter, in to ~im gostej{i, za vse tisto, ~esar bogate države no~ejo? ... Če torej v tej državi ho~emo delati uslugo tujim prihodnjim gospodarjem, potem bodo na{i sovražniki postali tudi njihovi potencialni sovražniki ali nezaželeni pritepenci. Če pa bi bil odnos brez tega posredni{tva, bi bile razmere druga~ne. Vpra{ali bi se, ali je prav na{e podalpsko pleme poklicano, da prepre~uje osebne interese in prekriža pot vsakomur, ki iz osebne stiske (ali prepri~anosti) v domovini ne
vidi prihodnosti. Zaradi nejasnosti zdaj tudi ne vemo, ali bi pribe-žnikom dali za~asno zato~i{~e ali pa bi jim na njihovi poti (na zahod) pomagali. Tak{na dvojnost se kaže povsod. Ko se morata ministrstvo za notranje zadeve in policija skrivati pred lastnimi ob~ani in na skrivaj preseljavati prebežnike po Sloveniji, je nekaj hudo narobe. Ali imamo zani~ policijo ali pa se država boji lastnih državljanov ..."
Komentator Dnevnika ironizira slovenski (odklonilni) odnos do tujcev in pi{e, da ne more{ "kar tako po~ez zmerjati lastnega naroda, ~e v Prosenjakovcih, Vi-dovcih in Črnomlju ne marajo Kurdov, Kitajcev, Ugandcev, Albancev, Irancev, Filipincev, Romunov in Čececnov. Saj ne sodijo na naše prelepo podeželje, prav tako pa ne sodijo v Šiško ... Sicer pa ne maramo niti azilov za pse, odlagališč jedrskih odpadkov, radarjev na vrhovih naših gričkov, kamor samo cerkvice sodijo, ne maramo slovenske vojske, ki nam na vadiščih poka s topovi, in ne maramo tujih visokih obiskov, ker potem za deset minut zapirajo naše prelepe prometne povezave. Sicer pa smo odprti, da nam Evropa lahko zavida ..."
Jak Koprive
ZGORNJA LOZNICA / 24. KRAJEVNI PRAZNIK
Spomnili so se pomembnih kulturnih mejnikov
Na Zgornji Ložnici so letos proslavili že štiriindvajseti krajevni praznik. Vsako leto se ob tem ~asu spomnijo rojstnega dne dr. Josipa Vo{njaka, narodnega buditelja ter zdravnika v teh krajih, ki se je rodil 4. januarja 1834 v Šoštanju, umrl pa 21. oktobra 1911 v bližnjih Visolah, kjer je na jesen življenja bival na svojem vinogradniškem posestvu. Poleg dr. Vošnjaka so se letos spomnili še sedemdeset let ustanovitve tamkajšnjega KUD Alojza Avžnerja ter stodvajsetletnice šole. Ob tem so obudili spomin tudi na nekdanje kulturne delavce ter na poslednji boj Pohorskega bataljona.
Dr. Josip Vošnjak je brez dvoma eden pomembnejših narodnih buditeljev in vnetih slovenskih agitatorjev v drugi polovici 19. stoletja. Prav na tem območju je spoznal, da je temelj in opora vsakega naroda kme~ko prebivalstvo, ki pa ga je potrebno zbujati iz stoletnega spanja ter ga narediti narodno zavednega. Na Zgornji Ložnici se je Vošnjak spoprijateljil z mlinarjem Lovrom Ste-pišnikom ter ga navdušil za slovenske knjige. 1863. leta je Stepišnik z Vošnjakovo pomočjo ustanovil na Zgornji Ložnici "Bralno društvo pod Pohorjem" s knjižnico "Bukvarnico", knjige pa je Stepišnik posojal pohorskim kmetom in jih v košu
nosil od hiše do hiše. Tako je prav tukaj nastala prva slovenska potujoča knjižnica.
Sedanjost krajevne skupnosti Zgornja Ložnica pa je ob mnogih potrebah predvsem na komunalnem področju velika želja tamkajšnjih ljudi po telovadnici oziroma večnamenskem prostoru in prizidku k tamkajšnji osnovni šoli, kjer bo poleg še kakšne nove učilnice tudi prostor za dvooddelčni vrtec in seveda za dejavnosti KUD Alojza Avžnerja, ki ima bogato in dolgo tradicijo. Na prireditvah, kot je bila ta ob krajevnem prazniku, ali na igrah, ki jih uprizori dramska skupina, ter ob drugih podobnih srečanjih krajanov je v avli tamkajšnje šole vse manj
prostora za vse, ki si jih želijo ogledati. Zato je obljuba, da naj bi letos pričeli gradnjo prizidka s telovadnico, za krajane, ki že tri leta namensko s krajevnim samoprispevkom zbirajo denar, nadvse razveseljiva.
Kot je ob takšnjih priložnostih navada, se z vsemi dejavnostmi, ki jih imajo na šoli, predstavijo veliki in mali šolarji. Največ navdušenja domačega občinstva brez dvoma požanje-jo mali folkloristi, ki so že postali pojem kraja in šole. Seveda pa na teh prireditvah ne manjka tudi odraslih, ki delujejo v okviru KUD Alojza Avžnerja. Tako se predstavijo Venčeseljske ljudske pevke, pevci komornega moškega zbora, člani dramske skupine in odrasla folklorna skupina.
Ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti so se spomnili tudi dveh krajanov, ki sta v preteklosti vložila veliko osebnega dela pri njenem razvoju. Ob praznovanju 24. krajevnega praznika sta tako prejela priznanje Ivan Ozimic in Vinko Lesko-var.
Vida Topolovec
Mladi folkloristi OŠ Zg. Ložnico v prizoru Vino ni za otroke
DESTRNIK / OKTET JE SLAVIL
Pozimi pa rožice ne cveto
Destrniški oktet nadaljujejo tradicijo nekdaj uspešnega moškega zbora kulturnega društva Destrnik. V društvu so se pred petimi odločili, da nadaljujejo v manjši zasedbi pod vodstvom Marije Stoger. V oktetu prepevajo Tone Žampa, Stanko Bac, Janez Fridl, Franc Kumer, Milan Šteger, Ivan Hauptman, Marjan Zelenik in Ivan Požegar.
Pevcem je pesem del življenja. Prepevajo slovenske ljudske in umetne pesmi in pesmi drugih narodov. Nastopajo na najrazličnejših prireditvah in radi gredo v goste, kamorkoli jih povabijo. Pesmi posvečajo večino svojega prostega časa in znanja.
Jubilejni koncert v soboto, 3. februarja, ki je bil posvečen tudi slovenskemu kulturnemu prazniku, so obogatili še mladinski pevski zbor sv. Urbana pod vodstvom Lidije Šalamun, ljudske pevke Turističnega društva De-strnik, pevska skupina folklornega društva bolnišnice Ptuj Spominčice pod vodstvom Ma-
rije Stoger in godba na pihala Gasilskega društva Destrnik, ki jo vodi Marjan Rus.
Bil je to prijeten večer pesmi in glasbe, ki priča o živahnem glasbenem življenju v destrniš-ki občini. In kar je najbolj razveseljivo, veliko je mladih, ki bodo nadaljevali tradicijo.
O pomenu kulture v občini je govoril tudi župan občine Des-trnik Franc Pukšič ter se zboro-vodkinji okteta zahvalil za pet let dela okteta s priložnostnim darilom. Oktetu pa sta ob jubileju čestitala tudi Komorni moški pevski zbor Ptuj in pevska skupina Spominčice. V ime-
nu ptujske območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti pa je strokovna svetovalka za glasbene dejavnosti Mateja Lešnik Mariji Stoger, Milanu Štegerju, Ivanu Hauptmanu, Janezu Fridlu in Marjanu Zeleniku podelila bronaste Gallusove značke.
Večer, ki je napolnil večnamensko dvorano na Destrniku in ogrel dlani in srca obiskovalcev, pa je imel tudi nekaj grenkega priokusa, kajti tamkajšnje kulturno društvo, poleg okteta v njem delujeta še folklorna in dramska skupina, ostaja brez strehe nad glavo. Denacionalizacija jim je "pobrala" nekdanji kulturni dom, v katerega so vložili številne ure prostovoljnega dela in denar številnih prireditev, ki so jih organizirali, da bi dom razširili in obnovili.
NaP
LENART / RAZGLASILI ŠPORTNIKE LETA 2000
Nalboljša Jože in Jerneja ter nogometaši iz Selc
V Domu kulture v Lenartu so minuli petek razglasili najboljše športnike leta 2000 v ob~ini Lenart.
Med moškimi je laskavi naziv športnik leta tretje leto zapored osvojil atlet Jože Ceh z desetim mestom na evropskem prvenstvu v gorskem teku, bil pa je tudi najbolje uvrščeni Slovenec na evropskem krosu. Športnica leta 2000 pa je postala gimnastičarka Jerneja Fišer, ki je lani osvojila 30. mesto na evropskem prvenstvu v gimnastiki na bradlji. Najboljša ekipa je klub malega nogometa Mizarstvo Širovnik iz Selc, lanski prvak 2. slovenske lige v malem nogometu.
Na petkovi razglasitvi najuspešnejših lenarških športnikov so priznanja prejeli tudi mladi upi lenarškega športa in dolgoletni zaslužni športni delavci. Občinska športna zveza Lenart je s posebnim priznanjem kot mlada perspektivna športnika odlikovala kolesarja ekipe TBP Davorina Bukviča in nogometaša kadetske ekipe nogometnega kluba Maribor - Pivovarne Laško Miha Cučka. Priznanje za prispevek k razvoju lenar-škega športa v minulih letih pa so prejeli: Janez Zorko iz Pla-
Atlet Jože Čeh (no sredini) - najuspešnejši lenorški športnik
Športnica leto 2000 v Lenartu - obetavna gimnastičarka Jerneja Fišer
ninskega društva, nekdanji rokoborec in sedanji predsednik Zveze rokoborcev Slovenije ter član olimpijskega komiteja Jože Šuman in Alojz Kurbus iz nogometnega kluba Jurovski Dol. Alpinist in športni novinar domačin Tadej Golob, ki se je lani povzpel na Mount Everest, in Konjeniški klub Slovenske gorice pa sta dobitnika posebnega priznanja lenarške športne občinske zveze za leto 2000; slednji so v letu 2000 praznovali 50 let delovanja kluba.
ak
OD TOD IN TAM
KIDRIČEVO / Zeleni proti gradnji sežigalnice
Občinski odbor Zelenih Slovenije Kidričevo je na januarski seji večino razprave namenil analizi rezultatov svetovalnega referenduma o izgradnji sežigalnice v Kidričevem. Zato bodo občinskemu svetu predlagali sklep, da naj se ta v bodoče odreka vsem aktivnostim v zvezi z izgradnjo sežigalnice, prav tako pa naj preprečuje vse poskuse in načine reševanja problematike odpadkov, ki bi lahko imeli negativne posledice v njihovem okolju.
-OM
PTUJ / Predstavitev tekmovanja Narodi v razcvetu
Uspeh Ptuja na mednarodnem dogodku Narodi v razcvetu je vzbudil nemalo polemik na Ptuju in v širši javnosti. Člani delegacije, ki je Ptuj zastopala na finalnem tekmovanju v Washingtonu, in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas zato vabijo, da pridete v torek, 13. februarja, ob 18.00 uri v dvorano knjižnice, kjer bo predstavitev udeležbe Ptuja. Prikazali bodo 10-minutni film, ki ga je za dogodek v Washingtonu posnel Tinček Ivanuša, izbor slik o dogodku, pogovorili pa se boste tudi o namenu tega tekmovanja, zakaj se je Ptuj vključil vanj, zakaj je postal absolutni zmagovalec v kriteriju "Ravnanje z okoljem" ... Vabljeni so vsi, ki žele povedati svoje mnenje, pripombe, pohvale, kaj bi se lahko ali moralo spremeniti in kako bi kot Ptujčani lahko sodelovali v tem projektu.
PTUJ / Območni zbor veteranov vojne za slovenijo
V petek, 9. februarja, ob 17. uri se bodo v okrepčevalnici Gastro v Ptuju sestali na prvem zboru pripadniki Obmo~nega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ki ga vodi Jože Murko. Ocenili bodo svoje dosedanje delo in si zastavili aktivnosti za letos. Najzaslužnejšim bodo izročili priznanja in članske izkaznice.
-OM
MAJŠPERK-PTUJSKA GORA / Učenci izdelovali pustne maske
Učenci in učitelji osnovne šole Majšperk, podružničnih šol na Ptujski Gori in v Stopercah ter vzgojiteljice vrtca bodo v letošnjem šolskem letu sami izdelali pustne maske in se vanje našemili. Na podružnični šoli Ptujska Gora so v
sredo, 7. februarja, pripravili dan odprtih vrat na temo Pust. Odločili so se za skupinsko masko. Dela s starši so že vajeni, letos pa so se jim pridružili še predstavniki društev. Na pustno soboto, 24. februarja, pa se bodo vse enote v svojih krajih predstavile v pustni povorki. Na Ptujski Gori bodo povorko sklenili s pustnim rajanjem v gasilskem domu.
-OM
GEREČJA VAS / Praznična prireditev ob kulturnem prazniku
V	gasilskem domu v Gerečji vasi je bila v torek v organizaciji hajdinske občinske zveze kulturnih društev osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v občini Hajdina. S priložnostnim programom se je predstavilo več domačih kulturnih skupin in posameznikov: gasilski moški pevski zbor Hajdoše, osnovnošolci, harmonikar Benjamin Sluga, kvartet 2 x 2 iz Dražencev, moški oktet in ljudske pevke KD Skorba, pevke Gmajnarice iz Hajdoš, pevke in pevci DU Hajdina, pevec Uroš Sagadin ter recitatorja Olga Vidovič in Franci Mlakar. Praznični nagovor je imel župan občine Hajdina Radoslav Simonič.
MG
PTUJ / V Blagovnici Foltinove maske
V	razstavišču Mercatorjeve Blagovnice na Ptuju so v četrtek, 1. februarja, odprli razstavo likovnih del profesorja Jožeta Folina, med katerimi prevladujejo korantove maske. Na ogled bodo do konca meseca.
-OM
DORNAVA / Izdelovali bodo okraske
Približuje se pustni čas in zopet bo potrebno okrasiti vasi. Zato so se v turistično-etnografskem društvu Lukari ter v vaških odborih Dornava in Mezgovci odločili, da bodo z vaščani skupaj izdelovali okraske. Zbrali se bodo 9. in 10. februarja od 17. ure dalje v gasilskem domu v Mezgovcih ter 14. in 15. februarja od 17. ure dalje v vaški dvorani v Dor-navi. Organizatorji želijo, da se jim pridružijo vsi vaščani.
PTUJ / Vabilo malim kurentom
Skupina malih kurentov iz Ptuja si želi, da bi se skupaj z vrstniki na kurentovem plesu dobili vsak dan ob 17. uri pred ptujsko Mestno hišo. Če nas bo več, bo naš nastop odmev-nejši, sporočajo vrstnikom. Vabijo vas otroci in starši malih kurentov.
PTUJ / 131. OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA
Prazniino, a delavno leto
Na 131. občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so po izteku mandata za predsednika ponovno izvolili Martina Vrbančiča, dosedanjega poveljnika Rudija Topolovca pa je zamenjal Igor Fekonja. Med aktivnostmi v lanskem letu so izpostavili pridobitve in prireditve ob 130-letnici, ki so v Ptuj privabile več kot 1.100 gasilcev, posebej pa so ponosni na državno odlikovanje "častni znak svobode", s katerim jih je ob visokem jubileju odlikoval predsednik Slovenije Milan Kučan.
Veliko truda in prostovoljnega dela so lani ptujski gasilci vložili v izvedbo prireditev ob 130-letnem jubileju. Ponosni so na dve novi in sodobno opremljeni kombinirani gasilski vozili znamke Mercedes, ki so ju
požarov največ prometnih nesreč, ptujski gasilci opravili 1500 prostovoljnih delovnih ur. Glede na to, da je v društvu trenutno le 64 aktivnih članov, je zgovoren podatek o izredni aktivnosti tudi dobrih 57 mili-
opravljenih akcij. Anton Valentin in Franc Hadler sta prejela priznanji za 50 let dela v gasilstvu, Janko Novak in Mirko Toplak za 40 let, Alojz Mlakar pa za 30-letno delo v gasilstvu. Posebno odlikovanje Gasilske zveze Slovenije so izročili ljudskemu umetniku Francu Pučku, ki je na ptujski gasilski dom in na več gasilskih domov po Sloveniji upodobil velik lik svetega Florijana, zaščitnika gasilcev.
Za humano delo in številne akcije so se članom GD Ptuj zahvalili vodja uprave za ob-
Dosedanji poveljnik društvo Rudi Topolovec (levo) in ponovno izvoljeni predsednik Martin Vr-bončič (v sredini) sta Ivanu Fekonji izročila posebno priznanje za 1000 gasilskih akcij.
svečano predali namenu. V počastitev jubilejev so izvedli dve večji in nekaj manjših gasilskih tekmovanj, pripravili dan odprtih vrat, jeseni so v mestu sredi sobotnega vrveža uspešno izvedli veliko taktično gasilsko vajo, podpisali so listino o sodelovanju z GD Ljubljana - mesto in GD Laško, ki so tako kot oni lani slavili 130-letnico, vrhunec pa so prireditve dosegle 9. septembra, ko se je na veliki povorki skozi Ptuj zbralo več kot 1.100 uniformiranih gasilcev iz vse Slovenije, Hrvaške in sosednje Avstrije.
Sicer pa so v lanskem letu v rekordnih 145 gasilskih akcijah, med katerimi je bilo poleg
jonih prihodkov in dobrih 875 tisočakov manj stroškov, ki so jih s svojo prostovoljno dejavnostjo ustvarili v društvu lani.
V letošnjem in prihodnjih letih naj bi se v društvu lotili obnove garažnih prostorov, začeli akcijo za nakup novega gasilskega vozila in avtomobilske lestve ter akcijo za odkup prostorov v gasilskem domu.
Med številnimi prejemniki gasilskih odlikovanj in priznanj velja izpostaviti Ivana Fekonja, ki je prejel posebno priznanje za 1000 opravljenih gasilskih akcij, ter Igorja Fekonja, ki je prejel priznanje za 700, Alojza Mlakarja za 600 ter Mirka Toplaka in Janeza Žvegla za 500
rambo Stanko Meglič in vodja izpostave Ptuj Franc Predikaka, inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Karel Vršič, predsednik požarnega sklada RS Ivan Sisinger, predsednik regijskega sveta gasilcev Franc Simeonov, svetovalec župana MO Ptuj Janez Merc, poveljnik gasilske zveze MO Janez Liponik, presednik mestne četrti Ljudski vrt Milan Osterman, predstavniki pobratenih GD Krapina in Kozje ter predstavniki sodelujočih GD Laško, Ljubljana - mesto in Maribor.
Tekst in foto:
M. Ozmec
PLETERJE / ZLATA POROKA PRI PERSUHOVIH
Znova sta si rekla DA
V občini Kidričevo sta zakonski DA po 50-letih skupnega življenja minulo soboto, 3. februarja, pred pričami in ki-dričevskim županom Alojzom Šprahom obnovila zlatopo-ročenca Marija in Alojz Peršuh iz Pleterij 57.
Zlatoporočenca Marija in Alojz Peršuh. Foto: Langerholc
Zlati ženin Alojz se je rodil leta 1925 v Pleterjah in je bil aktivnejši del življenja zaposlen v TGA Kidričevo. Zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Auer, pa je bila rojena dve leti kasneje v Mihovcah in je bila šivilja, vendar je v glavnem delala doma ter pridno gospodinjila.
Poročila sta se 27. januarja 1951 v Cirkovcah, v zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes pa ju razveseljujejo štirje vnuki in celo en pravnuček. Po 50 letih skupnega življenja je obred zlate poroke na njunem domu v Ple-terjah minulo soboto, 3. februarja, opravil kidričevski župan Alojz Šprah.
Zlatoporočencema vse najlepše tudi iz našega uredništva!
-OM
OD TOD IN TAM
ORMOŽ / Dokapitalizatija centra za starej{e
Svetniki občinskega sveta Ormož so župana Vilija Trofenika pooblastili za povečanje osnovnega kapitala družbe CSO Center za starejše občane v višini 165.830.195 tolarjev. Od tega bo občina iz proračuna primaknila 30 milijonov v denarju, ostanek pa v stvarnem vložku v obliki komunalno opremljene parcele. Dokapitali-zacija je potrebna zaradi pridobitve kredita pri Razvojni banki Sveta Evrope. Dom za starejše občane, ki ga gradi občina s partnerji, naj bi bil končan novembra letos, decembra ga nameravajo opremiti, v januarju prihodnjega leta pa naj bi že sprejel prve stanovalce.
ORMO@ / Aura - koncesionar za pogrebne dejavnosti
Občina Ormož je s podjetjem Aura, d.o.o., iz Ormož sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje pogrebnih dejavnosti v občini. Konce-
sija velja za dobo petih let, koncendenta pa zavezuje k urejanju dokumentacije, ureditvi in prevozu pokojnika, izvajanju pogrebne dežurne službe, izkopu in zasipu jame, zaščiti sosednjih grobov ter izvajanju pogrebnih svečanosti.
LJUBLJANA / [e o popravi krivic
Iz stranke Nova Slovenija — Krščanska ljudska stranka so sporočili, da je državni zbor sprejel spremembe zakona o popravi krivic. Ključni del teh sprememb je podaljšanje roka, do katerega lahko vlagatelji uveljavljajo odškodnine kot žrtve političnega zapornika ali po vojni pobite osebe. Ta rok se podaljšuje do 31. 12. 2001. S sprejetim zakonom se štejejo za pravočasno vložene vse že vložene vloge. V zakonu o popravi krivic so za upravičence opredeljeni: bivši politični zaporniki v obdobju od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990, po vojni pobite osebe, osebe, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik ali federacije nekdanje Jugoslavije, in svojci po vojni ubitih oseb. Vse dodatne informacije lahko vlagatelji dobijo pri Vladni komisiji za popravo krivic, Tivolska c. 40, Ljubljana.
vki
Nagradno turistiino vpra{anje
Na vinski turistični cesti VTC 13 leži najstarejša "zelena tovarna" na Slovenskem. Zelena tovarna je trsnica, gre pa za trsničarsko zadrugo Jur-šinci. Nagrado - deset trsnih cepljenk - si je s pravilnim odgovorom zaslužil Stanislav Bec iz Zagorcev 80 v občini Juršinci. Čestitamo!
Za našega nagrajenca je nagrado prispevala Trsničarska zadruga Juršinci, trsne cepljenke pa bo nagrajenec dobil pri Simonu Toplaku v Juršincih 21.
Na območju VTC 13 je veliko zanimivih turističnih krajev, ki jih bomo poskušali spoznati. Začeli bomo pri Zavrhu, ki leži na severozahodnem območju ceste v glavnem izrazitega vinorodnega območja, ki je znano po kvalitetnih vinih. Večini je kraj znan po razglednem stolpu, kraj pa se ponaša tudi s spominsko sobo za slovensko zgodovino zelo pomembne osebnosti, ki je Zavrh v preteklosti tudi pogosto obiskovala. Zanima nas ime te osebnosti.
Z razglednega stolpa je čudovit pogled na Lenart in druge kraje v Slovenskih goricah, na Radgonsko-kapelske gorice, Pohorje, ob lepem vremenu pa tudi prek slovenske meje. Zavrh je priljubljena izletniška točka številnih obiskovalcev tudi zaradi številnih prireditev, ki jih pripravlja domače turistično društvo. Zelo aktivno pa je tudi društvo vinogradnikov.
Ker v teh dneh praznuje rubrika Nagradno turistično vprašanje desetletnico (prvo turistično vprašanje smo zastavili na svetovni dan turističnih vodnikov, 21. februarja 1991), bo nagrada za pravilen odgovor na današnje nagradno turistično vprašanje bogatejša kot sicer. Prispeval jo je mladi vinogradnik Radovan Šuman iz Zavrha, ki je eden večjih vinogradnikov na VTC 13 in prideluje celo paleto vin, od suhih do ledenih suhih jagodnih izborov. Za svoje vino je bil že
večkrat nagrajen z zlatimi medaljami. Na etiketi Šumanovih vin najdemo družinski grb, ki izvira iz leta 1520. Za nagrajanca je vinogradnik izbral steklenico laškega rizlinga - ledeno vino, letnik '99, in steklenico sivega pinota -pozna trgatev, letnik '98.
Aktivnosti ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov bodo na Ptujskem tudi letos v aprilu, kot že nekaj zadnjih let. Pripravili jih bomo skupaj s Ptujskimi vedutami, Pokrajinskim muzejem, ptujsko kletjo in Termami Ptuj.
Zgradba, v kateri je spominska soba osebe, po kateri vprašujemo. Fotoarhiv Ptujske vedute
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
V spomin katere znane slovenske osebnosti so v Zavrhu uredili
spominsko sobo? _
Ime in priimek:_
Naslov:
PTUJ / ZLATA POROKA PRI KOLARICEVIH
Bila sva mlada oba
3. februarja sta si po petdesetih letih ponovno izmenjala prstana Vincenc Kolarič, rojen v Mestnem vrhu na Ptuju, in Terezija Kolarič, rojena Primožič v Novi vasi pri Markovcih, iz Ptuja, Mlinska cesta 11.
Jubilanta sta se prvič poročila 3. februarja 1951 na Ptuju. Zlati ženin je upokojenec, kot šofer je bil zaposlen pri mariborskem Intesu, nevesta je gospodinja. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes ju razveseljuje šest vnukov in štirje pravnuki.
Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke!
MG
Zlatoporočenca Kolarič. Foto: Langerholc
8. -14. februar 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 8. fenruar
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi #
8.30	Mostovi
9.00	Risanka
9.05	Male sive celice, kviz
9.55	Zgodbe iz školjke
10.30	Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija
11.20	Naravni parki Slovenije: Krajinski park Kolpa
11.50	Čari začimb: Loparnica
12.20	Svetovni izzivi
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.35	Večerni gost: Dr. Boris Kryštufek #
14.30	Zoom #
16.00	Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
16.30	Poročila #
16.45	Volkovi, čarovnice in velikani, risanka
16.55	Risanka
17.05	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45	Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 6/16
18.40	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Prešernovi nagrajenci 2001
22.05	Poročila #
22.30	V mestu je bilo morje, oddaja TV Maribor
23.00	Gibljive slike
23.30	Bolezni našega časa: Zakon in spolnost
0.00	Novi raziskovalci, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Slmpsonovl, nanizanka
8.25	Videospotnice, ponovitev
9.00	TVprodaja
9.40	St. Anton: svetovno prvenstvo:
Veleslalom (m), 1. vožnja, prenos
11.30	Vremenska panorama
11.45	Grace na udaru, nanizanka
12.05	Frasier, nanizanka
12.30	TVprodaja
13.10	Veleslalom (m), 2. vožnja, prenos
14.30	Pokljuka: SP v biatlonu
14.35	Svet poro~a
15.05	Moja tuja otroka, ponovitev filma
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 23. epizoda
17.00	Nash Bridges, nanizanka, 6/22
18.00	Očetov film, francoski film
19.30	Videospotnice
20.05	Osamljeni planet: Madžarska in Romunija
20.55	Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka, 5/13
21.45	Veter v mreži, slovenski film
23.30	Beck, 6. del filma
0.55	Simpsonovi, ponovitev
1.20	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, zadnji del nanizanke
14.10	Otroški zdravnik, nanizanka
15.05	TVprodaja
15.45	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.35	Milady, nadaljevanka
17.25	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.20	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Romance Danielle Steel: Očka, ameriški film
21.40	Urgenca (VI.), 1. del ameriške nanizanke
22.30	Prijatelji, humoristična nanizanka
23.00	JAG, nanizanka
23.50	Taksi, humoristična nanizanka
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Miza za pet, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Adrenalina, ponovitev
13.45	Mladoporočenci, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka ć
16.35	Zlata krila, nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Košarka, Evroliga: Union Olimpija : PAOK Solun,
prenos 2. tekme osmine finala
22.15	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.45	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.15	Indijanska tekač, ameriški film
TROJKA
14.30	Mobi TV
15.00	Iz domače skrinje, ponovitev
16.30	Motor show report, ponovitev
17.00	Jukebox, kontaktna oddaja
18.30	Avto šou
19.00	Razvoj avtomobilizma
19.30	Mobi TV
20.00	Sijaj, oddaja o modnih trendih
21.00	V sedlu, oddaja o konjeništvu
21.30	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
23.00	Mobi TV
23.30	Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večna ljubezen, serija (114/135). 13.15 Svet živali, dokumentarna serija (3/6). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški in mladinski spored. 15.55 TV razstava. 16.00 Stoj in glej: Svoboden sem, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (100/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Tudi letos, izobraževalna oddaja. 18.55 Dobrosrčni medvedki, risana serija (13/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Cider With Rosie, britanski TV film. 22.05 Pol ure kulture. 22.40 Vizum. 23.25 Odmevi dneva. 23.45 Goli otok, dokumentarna oddaja. 0.15 Policija, serija (131/300). 0.40 Chicago Hope V., serija (21/24). 1.25 Na zdravje, humoristična serija (17/53). 1.50 Dosjeji X (7.), serija (19/21). 2.35 Željka Ogresta in gosti. 3.35 Vizum. 4.20 Hit depo. 6.20 Dobrosrčni medvedki, risana serija (13/13).
HTV 2
10.05 Radost ustvarjanja, dokumentarna oddaja. 10.35 Divja Amerika: Grabežljivci, poljudnoznanstvena serija (2/10). 11.30 Globalna vas. 12.15 Navadna smrklja, serija za mlade (14/26). 12.40 Poslovni klub. 13.15 Brooklyn jug, serija (19/22). 14.00 Glasbeni mesečnik. 15.00 O znanosti z razlogom: Učinki radioaktivnega sevanja na organizem. 16.10 Večna ljubezen, serija (114/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Na zdravje, humoristična serija (17/53). 19.30 Policija, serija (130/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Chicago Hope V., serija (21/24). 21.10 Polni krog. 21.30 Željka Ogresta in gosti. 22.35 Dosjeji X (7.), serija (19/22). 23.20 Filmska noč z avstralskim filmom: Sijaj. 1.00 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
9.55 St.Anton: SP v smučanju - veleslalom (M), prenos 1. vožnje. 11.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 13.25 St.Anton: SP v smučanju - veleslalom (M), prenos 2. vožnje. 15.55 St.Anton: SP v smučanju - veleslalom (M), posnetek. 16.55 St.Anton: SP v smučanju - slalom (Ž), posnetek. 18.05 Kapitanov raj, britanski film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 TV razstave. 20.20 Košarka ULEB: Cibona - PAF, prenos. 22.10 Šport danes. 22.20 Hit depo. 0.20 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.05 Sedma nebesa, serija. 8.45 Obalna straža, serija. 9.30 Smučanje, SP: veleslalom (m), prvi tek, prenos. 11.30 Confetti tivi. 12.55 Smučanje, SP: veleslalom (m), drugi tek, prenos. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Smučanje, SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Sinan Toprakžnepodkupljivi, krimi serija (Erol Sander). 21.55 Novažženska s kalibrom, serija. 22.45 Taksi Orange. 23.30 Umetnine. 1.45 Na vrat na nos, komedija, 1979 (John Heard). 3.20 Zvoki ljubezni, drama, 1992 (Michael Madsen).
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1209). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 12.00 Čas v sjiki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1210). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Moči narave (2), dokumentarec. 21.05 Vera, talkshow. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Moči narave (2), dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Klub močnih žensk, serija, 2001 (Yasmina Filali). 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija, 2001 (Claudia Schmutzler). 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdrav. serija. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 The Making of - novo v filmskih studijih. 1.45 Franklin, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (1530). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2166). 20.15 Alarm za Kobro 11, akcijska serija, 1996 (Jorg Schuttauf). 21.15 Balko, krimi serija, zadnji del, 1998. 22.15 Straža, policijska serija. 23.15 Hiša ljubezni (Aleksandra Bechtel) 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show.
PRO 7
6.10 Opoldanski magazin, pon. 7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.35 Kdo je tu šef, pon. 8.00 Kdo je tu šef? 8.30 Roseanne. 8.55 Jesse. 9.25 Joev team, pon. mladinske drame, 1995. 11.10 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.30 Grace. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina, serija. 18.30 prijazna družina. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Zares noro, komedija, 1997 (Bernd Michael Lade, Christiane Paul). 22.15 TV total (Stefan Raab). 23.10 Trigger Happy TV, za~etek serijske komedije s skrito kamero, 1/12, 2000. 23.40 Pa me ustreli!, za~etek serijske komedije, 1/31, 1996 (George Segal). 0.05 Inšpektor Fowler. 0.35 Policijska parada, pon. 1.10 TV total, pon. 2.00 Trigger Happy TV, pon.
Petek, 9. februar
SLOVENIJA 1
8.00	Med valovi, oddaja TV Koper
8.30	Duhovni utrip
8.50	Čarovnik iz Oza, risanka
9.10	Volkovi, čarovnice in velikani, risanka
9.20	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
9.50	Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka
10.15	Novi raziskovalci, dokumentarna serija
11.15	Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope #
11.45	Dan velike ribe, poljska drama
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.35	Prvi in drugi
13.55	Bolezni našega časa, ponovitev
14.25	Prešernovi nagrajenci 2001
15.05	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 11/26
17.05	Pravljičar, nanizanka, 3/9
17.45	Humanistika
18.20	Dosežki
18.40	Risanka #
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Garači, nadaljevanka, 4. del
20.55	Deteljica
21.05	TV Poper, oddaja TV Koper
22.00	Odmevi #
22.55	Gledališče Rok - Claudio Cinelli
23.00	Polnočni klub
0.10	Zoofobije: Ofidiofobija - strah pred kačami
0.15	Hula-hop, ponovitev filma
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.25	Videospotnice, ponovitev
9.00	TVprodaja
9.40	St. Anton: Veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos
10.45	Pokljuka: SP V Biatlonu, 15 km (m), prenos
11.50	St. Anton: SP v alpskem smučanju, vključitev
11.55	Pokljuka: SP v biatlonu, skupinski štart 12, 5 km (ž), prenos
13.00	Veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos
14.30	Pokljuka: SP v biatlonu
14.35	TVprodaja
15.05	Hitri prsti, ameriški film
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 24. epizoda
17.00	Nash Bridges, nanizanka, 7/22
18.00	Zbogom, prijatelj, nemški film
19.45	Videospotnice
20.00	V etru nove Evrope, dokumentarni film
20.50	Grof Monte Cristo, nadaljevanka, 2/8
21.40	Ponudba, ameriški film
23.30	Neprimerno delo za žensko, nadaljevanka, 4/10
0.20	Slovenski jazz in Big Band RTV Slovenija
1.30	South park, ponovitev
1.55	Simpsonovi, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVprodaja
13.15	William Tell, 1. del pustolovske nanizanke
14.10	Otroški zdravnik, nanizanka
15.05	TVprodaja
15.45	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.35	Milady, nadaljevanka
17.25	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.20	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Končna hitrost, ameriški film
21.50	Teksaški mož postave, nanizanka
22.40	F/X - umori s trikom, nanizanka
23.30	Milenium, nanizanka
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Miza za pet, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
13.45	Bravo, Maestro, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Zlata krila, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporočenci
21.00	Felicity, nanizanka
22.00	Preludij poljubu, ameriški film
23.50	Najbolj nori zločinci, dokumentarna oddaja
0.20	Policisti, nanizanka
TROJKA
14.00	Mobi TV
14.30	Iz domače skrinje, ponovitev
16.00	Spidi in Gogi show, ponovitev
17.00	Jukebox, kontaktna oddaja
18.30	DP v malem nogometu, ponovitev
20.00	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
21.00	Knjiga, oddaja o kulturi
21.30	Družina - izziv sodobnemu času, kontaktna oddaja
22.30	Mobi TV
23.00	Jukebox, ponovitev
0.30	Reporter X, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večna ljubezen, serija (115/135). 13.15 Svet živali, dokumentarna serija (4/6). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški in mladinski spored. 15.55 TV razstava. 16.00 Svet podjetništva. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.25 Hugo, TV igra. 17.50 Alpe-Donava-Jadran. 18.45 Skrivnostni mit: Božanska svatba, dokumentarna serija (6/6). 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev, zabavnoglasbena oddaja. 21.10 Prijateljski krog, britanski film. 22.55 Odmevi dneva. 23.20 The Maker, ameriški film. 0.55 Govor angelov, ameriški film. 2.30 Amytiville 3D, ameriški film. 4.05 Policija, serija (132/300). 4.30 Na meji mogočega, serija (16/44). 5.15 Planet Glasba. 5.45 Pravi čas. 7.15 Superman, risana serija (36/41).
HTV 2
9.55 Hit depo. 11.55 Fant zre v svet, serija za mlade (100/113). 12.20 Vizum. 13.00 Pol ure kulture. 13.30 Chicago Hope V., serija (21/24). 14.15 Željka Ogresta in gosti. 15.15 Dosjeji X (7.), serija (19/22). 16.10 Večna ljubezen, serija (115/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (161/210). 19.30 Policija, serija (131/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Pravica za vse III., serija (19/26). 21.10 Polni krog. 21.30 Latinica: Izgubljena generacija. 23.15 Pravi čas. 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
9.50 St.Anton: SP v smučanju - veleslalom (ŽJ, prenos 1. vožnje. 13.20 St.Anton: SP v smučanju - veleslalom (ŽJ, prenos 2. vožnje. 16.40 St.Anton: SP v smučanju - veleslalom (Ž), posnetek. 17.40 Lažna zmaga, ameriški film. 19.05 Superman, risana serija (36/41). 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Rodovnik rocka, dokumentarna serija (9/11). 21.00 Planet Glasba. 21.30 Ekran 2000. 22.40 Šport danes. 22.50 Na meji mogočega, serija (15/44). 23.35 Čas je za jazz. 0.35 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.00 Princ z BelAira, serija. 8.25 Močna družina, serija. 8.45 Urgenca, serija. 9.30 SP v smučanju: veleslalom (ž), prvi tek, prenos. 11.30 Confetti tivi. 12.55 Veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Ernest, kaos v počitniškem taboru, komedija, 1987 (Jim Varney). 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Smučanje, SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone. 21.10 Ujetniki nebes, triler, 1995 (Alec Baldwin, r: Phil Joanu). 23.15 Modro jeklo, triler, 1989 (Jamie Lee Curtis, r: Karthryn Bigelow). 0.50 Psychic, triler, 1991 (Zach Galligan). 2.15 Hondo, vestern, 1966.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, talkshow. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1211). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Človeške podobe: Domači mojstri, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komi-sarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Človeške podobe: Domači mojstri, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Modern times, magazin. 2.45 TV kuhinja. 3.10 Komisarka, serija. 4.00 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Dekliški kamp. 21.15 Doktor, serijska parodija, 2001. 21.45 Hišnik Krause, nova nadaljevanja serije, 1/6, 2000 (Tom Ger-hardt). 22.15 Kaj pa zijaš?, show (Kaya Yanar). 22.45 Nogomet, nemška liga. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Hišnik Krause, pon. 1.40 Alphateam ž reševalci življenj v OfP pon. 2.30 Harald Schmidt Show.
RTL 2
5.10 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira, pon. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Izlet v kaos, komedija, 1998 (Paul Walker, Steve van Womer)). 22.10 Veliki brat. 23.10 Aljaska, ekološki triler, 1994 (Steven Seagal, Michael Caine).
I.00	Veliki brat. 3.00 Aljaska, pon. filma.
PRO 7
6.20 Galileo, pon. 6.40 Opoldanski magazin, pon. 7.35 Kdo je tu šef, pon. 8.05 Kdo je tu šef. 8.30 Roseanne. 9.00 Jesse, pon. 9.25 Smrtni sovražnici, ljubezen do blaasznosti, triler, 1995. 11.10 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.30 Grace. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znan. magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Tornado, film o katastrofi, 1996 (Ernie Hudson, Shannon Sturges). 22.10 Jade, triler, 1995 (David Caruso, Linda Floren-tino). 23.55 Peklenski zarod, znanstveno fantastični, 1998 (Lindsay Crouse). 1.25 Impulzi, triler, 1990. 3.20 Peklenski zarod, pon.
EUROSPORT
8.30 Sankanje, pon. 9.00 Racing Line, pon. 9.30 Alpsko smučanje, pon. 10.00 Alpsko smučanje, SP v St. Antonu, veleslalom, ženske.
II.45	Biatlon, 15 km (ž). 12.00 Biatlon, SP na Pokljuki, množični start, ženske, prenos. 12.45 Alpsko smučanje, pon. 13.30 Alpsko smučanje, SP v St. Antonu: veleslalom (ž), prenos 1. teka. 14.30 Nogomet. 15.30 Biatlon - SP na Pokljuki, pon. 16.30 Bob, dvosed, prenos. 17.30 Alpsko smučanje, pon. 17.50 Eurosport novice. 18.00 Bob - SP v Calagaryju. 19.00 Biatlon, pon. 20.00 Košarka, evropska liga, osmina finala. 20.30 Tenis - WTA turnir v Parizu. 22.00 Rally na Švedskem. 22.30 Alpsko smučanje: SP v St. Antonu - povzetek dnevnih dogodkov. 23.00 Eurosport novice.
Sobota, 10. fabruar
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi #
8.30	Zgodbe iz školjke
9.00	Male sive celice, kviz
9.55	Kino Kekec: Don Kihot iz Man~e, risani film, 2/2
11.30	Lingo, TV-igrica #
12.00	Tednik, ponovitev #
13.00	Poro~ila #
13.10	Vremenska panorama
13.25	Mostovi, ponovitev
14.30	4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor
15.00	Rokoborba z aligatorji, ameriški film
16.30	Poro~ila #
16.45	Fran~ek, risanka
17.05	Ebba in Didrik, nadaljevanka, 4/9
17.45	Na vrtu, oddaja TV Maribor
18.10	Ozare
18.15	Umetnost življenja po svetu, dokum. serija, 8/13
18.45	Risanka
19.00	Danes #
19.05	Utrip
19.30	Dnevnik #
20.00	Orion
21.30	Frasier, nanizanka, 11/24
22.00	Poro~ila #
22.30	Sopranovi, nadaljevanka, 5. del
23.25	Črno na ~rnem, ameriški film
SLOVENIJA 2
8.00	Videospotnice
8.35	TVprodaja
9.05	V telovadnici, nadaljevanka, 49/50
9.40	St. Anton: Slalom (m), 1. vožnja, prenos
10.45	Pokljuka: SP štafete 4 x 7, 5 km (ž), prenos
13.00	St. Anton: Slalom (m), 2. vožnja, prenos
14.30	Pokljuka: SP v biatlonu
14.35	Košarka NBA action
15.10	TVprodaja
15.40	[tafeta mladosti, ponovitev
16.35	Koncert skupine Botri
17.45	Ljubljana: Liga prvakinj v rokometu:
Krim Eta Neutro Roberts : Sparrtak, prenos
19.30	Videospotnice
20.05	Bežno srečanje, angleški film
21.45	Praksa, nanizanka, 19. epizoda
22.30	Sobotna no~
0.30	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev
10.00	Power Ranger, nanizanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Mladi u~itelj, humoristi~na nanizanka
11.30	Šolska košarkarska liga
12.30	Ameriška gimnazija, nanizanka
13.00	Prezgodaj rojeni, ameriški film
14.40	Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dokum. oddaja
15.00	Orleans, nadaljevanka, 4/8
16.00	Orleans, nadaljevanka, 5/8
16.30	Orleans, nadaljevanka, 6/8
17.30	Pri sosedovih, ameriški film
19.15	24 ur
20.00	V postelji s sovražnikom, ameriški film
21.50	Mafijski sin, ameriški film
23.30	24 ur, ponovitev
KANAL A
8.50	Annie, ameriški film
11.00	Kung fu, akcijska nanizanka
12.00	Nezgodni oddelek, nanizanka
13.00	Mladoporo~enci, ponovitev
13.30	Stilski izziv, ponovitev
14.00	Košarka, Evroliga: Union Olimpija : PAOK Solun, pon.
16.00	Evroliga, pregled kroga
16.30	Živalim na pomo~, dokumentarna oddaja
17.00	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
18.00	Beverly Hills 90210, nadaljevanka
19.00	Prijatelji, humoristična nanizanka
19.30	Dvakrat v življenju, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
21.00	Prisega, ameriški film
22.40	Pobegli kaznjenec, ameriški film
0.10	Policisti, nanizanka
TROJKA
8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 10.00 Reporter X 10.30 TVprodaja 11.30 Koncert 12.30 Videostrani 13.00 TVprodaja 14.00 Mobi TV
14.30 Iz doma~e skirnje, ponovitev 16.00 Novodobna klepetanja, ponovitev 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbena lestvica 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodrom
20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Golf - Evropski turnirji 0.00 SQ Jam, ponovitev 1.00 Mobi TV
HTV 1
7.55 Poročila. 8.00 Svobodna ženska, ameriški film. 10.00 Poro-~ila. 10.10 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poro-~ila. 12.30 Samoborski pust, dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poro~ila. 14.05 Oprah Show (265). 14.55 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.30 Živali in ljudje, pz serija (4/5). 16.05 Zlata dekleta, humoristi~na serija (16/180). 16.35 Divje ma~ke, risana serija (6/13). 17.05 Turbo Limach Show (6.). 18.35 Risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Trije moški in dojen~ek, ameriški film. 22.50 Poro~ila. 23.05 Forenzi-~arka Halifax, serija. 0.45 DNA, ameriški film. 2.25 Zidovi, kanadski film. 3.55 Policija, serija (133/300). 4.20 Rock Club - Steely Dan: Two Against Nature. 6.20 Čas je za jazz. 7.20 Otroci Avstralije.
HTV 2
9.00 Potovanja: New England (5/24). 10.00 Sedmerica veli~as-tnih, serija (19/23). 10.45 Operna matineja. 12.55 Hišni ljubljen-~ki. 13.40 Usode: Tomislav Brajša, dokumentarna oddaja. 14.30 BIT, oddaja o informatiki. 15.00 Briljanteen. 15.50 Melrose Place, serija (66/68). 16.35 Črno-belo v barvah. 17.20 Filmi režiserja Billyja Wilderja: Kola~ek sre~e, ameriški film. 19.30 Policija, serija (132/300). 20.10 Družina Soprano I., serija (19/26). 22.10 Seks in mesto, humoristi~na serija (18/30). 22.35 Ujeti pri delu (2/3). 23.20 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
9.55 St.Anton: SP v smu~anju - slalom (M), prenos 1. vožnje. 11.00 TOP DJ MAG. 12.00 Policija, serija. 13.25 St.Anton: SP v smu~anju - slalom (M), prenos 2. vožnje. 14.15 Policija, serija. 15.55 Športni prenosi in posnetki. 18.40 Rodovnik rocka, dokumentarna serija (9/11). 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Rock Club: Steely Dan: Two Against Nature. 21.10 Mati in sin, humoristi~na serija (18/42). 21.40 Šport danes. 21.55 Cosbyjev show (19/26). 22.20 Rde~i škrat, humoristi~na serija (43/43). 22.50 Eating Raoul, ameriški film.
AVSTRIJA 1
6.20 Ferdy, serija, otroški program. 8.00 Confetti tivi. 9.30 Smu~a-nje, SP: slalom (m), prvi tek, prenos. 11.30 Otroški program. 12.05 Drew Carey, serija. 12.30 Življenje in jaz, serija. 12.55 Smu~anje, SP: slalom (m), drugi tek, prenos, nato zaklju~na prireditev. 15.20 Sabrina, serija. 15.45 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 16.35 Beverly Hills 90210, serija. 17.20 Sr~ece, show. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Ekstremno, magazin. 19.00 Smu~anje SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Show za milijone, kviz. 22.05 Vem, kaj si storil lansko poletje, triler, 1997 (Jennifer Love Hewitt, r. Jim Gillespie). 23.40 Arachnofobia, triler, 1990 (Jeff Daniels, r: Frank Marshall). 1.20 Ujetniki nebes, triler, 1995. 3.25 Sr~ece, show.
AVSTRIJA 2
6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Moja mati, moja tekmica, drama, 2000. 11.00 Marili, komedija, 1959 (Sabine Sinjen). 12.30 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mojega srca ne smeš vprašati, drama, 1952 (Willy Birgel). 14.45 Domotožje po St. Pauliju, pustolovska drama, 1963 (Freddy Quinn). 16.25 AlpežDonavažJadran, magazin. 16.55 Religije sveta: Veliki svetniki. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Bingo, igrica. 18.25 Konflikti, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zimski praznik narodnozabavne glasbe, prenos iz Ruhrsdorfa. 22.15 Čas v sliki. 22.20 Prečastiti podeduje Raj, komedija, 1993 (Hans Clarin, r: Otto W. Retzer). 23.50 Čas v sliki. 23.55 Upornik brez razloga, drama, 1955 (James Dean, r: Nicholas Ray). 1.45 Pogledi s strani. 1.50 AlpežDonavažJadran, magazin. 2.20 Pogled v deželo. 2.50 Živalski magazin. 3.10 Konflikti, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.50 Kviz. 6.20 V bliskavici, pon. 6.55 Otroški program. 10.40 Smrkci. 11.10 Tiny Toon. 11.40 Kremen~kovi. 13.05 Maske. 13.35 Možje v ~rnem. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager. 16.00 Pacific Blue, Obalna straža na kolesih, serija, 1998. 17.00 Res je, magazin (Milena Preradovic). 17.30 Poro~ila. 18.00 Košarka. 18.30 Nogomet, nemška liga. 20.00 Šport. 20.15 Ognjeni val~ek, iskanje inskovskega zaklada, pustolovska komedija, 1986 (Chuck Norris, Louis Gossett jr.). 22.20 Boks: Thomas Ulrich : Gabriel Hernandez, prenos. 0.20 Pesti, boksarska drama, 1992 (Cuba Gooding). 2.15 Vesoljska ladja Enterprise. 3.15 Klub mo~nih žensk.
RTL
5.05 Otroški program. 11.20 Življenje in jaz. 11.50 Moesha. 12.20 Varuška. 13.10 Mo~na družina. 13.40 Princ z BelAira. 14.05 Tretji kamen od sonca. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Felicity. 16.50 Popularno, začetek serijske komedije, 1/22, 1999. 17.45 Top of the pops. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Kdo bo milijionar, kviz (Gun-ther Jauch). 21.15 Veliki brat - odlo~itev 23.15 Hiša ljubezni, show. 0.05 Prvi korak do zvezde, začetek serije 1/10. 1.00 South Park.
I.25	Divja sedemdeseta. 1.50 Tretji kamen od sonca, pon.
RTL 2
5.35 Dr. Quinnova. 6.20 Novo v kinu. 6.45 Ellen. 7.05 Polna hiša. 7.35 Princ z BelžAira, pon. 8.00 Princ z BelžAira, pon. 8.25 Najlepša leta, serija. 8.50 Najlepša leta. 9.20 Bravo TV, pon. 10.35 Otroci v divjini, pon. filma. 12.25 Highlander. 15.25 Izlet v kaos, komedija, 1998, pon. 17.05 Walker, teksaški ranger. 18.05 Veliki brat, pon. 18.55 Klub, pon. 20.00 Poro~ila. 20.15 Nikita, akcijska serija, 1998. 21.10 Dave, politi~na satira, 1993 (Kevin Kline, Sigourney Weaver). 23.20 Jackie Chan: Karate Bomber, akcijski, 1977. 1.05 Bruce Lee: Leopardovi kremplji, akcijski, 1975. 2.50 Jackie Chan: Karate Bomber, pon.
PRO 7
6.15 Arabella, serije. 8.10 Ace Ventura. 8.35 Highlander. 9.00 Flash Gordon - Nove pustolovš~ine. 9.25 Čarovnik. 9.50 Z kot Zoro, otroški program. 10.15 Batman in Robin. 10.40 Superman.
II.05	Batman, risani. 11.25 Babylon 5. 12.20 Kurja polt, serija. 12.45 Grown Ups - Kon~no odrasel. 13.15 Prijazna družina, serija. 13.45 Prijazna družina. 14.15 Dharma in Greg. 14.40 Prijatelji. 15.05 Simpsonovi. 15.35 Sabrina. 16.05 Charmed. 17.00 Roswell, serija, 2000. 18.00 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX. 19.55 Poro~ila. 20.15 Težave s prtljago, komedija, 1997 (Alicia Silvestone, Benicio Del Toro). 22.25 Vem, kaj si naredila zadnje poletje, grozljivka, 1997 (Jennifer Love, Sarah Michelle Gellar). 0.25 Živi, zf film, 1995 (Baltazar Getty). 2.10 Scanners II, grozljivka, 1991.
EUROSPORT
8.30 Nori športi, pon. 9.30 Alpsko smu~anje; veleslalom (ž), pon. 10.00 St. Anton: slalom, moški, prenos. 11.00 SP v bitalonou: 4 krat 7,5 km (ž), prenos. 12.30 Hitrostno drsanje. 13.00 Slalom, moški, pon. 13.30 Slalom, moški, prenos 2. teka. 14.30 Hitrostno drsanje. 16.00 Sankanje (m), prenos^ 17.00 Nordijska kombinacija. 18.00 Sankanje, prenos. 19.00 Športna poro~ila. 19.10 Hitrostno drsanje. 20.00 Skeleton (m), prenos iz Calgaryja. 21.00 Jahanje, prenos iz Francije. 22.00 Švedski rally. 22.30 Alpsko smu-~anje, SP v St. Antonu. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Nori športi. 0.15 Tenis - WTA turnir v Parizu. 1.15 Motorpsort.
DŠF
7.15 Monster Trucks. 9.15 Lumberjack. 9.45 Hokej na ledu. 10.15 Košarka, NBA. 10.45 Motociklizem, pon. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Nogomet, pon. 13.15 Nogomet, 2. liga. 14.00 World Soccer, nogometni magazin. 14.30 Snowboard. 15.00 Šprot po svetu. 15.30 Automagazin, pon. 16.30 Hokej na ledu. 17.00 Stoke, magazin. 17.45 Nogomet. 18.30 Hokej na ledu: kvalifikacije na OI: Nem-~ija : Belorusija, prenos. 21.00 Košarka:Bambergž : Alba Berlin, prenos. 23.15 Wrestling. 2.15 Speed Zone. 2.30 Lumberjack.
3 SAT
9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Euroaustria, magazin. 11.15 Report, magazin. 12.00 Zgodbe o konjih (5), dokumentarec. 12.15 Pre~no, magazin. 13.00 New POP Festival 2000: Reamonn, posnetek koncerta. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Mondeno: Dunaj, reportaža. 15.15 Ženska TV, magazin. 15.50 Visoka stava, komedija, 1948 (Clark Gable). 17.30 Nasveti: mobilno. 18.00 Saj nismo neumniž-nepismeni se u~ijo pisati, dokumentarec. 18.30 V deželi snežnih opic, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Ženske na bojnih obmo-~jih, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Tvorci gledališ~a, gledališka drama. 22.35 Artistry In Rhythm - Vienna Art Orchestra, posnetek koncerta. 23.30 Bulevar Bio, talkshow. 0.30 Pogledi s strani, revija. 0.55 Športni studio. 2.15 Jazzfestival Bern 2000: Joshua Redman Quartett. 2.40 JazzBaltica Bern 1998: The Illinois Jacque Big Band, posnetek koncerta.
Nedelja, 11. februar
SLOVENIJA 1
8.00	Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavi~ka;
Mikin Makin ~rkopis: pravljica o ~rki E
9.50	20. tekmovanje slovenskih godb: Krško 2000, 2. odd.
10.25	Pomagajmo si, oddaja TV Koper
10.55	Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 24/26 #
11.25	Ozare, ponovitev
11.30	Obzorja duha #
12.00	Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00	Poro~ila #
13.10	Orion
14.35	Gara~i, nadaljevanka
15.30	Parada plesa
16.00	Čari za~imb: Doma~ zajec v obari
16.30	Poro~ila #
16.45	Vsakdanjik in praznik
17.40	Slovenski magazin
18.10	Razgledi slovenskih vrhov: Kjer pršijo megle
(Bohinj I), 1. oddaja
18.40	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes #
19.05	Zrcalo tedna
19.30	Dnevnik #
20.00	Zoom
21.35	Intervju #
22.30	Poro~ila #
23.00	Sedma gazela: Kdor jih bere
23.05	Brez reza
23.25	Ruski klasiki: Kraljica lutk (balet Kirov)
23.40	Orientalni plesi, francoska oddaja
SLOVENIJA 2
7.55	Videospotnice, ponovitev
8.30	TVprodaja
9.00	Noro zaljubljena, nanizanka
9.20	Prava stvar, nanizanka
9.45	Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka
10.40	Pokljuka: SP v biatlonu, štafete 4 x 7, 5 km (m), prenos
13.00	St. Anton: SP v alpskem smučanju, povzetek
13.05	Pokljuka: SP v biatlonu
13.30	Policija na naši strani
14.00	Euromusica 2000 ž Opatija, 2. del
14.30	TVprodaja
15.00	Koncert filmske glasbe, oddaja TV Maribor
16.30	Fanny in Alexander, švedski film
19.30	Videospotnice
20.05	Nove pustolovš~ine N. Hulota, dokumentarna serija, 6/13
20.55	Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.25	So leta minila, nanizanka, 2/7
22.00	Kon~nica
23.00	Arija, angleški film
0.25	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji
10.00	Power Ranger, nanizanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Mladi u~itelj, humoristi~na nanizanka
11.30	Šolska košarkarska liga, ponovitev
12.30	Ameriška gimnazija, nanizanka
13.00	Dežela pred ~asom: Pot skozi meglice, risani film
14.20	Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dokum. oddaja
14.40	Prva izdaja, nanizanka
15.30	Zadnji veliki bojevnik, ameriški film
17.20	Obalna straža, nanizanka
18.10	VIP, nanizanka
19.15	24 ur
19.56	Glejte POP TV
20.00	Nevarna razmerja, ameriški film
22.10	Športna scena
22.55	Ljubezen in zmešnjava, avstralski film
0.40	24 ur, ponovitev
KANAL A
8.25	Sladka milost, ameriški film
11.00	Kung fu, akcijska nanizanka
12.00	Nezgodni oddelek, nanizanka
13.00	Komedija zmešnjav
13.30	Pop'n'Roll, ponovitev
14.30	Otrokovo srce, ameriški film
16.20	Mestni divjak, dokumentarna oddaja
17.10	Divja zemlja, nadaljevanka, 6/6
18.00	Merlose Place, nadaljevanka
19.00	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
19.30	Roswell, nanizanka
20.30	Prijatelji (II.), 1. del humoristične nanizanke
21.00	Ledena steza, ameriški film
22.45	Stilski izziv
23.20	Oddaljeni krik, angleški film
TROJKA
9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Kalia nasveti
11.30 Družina - izziv sodobnemu ~asu, ponovitev 12.30 Klju~
13.00 Dunlop motorsport magazin, o motokrosu
13.30 Državno prvenstvo v malem nogometu, reportaža
15.00 Čestitke iz doma~e skrinje
16.30 Mobi TV
17.00 Knjiga, ponovitev
17.30 Brez ovir z Jano, ponovitev
18.30 Štiri ta~ke
19.00 Reporter X
19.30 Koncert
20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Čestitke iz doma~e skrinje, ponovitev 1.00 Mobi TV
HTV 1
8.00 Do samega konca, ameriški film za otroke. 9.30 Krtek, risani film. 10.00 Opatija: Mednarodni otroški karneval, prenos. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poro~ila. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec, pz serija (12/36). 16.45 Jack in Jill, serija (19/19). 17.35 Moji otroci tujci, francoski film. 19.05 Risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Mati Božja, TV film (2/2). 21.00 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.15 Ko bi pala~e spregovorile: Pala~a Danieli v Benetkah (1/4). 23.05 V nedeljo ob dveh. 0.05 Policija, serija (134/300). 0.30 Potovanja: Indonezija (6/24). 1.25 Jack in Jill, serija (19/19). 2.10 Ko bi pala~e spregovorile, pon. 3.00 Mojstrovine svetovnih muzejev. 3.10 Strogo zaupno: Ipress, britanski film. 4.55 Amerika -življenje narave. 5.25 Hit HTV, glasbena oddaja. 6.10 Risani film.
HTV 2
8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE — verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Dan bolnikov - prenos
maše iz cerkve v sklopu KBC Rebro v Zagrebu. 12.05 Pot v Avon-lea, serija za mlade (52/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Skrivnostni mit: Obredna žrtev, dokumentarna serija (4/6). 14.05 Neznani film noir: Decoy, ameriški film. 15.25 Bob in Margaret, risana serija (5/13). 15.50 Etno. 16.55 Opera Box. 17.30 Zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Fotografija v Hrvaški. 19.30 Policija, serija (133/300). 20.10 Potovanja: Indonezija (6/24). 21.20 Strogo zaupno: Ipress, britanski film. 23.05 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.45 Ciklus latinskoameriškega filma: Lepa Sara, portoriški film. 1.35 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
13.30 Ve~na ljubezen, serija. 17.00 Nedeljski šport. 17.55 PH v rokometu: Brodomerkur Split — Metkovi~. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.40 Hrvaški glasbeni program. 23.20 Mojstrovine svetovnih muzejev. 23.30 Košarka NBA pregled. 0.00 Košarka NBA. All Star Game.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 7.40 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.35 Confetti tivi. 10.00 Disneyjev festival. 10.55 Biatlon, SP: 4x7,5 km (m), prenos s Pokljuke. 13.00 Poro~ila. 13.25 Kot pes in ma~ka, akcijska komedija, 1982 (Bud Spencer). 15.05 Trije ami-gosi, komedija, 1986 (Steve Martin). 16.45 Mreža, komedija, 1987 (Dan Aykroyd). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Duh in Tema, pustolovski film, 1996 (Michael Douglas, r: Stephen Hopkins). 22.00 Columbo: Ljubka, a smrtonosna, kriminalka, 1973 (Peter Falk). 23.15 Hiša v ulici Caroll, triler, 1987 (Jeff Daniels, r: Peter Yates). 0.50 Nih~e je ni branil, drama, 1996 (Joanna Kerns). 2.20 Duh in Tema, pustolovski film, 1996. 4.00 Mreža, komedija, 1987.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Kilimandžarožprestol bele ka~e. 9.20 Jeruzalem, posnetek opere (Jose Carreras). 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Evrospki studio. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum: Skrivnosti Indijskega oceana, dokumentarec. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Isola Bella, domovinski film, 1961 (Marianne Hold). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, serija. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Med ljubeznijo in strastjo, drama, 2000 (Katharina Bohm, r: Marijan D. Vajda). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Brezdomci na Burgtheatru, dokumentarec. 0.00 Komponist Friedrich Cerha, dokumentarec. 0.15 George Wallace, drama, 1997 (Gary Sinise, r: John Frankenheimer).
SATELITSKA TV
SAT 1
6.20 Hiša treh deklic, glasbena komedija, 1958. 8.05 Weck Up, jutranji magazin. 9.05 Šaljive novice. 10.05 Real Ghostbus-ters, pon. 10.35 Bugs Bunny, pon. 11.05 Koenig, serija. 12.05 Wolkensteinovi. 13.05 V.I.P - Telesni stražarji. 14.05 MacGyver, serija, 1986. 15.05 Pensacola - Jeklena krila, serija. 16.00 J.A.G., serija. 17.00 Dawsons Creek, Simpatije. 18.00 V bliskavici. 18.30 Poro~ila. 18.45 Nogomet. 20.15 Spirala sre~e (Christian Clerici). 22.15 Smu~arska šola, serijska komedija. 22.45 Planetopia, magazin. 23.30 News & Stories. 0.25 Šef gangsterjev v New Yorku, mafijska kriminalka, 1975 (Ton yCurtis). 2.25 Jeklena krila, pon.
RTL
5.15 Otroški program. 9.00 Veliki brat - odlo~itev, pon. 11.05 Pollyanna, komedija, 1960 (Hayley Mills). 13.55 SeaQuest DSV, serija. 14.55 Xena. 15.50 Providence, serija, 1999. 16.45 Veliki brat - družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poro~ila. 19.10 Klic v sili, magazin. 20.15 Plesalec tanga, komedija, 1997 (Walter Matthau, Jack Lemmon). 22.25 Spiegel TV magazin. 23.10 Junaki vsakdana: sreča in strah v porodnišnici (1). 23.45 South Park. 0.20 Prime Time. 0.40 Veliki brat. 1.30 Xena. 2.20 Providence, pon.
RTL 2
5.20 Flipper. 6.40 Dih z neba. 7.30 Highlander, pon. 8.20 Moj stric iz vesolja, zf. komedija, 1996. 9.55 Otroci v divjini, pustolovski, 1995. 11.45 Dave, pon. komedije, 1993. 13.50 Pop zvezda, to so moje sanje, pon. 15.40 Bravo TV, mladinski magazin. 17.05 Ampak halo, show. 18.00 PSI Factor, serija. 19.00 Crazy - show. 20.00 Poro~ila. 20.15 Multimilijonar, show. 22.10 Klub. 23.15 Avtopsija -skrivnosti smrtni primeri. 0.10 Electric Blue. 1.00 Veliki brat - kviz. 2.55 Afera s smrtjo, psih. triler, 1996 (Briand Krause).
PRO 7
6.20 Joeva ekipa, drama, 1995. 7.55 Highlander. 8.10 Zmeda v no~i. 8.25 Sky Dancers. 9.00 Inšpektor Gadget. 9.20 Sindbadove fantasti~ne pustolovš~ine. 9.45 Sylvester in Tweety. 10.10 Pinky& Brain. 10.35 Dharma in Greg. 11.05 CinemaxX TV. 11.50 Superman. 12.40 Na jug. 13.30 Črne maše v kampu, triler, 1997 (Hilary Swank). 15.15 Izgubljeni svet, serija, 1999. 16.05 Relic Hunter - Lovka na zaklade. 17.05 Ewoks: Bitka za Endor, fantazijski, 1985 (Carel Strucken). 18.55 Čudežni svet, dokumentarni. 19.55 Poro~ila. 20.15 Duh v temi, pustolovski, 1996 (Michael Douglas, Val Kilmer). 22.25 Focus TV. 23.25 Klub igralcev, eroti~ni, 1996 (Monica Calhoun). 1.05 Dobrodelnost, triler, 1996 (Linden Ashby). 2.45 Charmed, ~arovnice. 3.35 Roswell.
EUROSPORT
8.30 Nori športi, pon. 9.00 AdNatura, pon. 10.00 Smu~arski tek, 10 km (m). 10.45 Biatlon: 4 krat 7,5 km (m), prenos s Pokljuke. 12.15 Alpsko smu~anje ž SP v St. Antonu. 13.15 Hitrostno drsanje, Budmipešta. 16.00 Sankanje, prenos. 17.00 Biatlon, pon. 18.00 Sankanje. 19.00 Športna poro~ila. 19.10 Hitrostno drsanje. 20.00 Skeleton, prenos iz Calgharyja. 21.00 Atletika: miting v Dortmundu. 22.00 Švedski rally. 22.30 Alpsko smu~anje - SP v St. Atnonu, pon. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Eurosport special. 23.45 Tenis: WTA turnir v Parizu. 0.45 Motorsport. 1.15 Športna poro~ila.
dSf
6.30 Fun Zone. 6.45 Stoke, pon. 8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.00 Nogomet, nem. liga. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogomet. 13.45 World Soccer, pon. 14.00 Potovalni magazin: Jordanija. 14.45 Hokej na ledu: kvalifikacije za OI: Nem~ija : Ukrajina, prenos. 17.30 Nogomet. 18.45 Automagazin. 19.45 DSF reportaže. 20.15 Atraktivni posnetki nogometa. 20.45 DSF Intervju. 21.15 Športna poro~ila. 21.45 Nogmet, nemška liga. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Košarka, NBA, pon. 0.00 Košarka, NBA: All Star Game v Washingtonu. 3.00 No~ni show.
3 SAT
10.50 Miti juga: V vrtincu, dokum. 11.35 KenWin - nenavadna hiša in njeni stanovalci, dokum. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in televizija, dokum. 14.00 Pogovor z Ottom von Habsburgom. 15.00 Pustolovš~ine pogumnega vojaka Švejka (6), komedija (Fritz Muliar). 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Železna zavesa, dokum. 17.20 100 let - odštevanje: 1945-Rde~a zastava na rajhstagu, dokum. 17.30 Nasveti za prijatelje živali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Ruge, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Milenij: 20. stoletje, dokum. 21.00 Zakladi sveta: Lednice - knežji sijaj in vrtnarska umetnost. 21.15 Karl Prantlžtek vode, dokumentarec. 22.00 Pogovor z Michaelom Pilzom. 23.00 Cadfael: Vstaja na sejmu, serija, 1994. 0.15 Mladi Ameri~ani, krimi drama, 1993 (Harvey Keitel).
Ponedeljek, 12. februar
SLOVENIJA 1
8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna #
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Risanka
9.15 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 9.35 Pravljičar, nanizanka 10.00 Odprava Zelenega zmaja, nadaljevanka 10.30 Humanistika 11.05 Dosežki
11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor
11.50 Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija
12.20 Parada plesa
13.00 Poročila #
13.10 Vremenska panorama
13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
14.15 Polnočni klub
15.25 Gibljive slike
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila #
16.45 Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki E
16.50 Telebajski, 13. oddaja
17.15 Radovedni Taček: Bivališče
17.45 Volja najde pot
18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Kronika #
19.30 Dnevnik#
20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 5/13 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi #
22.45 Moliere: Tartuffe, posnetek predstave
Mestnega gledališča ljubljanskega
0.40	Volja najde pot, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	TVprodaja
9.25	Vremenska panorama
10.00	Nash Bridges, nanizanka
10.45	Grof Monte Cristo, nadaljevanka
11.35	TVprodaja
12.05	Vremenska panorama
13.30	Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
14.00	Sobotna no~
16.00	Policija na na{i strani
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 25. epizoda
17.00	Nash Bridges, nanizanka, 8/22
18.00	Tele M, oddaja TV Maribor
18.30	Jasno in glasno, kontaktna oddaja
19.30	Videospotnice
20.05	Vesoljske kolonije: Življenje med zvezdami,
dokumentarna oddaja
21.00	Studio City
22.00	South park, risana humoristi~na nanizanka, 22. epizoda
22.30	Metropolis
23.00	Brane Ron~el izza odra
0.25	Hudomu{na prikazen, angle{ki film
1.55	Simpsonovi, ponovitev
2.15	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVprodaja
13.15	Športna scena, ponovitev
14.10	Otroški zdravnik, nanizanka
15.05	TVprodaja
15.35	Sky Bo
15.45	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.35	Milady, nadaljevanka
17.25	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.20	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Sedma nebesa, nanizanka
21.00	Gospod Magoo, ameriški film
22.30	JAG, nanizanka
23.20	Taksi, humoristična nanizanka
23.50	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Miza za pet, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVžprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo ć
13.45	Zmenkarije, ponovitev
14.15	TVžprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Zlata krila, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustreli!, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Pis, ameriški film
22.00	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.30	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.00	Dosjeji X, nanizanka
0.00	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 10.00 Knjiga, ponovitev 10.30 TVprodaja 11.30 Videostrani 12.00 TVprodaja 12.30 Mobi TV
13.00 Španska nogometna liga, ponovitev
15.00 Iz domače skrinje, ponovitev
16.30 Jukebox, kontaktna oddaja
18.00 Tu mač, ekstremni športi
18.30 Evropski golf turnirji
19.00 Motor show report
19.30 Ključ, ponovitev
20.00 Politična konferenca
21.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
22.00 Top gol
23.00 Mobi TV
23.30 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večna ljubezen, serija (116/135). 13.15 Svet živali, dokumentarna serija (5/6). 13.45 Sveti spomeniki Azije, doku-
mentarna serija (5/6). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški spored. 15.55 Risani film. 16.00 Skupaj v vojni -skupaj v miru, oddaja o branilcih. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za mlade (18/20). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Istrski ipsilon, dokumentarna oddaja. 18.55 Grim-move pravljice (40/47). 19.30 Dnevnik. 20.15 Svetovne religije: Iskanje sledi, dokumentarna serija (1/7). 21.15 Ne igraj se z ljubeznijo, mehiška drama. 22.15 TV intervju - misli 21. stoletja. 23.15 Odmevi dneva. 23.35 Evromagazin. 0.10 Policija, serija (135/300). 0.35 Zahodno krilo, serija (19/22). 1.20 Petica, evropski nogomet. 2.30 Svetovne religije: Iskanje sledi, dokumentarna serija (1/7). 3.25 Pravo in pravica. 4.25 Brooklyn jug, serija (20/22). 5.10 Carstvo divjine. 5.35 Mesečina. 6.20 Grimmove pravljice (39/47).
HTV 2
10.10 Oprah Show (265). 10.55 Pravica za vse III., serija (19/26). 11.40 Latinica: Izgubljena generacija. 13.20 Moj rodni kraj, serija za mlade (8/40). 13.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.30 Družina Soprano I., serija (19/26). 15.20 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.10 Večna ljubezen, serija (116/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (19/42). 19.30 Policija, serija (134/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo, serija (19/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Pravo in pravica. 22.35 Slučaj Lucona, avstrijski film. 0.30 Filmska noč z vestrnom: Zadnji voz, ameriški film.
HTV 3
17.00 Košarka NBA: All Star Game, posnetek. 18.45 Melrose Place, serija (66/68). 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 Brooklyn jug, serija (20/22). 22.05 Šport danes. 22.15 Portreti sodobnih likovnih umetnikov: Aleksandar Srnec. 23.15 Mesečina. 0.00 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.40 otroški program. 7.55 Princ z BelAira, serija. 7.55 Sabrina, serija. 8.15 Močna družina, serija. 8.40 Robin Hood, serija. 9.25 Savannah, serija. 10.10 Trije amigosi, komedija, 1986. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Kozmeti~arka in zver, komedija, 1997 (Fran Dres-cher, r: Ken Kwapis). 22.00 Pozabi Pariz, komedija, 1995 (Debra Winger, r: Billy Crystal). 23.35 Nikita, serija. 0.20 Atletika, dvoranski miting na Dunaju, posnetek. 0.45 Vem, kaj si zakrivil lansko poletje, triler, 1997. 2.20 Hiša na ulici Caroll, triler, 1987.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, (1210). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazjn. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Chungking Ekspress, drama, 1994 (Takeshi Kaneshiro). 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kraj srečanja kultura. 3.45 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Dekliški kamp. 21.15 SK Kolsch, krim. serija, 2000. 22.15 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija, 1999. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Dekliški kamp, pon. 0.50 SK Kolsch. 1.40 Franklin, pon. 2.30 Peter Imhof, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer, frizerski show. 17.30 Med nami (1532). 18.00 Dober večer.. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2168). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunter Jauch). 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dram. serija. 22.15 Za rešetkami ž ženska kaznilnica, dramska serija (Barbara Freier). 23.15 Extra, RTL magazin (Birgit Schrowange). 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni mgazin. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show.
RTL 2
5.10 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Ellen. 8.15 X-Factor Nepojmljivi. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira, serija. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Nočni klub, show. 22.15 Walker, teksaški ranger. 23.15 Rumeni pekel šaolinov. akcijski, 1980 (Yueh Hua, Tang Fei). 1.00 Veliki brat, kviz. 2.55 Zadnja meja, znanstveno fantatsični, 1993 (Jurgen Prochnow).
PRO 7
5.55 Galileo, pon. 6.15 Bulevarski magazin. 6.45 Kdo je tu šef. 7.15 Jesse. 7.40 Andreas Turck ž ljubezenske zgodbe. 8.40 Pogovor, pon. 9.10 Duh in Tema, pustolovski, pon. 11.05 Mattlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 14.55 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Futurama. 22.15 TV total, serija. 23.15 Policijska parada. 23.45 Vsi županovi možje. 0.15 Seinfeld. 0.50 CinemaxX TV. 1.35 Simpsonovi. 2.00 Futurama. 2.25 Izgubljeni svet. 3.10 Relic Hunter - Lovka na zaklade.
EUROSPORT
8.30 Biatlon - SP na Pokljuki, pon. 10.00 Sankanje, pon. 11.00 Skeleton, pon. 12.00 Tenis - WTA turnir v Parizu, pon. 13.00 Atletika. 14.00 Skeleton - SP v Calgaryju. 15.00 Sankanje, pon. 15.30 Nordijska kombinacija. 16.30 Alpsko smučanje - SP v St. Antonu. 17.30 Nogometni magazin. 18.30 Športna poročila. 18.40 Euro-goals. 20.00 Eurosport special, pon. 20.30 Motorsport - Nascar. 21.30 Hitri ponedeljek - bob magazin. 22.00 Švedski rally. 23.00 Športna poročila. 23.15 Eurogoals. 0.45 Eurosport special.
DŠF
5.00 Jutranji program. 7.00 Monster Trucks. 8.30 Stoke, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.30 Nogomet, nem. liga. 12.00 World Soccer. 13.00 Beach Clash. 14.00 Takeshis Castle. 14.45 Lubmer-jack. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Blade Warriors. 17.15 Takeshis Castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 Nogomet. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boks. 0.30 Takeshis Castle. 2.15 Fun Zone. 2.30 Lumberjack.
Torek, 13. februar
SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi
9.00 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.25 Radovedni Taček: Bivališče 9.40 Oddaja za otroke 10.45 Volja najde pot 11.35 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila # 13.10 Mednarodna obzorja 14.05 Moliere: Tartuffe, posnetek predstave
Mestnega gledališča ljubljanskega 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila # 16.45 Sprehodi v naravo: Zlato zrnje 17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka, 6/14 17.40 Zibelke svetovnih kultur, dokumentarna serija, 2/4 18.40 Risanka 18.55 Olimpijski 123 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik #
20.00 Peta hiša na levi, humoristi~na nanizanka, 4/6 20.30 Sprehod z dinozavri, znanstvena serija, 4/6 21.05 Aktualno 22.00 Odmevi #
22.45 Zaupanje, angleška drama, 1/2 0.00 Zibelke svetovnih kultur, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	TVprodaja
9.25	Vremenska panorama
10.00	Nash Bridges, nanizanka
10.45	Vesoljske kolonije: Življenje med zvezdami, ponovitev
11.40	Nove pustolovščine N. Hulota, ponovitev
12.25	TVprodaja
12.55	Vremenska panorama
13.35	Rokoborba z aligatorji, ponovitev filma
15.00	Studio City
16.00	Metropolis
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 26/26
17.00	Nash Bridges, nanizanka, 9/22
18.00	Preskus ljubezni, ameriški film
19.30	Videospotnice
20.05	Glasbeni festivali, ponovitve
21.00	Lahkomiselnež, francoski ~b-film
22.35	Alica, evropski dokumentarni film: Oni
23.05	Svet poroča
23.35	Simpsonovi, ponovitev
23.55	Doktor Akagi, japonski film
2.00	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVprodaja
13.15	William Tell, nanizanka
14.10	Otroški zdravnik, nanizanka
15.05	TVprodaja
15.35	Sky Bo
15.45	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.35	Milady, nadaljevanka
17.25	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.20	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Prazna zibelka, ameriški film
21.40	Naša sodnica, 1. del ameriške nanizanke
22.30	JAG, nanizanka
23.20	Taksi, humoristična nanizanka
23.50	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Miza za pet, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
13.45	Stilski izziv, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Zlata krila, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustreli!, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Conan barbar, ameriški film
22.15	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.45	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.15	Udarci pravice, nanizanka
0.10	Pop'n'Roll, ponovitev
TROJKA
8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 10.00 Novodobna klepetanja, ponovitev 10.30 TVprodaja 11.30 Videostrani 12.00 Mobi TV
12.30 Razvoj avtomobilizma, ponovitev
13.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev
15.00 Iz domače skrinje, ponovitev
16.30 Jukebox, kontaktna oddaja
18.00 Top gol, ponovitev
19.00 Politična konferenca, ponovitev
20.00 Naj N: nogometni studio, pregled slovenskih
nogometnih lig 21.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja 22.00 Avtodrom
22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Mobi TV 0.30 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večna ljubezen, serija (117/135). 13.15 Svet živali, dokumentarna serija (6/6). 13.45 Sveti spomeniki Azije, dokumentarna serija (6/6). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški in mladinski spored. 15.55 Risani film. 16.00 Samoborski pust, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (101/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju. 18.25 Kolo sreče. 18.55 Čarobna rokavica, risana serija (2/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Udari s petami, dokumentarna oddaja. 20.50 Forum. 22.25 Trenutek spoznanja. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 M.Kelemen: Concerto 2000. 0.15
Policija, serija (136/300). 0.40 The Unknown Soldier, serija (1/3). 1.30 Prijatelji, humor. serija (1/24). 1.55 Cosbyjev show (20/26). 2.20 Newyorški policaji VII., serija (12/22). 3.05 Moja draga Klementina, ameriški film. 4.40 Start, športni program. 5.10 Animavi-zija. 5.40 Monoplus. 6.20 Čarobna rokavica, risana serija (2/13).
HTV 2
9.50 Prizma, multinacionalni magazin. 0.45 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.40 Evromagazin. 12.15 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za mlade (18/20). 12.40 Svetovne religije: Iskanje sledi, dokumentarna serija (1/7). 13.40 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.15 Zahodno krilo, serija (19/22). 15.00 Pravo in pravica. 16.00 Poročila. 16.10 Večna ljubezen, serija (117/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show (20/26). 19.30 Policija, serija (135/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 The Unknown Soldier, serija (1/3). 21.15 Polni krog. 21.35 Prijatelji, humoristična serija (1/24). 22.00 Newyorški policaji VII., serija (12/22). 22.45 Filmska noč z vestrnom: Moja draga Klementina, ameriški film. 0.20 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
15.45 Petica, evropski nogomet. 16.55 Nogomet — tekma ob rojstnem dnevu Hajduka: Hajduk - Dinamo, prenos. 18.50 Risani film. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športni program. 20.40 Nogometna Liga prvakov: Real (M) - Lazio, prenos. 22.35 Šport danes. 22.45 Monoplus. 23.25 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Nove pustolovščine škratov, risana serija, otroški program. 7.45 Princ z BelAira, serija. 8.10 Sam svoj mojster, serija. 8.35 Močna družina. 8.55 Cybill, serija. 9.20 Urgenca, serija. 10.05 Kozmetičarka in zver, komedija, 1997. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 sam svoj mojster, serija. 18.30 Varušla, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Težak: Vse zaman, kriminalka, 2000 (Ottfried Fischer, r: Otto Retzer). 21.55 Povabilo k umoru, triler, 2000 (Jutta Speidel, r: Rainer Mat-sutani). 23.30 Nogomet, liga prvakov: Real Madrid : Lazio, posnetek tekme. 0.20 Vročica na Mauiju, triler, 1996 (Kimberly Dawson). 1.45 Erotični dnevniki, serija. 2.10 Povabilo k umoru, pon. trilerja.
AVSTRIJA 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Tema, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1212). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Krvno sorodstvo-žNaši najbližji sorodniki (2), dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Moja mama je gangster, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Krvno sorodstvo-žNaši najbližji sorodniki (2), dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Moja mama je gangster, dokumentarec.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. _ 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Šteje samo ljubezen: na predvečer Valentinovega (Kai Pfiaume). 22.15 Akti 2001/7 (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Franklin, pon. 2.10 Peter Imhof, pon. 3.10 Vera opoldne, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (1533). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2169). 20.15 Dvojni vložek: Otroška igra, kri. serija, 2001. 22.15 Veliki brat - special. 23.15 Nogomet, liga prvakov: Bayern Munchen : Spartak Moskva. 0.15 Polnočni žurnal. 0.30 Nogomet. 1.00 Susan. 1.25 Živeti sam. 1.50 Carol. 2.10 Oliver Geissen Show.
RTL 2
5.10 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira. 8.10 Princ z BelAira, pon. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, risana serija. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Pop zvezda, to so moje sanje. 22.15 Klub. 23.15 Redakcija, report. magazin. 0.15 Peep - pogovor o erotiki (Verona Feldbusch). 1.20 Veliki brat ž kviz. 3.15 Filmar, komedija, 1995 (Griffin Dunne).
PRO 7
6.05 Opoldanski mgazin, pon. 6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef?, dve zgodbi. 8.25 Roseanne. 8.50 Jesse. 9.20 Črne maše v kampu, pon. trilerja. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 14.55 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija. 22.15 TV total. 23.15 BIZZ. 23.50 Delta Team: Skrivno naročilo, akcijska serija. 0.40 Dosjeji X. 1.30 Urgenca, pon. 2.25 Urgenca, pon. 3.15 TV total.
EUROSPORT
8.30 Alpsko smučanje, pon. 9.30 Nascar serija. 10.30 Bob magazin, pon. 11.00 Motorsport. 12.00 Eurogoals, pon. 13.30 Eurosport special. 14.00 Nogomet. 15.00 Švedski rally. 16.00 Eurogoals, pon. 17.30 Snowboard. 18.30 Športna poročila. 18.40 Nori športi. 19.00 Motociklizem. 20.00 Sumo bašo turnir. 21.00 Boks: Valerij Vihor : Simon Bakinde, prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motorsport, dirke na ledu. 0.15 Hitrostno drsanje, pon. 1.15 Športna poročila.
dSf
5.00 Jutranji program. 7.00 Monster Trucks. 8.30 Nogomet, pon. 9.15 LaOla, pon. 10.15 Nogomet, 2. nem. liga. 12.00 World Soccer. 13.00 Beach Clash. 14.00 Takeshis Castle. 14.45 Lumberjack. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.45 Power boat, motorsport magazin. 16.15 Blade Warriors. 17.15 Takeshis_ Castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam, magazin. 19.00 Športna poročila. 19.30 Športna borza. 20.00 Športna^ poročila. 20.15 Automagazin. 21.15 Automagazin, pon. 22.15 Športna poročila. 22.30 Košarka, NBA. 23.30 Borilni športi. 0.30 Takeshis Castle. 2.15 Nori športi. 2.30 Lubmerjack.
Sreda, 14. februar
8.00 8.30 9.00 9.25 9.55 10.20 10.50 11.50 12.20 13.00 13.10 13.40 15.15 16.00 16.30 16.45 17.45 18.40 19.00 19.30 20.00 22.00 22.50 23.20
0.05
8.00 8.25 9.00 9.30 10.00 10.45 12.25 12.55 13.45 14.15 14.45 15.40 16.30 17.00 18.00 19.40 20.05
23.30 1.10 2.40 3.00
SLOVENIJA 1
Odmevi #
Dober dan, Koroška
Babar, risanka
Ebba in Didrik, nadaljevanka
Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka
Lingo, TVžigrica #
Zibelke svetovnih kultur, ponovitev
Peta hiša na levi, ponovitev
Sprehod z dinozavri, ponovitev
Poročila #
Obzorja duha #
Don Kihot iz Manče, ponovitev
Aktualno
Mostovi
Poročila #
Pod klobukom
Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija, 4/13
Risanka
Kronika #
Dnevnik #
Frankie in Johnny, ameriški film Odmevi # Gospodarski izzivi
Orkester slovenske filharmonije - J. Haydn: Simfonija št. 99 v ES-duru Simfoniki RTV predstavljajo - B. Leskovic: Partita v H-molu, R. Schumann: Koncertna skladba za štiri rogove in orkester v F-duru, op.86
SLOVENIJA 2
Simpsonovi, nanizanka Videospotnice, ponovitev TV-prodaja
Vremenska panorama Nash Bridges, nanizanka Lahkomiseinež, ponovitev filma TV-prodaja
Vremenska panorama
So ieta miniia, nanizanka
Alica, evropski dokumentarni film: Oni
Jasno in glasno, kontaktna oddaja
Glasba in človeški um, ponovitev
Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka, 1. del
Nash Bridges, nanizanka, 10/22
Ocean tribe, ameriški film
Videospotnice
Liga prvakov v nogometu: Valencia : Manchester U.,
prenos; Milan : PSG, posnetek
Ženska z vlaka, italijanska nadaljevanka, 1/2
Kako obračati ženske, ameriški film Simpsonovi, ponovitev Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVprodaja
13.15	William Tell, nanizanka
14.10	Otroški zdravnik, nanizanka
15.05	TVprodaja
15.35	Sky Bo
15.45	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.35	Milady, nadaljevanka
17.25	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.20	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Blizu nevarnosti, ameriški film
21.40	Newyorška policija, nanizanka
22.30	JAG, nanizanka
23.20	Taksi, humoristična nanizanka
23.50	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Miza za pet, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Komedija zmešnjav, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Zlata krila, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Košarka, Evroliga: prenos 3. tekme osmina finala
21.45	Družinsko pravo, zadnji del nanizanke
22.40	Tretji kamen od sonca, nanizanka
23.10	Seinfeld, humoristične nanizanke
23.40	Mesto greha, akcijska nanizanka
0.30	Dannyjeve zvedze, ponovitev
TROJKA
8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 10.00 Sijaj, ponovitev 11.00 TVprodaja 12.00 Videostrani 13.00 TVprodaja, NATO Mobi TV 14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Ježek show, ponovitev 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Štiri tačke
19.00 Naj N - nogometni studio, ponovitev 20.00 Vse za zdravje, kontaktna oddaja 21.00 V sedlu, oddaja o konjeništvu 21.30 Kalia nasveti, oddaja o vrtnarstvu 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Mobi TV 0.00 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (118/135). 13.20 Pz serija. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški in mladinski spored. 15.55 TV razstava. 16.00 Živeti v Sotinu, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (15/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Iz jezikovne zakladnice. 18.55 Ninja želve, risana serija (1/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Serija. 21.05 "M" magazin. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 SOS — potrebujejo nas. 0.05 Policija, serija (137/300). 0.30 Serija. 1.20 Humor. serija. 1.50 Sedmerica veličastnih, serija (20/23). 5.35 Globalna vas. 6.20 Ninja želve, risana serija (1/13).
HTV 2
9.55 Govorimo o zdravju. 10.25 M.Kelemen: Concerto 2000. 11.20 Newyorški policaji VII., serija (12/22). 12.05 Fant zre v svet, serija
za mlade (101/113). 12.30 Forum. 14.10 The Unknown Soldier, serija (1/3). 15.00 Udarim s petami, dokumentarna oddaja. 15.30 Trenutek spoznanja. 16.10 Večna ljubezen, serija (118/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Humoristična serija. 19.30 Policija, serija (136/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas. 21.15 Polni krog. 21.30 Divja Amerika: Nevarna srečanja, poljudnoznanstvena serija (3/10). 22.30 Sedmerica veličastnih, serija (20/23). 23.15 Filmska noč z vestrnom: Zadodnjaki, ameriški film.
I.15	Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
16.30 Start, športni program. 17.00 Moja draga Klementina, ameriški film. 18.35 Digitalna enciklopedija vesolja: E.T. - iskanje nezemeljskih oblik življenja (7/11). 19.20 Hrvaški glasbeni program. 20.00 Amerika - življenje narave. 20.30 Nogometna Liga prvakov. 20.40 Nogometna Liga prvakov: Milan - PSG, prenos. 22.35 Šport danes. 22.45 Košarka: Split - Maccabi, posnetek. 0.15 Nogometna Liga prvakov - povzetki. 0.35 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.10 otroški program. 7.55 Življenje in jaz, serija. 8.20 Princ z BelAira, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Močna družina, serija. 9.25 Cybill, serija. 9.45 Urgenca, serija. 10.35 Columbo: Lepa, a smrtonosna, kriminalka, 1973. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Nordijsko smučanje, SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov: Sturm : Panathinaikos, prenos tekme. 23.35 Nash Bridges, serija. 0.20 Valdez, vestern, 1970 (Burt Lancaster). 1.50 Smučanje, veleslalom (m), prvi tek, prenos iz Shigakogena. 3.00 Težak: Vse zaman, kriminalka, 2000. 4.50 Smučanje, veleslalom (m), drugi tek, prenos.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1213). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Nora na življenje, komedija, 2000 (Senta Berger, r: Christine Kabisch). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 sanje o večnem življenju, dokumentarec. 23.15 Krvavi februar 1934 - Avstrija na poti v diktaturo, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Krvavi februar 1934 - Avstrija na poti v diktaturo, dokumentarec. 2.40 TV kuhinja.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 1998. 21.15 Debeluhar, kriminalka, 2001 (Ottfried Fischer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Wolffov revir, pon. 2.05 Vse za Mačke, ppon. 3.40 Vera opoldne, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno devet. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja.
II.30	Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser, pogovor. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (1534). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2170). 20.15 Nogomet, liga prvakov: AC Milano : Pariz St. Germain, prenos. 22.35 Nogomet, liga prvakov. 23.15 Najbolj spektakularni video posnetki policijskih akcij. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Samci. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show.
RTL 2
5.10 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta, dve zgodbi. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija, 1997. 21.15 Veliki brat. 22.10 Klub. 23.10 PSI Factor, serija. 0.05 Exklusiv, reportaže: Vse, kar zabava moške, pon. reportaže. 0.50 Veliki brat - kviz. 2.45 Fuj, očka je ljudožerec, zabavna grozljivka, 1989.
PRO 7
6.30 Bulevarski magazin. 7.05 Kdo je tu šef. 7.35 Kdo je tu šef,pon. 8.00 Roseanne. 8.30 Jesse. 9.00 Cena moči, drama, 1991(John Cusack). 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne.13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 1500 Andreas Turck.16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka duhov, serija.21.15 Angel ž Lovec teme, serija, 1999. 22.15 TV total. 23.15Pro 7, reportaže: mladinski zapori v ZDA. 0.00 Erotični raj,erotični, 1996. 1.35 Buffy. 2.25 Angel, pon. 3.15 TV total, pon.
EUROSPORT
8.30 Hitrostno drsanje. 9.30 Motorsport, pon. 10.30 Snowboard,pon. 11.30 Alpsko smučanje, pon. 12.30 Motoci-klizem, pon. 13.30Snowboard. 14.00 AdNatura, pust. magazin, pon. 15.00Kolesarstvo. 17.00 Speed Monday, bob magazin, pon. 17.30Kolesarstvo. 18.30 Športna poročila. 18.40 Racing Line. 19.00Motorsport, pon. 20.00 Sumo. 21.00 Umetnostno drsanje. 23.00Športna poročila. 23.15 Nogomet, kvalifikacije. 0.15Kolesar-stvo, pon. 1.15 Športna poročila.
dsf
5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi. 9.30 Monster Trucks. 10.30 World Soccer, pon. 11.00 Športna borza, pon. 12.00 Speed Zone. 12.15 Fun Zone. 13.00 Beach Clash. 14.00 Takeshis Castle. 14.45 Lumberjack. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.40 Power boat, motorsport magazin. 16.15 Blade Warriors. 17.15 Takeshis Castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Športna poročila. 20.15 Rokomet: Minden : Flensburg ali Bad Schartau : Lemgo, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30 Snowboard magazin. 23.00 Oldtimerji. 0.00 Normal, pon. 0.30 Takeshs Castle. 2.15 Fun Zone.
3 SAT
9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pred 35 leti. 10.45 Herman in Tietjen, talkshow. 12.45 Parada uspešnic, zabavnoglasbeni show. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Zveneča Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 16.15 Hab-sburžani (2), dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Mednarodni report. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Črni sužnjižtr-govina z ljudmi v Sudanu, dokumentarec. 21.00 V deželi Minaha-sov, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Ne samo ob božiču, komedija, 1970 (Rene Dletgen, r: Vojtech Jasny). 23.50 Pogledi s strani. 0.00 Deset pred deseto. 0.25 Nano, magazin. 0.55 Čas za kulturo. 1.30 Zvezdne ure filozofije. 2.30 Podobe Švice.
8. -14. februar 2001, radio Ptuj
98,2 in 104,3 MHz - ultrakratki val
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 8. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Moj zdravnik. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Bodkovci. 20.00 ORFEJČEK (Danica Godec, Ljubo Huzjan in Jože Ekart). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
PETEK, 9. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec).	21.00	GLASBA
VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
SOBOTA, 10. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
NEDELJA, 11. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00,
15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
PONEDELJEK, 12. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kaj-zovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
TOREK, 13. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src (Borut Pogačnik). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Moj zdravnik. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
SREDA, 14. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
3RMOŽ
EnajSTICA — lestvica slovenskih skladb
Poslušate jo lahko vsako soboto od 17.20 naprej na frekvenci 88,9 MHz. Med uspešnicami vas bosta vodila Anita in Boštjan.
Glasujem za:
2 točki : _
1 točka : _
Predlog :_
Ime in priimek: Naslov :
KUPON
Kupone pošljite na naslov: Radio Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož (do 15.2.), glasujete lahko tudi v času oddaje na telefon 74-02-802, ali po e-mailu : radio.ormoz@siol.net (nagrada čaka).
CD dobi Marija Banda iz Kamnika.
1.	Keš pičke - KLEMEN KLEMEN
2.	Narobe svet - NUDE
3.	Vzemi me v naročje - FOXY TEENS
4.	Željo daleč stran - SHYAM
5.	Daj mi 1 dim - SLAVKO IVANČIČ
6.	Pa si šla - MI 2
7.	Tina - ROK'N'BAND
8.	Ni mi žal - NUŠA DERENDA
9.	Ne misli, da umiram - MIRAN RUDAN
10.	En korak - AVIA BIG BAND
11.	In sta šla - TINKARA KOVAČ
m
O k
0) E
PIRAMIDA
ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Tel.: 02/782-782-1
MESTA, KI OČARAJO!
Prilogi na pot
V tej številki uvajamo v Tedniku stran, posvečeno turizmu - dejavnosti, ki ji v našem okolju pripisujemo velik pomen, saj živimo v okolju, ki želi od turizma zaslužiti čim več. In za to imamo vse naravne danosti, pa tudi ljudi, ki se s turizmom ukvarjajo. Ne nazadnje pa tudi mi sami kar pogosto "zaživimo" kot turisti in bodo verjetno za vsakogar zanimivi turistični cilji, ki vam jih bomo predstavljali na tej strani.
Turistično stran bo pripravljala Vlasta Klep v sodelovanju s Tednikovimi novinarji.
Ljubljana
Težava, ki nastopi v trenutku, ko želimo predstaviti nek kraj, pokrajino, mesto ali prestolnico, je subjektivnost in objektivnost, ki si uporno stojita nasproti in ugovarjata ali ob~utkom ali pa dejanskim informacijam o okolju. A navkljub vsemu potujemo, letujemo, raziskujemo ... zato, da polnimo lastno notranjost in skozi {irino novih obzorij {irimo in bogatimo tudi lastnega duha. In ce že torej želimo "splezati čez ograje našega mesta", potem je lepo, da začnemo v tej naši ljubki deželici pod Alpami, ki je geografsko, zgodovinsko, geološko ... tako pestra, da komaj verjamemo, da je na tej "drobni zeleni zaplati" to sploh mogoče.
Tako se bomo tokrat odpravili na potep v našo metropolo, v Ljubljano.
Za razliko od drugih urbanih okolij v Sloveniji, ki sicer "živijo", a ne dihajo, Ljubljana utripa v vsakem letnem času in morda je prav to tisto, kar me vedno znava očara, ko se napotim v to nekoč barjansko naselbino. Skoraj vedno me pričaka megla, a kot da bi prebila nevidni zid, se nenadoma znajdem med LJUDMI; zamišljenimi, samozavestnimi, nekoliko vzvišenimi v svoji govorici, ki mi še po mnogih letih noče in noče v uho. Študenti, dijaki, ki so do onemoglosti zaposleni z "mobilci", poslovneži, diplomati, urejene dame, ki kramljajo o zadnji oddaji Zo-oma in novi pričeski Helene Blagne, ter seveda kvazi ku-turna inteligenca ... Vse to je Ljubljana; morda jo je nad druge povzdignil že Emonec in ji vtisnil lesk, ki ga tako ponosno neguje še dandanes, ali pa so to "neljubljanski" Ljubljančani, ki so zatajili svoje korenine, svoj jezik in čez noč prešli s kruha na žemlje.
Ko se podam čez Tromostovje, globje v jedro "stare Ljubljane", me prevzame tihi nemir mesta, ki so ga ljubili pesniki, se ga spominjali pisatelji in ga v večnost zapisali slikarji.
Večerni sprehod po Prešernovem trgu je že sam po sebi doživetje, s pogledom poiščete kip Pri-mičeve Julije in nadaljujete potep po Oražnovi ulici (dr. Oražen, zdravnik, ki je eno svojih hiš namenil študentom medicine; temu služi še danes), kjer so bile nekoč same imenitne gostilni-ce. Če jo mahnete v del mesta med Mestnim, Starim in Levstikovim trgom, se vam mora korak ustavi pri Robbovem vodnjaku in nikakor ne smete spregledati številnih baročnih palač. S tem delom Ljubljane je povezana vrsta zgodb, ljudi in njihovih usod, od Urške in povodnega moža, Valvasorja, jezuitov in Lili Novy do pekov in čevljarjev. Nad vsem tem pa ponosno stoji ljubljanski grad.
Ta naša prestolnica nudi več, kot vemo, daje, se razdaja, vabi ... Oglejte si jo, se ustavite in sprehodite skozi vrtove Tivolija, si osvežite obraz v
Podoba stare Ljubljane je navdihnila že marsikaterega umetnika
Iškem Vintgarju, napolnite svojo dušo v enem izmed gledališč ali galerij in nikakor ne pozabite, da ste v "Plečnikovem" mestu, ko se vam bo oko zarosilo na Žalah.
"Na nebotičnik sva odšla, bliže sonca in modrega neba ... " Vabljeni torej v Ljubljano in na sejem Alpe-Adria. Oboje vas bo navdušilo in pritegnilo. Zakaj pa navsezadnje ti zimski dnevi ne bi bili svetlejši in pestrejši?
IZ NAŠIH KRAJEV
Dornava
Vhod v slovenski Versailles. Foto: Marija Slodnjak
O "slovenskem Versaillesu" so govorili pred drugo svetovno vojno in še poprej, ko so imeli v mislih Dornavo, pri čemer niso mislili na vas, ampak na eno najlepših graščin na Slovenskem.
Manjši dvor se v Dornavi omenja že leta 1435 in nato leta 1695, ko ga je uničil požar. Tedanji lastniki grofje Sauer so poskrbeli za novo graščino oz. dozidavo stare. Za njimi so posest kupili grofje Attemsi, ki so dvorec v letih 1739 - 1743 prezidali in preuredili v želji, da bi z njim "konkurirali" dunajskemu Schoenbrunnu.
Tako je nastala ta naša največja arhitekturna kompozicija, dolga kilometer in pol. Vhodni aleji sledi prednje dvorišče, potem dvorec z glavnim poslopjem in dvoriščnima traktoma, pa notranje dvorišče z antičnim gajem, za njim je park, ki se onstran cvetličnih paviljonov razširi in seže vse do reke Pesnice.
Dornavska graščina, ki je svojo imenitnost izgubila po II. sv. vojni, stoji kakšnih sto metrov od
prvih hiš. Skozi vas pelje cesta Ptuj - Ljutomer, do Ptuja je dobrih šest kilometrov. Ob vpadnicah so novejše hiše, medtem ko se starejši del vasi gručaste oblike in kmečkega videza tišči cerkve sv. Doroteje, zgrajene leta 1519. Skoraj pri vsaki hiši so nekdaj pridelovali luk - čebulo. Dandanes je lukarjev malo, le kakih 10 - 15. Dolgo časa je prav luk dajal Dornavčanom kruh - vozili so ga v Maribor, Ptuj in celo čez mejo v Cmurek in Gradec in ga tam prodajali. V kite ga ne spletajo več, čeprav je bilo to prav posebno opravilo. V vsaki kiti je bilo dvanajst čebul. Kite so spletale ženske, moški pa so pripravljali slamo za pletenje in pomagali čistiti kite. Nekatere so si s pletenjem kit prislužile dojilnik - liter kislega mleka. Med pletenjem so Dornavčanke tudi kaj zapele ali pa si pravile smešnice.
Danes se je tradicija že v veliki meri izgubila, a le od nas, ki živimo in delamo v teh krajih je odvisno, ali bodo tudi "po nas" še z zanimanjem pisali "o nas"!
GOSTILNA KLINC - ZA PRIJATELJE
Družina Klinc iz Ptuja je daleč naokrog znana po večletni tradiciji tapetništva, v zimskem in predpustnem času tudi po izdelovanju odličnih korantij, zadnjih šest let pa so Klinčevi vse bolj cenjeni tudi med ljubitelji dobro pripravljenih jedi in odlične vinske kapljice.
Franc Klinc-Branko je začel svojo zgodbo o uspehu leta 1989, ko je na Dornavski cesti 5 kupil dobra 2 ha zemlji{~a in pričel graditi poslovno-proizvodno stavbo, iz katere je v nekaj leti zrasel dana{nji DETA center. Za trgovanje na drobno in
Gostilna Klinc, Dornavska cesta 5, Ptuj; telefon: 02/780-90-43; faks: 780-90-59. Delovni čas: vsak dan od 6. do 23- ure, ob sobotah do 1. ure. V gostilni je prostora za 120 ljudi, 25 sedežev je ob točilnem pultu in okoli 100 sedežev v posebni sobi, ki jo krasi Korantov kot. Ponudba: jedi po naročilu, dnevno sveže in poceni malice z juho, menuji, pizze in sladice. Veselimo se vašega obiska!
L
debelo v tranzitu, dekoraterstvo in tapetni{tvo, salon pohi{tva ter seveda za gostilno skrbi kar 55 zaposlenih. Francu so posebej v pomoč žena Marica ter hčerke Branka, Marinka in Andreja.
V Klinčevi gostilni vam pripravijo slavje za okoli 120 gostov tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, pri čemer priporočajo vnaprej{njo rezervacijo. Gostilna je razdeljena v dva dela: manj{i del ob točilnem pultu premore od 20 do 25 sedežev, okoli 100 sedežev pa je v ločeni in lično opremljeni jedilnici, ki jo krasi Ko-rantov kot.
ZANIMIVOSTI, NASVETI
STANJE CEN IN RAZMERIJ MED ENERGENTI ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Naiceneiše ekstra lahko kurilno olje
Ljudje uporabljamo različne vrste energij. Zaradi tega je pomembno, po kak{ni ceni jo pla~ujemo in kolik{ne so razlike med posameznimi energenti (EL kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, električna energija). Sestavek je namenjen prikazu trenutnega stanja cen in razmerij energentov. Te cene se skoraj mese~no spreminjajo, zato s take napovedi zelo kratkoročne.
KONČNA IN KORISTNA ENERGIJA
Ce želimo narediti primerjavo cen različnih energentov, mo-
ramo te zaradi razli~nih agregatnih stanj (trdno, teko~e, plinasto) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3) spraviti na isto osnovo oziroma
energijsko enoto. Pomembno je, da upo{tevamo razli~no kurilno vrednost energentov. Tako iz enega litra ekstra lahkega (v nadaljnjem besedilu EL) kurilnega olja dobimo približno 10 kWh energije, iz enega m3 zemeljskega plina približno 9,5 kWh energije in iz enega litra utekočinjenega plina približno 6,95 kWh toplotne energije.
Energija v prvotni obliki goriva (kot kurilno olje, plin) na
li ne rife u t	Prodajna eena Str/enota	Kurilna rreilHiisI k H'h/enot a	Končna energija SI T/k H h	Izkor. SpSfflM	Kori\rna enerifijii Sri klUi
kurilno olje	81,90 SIT/l*	10 kWh/l	8,19	80 90	10,23 9,10
/.cmclj>.ki plin	93.54 SIT/Sm^**	9,5 kWh/m^	9,84	80 90	12,30 10,93
t u k.nu/tni plin	92.20 SIT/l	6,95 kWh/l	13,27	80 90	16,58 14,74
Llekirična C ne lilij a	Manjša tarifa 1 1	MT			12,12
i:iekiriCna energiju	Višja tarifa !	VT			20,61
Tabela 1: Op.
-	Cene energije, stanje 29. 1. 2001, upoštevan 19 % DDV.
-	Pri ceni kurilnega olja je potrebno upoštevati prevoz 2 SIT/liter
-	Kondezacijski kotli, ki lahko obratujejo z izkoristkom tudi do 108 %, v tabeli niso upoštevani.
-	V stroških ogrevanja z elek. energijo ni upoštevan prispevek za moč, ki je odvisen od velikosti varovalk.
-	** srednja letna poraba - poraba plina nad 400 Sm3
Q = 20.000 kWh/leto rjsistema = 0,80 HEL = 10kWh/l HZP = 9,5 kWh/Sm^ H unp = 6,95 kWh/l			
Cena ZP: 93.54 SIT/Sm^ Cena ELolJa:81.90 SIT/l Cena UNP: 92,20 SIT/l			
	Količina (Vo~- Q ) Hxt)	Celotni strošek (SIT/leto) Co = Vo x cena	Cena 1 kWh (SIT/kWh) Ct = Co/Q
ZP - zemeljski plin	2632 Sm3/leto	2632 x 93,54 = 246.197 SIT	12,30 SIT/kWh
EL kurilno olje	2500 litrov/leto	2500 x 81,90 = 204.750 SIT	J 0,23 SIT/kfVh
UNP - uteh.naftni plin	3597 litrov/leto	3597 x 92,20 = 331.643 SIT	16,58 SIT/kWh
Tabela 2
"pragu" pred kotlom je končna energija. Cen končne energije, preračunane na enoto kWh, {e ne moremo primerjati med seboj. Primerjava je možne {ele, ko upo{tevamo, kolik izkoristek toplotne energije dobimo iz kotla oziroma ko je končna energija pretvorjena v koristno z določenim izkoristkom naprave. Izkoristek lahko v znatni meri vpliva na ceno in stro{ek porabljene energije, kar je tudi razvidno iz tabele, kjer so podane cene koristne energije pri različnih izkoristkih ogrevalnega sistema. Občani pa običajno primerjajo le prodajne cene energentov ali cene končne energije, ne upo{tevajo pa dejanskega povprečnega izkoristka ogrevalnega sistema. Najpogosteje tudi nimajo pravih podatkov in lahko dejanski izkoristek sistema v takih primerih le ocenijo. Pri novej{ih kotlih je izkoristek zapisan v tehnični dokumentaciji, velja pa pri polni oziroma
REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE NA LOKALNI RAVNI PO NAČELU TRAJNOSTI
Skrb za življenjsko okolje
Namen prispevka je vzpodbuditi k prizadevanju, da bi ljudje odgovorno ohranili okolje zase in za na{e potomce. Pomeni naj tudi majhen delček pri razvoju na{e okoljske zavesti. Vodi naj nas misel, da skrb za okolje ne more biti le skrb raznih agencij, ustanov, vladnih in mednarodnih organov, ampak da bomo svoje okolje re{ili tako, kot smo ga uničili - to je od zgoraj imenovanih subjektov do zadnjega posameznika. Skrb za na{e okolje bo popolnoma zaživela, ko bo tudi posameznik prepričan, da lahko usodo vzame v svoje roke, ko se ne bo počutil odtujenega in nemočnega. Vodilo pri pripravi prispevka je bilo delo Skrb za Zemljo (Strategija za življenje po načelu trajnosti). Menim, da je lahko del mozaika za načrtovanje re{evanja problemov okolja v lokalnem prostoru.
Clovek je del narave, ki pa ravnih virov. Kako torej odgo-nima prihodnosti, če ne bo vorno ohraniti naravo in okolje ohranil narave (okolja) in na- zase in za na{e potomce? Ena
od poti pri uresničevanju te naloge je razvoj okoljske zavesti.
Zadnja desetletja so na področju okoljskega ozave{čanja zelo plodna, res pa je tudi, da ob kompleksnosti vseh mogočih in nakopičenih problemov {e vedno ni izoblikovana strategija za njihovo re{evanje. Pri nas {e vedno ni prave strategije re{e-vanja te problematike, če pa je, le-ta pomeni samo ga{enje požara. Primer je re{evanje problemov ravnanja z odpadki, ki so postali del na{ega vsakodnevnega življenja. Odgovorni sicer ponujajo možne re{itve, ki pa po mnenju mnogih niso vedno
Foto: M. Ozmec
Kaj je okolje?
"Okolje je vse tisto, kar organizem obdaja, živi in neživi dejavniki. S stali{-~a ~loveka je okolje mnogo več kot le hrana, voda, zrak, svetloba in prostor, so tudi odnosi med živimi bitji, ki jim pravimo Homo sapiens, in vsem tistim, kar so ustvarili. Okolje človeka je narava z vsemi svojimi danostmi in vsem, kar je ustvaril ali pa uničil človek." (Pere-nič, 1993)
v skladu z zahtevami, normami in tudi interesi skupnosti. Problem je v dejstvu, da država v desetletnem obdobju na tem področju ni naredila veliko, sedaj, ko je le-ta pred nami ter je postal praktično zelo težko obvladljiv, pa posku{a težave odpraviti naenkrat in tako probleme z odpadki pomesti pod preprogo.
Na{e znanje o problemih okolja raste zelo hitro, prav tako pa raste tudi občutek nemoči in odtujenosti, da bi jih re{eva-li. Pri tem naletimo seveda na nasprotnosti, ki izhajajo iz napredka in ohranitve okolja. Ta razvojni proces temelji na spo{tovanju možnih nosilnih zmogljivosti na{ega okolja in celotnega planeta.
Nadaljevanje prihodnjič
Slavko Feguš
maksimalni obremenitvi kotla. Zaradi teh razlogov se dejanski povprečni izkoristek ogrevalnega sistema razlikuje od izkoristka kotla pri maksimalni obremenitvi.
PRIMERJAVA CEN RAZLIČNIH ENERGENTOV ZA OGREVANJE
Ce pogledamo v tabeli na posamezne energente in razmerja med njimi, ugotovimo, da so se v zadnjem letu vsi energenti precej podražili. Z visoko ceno najbolj izstopa utekočinjeni naftni plin.
Glej tabelo 1!
Navedene ugotovitve bodo morda koristile vsem, ki se ne morejo odločiti pri izbiri ener-genta (ali utekočinjen naftni plin ali EL kurilno olje) in nimajo možnosti priklopa na zemeljski plin. Oba energenta, tako EL kurilno olje kot utekočinjen naftni plin, omogočata avtomatsko delovanje naprav, cena za pridobljeno energijo (SIT/kWh) pa se zaradi visoke cene utekočinjenega plina bistveno razlikuje in je trenutno skoraj 62 % vi{ja kot pri EL kurilnem olju. To seveda velja za obratovanje v kurilni sezoni in ob predpostavki, da so vgrajene sodobne naprave na olje ali
plin, ki obratujejo z izkoristki med 80 in 90 %. Razmere glede cen koristne energije pri istem energentu se pa lahko bistveno spremenijo v primeru, če imamo v rabi stare, tehnolo{ko zastarele naprave, ki imajo slab izkoristek v primerjavi z modernimi, tehnolo{ko najbolj dogna-nimi napravami, ki obratujejo z dobrim izkoristkom. Cene obeh koristnih energij se v tem primeru izenačijo {ele v primeru, če bi pri uporabi EL kurilnega olja kotel obratoval pri 50 % izkoristku in kotel na utekočinjeni naftni plin pri 80 % izkoristku.
Pri primerjavi obeh cen pa je prav tako potrebno upo{tevati pri utekočinjenemu naftnemu plinu pozitivni ekolo{ki vidik, saj plin praktično ne vsebuje žvepla.
Za primerjavo si poglejmo {e cenovno razmerje med lahkim kurilnim oljem, zemeljskim plinom in utekočinjenim plinom. Kot izhodi{če vzamemo objekt - povprečno stanovanjsko hi{o z rabo energije Q = 20.000 kWh/leto.
Glej tabelo 2!
Iz izračuna vidimo, da je ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem trenutno najcenej{e, najdražje pa z utekočinjenim naftnim plinom.
Bojan Grobo^šek
JAVNI RAZPISI
Naziv: Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu ter sodelovanja z njimi v letu 2001
Razpisnik: Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Rok prijave: Prijave na razpis morajo prispeti na Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za RS za Slovence v zamejstvu in po svetu do 28.2.2001 do 15. ure.
Predmet: Predmet javnega razpisa so predlogi programov in projektov, ki predstavljajo dosežke znotraj posameznih slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu ter hkrati zagotavljajo ohranjanje in krepitev slovenske identitete, predvsem jezikovne in kulturne.
Višina sredstev: Pod A 900.000.000 SIT. Pod B 70.000.000 SIT
Pogoji prijave: Namen javnega razpisa je spodbujanje dejavnosti, ki omogočajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo. Predlogi se zbirajo v dveh ločenih sklopih:
A) Programi in projekti avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah ter sodelo-
vanje z njimi v letu 2001;
B) Programi in projekti Slovencev po svetu ter sodelovanje z njimi v letu 2001;
Na razpis se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe (organizacije, samostojni ustvarjalci, društva ter njihove zveze, samostojni avtorji projektov itd.) iz Republike Slovenije in tujine.
Urad zbira predloge programov in projektov predvsem iz naslednjih področij:
-	izobraževanje in raziskovalno — razvojno delo,
-	dejavnost mladih,
-	kulturne in športne dejavnosti,
-	mediji (internet, časopis, radio, televizija, založništvo),
-	arhivske in knjižnične dejavnosti,
-	spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Vir: ULRS št. 4/2001 z dne 19.1.2001; stran 227; Ob -42460;
Razpisno dokumentacijo
lahko zainteresirani dvignejo v vložišču MZZ, Prešernova 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 478-22-91 vsak dan med 9. in 15. uro. Razpisna dokumentacija je na razpolago tudi na spletni strani Urada: http://www.sigovsi/mzz/usps/ index.html.

u J
NASVETI
Kuharski nasveti
Jedi iz repe
Zaradi milega okusa repe, ki nekoliko spominja na red-kev, jo nekateri uživajo surovo, nekateri kuhano in dušeno, spet drugi kislo, ki jo najpogosteje kuhamo in dušimo. V današnjem času jo v kuhinji pripravljamo manj kot včasih in s tem zamujamo uporabo še ene vsem dostopne in cenjene zelenjave, ki ponuja široke možnosti uporabe. Nepogrešljiva je tudi pri pripravi nekateri značilnih slovenskih jedi, kot je bujta repa, ki jo pripravljajo najpogosteje v Pre-kmurju, ter dolenjske šare.
Iz sveže repe lahko pripravimo različne omake, ki jih ponudimo kot prilogo k zelenjavnim in mesnim jedem. Zgodaj spomladi pri uporabljamo mlado repno cimo, ki jo ponudimo kot samostojno solato, lahko pa jo me{amo s kuhanim krompirjem, kuhanim luščenim fižolom, stročjim fižolom in zeleno solato.
Včasih so repo pripravljali s krompirjem, zabelili s prepraže-no zaseko in prepraženo čebulo in zgostili s podmetom. Od začimb so uporabili le kumino in sol. Tako so nastale jedi: repa s krompijem, pogosto in še danes nekateri poznajo krhljenko ali repno krhljenko, ki jo pripravimo tako, da repo olupimo, na-
REPNA POGAČA
Potrebujemo: 3/4 kg ajdove moke, 1/4 ostre moke, sol, olje, mlačno vodo. Iz sestavin zagne-temo mehko testo. Olupimo 6 srednje velikih rep in jih naribamo kot jabolka ter jih v vodi skuhamo do mehkega. Mehko repo odcedimo, močno operemo z več vod. Oprano ožmemo in nanjo nalijemo vroče mleko, da je repa pokrita, ter pustimo nekaj časa tako stati. Ponovno repo odcedimo in ožmemo. Repi nato dodamo skuto, 1 jajce, sladkor, kislo smetano in malo cimeta. Testo razvaljamo. Del testa damo v pomasčen pekač, na testo damo pripravljen nadev, ponovno testo in se enkrat nadev. Pokrijemo z zadnjo plastjo testa in po vrhu prelijemo z mešanico smetane in jajc. Pečemo pri temperaturi 170 do 180 C tričetrt ure. Pred serviranjem potresemo s sladkorjem v prahu.
Avtorica: Marijana Kokol, Nova vas, Markovci pri Ptuju
režemo na enako debele lističe, in če je grenka, jo poparimo, vodo odlijemo in damo kuhat v vrelo vodo. Kuhano odcedi-mo. Posebej skuhamo enako količino krompirja, ga skupaj z vodo prilijemo k repi in temeljito premešamo, dodamo podmet iz moke in hladne vode ter zabelimo s staljeno zaseko ali na masti prepražimo malo čebule, lahko pa tudi malo ocvirkov. Pri nas repno krhljenko pripravljamo na različne načine, nekateri ji dodajo svinjske nogice, nekateri jo začinijo s kumino, česnom, žajbljem ter sladko papriko. Še četrta različa krhljenke je s svežo svinjino ali svinjskimi kostmi, podmetena in prav tako začinjena s česnom, čebulo, soljo in kumino.
Danes pogosteje uporabljamo kislo repo. Tako si iz kisle repe lahko skuhamo repo s fižolom, ki jo pripravimo tako, da enako količino repe in suhega fižola skuhamo vsako posebej. Ko je fižol do tričetrt kuhan, ga zgostimo s podmetom iz koruzne moke in kuhamo do mehkega. Prisipamo kuhano repo, narahlo prevremo in posebej na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo ter jo prisipa-mo k repi in fižolu. Dodamo vejico timijana in po okusu solimo in popramo. Tako pripravljeno repo še danes nekateri uživajo kot samostojno jed ali skupaj s kašnatimi klobasami.
V Prekmurju še danes v času kolin pripravljajo bujto repo in pogačo — repnjačo. Bujto repo pripravimo tako, da damo skupaj kuhat kislo repo in hrbtiš-čne kosti, rahlo solimo, dodamo nekaj zrnc celega popra in lo-vorjev list. Kosti in repo pokrito kuhamo dobre pol ure. Nato ko-
sti poberemo iz repe. Po repi po-tresemo proseno kašo, tako da ne pade na dno posode, pokrijemo in pokrito kuhamo še 15 minut. Pripravimo rdeče prež-ganje tako, da na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo malo moke, žlico paradižnikove mezge in žličko rdeče paprike ter zalijemo s hladno vodo in takoj prisi-pamo k repi. Iz ohlajenih kosti oberemo meso in ga vsipamo k repi, narahlo prevremo, dodamo še kislo smetano, potresemo s sesekljanim zelenim peteršil-jem in ponudimo. Seveda je tudi načinov, kako pripravijo bujto repo, v Prekmurju več. Nekateri izpuščajo paradižnikovo mezgo in dodajo samo papriko, nekateri kosti pustijo kar v repi, tako da si jih vsak kar sam obira pri jedi, nekateri zraven ponudijo kuhan krompir in podobno.
Repo pripravljajo pogosto tudi v drugih delih Slovenije. Na Goriškem poznajo pečenico ali pečeno repo, v velikih Laščah je najpogostejša oblica - drobno zrezana kuhana repa, podmete-na ali zabeljena, Škofja Loka pa še danes slovi po svojih pečenih repah oziroma smojkah. V Vipavski dolini pogosto še danes za ženitveno pojedino pripravijo polnjeno repo. Na Dravskem polju pa je kvašena repa včasih nadomeščala solato.
Poznamo pa tudi jed iz suhih repnih olupkov, ki jo imenujemo aleluja. Pripravimo jo tako, da posušene repne olupke vsaj en dan prej namakamo v vodi, jih nato odcedimo in skuhamo v slani vodi. Kuhane poberemo iz vode, jih sesekljamo, v vodo pa zakuhamo podmet iz pšenične ali ajdove moke. Ko juha vre vsaj 10 minut, prisipamo nazaj sesekljano repo. Za boljši okus juhi lahko dodamo pest posušenih gob, lahko pa jo zabelimo s suhimi ocvirki in prepraženo zaseko.
Zaradi milega in nežnega okusa so repo že včasih, še pogosteje pa danes uporabljali tudi za pripravo sladkih jedi, kot so razne pogače, zavitki in praženci. Te jedi so ostale priljubljene vse do danes.
Nada Pignar prof. kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 316. NAD.
Duševno zdr^^je otrok in mladostnikov - 28. nad.
Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 1. nad.
Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok - 1. nad.
V letu 1998 je IDV v Ljubljani opravil raziskavo in ugotovil, da v Sloveniji živi petina ljudi pod objektivno določeno mejo revščine. Objektivni pokazatelji revščine so predvsem dohodek, dosežena izobrazba, delovni status, materialni standard, bivalne razmere, zdravje in način preživljanja prostega časa.
Toda danes opredelitve revščine predvsem poudarjajo potiskanje ob rob ali izključevanje posameznikov ali skupin iz družbenih dogajanj in si zato poglejmo, kako opredeljuje revščino Evropski ministrski svet. Ta opredelitev se glasi: "Revni so posamezniki, družine in skupine, katerih viri (materialni, kulturni, socialni in drugi) so v tolikšni meri omejeni, da so ljudje zaradi tega izključeni iz še sprejemljivega minimuma načina življenja države, kateri pripadajo."
Revščina večkratno prizadeva otroke in so njene posledice za otroka številne in raznotere. Te posledice so: kakovostno slaba prehrana,
slabe stanovanjske okoliščine, slabo zdravstveno stanje, zmanjšane možnosti izobraževanja, starši imajo manj časa ali manj energije, da bi se ukvarjali z otroki, neustrezno varstvo otrok, otroci sami so prisiljeni, da prispevajo k družinskim prihodkom ali pa da prevzemajo zase prezahtevne naloge v gospodinjstvu ali opravljajo druga težka dela, v družini je več stresov, pritiskov, tesnobe, depresivnosti in še mnoge druge. Razumljivo je, da vse skupaj pogojuje slabšo kakovost življenja, številne omejitve, pa tudi izpostavljenost mnogim stiskam. Individualna škoda, ki jo utrpi otrok, je lahko razvojne, izobraževalne, zdravstvene in materialne, marsikdaj pa tudi psihosocialne in psihološke narave.
Ustreznost te nove opredelitve revščine kot izključevalnega dogajanja je pri otrocih še kako očitna. Otroci, ki nimajo možnosti plačevanja članarine za vpis v športna, kulturna, rekreacijska društva ali pa za nakup potrebne opreme, so izključeni iz teh dejavnosti zaradi pomanjkanja denarja. Celo pri družbenih ponudbah, ki niso povezane s plačilom, se izkaže, da so otroci revežev v znatno manjši meri porabniki kot otroci premožnih. Vzroki so različni. O njih pa naslednjič.
Krvodajalci
16. januar: Vladimir Zagoršek, Dornava 145, Stanislav Ivančic, Hrastovec 73/A, Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj, Vinko Toš, Vitomarci 7, Srečko Letonja, Dolena 48, Franc Šumenjak, Prerad 37, Franc Roškar, Bresnica 15, Zvonko Žabota, Mestni trg 4, Ptuj, Ivan Vindiš, Janežovski Vrh 21/C, Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj, Janez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj, Elizabeta Roškar, Strmec 13, Dušan Cizerl, Destrnik 26, Ciril Varga, Puškinova 9, Maribor, Janez Krajnc, Korenjak 6, Edvard Jurgec, Lancova vas 68, Janez Šel, Jurovci 20/A, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj, Boštjan Ko-stanjevec, Moškanjci 14/A, Dragica Gajšek, Vin-tarovci 73/A, Danilo Krajnc, Arbajterjeva 7, Ptuj. 18. januar: Mirko Meško, Kajžar 35, Janez Ta-šner, Mestni Vrh 89, Jože Lončarič, Zg. Hajdina 188, Peter Petek, Starošince 5, Damijan Pleter-šek, Slovenja vas 38, Leopold Pacher, Gerečja vas 72, Alojz Pihlar, Dornava 66/A, Radko Kova-čič, Žabjak 11/A, Jože Strelec, Strelci 4/A, Jožica Krsnik, Popovci 10/A, Stanko Ferš, Hajdoše 6, Jože Kokovnik, Draženci 16, Dušan Furek, Dra-ženci 87/A, Milan Marinič, Kicar 111/A, Branko Šenkiš, Gregorčičev dr. 5, Ptuj, Karl Furek, Draženci 87/A, Franc Križan, Gabrnik 52, Boštjan Pesek, Draženci 9, Miran Horvat, Ul. 25. maja 9,
Ptuj, Franc Murko, Pobrežje 113, David Šenkiš, Žabjak 15, Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87, Dra-gomir Fišer, Raičeva 7, Ptuj, Daniel Petrovič, Po-dvinci 124/A, Anton Ratek, Kicar 118/B, Aleš Kolarič, Skorba 43/A, Jože Rojko, Sp. Korena 70, Danijel Visenjak, Dravska pot 6, Miklavž na Dr. polju, Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko, Želj-ko Tkalec, Ul. 8. februarja 24, Miklavž na Dr. polju, Andrej Malovič, Osojnikova 26, Ptuj, Stanko Pleteršek, Pleterje 71.
Ptuj, 23. januar: Franc Niedorfer, Opekarniška 11/A, Ormož, Terezija Šoštarič, Brezovci 5/A, Tomi Niedorfer, Opekarniška 15/A, Ormož, Natalija Škrinjar, Libanja 15, Smiljana Žuran, Mihovci 76, Marjeta Veldin, Obrež 107, Daniela Petek, Tr-govišče 3, Alojz Fric, Destrnik 58, Albin Intihar, Gerečja vas 12, Dušan Galun, Stogovci 12, Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj, Aleš Krajnc, Pleterje 26, Marjan Valenko, Moškanjci 19, Jože Galun, Stogovci 14, Anton Bauman, Dragonja vas 27, Vincenc Krajnc, Bukovci 182, Janko Rogi-na, Pobrežje 2/B, Dušan Krajnc, Panonska ulica 2, Ptuj, Anton Planinšek, Župečja vas 2, Stanko Širec, Kočice 70/A, Boris Železnik, Nadole 4, Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82, Janez Prevolšek, Tržec 2/B, Ivan Ogrinc, Skorba 35, Drago Vugri-nec, Dravinjski Vrh 3/D, Anton Hasemali, Zg. Hajdina 151, Jože Topolovec, Jablovec 39.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Prosinec brez snega, svečan brez svei
Dan je sredi svečana že toliko daljši, da sonce že krepko premaguje zimo. Čeprav se zimi še moramo nadejati, bo že toliko omagana, da se ji bodo sproti talile sveče v slovo. Pomlad že kaže znake prebujanja pred Valentinovim; zvončki in žafrani odzvanjajo zimi, napenja se brstje, tudi leska je vzcvetela, kar vse vabi ljubitelje vrtov k pripravi na pomladanska vrtna opravila.
V SADNEM VRTU se bo v naslednjih dneh, če ne bo občutnejše ohladitve, razcvetela leska. Rez leske naj bo zaključena še pred cvetenjem, ker med vegetacijo ta sadna vrsta rez težje prenaša. Med cvetenjem opazujemo intenzivnost cvetenje in smer vetrov v času cvetenja. Leska je enospolna vetrocvetka, kar pomeni, da moški cvetovi v obliki mačic opraše ženske cvetove, nahajajoče se na vršičkih brstov. Opraševanje se opravi v vetru, če pa je cvetenje v brezvetrju ali pa na grmu ni moških cvetov mačic, prinesemo cvetočo vejico divje leske z obilo mačic in z njo poprašimo grm v domačem vrtu.
Vinska trta, vzgojena na brajdah ali drugi opori na zavetnejših in toplejših legah, bo kmalu pričela vegetirati. Rastlinski sokovi se bodo pričeli iz korenin pretakati v nadzemne organe, rozge in brste kot začetna hrana za čas brstenja. Če vinsko trto obrežemo šele v začetku vegetaciji, se na rezninah prične solziti, zaradi česar se močno izčrpa zaradi izgub hranilne raztopine, ob močnem solzenju pa lahko poškoduje vrh-
nje oko na rezniku ali šparonu. Priporočil o pravočasni rezi je veliko; pri prezgodnji lahko zima poškoduje vrhnje brste, pri pozni pa prihaja do vegetacijskih motenj, sicer pa je vinsko trto bolje obrezati nekoliko dni prej, preden se prične prebujati iz zimskega mirovanja, in da rozge niso zamrzle.
Pri rezi vinske trte se ravnamo po vseh njenih naravnih in pridelovalnih rastnih zahtevah: zemljišču, legi, sorti, starosti, vzgojni obliki, opori, prehranjenosti in končno namenu, ali trto gojimo zaradi grozdja, predelave v sokove ali le kot senčnico. Z rezjo uravnavamo ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Pri nadzemnih organih vinske trte ločimo nerodni in rodni les. Nerodni je ves stari les, deblo in kraki različne oblike glede na oporo in višino vzgoje. Rodni les pri vinski trti je praviloma enoletna rozga, raščena iz dvoletnega, ki ga po krakih enakomerno razporejenega režemo na čepe z enim česom kot nadomesten les, reznike z dvema do štirimi rodnima očesoma ter na koncu trsa šparone ali loc-
ne s šest do osem očesi, ki jih lahko uporabimo tudi za podaljšanje ogrodnega lesa trte.
V	OKRASNEM VRTU drevnine in grmovnice pričnemo obrezovati šele v drugi polovici februarja po valentinovem, ko se prično prebujati iz zimskega mirovanja. Okrasne drevnine, ki cveto v zgodnji pomladi, na vzgojno rez ali pomlajevanje režemo šele, ko odcveto, kasno cvetoče v pozni pomladi, poletju ali jesenske, okrasne listavce in iglavce, kamor vključujemo tudi grmovnice, gojene v živici, pa režemo ob sklenitvi obdobja zimskega mirovanja. Zgodaj cvetočim drevninam v tem času izločimo le suhljate, polomljene, bolne ali drugače poškodovane veje.
Preden bodo pričele odganjati okenske cvetne trajnice pelargonije in fuksije, si za potrebe nadaljnjega razmnoževanja tik pod vrhnjim ko-lencem narežemo krepke, zdrave in dobro razvite poganjke za potaknjence. Vkoreničimo jih v vodi, nato pa jih po dvakratnem presajanju v lončkih konec maja dobro vkoreninjene posadimo v okenska oziroma balkonska korita.
V	ZELENJAVNEM VRTU je sredi zime ob vremenskih in talnih razmerah, kot prevladujejo v letošnjem januarju in v začetku februarja, ugodno za apnjenje vrtne zemlje. Apno v tleh je pomembno pri rodovitnosti, ker vzpodbuja koristno delovanje talnih bakterij, izboljšuje zlog in s tem
hkrati zračnost zemlje ter zmanjšuje njihovo kislost. Nekaj apna rastlina porabi iz tal za tvorbo celic, nekaj ga porabijo talne drobniživke, nekaj pa se ga izpere, zato postajajo tla zakisana. Tla, ki so redko gnojena s hlevskim gnojem ali pregnojena s kislimi dušičnimi ali visoko koncentriranimi mešanimi rudninskimi gnojili, slabo odcedna in zasenčena, so običajno kisla, to pa je glavni vzrok za slabše pridelke vrtnin. Za apnjenje vrtnih tal uporabimo mleti apnenec, kamninsko dolomitno moko, dehidrirano apno ali karbonatni mulj. Uporabimo ga po potrebi, kot se to spozna glede na pomanjkanje pridelkov, in po napotkih dobavitelja, ko analiza kaže prisotnost za tla in rastline uporabnega kalcija. Potrosimo ga po površini gredic. Nikakor se apneni pripravki ne smejo mešati s hlevskim gnojem, ker pride pri tem do škodljivih kemičnih procesov, v katerih se izgublja dušik, ki se sprošča iz organskih gnojil. Hlevski gnoj je potrebno prej zakopati, po neporavnani brazdi pa površinsko potrositi sredstvo za apnjenje. Apnjenje vrtnih tal je nujno potreben gnojilni ukrep za naravo, povsem prijazen ter kemično neškodljiv za vse vrste vrtnin.
Po biokoledarju so ugodni dnevi za setev, sajenje in druga opravila z rastlinami, ki jih pridelujemo zaradi korenike, 3. in 4. ter od 10. do 13. februarja, zaradi cveta 5. ter od 13. do 15. februarja, zaradi lista 7., 16. in 17. februarja ter zaradi plodov od 8. do 10. februarja.
Miran Glušič, ing. agr.
VALENTINOVO
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
Jaz sem vate, ti si vame...
Ste opazili, da pomlad niti ni več tako daleč? Če tega niste začutili v svojem okolju, pa vam mogo~e to pravi va{e srce? Se vam zdi, da ste polni energije in vas kar razganja? Potem ste "zreli" za valentinovo
Zakaj je valentinovo ravno na dan svetega Valentina? Kaj ima ta opraviti z ljubeznijo in zaljubljenci? Veliko, kajti za svoj praznik se zaljubljenci lahko zahvalijo prav njemu ...
Sredi tretjega stoletja je rimski cesar Klavdij 2. prepovedal poroke ali zaroke, ker ga je bilo strah, da potem možje ne bodo hoteli v vojsko. Krščanski duhovnik Valentin pa je mlade pare kljub temu na skrivaj poročal. Zaradi tega so ga zaprli in obglavili. To se je zgodilo 14. februarja 270. S krepitvijo krščanske Cerkve je ta pričela odpravljati različna poganska čaščenja, in tako je rimske lu-percalie, ki so slovesnost plodnosti, zamenjali s čaščenjem valentinovega - praznika zaljubljencev. Najprej so ga praznovali v zahodni Evropi, pravi razmah pa je doživelo — kje drugje kot — v Ameriki (saj poznate njihove valentines — nepodpisa-
ne voščilnice, ki jih fantje in dekleta pošiljajo drug drugemu in potem ugibajo, kdo je vame, kdo pa vate ...) V Sloveniji se je praznovanje dneva zaljubljen-
cev začelo zelo pozno, šele leta 1991.
Zagotovo je valentinovo najljubši čas za prodajalce. Ta praznik je namreč zelo skomer-
m

^ i.

L
•ft
IN

cializiran. V navadi je, da si na ta dan zaljubljenci kupijo darila. Kaj boste podarili svojemu dragemu oz. dragi, je odvisno od tega, koliko ste pripravljeni potrošiti. Ce še nimate ideje, vam lahko malo pomagam.
Lepo, vendar drago darilo je nakit, primeren je za moške in ženske. Podarite lahko tudi parfum ali kakšen izdelek za osebno nego, blazino v obliki srčka, čokoladice, rože — zlasti je primerna rdeča vrtnica. Svojo drago boste verjetno zelo razveselili, če ji boste pripravili romantično večerjo, ki pa jo morate skuhati čisto sami. Ne smete pozabiti na voščilnico ali pa vsaj na SMS. Ce nimate idej za originalno SMS izpoved, bo seveda potrebno pobrskati na internetu, kjer kar mrgoli raznih neumnosti. Za pokušnjo nekaj sporočile:
-	Ljubim te zelo močno in to me nikoli minilo ne bo.
-	Ti si sladkor, jaz sem med, pa sva skupaj sladoled.
-	Zaljubljen sem vate kot stara mama v svoje copate.
-	Kadar čevlje čistim, vedno nate mislim. (Ob prvi priliki preverite, ali si sploh kdaj čisti čevlje!)
Šopek cvetja drobna pozornost, velika sreča
PTUJ, Zagrebška c. 13, tel. (02) 782-32-51
(Upam, da se vsaj malo spoznate na slovenski pravopis in boste tisto, kar boste izbrskali na internetu, opremili z vsemi potrebni vejicami, podpičji, dvopičji ... , da ne bo vaš dragi ali draga že na prvi pogled ugotovil, da ste v tako ro-
snih letih, da še pisati ne znate prav. Ce se seveda na te stvari spozna ... )
Karkoli pa boste podarili, ne pozabite najpomembnejšega: naj bo od srca ...
Alenka
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 35.
Quito in Cuenca
Za zajtrk popita kava ni bila nič bolj{a kot tiste, ki sem jih pil v drugih južnoameriiških državah. TUdi od kolumbijske ne, v našem okolju najbolj propagirane. Tam kavi ne rečejo café ali café negro (črna kava). Ob naročilu si postrežen s "tinto", katere okus resnično še najbolj spominja na tinto. Še najboljša je nescafe, ki je v Južni Ameriki zelo razširjena in ki je bila skupaj z nestlejem (mlečni izdelki) med nami turisti najbolj iskan proizvod.
Po tednu, preživetem v Cali ju, kar je bilo dlje kot kjerkoli prej, sem pričakoval, da bom veder, spočit in zdrav. Pa zaradi pestrega dogajanja, kar napornega vsakdanjika in ponovne dolge vožnje ni bilo tako. Vsem dogodkom od dneva, ko sem stopil na celino, pa do takrat nisem uspeval in niti poskušal slediti. Bilo jih je preveč in bili so v drugem, za tiste kraje značilnem ambientu. Moje zaznavne sposobnosti vsega niso uspevale sproti beležiti. Ce sem pomislil na ta ali oni dogodek, ga je v naslednjem trenutku prehitel, izrinil nov, drugačen, včasih bolj, včasih manj privlačen, tudi tam, kjer ga nisem pričakoval. Po mesecu in pol sem prvič skušal ustaviti čas, pomislil sem na doživeto in se zavedel, da je
tudi moja južnoameriška avantura minljiva in da se bo slej kot prej treba vrniti. Do Santiaga, od koder sem kasneje poletel domov, je bilo še kar nekaj kilometrov, pa tudi časa. Bil sem v Ekvadorju, v zame novi deželi, iz katere sem bil pripravljen izvleči kar največ.
Quito je glavno mesto Ekvadorja. Z 2850 m je za La Pazom druga najvišje ležeča svetovna prestolnica. Med kolonialnim obdobjem je bilo ob Limi drugo najpomembnejše mesto na celotnem španskem teritoriju. V Quitu živi 1,2 milijona prebivalcev in je šele drugo največje ekvadorsko mesto. V mestu so klimatsko idealne razmere. Kljub bližini ekvatorja zaradi višine ni prevroče, noči pa tudi niso premrzle. Mesto je Unesco
Nekoč Sucretov dom - danes muzej
Katedrala v starem emstnem jedru mesta Quito
razglasil za enega od svetovnih kulturnozgodovinskih krajev. Razvoj in gradnja mesta sta zato strogo nadzorovana. Novi del je povsem ločen od starega mestnega jedra, v katerem ni modernih stavb in bleščeče vabečih reklamnih napisov. Prav zaradi tega raste in se razvija novi del mesta, ki je od opisanega odal-jen in dostopen le s prevoznim sredstvom (taksi ali trolejbus). Ljudje, predvsem turisti, ki čez dan opazujejo zgodovinske znamenitosti, se v večernih urah preselijo v severni del mesta, kjer so doma nakupovalni centri, letališče, diskoteke in nočno življenje.
Ogled katedral in cerkva je sicer zanimiv, saj so jih Španci po večini bogato opremili, skoraj nujen pa je ogled Sucretove hiše. Sucre je bil eden najboljših Bolivarjevih generalov, ki je v Ekvadorju (kot tudi v Boliviji in Peruju) vodil odločilne bitke. 24. 5. 1522 je priboril Ekvadorju neodvisnost. Po njem se še danes imenuje ekvadorska de-
narna enota. Ker je bil takrat glavni Simon Bolivar in je sanjal o združeni Južni Ameriki
(ideje v popolnosti ni nikoli uresničil), je Ekvador postal del države Gran Colombie, ki so jo sestavljale še Venezuela in Kolumbija.
V Quitu se je del naše skupine ločil, zato sva z A., ki se je prav tako odločil za pot proti Cuenci, poskusila poiskati kak primeren lokal. V delu mesta, kjer smo bili nameščeni, ga zaradi že omenjenih vzrokov ni bilo. V nasprotju s starim mestnim jedrom, kjer zvečer ni kaj početi, je bilo na severnem delu mesta vse polno ljudi in se je šele prav ogrevalo. Ker od okolja ni primerno odstopati, sem se hitro znašel v primernem am-bientu in se soočal z lokalnimi značilnostmi in lepotami. Dan se je končal šele zgodaj zjutraj.
Ker je, kot kaže, v Južni Ameriki vedno vse obrnjeno na glavo in vsaka logika odpove, sem iz hotela, v katerem sem bil nastanjen, ponovno odšel presenečen. V vseh prejšnjih je v kopalnici skoraj vedno tekla le mrzla voda, tako da sem se ob tuširanju zmeraj tresel in stiskal zobe. V tistem je bilo obratno, hladna voda ni in ni hotela priteči, z vrelo pa je tuširanje še bolj nemogoče.
Mladenkam je bilo zaradi mojega fotoaparata nekoliko nerodno; fotografirano na eni od tržnic v Cuenci
ZIMSKO ŠTETJE VODNIH PTIC OB PESNICI
V soboto, 13. januarja, smo opazovali in šteli vodne ptice v Pesniški dolini. Reka Pesnica z grmičastim obrežjem daje zavetje številnim pticam.
Začetek naše poti je bil pesniški most v Gočovi. Zbralo se nas je kar precej. Dobili smo še zadnja navodila, preverili poglede skozi daljnogled in veselo odšli na pot. Razdelili smo se v dve skupini. Eni smo šli ob strugi reke, drugi po nasipu. Zanimivo mi je bilo to, kako znamo biti tiho, kadar je to potrebno. Približno po dveh kilometrih smo videli na vrbah sračja gnezda in seveda srake. Močvirske sinice smo si lahko ogledali od blizu. Kar lep kos poti so nas spremljale in se ustavljale na vrbovih vejah pred nami. Našo pozornost je pritegnila velika skupina srn, ki je bežala čez polje. V majhnem močvirskem gozdičku nas je čakalo glavno presenečenje -to je velika jata rac mlakaric. Kar ostrmeli smo in še dolgo gledali v smer, kamor so odletele. Našteli smo jih 43. Neverjetno, kako zaprhutajo, preden se dvignejo v zrak. Toliko rac še nisem videl naenkrat. Malo smo postali, pojedli jabolko in popili pijačo.
Spet smo imeli več moči in nadaljevali smo pot. Spet smo zagledali dolgo vrsto vran, ki so priletele iz smeri Cerkvenjaka. Videli smo tudi dve sivi čaplji na njivah.
Prišli smo do vitomarškega mostu. Pregledali smo zapise, izpolnili razpredelnico, se pogovorili, kaj smo zanimivega doživeli. Polni lepih vtisov smo se poslovili in se s starši odpeljali domov.
David Pukšič, 4. r.,
OS Trnovska vas
RDEČA KAPICA IN BABICA
Nekoč je v neki vasi živela deklica, ki so jo klicali Rdeča kapica. Zelo si je želela obiskati babico, ki se je pred davnimi leti preselila na Mars. Ker je bila revna, ni imela dovolj denarja za dolgo pot. Sedem let si je želela in prosila, da bi ji nekdo pomagal izpolniti željo. Njena želja je bila tako močna, da je neke noči, ko je pravkar sanjala, kako potuje na Mars, pred njenim oknom res pristalo vesoljsko plovilo. Iz plovila so izstopili trije marsov-čki, potrkali na okno in jo povabili, naj se jim pridruži na poti do Marsa. Bila je zelo vesela in se hitro odpravila z njimi.
Pot je bila zelo dolga, trajala je devet dni in devet noči. Nato so pristali na veliki kamniti skali sredi Marsa. Njeni trije novi prijatelji so se poslovili od nje, ker so morali iti na svoje delo. Čakalo jih je še veliko otrok, ki so si želeli iti na drugi planet. Zaželeli so ji veliko sreče pri nadaljevanju poti in se odpravili vsak na svojo stran.
Sedaj je Rdeča kapica ostala sama sredi tujega planeta. Spraševala se je, kako bo našla svojo babico. Ko je že hodila nekaj časa, zagleda marsovskega volka, kako nemočno joka na vročem soncu. Ustavi se in ga vpraša, kaj mu je. Odgovori ji, da je že star in onemogel in ne more do hrane in vode. Rdelča kapica mu ponudi svojo malico in vodo, ki si jo je vzela na pot. Volk se je
prijazno zahvalil in jo vprašal, kako naj ji povrne dobroto, saj mu je rešila življenje. Rdeča kapica mu pove, da je prišla od zelo daleč s planeta Zemlja in si želi najti svojo babico, ki živi tu na Marsu. Volk veselo pomaha z repom in ji pove, da to zanj ne bo težko, saj že tako dolgo živi tukaj in da pozna vse ljudi. Odhitela sta po peščeni poti naravnost proti mestu, kjer je živela njena babica. Kmalu sta prišla do velike hiše z zelo velikim vrtom. Rdeča kapica zagleda svojo babico, kako okopava rože. Zakliče ji v pozdrav in obe sta zelo, zelo veseli srečanja. Dolgo se objemata in pozdravljata. Rdeča kapica ji predstavi tudi svojega prijatelja volka in ji pove, kako ji je pomagal pri iskanju. Povabita ga, naj ostane z njima, saj je hiša zelo velika in bodo lahko vsi trije živeli v njej. Tako se je tudi zgodilo in vsi trije so bili srečni in zadovoljni še mnogo let. Nastja Tamše, 5. b, OS Kidričevo
KAJ JE SREČA?
Sreča je nekaj toplega, sreča te objame le za hip. In če je ne zadržiš, ti zbeži, in se v tvoje srce spet žalost potopi.
Sreča je nekaj lepega. Čeprav vsi ne uživajo v sreči. Nekateri srečo pustijo zadaj, stopijo v napačen zakon. Takrat bi radi srečo, ampak je ne ujamejo.
Sreča je kot sonce, ki posije čez goro,
sreča je tudi na otroških obrazih.
To opazimo med otroško igro. Ali v krogu družine.
Sreča je tudi pri mladih mamicah in očkih.
Ko dobijo novorojenčka, je na njihovem obrazu veselje in sreča.
Sreča objame vsakega, a če je ne zadrži, mu za vedno zbeži. Tina Mlakar, 4. c OS Lovrenc na Dravskem polju
URÎKA SE JE SPREMENILA
Čez mnogo let, ko je bila Urška že skoraj pozabljena, so se začele širiti govorice, da je oživela. In bilo je res. Povodni mož ji je dal namreč možnost, da se spremeni. Urška je sklenila, da se resnično poboljša. Nekega dne je bila namenjena k povodnemu možu. Po poti je srečevala prikupne mladeniče, vendar se ni zmenila zanje. Sla je, kot bi bila sama na cesti. Vendar se Urška po zunanjosti ni nič spremenila. Bila je lepa kot nekoč. Ko je prispela do povodnega moža in mu povedala, da se je pripravljena poboljšati, je bil zelo zadovoljen. Povabil jo je v svoje stanovanje, ki je bilo zelo čudaško opremljeno. Namesto luči so s stropa visele vodne alge, za domačo žival je imel kar velikega krokodila. Urška se je malo neprijetno počutila, vendar ji je kar hitro postalo bolj prijetno.
Urška je bila nadnaravno bitje, ki je izžarevalo lepoto, povodni mož pa jo je obdaril z nesmrtno-
stjo. In če še ni umrla, živi še danes.
Tamara Podlesnik, 7. a,
OS Velika Nedelja
MOJA RIBICA
Jaz imam zlato ribico. Zelo je lepa. Hranim jo z ribjimi briketi. Imam jo v majhnem akvariju. Tudi vodo ji zamenjamo vsak drugi dan. V akvariju imam tudi školjke, polžka, rožo in grm. Ko se v kuhinji igram, me zmerom gleda. Ko menjavamo vodo, jo predamo v večjo posodo. Kadar ji potrkam na akvarij, zbeži na drugo stran akvarija. Kadar gremo jest, nas zmerom gleda, ker je lačna. Potem vstanem in ji dam brikete.
Joži Ostroško, 2. a,
OS Gorišnica
MOJA PRVA VO@NJA Z MOTORJEM
Bilo je v nedeljo popoldan, ko sem se odpravljala na obisk k atiju v Njiverce.
Ko sem prišla tja, smo se poz-
dravili in bili so veseli mojega obiska. Z babico in dedijem smo se pogovarjali in se igrali različne igre, na primer človek ne jezi se, spomin. Z babico Jelko sva sestavljali križanko. Ati me je poklical in me vprašal, ali bi se z njim peljala na motorju okrog Njiverc. Z veseljem sem se oblekla v primerna oblačila in seveda na čelado nisva pozabila. Sedla sva na motor in se odpeljala. Vozila sva zelo hitro. Zelo močno sem se držala atija okoli pasu. Ko sva prišla nazaj in se ustavila, sprva sploh nisem mogla verjeti. V hiši sem si najprej nalila sok, ker sem bila zelo žejna. Vožnja na motorju mi je bila zelo všeč, vendar moram priznati, da me je bilo tudi malo strah. Velik užitek je, ko veter šumi okrog tebe.
Počasi sem se odpravljala domov. Ati me je pospremil. Pred domom, kjer živim, sva se poslovila. Ta dan je bil zelo lep, saj se mi je izpolnila želja, ki sem si jo vedno želela.
Anja Rajhar, 5. a,
OS Kidričevo
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ
1.	Love don't Cost a Thing - JENNIFER LOPEZ
2.	Stan - EMINEM & DIDO
3.	Inner Smile - TEXAS
4.	Can't Fight the Moonlight - LEANN RIMES
5.	La Passion - GIGI D'AGOSTINO
6.	The Call - Backstreet Boys
7.	Stuck in a Moment - U2
8.	What a Feeling - DJ BOBO & IRENA CARA
9.	Thank you for Loving me - BON JOVI
10.	Every Time you Need Me
- FRAGMA & MARIA RUBIA
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj
pa v našo klet. Ko fučkam jaz, un pije, ko fučka un, pa si ga jaz privoščim. Človik se pač mora znajti.
A ste vidli, tudi v Avstriji majo pri svetem Antuni težave s snegom, odjugo in vetrom, tak ke nemrejo meti smučarskih tekem, kak so si jih začrtali. Proti vetri se pač ne do lulati, to so še noši predniki vedli. Narove se ne do petri-gati in včosik je zlo neusmiljena. Saj ste vena vidli in čuli, kaj je v Indiji potres nareda. Več taužnt oseb je mrtvih in na taužnte jih še pogrešajo. Glih pret sen po radiji posluša in tudi v cajtngah šteja, da so osem dni po potresi najšli v studenci še živega in skoro nepoškodovonega 17-letnega fanta. Sreča v nesreči, bi reka naš sosid Juža, ki se ga fort naprej nekšna smola drži. Enkrat s črešnje podne, drugič na poledeneli cesti obleži, tretjič ga jegova ta bojša polovica prebuta in mu pre-šteje kosti. Je že reka, da če bi za vse to veda v naprej, se sploh ne bi hteja roditi in tudi ne oženiti. Če pa bi se že žena, pa bi mene vzeja za ta bojšo polovico, saj provijo, da gliha fkuper štriha.
V politiki nič novega. Pred nami je proznik mojega kolega Frančeka Prešernovega, odličnega poeta in tudi vničevalca žlahne kapljice. Naj v miri počivle in v nebesah porivle ...
Vaš LUJZEK
LUJZEK
Dober den vsoki den! Drgoč sen bija v nedelo zasedeni in vam pi{em toto pismo v pondelek, 5. februara, ko na kolendori pi{e, da majo Agate godovno. Piha južni veter in je tak toplo, ke je na našem Suhem bregi ves sneg pobralo, kak da bi ga lisice polizale. Vam rečem, to neje nič dobrega sredi zime. Sneg mora biti in mrzlo tudi, da se malo narova odpočije in lidje tudi. V totih boj toplih kak mrzlih dneh me moja Mica fort naprej pre-tirovle: »Lujs, idi v gorico, idi v pivnico vino pretočit, idi v šumo drevje za drva podirat, idi, idi in hitro nazaj pridi«. Če grem v vinsko pivnico, moren fort naprej glasni fučkati, ke je ne bi za kokšne dvo krovja požirka vina pet-riga. Sma pa mija s sosidovim Južom prova ftiča, saj grema tak inkognito ali kak bi se to boj po domočem reklo - naskrivaj enkrat v jegovo, drugič
INFO - glasbene novice!
Dobra glasba ne pozna ~asovnih mej, saj jo spoznavajo in poslu{ajo vse generacije in tako si s ~asom vsaka tak{na pesem prisluži naziv evergreen.
Avstralska pevka KYLIE MINOGUE je leta 2000 posnela sedmi studijski album Light Years in nam z njega že ponudila uspešnice Spinning Around, On a Night Like This, Kids in Please Stay. KYLIE se vedno bolj vrača v standardne pop vode v komadu YOUR DISCO NEEDS YOU (****), ki je glasbena mešanica znanih plesnih ritmov skupin Village People in Pet Shop Boys ter komičnega besedila, ki ga je napisal Robbie Williams.
***
Nemška skupina ATC je uspela s hitom Around the World, ki je bil zamenjan še z dvema manjšima hitoma z naslovoma My Heart Beats Like a Drum in Thinking of you. Plesno-pojoči kvartet izvaja novo popasto pesem WHY OH WHY (***), ki je preprosto "klonirana" izvedba prejšnjih treh hitov. Gre za sila povprečno srednje hitro
pop limonado, ki jo najdete na albumu Planet Pop. ***
Prvi dve novici zajemata komercialno plesno glasbo, ki jo dopolnjujem s kupom sodobnih plesnih novosti: My Desire - AMIRA, Once More - THE ORB, The Unknown - MARK B. and BLADE, That Girl Ain't Right - JUNIOR SANCHEZ, Blood is Pumpin - VOODOO & SERENO, Synasthesia - THE THRILLSEEKERS, Rhythm & Drums 2001 - DJ RED & DJ WORK, Night & Day - PANDERA, Music is Wonderful - TOM NOVY & LIMA, Am I Right -X-PERIENCE, Last Done - SUPERFUNK, Played A-Live -SAFRI DUO, All I Do - CLEPTOMANIACS, Boom Selection - GENIUS CRU, Believe - MINISTERS DE LA FUNK & JOCELYN BROWN, Falling - BOOM, Comin Down - BLE-ACHIN, Up & Down - BILLY MOORE, Miami Burns - DJ I.C.O.N. & TOXIC TWIN, Lovin you - KRISTINE W., Boy is Crying - ST. ETIENNE in Beyond Time - BLANK & JONES
Ameriška skupina DESTINY CHILD je uspela s skladbo No, No, No (producent te No 1. uspešnice v ZDA je bil Wyclef Jean), medtem ko je njihova najuspešnejša skladba naslovljena z Independent Woman. Ženski trio ponovno lovi fantastičen groovy r & b ritem v skladbi DOT (***)
s filmskega albuma Charlie's Angels.
***
Britanski pevec ELTON JOHN se je rodil 25. marca 1947 kot Kenneth Reginald Dwight. Legendarni pevec je ob koncu leta 2000 izdal super album svojih hitov z naslovom One Night Only in ena najbolje prirejenih pesmi je klasika I GUESS THAT'S WHY THEY CALL IT THE BLUES (****), ki ima novo, vznemirljivo in hrepenečo soul melodijo ter jo je s svojim petjem dopolnila tudi ameriška pevka MARY J. BLIGE.
***
Ameriška najstnica LEANN RIMES je trenutno v modi s hitom Can't Fight the Moonlight, vendar je zaslovela s hiti, kot so Blue, How Do I Live in You Light up My Life. Najbolj talentirana country pevka ponuja tokrat Evropi svojo lansko ameriško hit pesem I NEED YOU (****), ki je čudovita
tradicionalna country balada.
***
Polly Jean Harvey je izvrstna britanska glasbenica, ki je lani glasbene kritike šokirala s fenomenalnim hitom Good Fortune in albumom Stories From the City, Stones From the Sea. PJ HARVEY "raztura" tudi v novem izjemnem komadu A PLACE CALLED HOME (****), ki ga krasijo izredni kitariski rifi in čarobna rock energija.
Britansko skupino RADIOHEAD sestavljajo Thom Yorke, Jonny Greenwood, Phil Selway in Colin Greenwood. Z lanskega težko razumljivega albuma Kid A pa sedaj predstavljajo najboljšo pesem HOW TO DISAPPEAR COMPLETELY (****), ki je psihodelična, intimna in lahkotna rock balada.
David Breznik
POWER DANCERS
***
	ZA RAZVEDRILO
	
SESTAVIL:
EDI KLASINC
SLOVNIČNI POJMI
PRESTOL
KRATKOTRAJNA NEZAVEST
MEDNAR. ZVEZA ZA STANDARDE
VELIKA ŽIVALSKA USTNICA, LAPA
RADIO
SPALNA OBLAČILA
VELIKO RUSKO JEZERO
RAČJI SAMEC, RACMAN
SKOFUEN BIK
POVRTNINA
POUSKA
HRVAŠKI FIZIK (GAJA)
NAPLAČILO, NADAV
STIH
KULTURNA RASTLINA
HRVAŠKO OTOČJE
BIBLIJSKA MARIJINA MATI
BUKOV PLOD
RENU
NAŠA PLANOTA
KAREL ANTON
NEPRIJETEN VONJ
NEMŠKI DIRIGENT (KONRAD)
TURIST INF CENTER
POKVARJENA GOVORICA
UDARI, PUCi
URANOV MINERAL
SVIT
OUKOVA VEJICA KOT SIMBOL MIRU
ZAREZE
LOJZE NOVUAN
SKRAJNI KONCI POLOTOKOV
NAŠ ROKO-METAŠ (JANI)
HRVAŠKA PEVKA
IZD. HARMONIK (JOŽKO)
KAREL LAVRIČ
PREBIVALEC TORINA
AM. KEMIK (LEWIS)
ANTON NOVAČAN
RIMSKA 2
IZ BESED ROVKA PAD
REKAVAZER-BAJDŽANU
KULISA, P0L2A
POVRŠINA, OBMOČJE
A
IZ
BESEDE TIR
OLGA MEGLIČ
IVAN TAVČAR
BIVŠA ZAHODNA NEMČIJA
GR ČRKA
A
MARKO OKORN
JAZZOVSKA PEVSKA TEHNIKA
NIZOZEMSKA
LUDVIK NOVAK
RESITCV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: upor, Labor, črtka, natis, Gereča-ni, Štritof, nagrobnik, pravi zrak, April Wine, Oggi, Do-nit, Oeno, nom, Rot, skalar, kvočka, Tving, oko, Er, Maor, ul, Nimam bogastva, kuli, Inesa, peskarica, Has, KA, HH, LT, stran, Ott.
UGANKARSKI SLOVARČEK
ALAGA = hrvaški fizik (Gaja, 1924)
AMELN = nemški muzikolog in dirigent (Konrad, 1899)
ARAKS = reka v Azerbaj-džanu, tudi Aras KENITRA = pomembna maroška luka severno od Rabata
OVOZA = kulisa, polza RIRI = vzdevek francoskega	slikarja Toulouse-Lautreca SARETT = ameriški kemik (Lewis Hastings, 1917)
SCAT = jazzovska pevska tehnika
URANOPILIT = uranov mineral
Aforizmi by Fredi	
Ko so jo zagledali, so vsi dol	***
padli. A nihče nanjo.	Mi o volku, volk na Rdečo
***	kapico.
Puško se običajno vrže v	***
koruzo, ko ostaneš brez	Samopašne punce se najraje
streliva.	pasejo na modnih revijah.
***	***
Poznam župnika, ki je popil	Ce so Zidje preživeli
za Rdeče morje Kristusove	holokavst, bomo Slovenci tudi
krvi.	alkoholokavst.
***	***
Dokler nisem začel hoditi z	Slovenski poslanec v
njo, mi je nadvse ugajalo, da	parlamentu: elefant terrible v
ni znala reči ne.	trgovini s porcelanom.
TEDENSKI HOROSKOP OD 8. DO 14. 2. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 8. DO 14. 2. 2001
OVEN
21. 3. DO 20. 4. I. DEKADA 21. 3. do 30. 3.
Glede poslovnih zadev sprva ne boste zadovoljni, a postopno se boste na zadevo navadili in počasi ne boste imeli nobenih večjih pripomb. Morda se celo znebite ob~utka, da se vam ni~ ne posre~i.
II.	DEKADA 1. 4. do 10. 4.
Težko bo šlo tako naprej, ker se bosta strah in negotovost še povečevala, tudi duhovna oddaljenost med vama s partnerjem bo še večja. Poskušajte se prilagoditi trenutnim razmeram, če jih še lahko sprejemate.
III.	DEKADA 11. 4. do 20. 4.
Namen, ki ste ga imeli, ste tudi dosegli. Končno so spet zavladala čustva v vašem domu, ne glede na to, kako se oba s partnerjem počutita. S tem je rešena tudi vaša materialna dobrina.
BIK
21. 4. do 20. 5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4.
Zelo ste kreativni In ravno zaradi tega ste uspeli obdržati ljubezensko zvezo in jo še poglobiti, saj točno veste, kdaj in kako je treba reagirati, da dobite točno tisto, kar si želite.
II.	DEKADA 1. 5. do 10. 5.
Vsakokrat, ko naj bi se s prijateljem srečali in pogovorili, vam nenadoma poide vsa energija. Čudno se vedete. Se ga mogoče bojite? Vas je strah, da bi se v vas končno kaj premaknilo? Zakaj ste tako togi?
III.	DEKADA 11. 5. do 20. 5.
Zaradi psihične in fizične izčrpanosti, ki je posledica vaših delovnih naporov, delujete zelo negativno tako do sebe kot do drugih. Lahko se zgodi, da ostanete na koncu sami.
DVOJČKA 21. 5. DO 20. 6. I. DEKADA 21. 5. DO 31. 5.
Čisto ste že zmešani od skrbi glede ljubezeni, in čeprav vam je jasno, da ste še vedno zaljubljeni in da ljubezen še traja, bilo bi prav, da bi že enkrat začeli nanjo gledati bolj s pozitivne plati.
II.	DEKADA 1. 6. do 11. 6.
Poslovno sodelujete s sodelavci, katerimi niste samo v prijateljskem odnosu, ampak se tudi strokovno dopolnjujete, saj si vsi prizadevate, da se izobražujete, predvsem pa podpirate eden drugega.
III.	DEKADA 12. 6. do 20. 6.
Trmasto vztrajate pri svojem, in čeprav z veliko verjetnostjo predvidevate, da vas to ne pelje v obljubljeno deželo, boste to počeli še naprej. Ali pa se boste vendarle dovolili prepričati?
RAK
21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7.
Močno si želite, da bi si partner premislil, vendar za zdaj ne kaže na to. Vsekakor ga boste morali za kakršen koli premik še prepričevati. Poglavitno je, da ne obupate. Sreča je na vaši strani.
II.	DEKADA 2. 7. do 12. 7.
Kljub trenutnim nesoglasjem in zameram se ne predajte, ampak pojdite po poti, ki ste si jo začrtali. Uspeli boste, saj je končno to cilj, ki ste si ga izbrali za svoj novi način življenja.
III.	DEKADA 13. 7. do 22. 7.
V celoti gledano, boste v tem času imeli veliko skrbi glede uradnih zadev. Zaradi izčrpanosti boste morali paziti, da vam ne pade imunska odpornost in da ponovno ne zbolite za isto boleznijo.
LEV
23. 7. do 23. 8. I. DEKADA
23.	7. do 2. 8.
Imate uspešen posel, ki vam prinaša dobiček in moralni uspeh, predvsem pa ste ljubljeni. Ravno to je ključ vašega poslovnega uspeha, ker vso energijo črpate iz te svoje zelo srečne zveze.
II.	DEKADA 3. 8. do 12. 8.
V prihodnosti vas čaka odločilen prelom, ki bo v vaše življenje prinesel veliko pozitivno spremembo. Temu se ne boste upirali, vse bo poslej precej lažje. Končno boste našli, kar dolgo iščete.
III.	DEKADA 13. 8. do 23. 8.
Imate tiho, globoko in spoštovanja vredno zvezo, ki je za vas zelo usodna, saj v tem prijateljstvu vidite lučko, ki vas varno in brezskrbno vodi skozi labirint življenja, ki vas včasih zelo bega.
DEVICA
24.	8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9.
Nezadovoljstvo v vas se bo le še stopnjevalo, dokler se ne boste končno odločili, da se soočite s problemom. Nekako boste zadevo morali premakniti. Bodite pri tem odločni.
II.	DEKADA 3. 9. do 12. 9.
Polni ste bolečine, žalosti in notranjega nemira. V zmešnjavi, ki jo imate sedaj, vam ne bo pomagal niti egoizem niti provokacije, kaj šele maščevanje. Pomagal vam bo vaš notranji jaz, zato mu le prisluhnite.
III.	DEKADA 13. 9. do 23. 9.
Preveč se sekirate in po nepotrebnem posvečate podrobnostim, saj imate vsega v izobilju tako osebno kot poslovno, kjer ste uspešna podjetnica. Le po tej poti naprej, saj nimate kaj izgubiti.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 9. do 3. 10.
Potrpežljivost In še enkrat potrpežljivost, samo to vam koristi. Poslovna situacija je resnično težka in veliko naporov bo potrebno, da boste vse to uredili, se pa vam bo to tudi posrečilo.
II.	DEKADA 4. 10. do 13. 10.
Vsa vaša pričakovanja so se uresničila, saj imate čustveno in idejno bogato ljubezensko zvezo z moškim, ki ni samo dober in pozoren, ampak tudi poslovno uspešen, predvsem pa vas nesebično podpira.
III.	DEKADA 14. 10. do 23. 10.
Nekdo, ki vas jezi, vas ima v resnici zelo rad. S tem, ko vam pove svoje mnenje, vam želi le pomagati na pravo pot. Ne jezite se nanj, kmalu se bo izkazalo, da so njegovi očitki koristni.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. I. DEKADA 24. 10. do 2. 11.
Pa ste se le dogovorili, čeprav se je zdelo, da je vse že izgubljeno. Prijatelj bi vam zameril, če ne bi pokazali toliko volje, kot ste je. Zdaj je vse v redu, uspeh vam je zagotovljen.
II.	DEKADA 3. 11. do 12. 11.
Z močjo svoje volje imate vse možnosti, da premagate ljubosumje, ki vlada v vašem domu. Vzrok vam je poznan in povzročitelj tudi, toda preden kaj ukrenete, ne pozabite, da vam je ta oseba draga.
III.	DEKADA 13. 11. do 22. 11. Trenutno je vaš novi projekt resnično bolj negotov, saj je prišlo do usodne pomote, ki lahko prinese tudi izgubo. Treba je samo vztrajati, ker predaja v tem trenutku ni niti dobra niti zaželena.
STRELEC 23.11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12.
Dobro se boste počutili, polni boste energije. Najlepše je, ko človek v sebi začuti polnost življenja. Čas sreče morate kar najbolj izkoristiti, počnite tisto, kar vam najbolj ustreza.
II.	DEKADA 3. 12. do 12. 12.
Kljub negotovosti, ki trenutno vlada v vašem življenju, še vedno jemljete življenje skozi igro, kar vam pomaga, da z lahkoto premagujete vse ovire, ki so se vam postavile po robu. Vztrajajte!
III.	DEKADA 13. 12. do 21. 12.
Trenutno ste s svojo boleznijo v harmoniji, kar vam zagotavlja, da uspešno, predvsem pa pozitivno gledate na dogajanje okrog sebe, in to vas bo pripeljalo do ozdravitve in ponovnega poslovnega zagona.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. DEKADA 22. 12. do 31. 12.
Simpatična oseba vam je dala že toliko namigov, da bi jih še slepec opazil, vi pa nič. Slabo opazujete ali pa ste nesamozavestni in si ne upate videti. Strah je odveč, pogumni bodite.
II.	DEKADA 1. 1. do 11. 1.
Malo preveč se smilite samemu sebi. Res, da vas trenutno bolezen izčrpava, a vse tegobe v zvezi z njo boste uspešno premagali, zato pošljite slabo voljo na dopust in z nasmehom zrite v jutrišnji dan.
III.	DEKADA 12. 1. do 20. 1.
Izredno uspešen podjetnik ste, pa tudi ljubljeni. Vse to ste dosegli, ker vam komunikacija ne dela težav in ste z njo spretni tako osebno kot poslovno. Narava vas je glede komunikacije bogato obdarila.
VODNAR 21. 1.do 19. 2. I. DEKADA 21. 1. do 30.1.
Zaradi vaše prevelike odgovornosti do posla in poslovnih zadev že dolgo škriplje v vaši ljubezenski zvezi, nesoglasja se kar vrstijo. Če želite ohraniti zvezo, bo pač treba manj delati.
II.	DEKADA 31. 1. do 9. 2.
Ne dvomite v sebe in svoje strokovne sposobnosti, a več prilagajanja trenutni situaciji vam ne bi nič škodilo. Nasprotno, samo koristilo vam bo, saj vam bo prineslo mesto, ki si ga močno želite.
III.	DEKADA 10. 2. do 19. 2.
Ne obremenjujte se z malenkostmi, poglejte celoto. Ne vidite, da se dogodki obračajo vam v prid? Umirite se in partnerja nehajte strašiti s slutnjami, da se bo vse podrlo. Ne bo se, verjemite.
RIBI
20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2.do 1. 3.
Odgovorna oseba ste, ki ima rada vse niti v svojih rokah in vse zadeve na svojem mestu. To vam uspeva, zato se ne sekirajte toliko, saj v denarju zelo napredujete, posli vam gredo dobro od rok.
II.	DEKADA 2. 3. do 10. 3.
Vaša dobra lastnost je, da vztrajate pri svojih odločitvah, naj bo še tako tvegano. Nihče vam ne more očitati, da se izogibate odgovornosti. Za tistega, ki sitnari, bi bilo bolje, če bi molčal.
III.	DEKADA 11. 3. do 20. 3.
Namen, ki ga imate glede novega projekta, boste dosegli, saj boste v kratkem času zvedeli dobro novico, ki vam bo dvignila samozavest, da boste ponovno lahko šli v napad. Ljubljena bo ponosna.
I Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. {t. 090-43-94.
HAJDINA / PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM
Priznanje Igorju Glazarju in Ivani Fekonja
Začetek leta je čas, ko podeljujejo priznanja najboljšim športnikom. V občini Hajdina so to storili v petek, ko so se spomnili najzaslužnejših športnih delavcev, najboljših v šolskem športu, najbolje uvrščenih nogometnih ekip občine Hajdine in najuspešnejših posameznikov in posameznic.
Najuspešnejša hajdinska športnika sta Igor Glažar in Ivana Fekonja
V mladi občini se lahko pohvalijo, da imajo kar pestro razvejano športno dejavnost. Najbolj je razširjen nogomet, saj imajo kar dva tretjeligaša. Vse prisotne sta nagovorila predsednik Športne zveze Hajdina Stanko Glažar in župan Rado Simonič. Za dobro razpoloženje pa so skrbeli mladi Hajdin-čani in pevec Uroš Sagadin.
Najprej so podelili priznanja najzaslužnejšim športnim delavcem, brez katerih v športu ne gre. Prejemniki priznanj so bili: Marjan Glažar /ŠD Hajdoše/, Branko Kokol /ŠD Hajdina/, Štefan Lu-kas /ŠD Gerečja vas/, Edi Markež /ŠD Hajdina/, Stanko Paveo /ŠD Gerečja vas/, Alojz Podhostnik /ŠD Slovenja vas/ in Dušan Zelenik /ŠD Hajdoše/. Priznanja za najboljše športnike in športnice ter ekipe na področju šolskega športa so prejeli: Polona Škreblin, Sanela Jazbec, Maja Skaza, Monika Cestnik, Andrej Mlinarič, Miha Lešnik, Nina Metličar ter ekipi 5. in 6. razredov OŠ Hajdine in 7.in 8. razredov v malem nogometu iz OŠ Hajdina. Med nogometnimi ekipami so prejemniki priznanj bili: v kategoriji cicibanov /u-10/ NK Skorba, mlajših dečkov /10-12 let/ NK Gerečja vas, starejših dečkov /12-14 let/ NK Hajdina, kadetov NK Hajdina, mladincev in članov NK Hajdina.
Najuspešnejša posameznika pa sta Igor Glažar, dvakratni državni prvak v padalstvu v disciplini skupinski likovni skoki, in Ivana Fekonja, državna prvakinja v skokih z male prožne ponjave.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
JUDO KLUB KOBRA
V pol leta 18 medalj
Judo je šport, ki dominira v severovzhodni Sloveniji. Spomnimo se na JK Impol iz Slovenske Bistrice, nadaljujemo pa lahko pri ptujski Dravi, JK Juršinci in Gorišnica, v juniju 2000 pa se je pojavil še en klub - judo klub Kobra iz Velike Nedelje. Tako je Velika Nedelja zraven rokometa dobila še judo.
Predsednik kluba Alojz Kojc nam je o nastanku kluba povedal: "Lanskega junija smo se sestali starši otrok, ki se ukvarjajo z judom v Veliki Nedelji. Prišli smo ideje, da bi tudi v našem kraju imeli judo klub in delo še nekoliko razširili. Iz pobude smo prešli k dejanjem in pričeli reševati vse potrebno za registracijo kluba. Štirinajsti avgust je zgodovinski dan za nas, saj je bil tega dneva tudi uradno ustanovljen JK Kobra."
Mladi judoisti, ki jih kot trener vodi trener Franc Nasko, vadijo v športni dvorani v Veliki
Nedelji trikrat tedensko. Trenutno imajo v klubu 20 tekmovalcev in nekaj takšnih, ki še samo vadijo in bodo v prihodnje stopili na blazine. Do sedaj so se njihovi judoisti udeležili šestih tekmovanj in bili uspešni, saj so v zelo kratkem času, odkar klub deluje, osvojili šestnajst medalj, od tega šest zlatih, dve srebrni in osem bronastih. To je vsekakor velik uspeh za tako kratek čas obstoja.
Sicer pa so na svojem občnem zboru izvolili organe kluba in pregledali delo v minulem obdobju. Opazno je bilo, da so starši veliko pripomogli k uspešnemu delu in da bo tako tudi v prihodnje. Na tem občnem zboru so se velikonedeljskim ju-doistom pridružili nekateri gostje, med njimi podpredsednik JZ Slovenije Janko Žnidarič, sekretar JZ Slovenije Franc Očko ter predstavniki sosednjih klubov iz Gorišnice in Juršincev. Za judo je dobro, da se je pojavil še en klub, saj se s tem širi baza tega športa.
Danilo Klajnšek
Tekmovalci in strokovno vodstvo JK Kobra. Foto: Laura
POGOVOR S SREĆKOM KATANCEM, SELEKTORJEM SLOVENSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE
"Biifi moramo realni!"
Ne zgodi se ravno pogosto, da v Ptuj, kjer je tudi sedež medobčinske nogometne zveze, pridejo visoki nogometni funkcionarji iz Ljubljane. Povabilu sta se odzvala predsednik NZ Slovenije Rudi Zavrl in selektor članske reprezentance Srečko Katanec. Izkoristili smo obisk ter se s selektorjem pogovarjali o stanju v slovenskem nogometu in naši reprezentanci.
Kljub temu da pravijo za Srečka Katanca, da najbolj ne mara novinarjev, je sprejel povabilo na pogovor za naš časopis. Razlog za pogovor je v tem, da je Srečko Katanec eden glavnih "krivcev", da se je Slovenija znašla na evropskem nogometnem prvenstvu in da so se želje generacije nogometašev in vseh ljudi, ki delajo v nogometu, uresničile.
TEDNIK: Ne dogaja se pogosto, da selektor slovenske nogometne reprezentance in predsednik NZS Slovenije obiščeta Ptuj, kljub temu da to okolje nima prvoligaške ekipe?
"Jaz sem že bil v tem koncu
Jaz samo opozarjam na problematiko, ki v Sloveniji obstaja. Ne morem si zamišljati, kaj bi se zgodilo, če bi moral sestaviti reprezentanco samo iz fantov, ki igrajo v Sloveniji, in bi igrali na takšnem nivoju, kot sedaj igra reprezentanca. Mislim pa, da so ti fantje pred leti - govorim o sedmih, osmih letih - imeli srečo, da so odšli v tujino in igrajo v nekem sistemu, ki je drugačen kakor pri nas. Govorim o infrastrukturi, denarnih vlaganjih, pa tudi mogoče o strokovnem znanju ljudi, s katerimi delajo. Mi še nismo na takšnem nivoju, ampak upajmo, da se bo to popravilo."
Od leve: selektor Srečko Katanec, Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj, in Rudi Zavrl, predsednik NZ Slovenije
Slovenije in prav je, da smo ponovno tukaj. Sem pa Ptuj obiskal skupaj s predsednikom NZ Slovenije Rudijem Zavrlom. Sicer pa to, da ni najvišjega tekmovalnega nivoja, nima nobene zveze. Ni bistvo vrhunski nogomet, ampak dejstvo, da se čim več mladih fantov ukvarja z nogometom. Ali pa potem ti postanejo vrhunski nogometaši, pa je stvar sreče in veliko drugih dejavnikov, ki med drugim odločajo o tem."
TEDNIK: Kako bi kot selektor slovenske nogometne reprezentance ocenili prvi del prvenstva v državni nogometni ligi?
"Raznorazni interesi prevladujejo v Sloveniji in vsak brani svoje interese. Mislim, da nivo ni takšen, na kakršnem se igrajo reprezentančne tekme. Rad bi, da bi se to kolikor toliko približalo, ampak če smo realni, v tako kratkem času, kot obstaja samostojna Slovenija, to res ni mogoče.
TEDNIK: Ali ste zadovoljni z bero točk v kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo?"
"Realno bi lahko imeli dve točki več. Ferski otoki so se pač zgodili in ravno zato je nogomet takšen, kakršen pač je. Ne glede na število osvojenih točk nikoli nisem pred fante postavljal imperativa točk. Tega ne naredim nikoli pred nobeno tekmo. Oni samo poizkušajo odigrati na takšni ravni, kolikor pač znajo. Potem pa je ogromno dejavnikov, ki odločajo o tem, ali zmagaš ali izgubiš. Naj samo igrajo na takšnem nivoju kot do sedaj, pa bom zadovoljen tudi takrat, če bomo vse tekme izgubili. Točno vem, kako igramo, kaj te lahko kaznuje. V nadaljevanju kvalifikacij bomo poizkušali odigrati enako in ob tem ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tako, kot je to bilo. Sicer pa rezultatov ne moreš nikoli predvidevati. Je pa stanje s slovensko reprezentan-
co čudno, saj ogromno fantov v svojih klubih ne igra. Bomo videli, kaj se bo zgodilo!"
TEDNIK: V Sloveniji vlada neko čudno razmišljanje. Po uvrstitvi na evropsko prvenstvo nas nekateri že vidijo tudi na svetovnem nogometnem prvenstvu in menijo, da naša kvalifikacijska skupina ni tako močna. Kaj pa vi rečete na to?
"Kdor tako pravi, naj pač pravi. Realnost je takšna, kot je, in mimo nje enostavno ne moremo. ZR Jugoslavija in Rusija sta absolutna favorita v naši skupini. Tukaj je tudi Švica, ki je če že ne boljša, vsaj v istem rangu kot Slovenija. So pa tudi v rahli prednosti, saj njihovi nogometaši, ki igrajo po vsej Evropi, stalno igrajo za klube. Kot sem že prej povedal, naši fantje ne igrajo v klubih stalno, ampak okrog 70 odstotkov. Biti moramo realni in pošteni, postaviti se moramo na realna tla. Tako kot se nam je zgodilo evropsko prvenstvo, upam, da se nam bo še kdaj ponovilo, ampak mora biti posledica sistematičnega dela ali pa odhodov naših nogometašev v tujino, da se tam navadijo na drug sistem nogometa - na nogomet, ki ga igra slovenska reprezentanca. To pa se pri nas zaenkrat ne dogaja, saj se mladi fantje, ki odhajajo v tujino, že po krajšem času ponovno vračajo v Slovenijo. Imamo ogromno primerov, kot so Šešlar, Ipavec itd. - lahko jih naštejem milijon. Pri nas jih kujemo v zvezde kot neke potenciale, ko pa pridejo v tujino, ne morejo obstati, enostavno se izgubijo. Če imajo nekateri apetite, naj jih kar imajo. Mi pa znotraj reprezentance vemo, kaj delamo."
TEDNIK: Iz naših krajev je v reprezentanci tudi Sašo Gajser, ki je bil zmerja zraven, vendar je malo igral. Kakšna je njegova perspektiva kot reprezentanta?
"Sašo je in še bo prisoten v tej reprezentanci. Slej ko prej bo prišlo do menjave generacij in potem bo, če ne eden nosilcev, pa vsaj stalni član te reprezentance. Igra pač na takšnem mestu, da so bili nekateri igralci pred njim. Tekme v kvalifikacijah so se razvijale v takšni smeri, da je bilo težko fanta uvajati na takšnih kritičnih tekmah. Potrebovali smo druge tipe igralcev, da stvari rešujejo, kjer jih je bilo dostikrat potrebno rešiti. Sašo se razvija v pravo smer. Imam podatek, da za razliko od nekaterih konstantno igra v belgijskem prvenstvu. To je podatek, ki je vreden vsake pozornosti."
Teskst in foto:
Danilo Klajnšek
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
Aluminij - Rudar 0:4 /0:0/
STRELCI: 0:1 Plesec /63/, 0:2 M. Hojnik /65/, 0:3 Goršek /75/, 0:4 Binkovski /77/
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob, Sambolec, Kancler, Pučko, Franci, A. Čeh, R. Hojnik, Vujkovič, Majcen. Igrali so še: Trop, Jevdjenič, Korez, Fragež, Bezjak, Sagadin, S. Čeh. Trener: Branko Horjak.
RUDAR: Lalič, Turk, Podvin-ski, Sulekjmanovič, Beli, Šumnik, Plesec, Boškovič, Spasojevič,
Goršek, Lavrič. Igrali so še: Šri-bar, Suljič, Mujanovič, Jese-ničnik, Milanovič, Binkovski, Ibrahimovič, M. Hojnik. Trener: Toni Tomažič.
V drugem pripravljelnem srečanju so nogometaši Aluminija gostili Rudar iz Velenja. Domači nogometaši so igrali dobro in bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik. V hladnem in vetrovnem vremenu so se igralci trudili, vendar igra z žogo ni po-
tekala po pričakovanjih za ta čas pripravljalnega obdobja. Gostje so v tem delu igre imeli dve priložnosti, za Aluminij pa je priložnost zamudil Majcen.
Do 63. minute so Kidričani še držali korak z gosti, nato pa v obrambi nekoliko popustili, kar so izkušeni in v tem trenutku bolje pripravljeni Velenjčani izkoristili in dosegli štiri zadetke.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
PTUJ
Proglasitev najboljših športnikov
športni zavod Ptuj bo v sodelovanju s Športno zvezo Ptuj v petek, 9. februarja, ob 19.00 uri v avli [olskega centra Ptuj organiziral {portno-zabavno prireditev ob proglasitvi najbolj{ih {port-nikov leta 2000 za mestno ob~ino Ptuj. To bo vsekakor sve~ana prireditev za tiste, ki bodo dobili priznanje kot naj-bolj{i {portniki Ptuja, kar bo nagrada za vloženi trud v minulem letu.
Vsi ne morejo biti najboljši. V moški konkurenci so klubi predlagali sedemnajst kandidatov, med dekleti pa bo najbolj{a izbrana izmed {estih kandidatk. V konkurenci najuspešnejših ekip pri moških bodo priznanja dobili štiri ekipe, pri ženskah pa dve. Nagrajeni bodo tudi štirje trenerji od enajstih predlaganih. Priznanja pa bodo prejeli tudi tisti, ki so osvojili naslov državnih prvakov, in zaslužni športni delavci. Na prireditvi pa bodo podelili tudi tri posebna priznanja.
Gost proglasitve najboljšega športnika MO Ptuj bo nosilec zlate medalje na zadnjih olimpijskih igrah v Sidneyju Rajmond Debevec.
Danilo Klajnšek
ROKOMET /
PRIČETEK DRUGEGA DELA PRVENSTVA V I. B LIGI
Gorišnica v pokalu s Pivovarno La{ko
Rokometasi v 1. B slovenski rokometni ligi, kjer nastopata Gorisnica in Ormož, bodo to soboto pričeli drugi del prvenstva. Rokometasi Gorisnice bodo gostovali v Dolu pri Hrastniku, kjer se bodo pomerili z četrtouvrsčeno domačo ekipo, medtem ko bodo rokometasi Ormoža gostovali v Sevnici, kjer se bodo pomerili z dru-gouvrsčeno ekipo. Nič kaj lahko delo za obe ekipi. Z dobro in disciplinirano igro pa bi se dalo kaj iztržiti, saj ni ekipe, ki se je ne bi dalo ugnati.
Za ljubitelje rokometa pa informacija, da bo v sredo, 14. februarja, ob 19.30 uri v športni dvoran Gori{nica gostovala ekipa državnih prvakov, Celje Pivovarna Laško in se z domačo ekipo pomerila v četrtfinalnem pokalnem srečanju. Vsekakor bo to velik dogodek za rokometno Go-rišnico. Marsikdo si želi videti od blizu rokometne zvezde, od katerih jih je nekaj igralo na pravkar končanem svetovnem prvenstvu. Prijateljske tekme so eno, ko pa je to uradno, je povsem drugače, pa čeprav so Celjani v tem dvoboju absolutni favoriti.
Danilo Klajnšek
TENIS
Ajda -
~lanska vice-prvakinja v dvojicah
Teni{ka akademija Volk iz Žalca je pretekli teden v sodelovanju s Teni{ko zvezo Slovenije v {portni dvorani Golovec v Celju organizirala dvoransko državno prvenstvo v tenisu za ~lanice in ~lane, s katerim je zaklju~e-na serija leto{njih dvoranskih državnih prvenstev.
Mlade tekmovalke Teniškega kluba Ptuj so se ponovno izkazale. Po osvojitvi naslova državne prvakinje do 18 let za leto 2001 posamezno je še ne 17-letna Ajda Brumen osvojila svojo prvo medaljo na državnih prvenstvih v članski kategoriji. V kategoriji dvojic sta s soigralko Ines Globočnik (TK Celje) v četrtfinalu premagali Anjo Prislan in Tino Obrez iz Ljubljane, v polfinalu Tjašo Kovač (TK Ptuj) in Urško Doberšek (TK Štatemberg), v finalu pa izgubili z Majo Matevžič (170. igralka na svetovni WTA jakostni lestvici) in Svetli Božičnik (ŽTK Ljubljana).
TK
PREJELI SMO
Neresnica in manipuliranje
V četrtek, 1. februarja, je bil v športnem delu ptujskega Tednika objavljen ~lanek z naslovom "Ptujski elektrikarji državni prvaki", pod njim pa fotografija "Ekipa državnih prvakov iz Ptuja". Na članek, ki govori o državnem srednješolskem prvenstvu v judu, so me opozorili predstavniki judo klubov Juršinci in Go-rišnica. Ko sem si članek (avtor je Milan Kranjc Pavlica) in fotografijo podrobneje ogledal, sem kot poznavalec tudi sam ugotovil, da gre za dobro skonstruirano manipulacijo, ki dela neupravičeno reklamo JK Drava, ne omenja pa drugih judo klubov, ki so vsaj
NAMIZNI TENIS
Prepriiljivo Danilo Piljak
Namiznoteniski klub Petovia Ptuj je organiziral prvenstvo severovzhodne regije za mladinke in mladince, na katerem je nastopilo 65 igralcev in igralk iz 10 klubov. Med mladinci je prvo mesto prepri~ljivo osvojil doma~in Danilo Piljak, ki na tem turnirju ni imel pravega nasprotnika in je edini v finalu gladko premagal svojega nasprotnika, medtem ko se je v preostalih treh finalnih obra~u-nih vodila bitka za vsako to~ko. Pri mladinkah je prvo mesto pripadlo Zali [etina iz ravenskega Fužinarja.
Uvrstitve - mladinci posamezno: 1. Danilo Piljak, Petovia Ptuj, 2. Jure Zavec, Kema Pu-conci, 3.-4. Tomi Ocepek in Bojan Ropoša, Moravske Toplice Murska Sobota. Uvrstitve preostalih ptujskih igralcev: od 5. do 8. mesta Urban Ovčar, 9.-16. me-
sta Tine Pelcl, med 24 najboljših pa se je uvrstil kadet Jernej Šilak.
Mladinci - dvojice: 1. Ropoša-Ocepek, Murska Sobota, 2. Piljak - Ovčar, Petovia Ptuj, 3.-4. Gorčan-Zavec, Kema Puconci, in Mesner — Lukner, Muta.
Mladinke posamezno: 1. Zala Šetina, Fužinar Ravne na Koroškem, 2. Katja Tomanič, Muta, 3.-4. Anja Jug, Maribor, in Manja Dretnik, Fužinar Ravne na Koroškem; od 5. do 8. mesta se je uvrstila Vesna Terbuc.
Mladinke - dvojice: 1. Šetino-va — Dretnikova, Fužinar Ravne na Koroškem, 2. Klingerjeva — Jugova, Maribor, 3.-4. Terbučeva /Petovia/ - Jeričeva /Fužinar/ in Ciglerjeva — Rupnikova, Fuži-nar Ravne na Koroškem.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / ORMOZANI PRIPRAVLJAJO MEDNARODNI TURNIR Mura, Dravograd, Belupo v Ormožu
Nogometni klub Ormož bo ob petletnici obstoja kluba organiziral močan mednarodni turnir, kjer bodo poleg domače ekipe sodelovali še hrvaški prvoligaš Slaven Belupo iz Koprivnice ter slovenska prvoligaša Dravograd in Mura iz Murske Sobote. Turnir bo v soboto in nedeljo, 17. in 18. februarja, v Mestni grabi.
Prvo polfinalno srečanje bosta odigrala Mura in Ormož v soboto ob 10.30 uri, drugo polfinale med Dravogradom in Belupom bo prav tako v soboto ob 14.30 uri. V nedeljo bo ob 10.30 srečanje za tretje mesto, ob 14.30 uri pa bo zaključni finalni obračun. Imena, kot so Vidovič, Kitič, Zivadinovič, Cifer, Gajser, Ekmečič, Bakula, Dodik, Posavec, Ferenčina, Perkovič, ter domači ljubljenci so zagotovo garancija, da bodo vsi ljubitelji nogometa prišli na
svoj račun.	(Uroš Krstič)
v takšni ali še v večji meri kot JK Drava pripomogli k uspehu ptujskih srednješolcev na državnem srednješolskem prvenstvu v judu.
Za ilustracijo naj povem, da so zmagovalno ekipo iz elektro šole Ptuj, ki je posamezno osvojila dve prvi in eno sedmo mesto, sestavljali dijaki Horvat, Fras in Gracer, vsi člani Judo kluba Juršinci. Če bi šlo za korektno poročanje, bi v članku moral biti JK Juršinci vsaj omenjen, prav tako pa tudi Judo klub Gorišnica, katerega tekmovalca sta za ptujske srednješolce prav tako osvojila medalji, na fotografiji pa bi nesporno morali biti zmagovalci
"ekipa državnih prvakov" iz JK Juršincev. Po preverjenih informacijah so na objavljeni fotografiji le trije posamezniki (od skupaj petnajstih na fotografiji), ki so se državnega prvenstva srednješolcev v resnici udeležili.
Ne bom razglabljal o tem, v čigavem interesu je objavljanje neresnic in manipuliranje s podatki in fotografijo. Dejstvo pa je, da gre v tem primeru za nekorekten odnos do mladih športnikov iz JK Juršinci in Gorišnica, ki jim je bila storjena krivica. Menim, da ste jo dolžni popraviti. S spoštovanjem! Janko Znidarič, podpredsednik JZ Slovenije
ROKOMET / PRVENSTVENE IN PRIJATELJSKE TEKME
1. B SRL ŽENSKE
Rezultati 9. kroga: Škocjan -PUV NIVO Celje 32:27 /16:12/, VIAS Šentjernej - Polje 31:36 /16:16/, Novo mesto - Keting 20:23; srečanje Zagorje - ŽRK Ptuj preloženo.
1.ŠKOCJAN	9 8 0 1 16
2.	PUV NIVO CELJE 9 7 0 2 14
3.	ŽRK PTUJ	8 6 0 2 12
4.	POLJE /-1/	9 5 0 4 9
5.	ZAGORJE	8 3 14 7
6.	KETING	9 2 1 6 5
7.	VIAS ŠENTJERNEJ 9 1 2 6 4
8.	NOVO MESTO 9 1 0 8 2
DVE ZMAGI ORMOŽANOV
V rokometnem klubu Ormož se je v zadnjem času marsikaj spremenilo in klub ponovno dobiva tisto podobo, ki jo je že imel. Po prvem delu tekmovanja pogled na prvenstveno razpredelnico ni videti nič kaj dobro in tega so se v Ormožu hitro pričeli zavedati. Za trenerja so angažirali delavnega in izkušenega trenerja Ivana Hru-piča, tudi uprava ni mirovala in naenkrat se je močno obrnilo na bolje.
Že igra v pripravljalnih srečanjih je pričela vlivati veliko več optimizma in Ormož je ponovno rokometno zadihal. Da bi kar najbolje pričakali nadaljevanje prvenstva, so se odpravili na priprave v hrvaški Trogir, ki je že tradicionalna baza ormoških rokometašev. Res je, da pet dni ni veliko, vendar pa dovolj dolgo, da se vsaj nekaj naredi. Zraven treningov so rokome-taši Ormoža odigrali tudi tri prijateljska srečanja. Dosegli so dve zmagi proti hrvaškima prvo-B-ligašema	Solinu
26:22/15:10/ in Trogirju 23:15 /9:7/. Z minimalno razliko pa so izgubili s splitskim prvoligašem Brodomerkurjem 31:27 /13:14/.
Na vseh treh srečanjih so igrali zelo angažirano ter predvsem disciplinirano, zato je vse skupaj izpadlo še bolje. Seveda bo to vse potrebno udejaniti takrat, ko bo šlo za prvenstvene točke, saj točk nihče ne podarja Te pa bodo rokometašem Ormoža še prepotrebne. Veseli pa dejstvo, da so svojo priložnost izkoristili mladi - igralca Mitja Horvat in Darjan Ivanuša ter vratar Božo Rajh. Tudi starejši niso nič kaj zaostajali.
S pripravami v Trogirju so v ormoškem rokometnem taboru zadovoljni. Malce je dobro razpoloženje skalila poškodba Mladena Grabovca. Z vrnitvijo s
priprav pa seveda ne bo mirovanja, saj je pričetek drugega dela prvenstva praktično pred vrati in bo potrebno vse misli usmeriti v nabiranje točk, ki bodo nujno potrebne, če želijo v Ormožu doseči tisto, kar so si začrtali.
GORIŠNICA -ARCONT RADGONA 36:28 /16 :15/
GORISNICA: Šterbal, Tam-še 9, Sok 1, Kelenc, Štorman 4, Fricelj 4, Kumer 7, I. Ivančič 4, Perčič, Šandor 1, Belšak, D. Ivančič, Cvitanič, Pisar 3, Mar-gušič, Alič 1, Šic.
ARCONT RADGONA: Kocuvan, L. Klun Petraš 3, Hojs, Zorko 2, Trbuc 11, Merica 5, N. Klun 4, Žinkovič 3, Trstenjak.
V	pripravljalnem rokometnem srečanju, so rokometaši domačega prvo-B-ligaša bili boljši od drugoligaša iz Gornje Radgone. V prvem polčasu sta bila igra in rezultat izenačena, medtem ko je razlika v kvaliteti prišla do veljave v drugem polčasu. Verjetno bi zmaga Gorišniča-nov bila še višja, vendar je domači strateg dal priložnost vsem igralcem ter preizkušal nekaj taktičnih variant.
VELIKA NEDELJA -MEDVEŠCAK 28:26 /11:13/
VELIKA NEDELJA: Kova-čec, Belšak 2, Mesarec 1, Tro-fenik 1, Gregorič, Potočnjak 1, Cvetko 2, Bezjak 8, Šoštarič 2, Planinc 5, Kokol, Belec, Poje 3, Štruc 2, Okreša 1, Podpečan, Špindler, Kumer. _ MEDVEŠCAK: Bašič, Prok, Šojat, Stojsavljevič 3, Uremovič 6, Zurunič 6, Ivankovič 1, Horvat 3, Cikoja 3, Badurina, Štri-tof 2, Kneževič 2.
Rokometaši Velike Nedelje so v prijateljskem rokometnem srečanju premagali zagrebški prvoligaš Medveščak. Začetek srečanja ni bil najuspešnejši za domače, saj so pri metih na vrata Medveščaka veliko grešili, nekajkrat pa se je izkazal legendarni Mirko Bašič. To je na koncu prineslo vodstvo gostov, ki je znašalo 2-3 zadetke.
V	drugem polčasu so rokome-taši Velike Nedelje zaigrali nekoliko bolje, vendar so uspevali rezultat le izenačiti, nato pa so jim gostje še dvakrat pobegnili na tri zadetke prednosti. V končnici srečanja pa so domači rokometaši bili zbranejši in spretnejši ter uspeli doseči
novo zmago. Igra pa je bila takšna, da domači strateg ni mogel biti zadovoljen in jo bo potrebno še vsekakor dodelati. Časa za uigravanje pa je še dovolj, saj bo začetek prvenstva v 1. A SRL v drugi polovici februarja.
VELIKA NEDELJA -EKOL IVANČICA 28:26 /14:15/
VELIKA NEDELJA: Belšak 5, Mesarec 3, Trofenik, regorič, Potočnjak 1, Marcen 1, Šoštarič 1, Planinc 2, Kokol, Belec, Poje 4, Štruc 4, Okreša 1, Podpečan, Cvetko 2, Špindler 1.
EKOL IVANČICA: Dubove-čak, Fodrek, Bistrovič, Šestak 10, Canjuga 4, Videc, Vukovič 1, Halamek, Dombay 2, Kolar, Gotal 4, Nevžala, Harjač, Lazič
3.
V povratnem prijateljskem rokometnem srečanju so bili roko-metaši Velike Nedelje uspešnejši in so po remiju v Ivancu tokrat uspeli premagati goste iz Hrvaške. Ti so ob nekoliko slabši igri domačih v obrambi uspeli dobiti prvi polčas z minimalno prednostjo. V drugem polčasu je bila igra do 20:20 enakovredna, nato pa je le sledilo obdobje dobre igre domačih, ki so povedli s štirimi zadetki prednosti in na koncu slaviti zmago.
VELIKA NEDELJA -IPC ČAKOVEC 35:20 /15:9/
VELIKA NEDELJA: Belšak
4,	Mesarec 5, Trofenik, Potoč-njak, Marcen, Bezjak 5, Šošta-rič 3, Planinc 4, Poje 7, Kokol, Belec, Okreša 1, regorič 1, Ku-mer 5, Podpečan.
IPC ČAKOVEC: Čivilis 1, Malner 6, Ravinskis 3, Varga 1, Tarakanovs 2, Balog 2, Borkovič 1, Lesjak, Martišek, Medžimu-rec, Zadravec 3, Turk 1, Varoša-nec, Horvat.
Rokometaši Velike Nedelje se v pospešenem ritmu pripravljajo na pričetek drugega dela prvenstva v 1. slovenski rokometni ligi. Ta teden je bil v znamenju odigravanju prijateljskih rokometnih srečanj. Po nekaj slabših igrah je kazalo, da domači rokometaši zahajajo v krizo, vendar so v srečanju s hrvaškim prvoligašem iz Čakovca vse to demantirali. Z odlično igro, predvsem v drugem polčasu, so si priigrali zmago z visokimi petnajstimi zadetki prednosti.
Danilo Klajnšek
[AHOVSKE NOVICE
Hítropotezní turnir za februar
Rednega mesečnega hitropoteznega turnirja Šahovskega društva Ptuj za februar se je udeležilo kar 19 igralcev, kar kaže, da je zanimanje za hitropotezna tekmovanja na Ptuju v porastu. Mojster Gregor Podkrižnik in mojstrski kandidat Robert Roškar sta tokrat v medsebojnem rivalstvu za zmagovalca turnirja drugim sodelujočim diktirala tempo, ki ga ti, predvsem veterani, niso vzdržali, in zasluženo osvojila prvi dve mesti na tekmovanju.
Končni rezultat: Gregor Podkrižnik 17,5 točke , Robert Roškar 16,5, Janko Bohak 12, Jože Cič 11,5, Dušan Klajderič, Dušan Majcenovič in Zla-tko Roškar 11, Miro Mihalič 10,5, Robert Mihalič 10, Viktor Pernat 9,5, Martin Skedar in Martin Majcenovič 8,5, Janez Benkič 7 itd. V skupnem seštevku v tekmovanju za leto 2001 je v vodstvu Gregor Podkrižnik pred Robertom Roškarjem.
ŠAHOVSKA ŠOLA
Šahovsko društvo Ptuj prireja šahovsko šolo za
osnovnošolce in osnovnošolke . Pričetek šole , ki jo bo vodil mojstrski kandidat Martin Majceno-vič, bo v petek, 9 . februarja, ob 15. uri v društvenih prostorih na Ptuju, Dravska 18/I.
Osnovnošolci in osnovnošolke , ki jih zanima boljše poznavanje šahovske igre, vabljeni!
Janko Bohak
ŠAHOVSKI TURNIR V LESKOVCU
Športno društvo Leskovec prireja v soboto, 10. februarja, ob 8. uri veliki ŠAHOVSKI TURNIR posameznikov za pokal občine Videm. Turnir je odprtega tipa, kar pomeni, da se ga lahko udeležijo vsi, ki jih šahovska igra veseli, ne glede na spol, starost, občino prebivališča ali šahovsko znanje. Turnir bo v prostorih trgovsko-gostinskega objekta Leska Leskovec, pravico nastopa pa bodo imeli vsi tekmovalci, ki se bodo na tekmovanje prijavili pol ure pred pričetkom turnirja. Za najboljše so pripravljeni lepi pokali, denarne in praktične nagrade.
NOGOMET
Odslej NK Ptui Asfalti Ptuj
V ptujskem nogometnem tretjeligašu v času mirovanja žoge niso sedeli križem rok, ampak so krepko zavihali rokave predvsem pri organizaciji kluba. Po prvem delu prvenstva v 3. SNL - sever so namreč na drugem mestu s točko zaostanka za vodečim Šoštanjem in velikimi možnostmi za napredovanje oziroma vrnitev v drugoligaško konkurenco. Normalno je, da se je potrebno na to dobro pripraviti tako organizacijsko kakor igralsko.
Pri ptujskem tretjeligašu so dobili novega trenerja, o čemer smo že poročali. Narejen pa je tudi program prijateljskih nogometnih srečanj, ki bodo služile za uigravanje moštva. Prvo srečanje bodo nogometaši Ptuja Asfalti Ptuj odigrali 10. 2. z mariborskim Železničarjem v Mariboru, naslednje pa 17. 2. v Beltincih z Beltinci, 21.2. v Celju z CMC Publikum, 24. 2. bodo gostili ekipo Pohorja iz
Ruš, 3.3. bodo gostovali v Kri-ževcih, 10. marca pa bodo gostili ekipo Križevcev na Ptuju; to srečanje naj bi bila tudi generalka pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva.
Za normalno delo se porabi veliko denarja, saj ne smemo pozabiti, da nogometnega kluba Ptuj ne predstavljajo samo člani, ampak tudi druge selekcije. K sodelovanju so priteg-
nili podjetje Asfalti Ptuj in z njimi podpisali sponzorsko pogodbo. Imenu NK Ptuj so dodali {e ime Asfalti Ptuj in tako bo v letu 2001 ptujski nogometni kolektiv tekmoval kot NK Ptuj Asfalti Ptuj. V prostorih tega ptujskega podjetja, ki je na{lo razumevanje za potrebe ptujskega nogometa, sta pogodbo podpisala direktor podjetja Asfalti Ptuj Marjan Pongrac in predsednik NK Ptuj Boris Per-ger. To je vsekakor pomemben datum za ptujski nogometni kolektiv, ki je na dobri poti, da se vrne v drugo ligo.
Marjan Pongrac, direktor podjetja Asfalti Ptuj, je ob podpisu pogodbe dejal: "Da smo se od-lo~ili za vlaganje v ptujski nogomet, sta dva razloga. Prvi je ~isto komercialni, saj smo kot podjetje prisotni na tržišču severovzhodne Slovenije in želimo javnost seznaniti s svojo prisotnostjo ter poslovnim predmetom, na drugi strani pa želimo postati sestavni del Ptuja, saj smo domače podjetje. Sicer pa gospodarstvo podpira družbene dejavnosti, mi pa smo se odločili za sponzoriranje nogometnega kluba, ki tekmuje v regiji, kjer smo prisotni s svojim programom in je jasno, da pričakujemo komercialne učinke."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO / ZAČETEK SEZONE
Rogina do novih toik
Začetek kolesarske sezone se je kot ponavadi začel v hrvaški Istri - v Poreču. Dirka za nagrado Poreča kategorije 1.5 UCI (Mednarodne kolesarke zveze) je bila prva od petih, ki bodo do konca februarja v okolici Poreča. Zelo hiter letošnji termin dirk pa je trenerjem že dal prve odgovore, kaj bo potrebno še postoriti, da bodo kolesarji optimalno pripravljeni na dolgo tekmovalno sezono.
Kolesarji Perutnine Ptuj so na večer pred startom bili izredno razpoloženi, saj so si želeli čim prej opraviti prvo preizkušnjo v sezoni, da bi videli, kje je trenutno njihova forma. Ob 11 uri se je pričela dirka, dolga 137 kilometrov. Prvih nekaj metrov je bil tempo zelo lagoden, nato pa se pričeli prvi pobegi. Po desetem kilometru sta resno pobegnila Miholjevič (Krka-Telekom) in Pedersen (Glud-Danska), velika zasledovalna skupina pa je samo nemo opazovala, kaj počneta ubežnika, ki sta zelo povečevala prednost. Prednost je zelo hitro narasla na minuto in deset sekund. Ekipa Perutnine Ptuj je pričela silovito napadati, vendar so se mednje pomešali ostali slovenski kolesarji in niso dovolili novega pobega. Po številnih akcijah je končno uspel pobeg mlademu tekmovalcu Perutnine Ptuj Gregorju Gaz-vodi. Pridružil se mu je še en slovenski tekmovalec in pričel se je lov za prvima dvema. Glede na to, da so vozili kroge v dolžini 21,6 kilometra in je bilo potrebno prevoziti šest krogov, je Gazvoda dajal upanje za zelo dober rezultat, a je v zadnjem krogu imel težave ter se je pomaknil nazaj v veliko skupino zasledovalcev. Boštjanu Krevsu je zlomljen menjalnik preprečil nadaljno pomoč svoji ekipi. Trener Robert Pintarič je preko radijske zveze dal zadnje napo-
treningov, kar mi je povzročilo obilico preglavic, zadovoljen pa sem, da je Rado Rogina osvojil UCI točke ter da so vsi tekmovalci pripeljali v cilj celi, kajti sezona za dokazovanje bo še dolga."
Rezultati dirke: 1. Vladimir Miholjevič (Krka-Telekom) 2. Morten Pedersen (Glud-Danska), 3. Dean Podgornik (Sava-Kranj), ... 8. Rado Rogina (Perutnina Ptuj), 16. Matej Marin (Perutnina Ptuj), 32. Tomislav Dančulovič (Perutnina Ptuj), 36. Massimo Demarin (Perutnina Ptuj), 52. Gregor Ga-zvoda (Perutnina Ptuj), 57. Marjan Kelner (Perutnina Ptuj).
Tekst & foto:
Samo Glavnik
MALI NOGOMET
Poetovio Mila Tomaž — TF Beton Koper 2:4 (1:2)
1.SLMN
Rezultati 11. kroga: Puntar Tolmin — Mizarstvo Širovnik 4:2, Sevnica — Naja Ljubljana 5:1, GIP Beton Zagorje — Lesna Litija 2:3, Poetovio Mila Tomaž — TF Beton Koper 2:4, Maxi Club Celje — Makoter Meteorplast Ljutomer neodig.
Vrstni red: Lesna 29, Sevnica 22, GIP Beton 20, Meteorplast 17, Naja 16, TF Beton 13, Puntar 12, Poetovio Tomaž 8, M. Širovnik 7, Maxi Club 4.
POETOVIO MILA TOMAŽ -TF BETON KOPER 2:4 (1:2)
Strelci: 1:0 Janžekovič (10), 1:1 Radiškovič (19), 1:2 Šolaja (20), 1:3 Lakoseljac (21), 2:3 Pra-potnik (26), 2:4 Radiškovič (40).
Poetovio Mila Tomaž: Bedrač, Magdič, Ha-bjanič, Presečnik, Bohinec, Gašparič, Janžeko-vič, Cvetko, Jurčec, Školiber, Prapotnik, Pintarič. Trener: Bojan Cunk.
Po zmagi v Ljubljani so domači malonogome-taši v športni dvorani na Hardeku gostili ekipo TF Beton iz Kopra. Začetek srečanja je bil popolnoma v znamenju domačih, ki so z odličnim pokrivanjem gostov povsem onemogočili njihovo igro v napadu. Gostom je v tistih odličnih osemnajstih minutah domačih kožo reševal odlični vratar Štefančič. Vratar gostov pa je bil povsem nemočen pri vodilnem zadetku Janžekoviča. Zadnji dve minuti so do takrat neopazni gostje domače šokirali z dvema zadetkoma. Drugi polčas so odlično pričeli gostje, saj je Lakoseljac izkoristil nepazljivost domačih v obrambi in zadel za 1:3. Na 2:3 je zmanjšal Prapotnik in ponovno vlil upanje domačim igralcem in publiki. Toda od takrat dalje domači niso izkoristili dvakrat igralca več in nekaj res lepih priložnosti, saj je na vratih Koprčanov blestel Štefančič, ki je domače spravljal v obup. Lakoseljac je v 34. minuti osupnil vse v dvorani, ko je kot za šalo preigral vse domače igralce razen vratarja Bedrača.
2. SLMN - vzhod
Rezultati 13. kroga: Križevci — Pušenci 7:4, Mak Cola — Draža vas 13:4, Oplotnica — Vito-marci 10:5, Dolane — Slovenske gorice 7:2, Do-bovec — Napoli Pernica 3:3, Leskovec — Marco Polo 6:3.
Vrstni red: Napoli 37, Dobovec 30, Oplotnica 24, Marco Polo 22, Draža vas 18, Mak Cola 16, Leskovec 16, Slovenske gorice 16, Vitomarci 15, Dolane 11, Križevci 10, Pušenci 9.
ZLMN ORMOŽ / Holermuos prvak
Izidi 9. kroga v 1. ligi: Joker Ivanjkovci — Holermuos 2:3, Mladost Miklavž — Makoter Cven 3:0 b.b, Pušenci — Nova Slovenija 3:9.
1. HOLERMUOS	9 6	3	0	38:19	21
2. PUŠENCI	9 6	1	2	44:27	19
3. BELCONT	9 5	2	2	37:32	17
4. MAKOTER CVEN (-1)	9 5	2	2	38:23	16
5. RTV KUPČIČ	8 4	2	2	40:26	14
6. SMOKI FIŠTRAVEC	9 4	0	5	37:39	12
7. VIČANCI	9 2	3	4	28:34	9
8. MLADOST MIKLAVZ	8 2	1	5	20:29	7
9. NOVA SLOVENIJA	9 2	1	5	29:50	7
10. JOKER IVANJKOVCI	9 0	1	8	20:52	1
Izidi 9. kroga v 2. ligi: TSO — Kog 0:5, Borec
— Podgorci 3:4, AŠ Prednost II — Litmerk 3:7, Trsn. Žiher — Zadnja šansa 3:2, Mladost Miklavž II — Cvetkovci 4:1, Pušenci vet. - Avtop. Novak 7:1.
1.	TRSN. ZIHER
2.	PUŠENCI VET.
3.	CVETKOVCI
4.	KOG
5.	MLADOST MIKLAVZ II
6.	AŠ PREDNOST II
7.	LITMERK
8.	ZADNJA ŠANSA
9.	AVTOP NOVAK
10.	PODGORCI
11.BOREC
12.	TSO
7 1 6 1 6 0 5 3 5 2 5 1 4 2 3 1 2 0 2 0 2 0 1 1
33:19 35:24 39:23 35:20 27:18 33:30 28:21 30:45 35:38 29:43 26:47 17:39
22 19 18 18 17 16 14 10 6 6 6 4
Uroš Krstić
LIGE MNZ PTUJ
Rezultati 8. kroga - skupina A: ŠD Juršinci -Kozminci Šega 5:1, Studio Real - Pizzeria Bar 29 3:6, Macho Juršinci - Gostišče pri Antonu 8:3, Draženci - Avtoelektrika Bračič 1:14, Avtoličar-stvo Kac Julija - ŠD Rim 1:2.
1. AVTOELEKTRIČAR. BRAČIČ	8	7	0	1	59:13	21
2. ŠD RIM	8	7	0	1	33:13	21
3. ŠD JURŠINCI	8	7	0	1	31:16	21
4. AVTOLIČAR. KAC - JULIJA	8	5	1	2	25:10	16
5. MACHO JURŠINCI	8	4	0	4	27:27	12
6. GOSTIŠČE PRI ANTONU	8	3	1	4	24:32	10
7. PIZZERIA BAR 29	8	3	0	5	30:32	9
8. STUDIO REAL	8	2	0	6	20:28	6
9. draZenci	8	1	0	7	12:47	3
10. KOZMINCI ŠEGA	8	0	0	8	19:47	0
Rezultati 8. kroga - skupina B: MDNS Ptuj Tames - Pantera Lovrenc 3:3, Lancova vas - Re-mos 6:3, Ricks Cafe - Butik Ivana 2:5, ŠD Destr-nik - Telekom 4:1, Club 13 - PC Cliker 3:4.
Rezultati 9. kroga: Telekom - MDNS Ptuj Tames 1: 4, Pantera Lovrenc - Lancova vas 1:5, PC Cliker - Ricks Cafe 4:8, Butik Ivana - ŠD Destr-nik; Srečanje Club 13 - Remos ni bilo odigrano.
1.	MDNS PTUJ -TAMES
2.	ŠD DESTRNIK
3.	BUTIK IVANA
4.	RICKS CAFE
5.	PC CLIKER
6.	PANTERA LOVRENC
7.	CLUB 13
8.	LANCOVA VAS
9.	REMOS
10.	TELEKOM
9 8 9 7 9 5 9 4 9 3 9 3
8	3
9	3 8 2 9 1
1 0 1 1 2 2
0	5 2 4 2 4
1	4 0 6 1 5 0 8
38:12 46:19 24:22 32:28 26:31 22:31 33:35 21:36 19:25 15:36
25 22 17 12 11 11 10 9 7 3
Danilo Klajnšek
OBČINSKA LIGA VIDEM
Rezultati 8. kroga (4. 2.): NK Videm mladina - NK Videm člani 4:10, ŠD Majski Vrh - ŠD Po-brežje 1:7, NK Leskovec mladina - NK Tržec kadeti 5:5, NK Tržec člani - ŠD Lancova vas 2:5, KMN Majolka - Šturmovec 6:0, NK Leskovec člani - ŠD Zg. Pristava 4:0
1.	KMN MAJOLKA	8 8 0 0 80:18 24
2.	ŠD LANCOVA VAS	8 6 0 2 37:26 18
3.	ŠD POBREZJE	8 5 2 1 41:18 17
4.	NK VIDEM - ČLANI	8 5 1 2 46:24 16
5.	ŠTURMOVEC	8 5 1 2 38:23 16
6.	ŠD MAJSKI VRH	8 3 1 4 32:37 10
7.	NK LESKOVEC - MLADINA 8 3 1 4 33:47 10
8.	NK LESKOVEC - ČLANI 8 3 0 5 28:46 9
9.	ŠD ZG. PRISTAVA	8 2 1 5 25:42 7
10.	NK VIDEM — MLADINA 8 2 1 5 24:44 7
11.	NK TRZEC - ČLANI	8 1 0 7 10:34 3
12.	NK TRZEC - KADETI	8 0 2 6 24:59 2
Darko LAH
Rogina pred startom dirke
tke ptujskim tekmovalcem, da se pripravijo za ciljni sprint, kajti mesto na stopničkah je še bilo prosto. Napad so pripravljali Mahorič, Marin, Rogina in drugi, ki so še lahko bili v pomoč. Sprint se jim ni najbolje posrečil in tako je na koncu osvojil UCI točke, ki jih je dobilo prvih deset tekmovalcev, samo Rado Rogina (PP), ki je zasedel 8. mesto, Matej Marin (PP) pa je v veliki gneči na koncu osvojil 16. mesto. Trener Robert Pintarič je na koncu dejal: "Res je, da smo imeli v januarju veliko deževnih dni in smo bili prisiljeni trenirati v težjih razmerah in včasih zmanjšati obseg
ATLETIKA / DRŽAVNO PRVENSTVO V CELJU
Bojan Zemljarii - državni prvak v mnogoboju
V Celju je minuli konec tedna potekalo državno prvenstvo v mnogoboju, na katerem je nastopil v kategoriji mlajših mladincev tudi ptujski atlet Bojan Zemlja-rič. Potihoma je pričakoval osvojitev naslova državnega prvaka, v nedeljo pa je po disciplini 60 metrov z ovirami že vedel, da je naslov državnega prvaka njegov.
Bojan je zbral 4044 točk, drugi pa je bil Jože Oričnik iz Celja, ki je zbral 3628 točk. Razlika v točkah govori o premočni zmagi
Bojana Zemljariča, ki je v abso- Bojan Zemljaric, dvoranski dr-
lutni konkurenci zasedel drugo žavni prvak v mnogoboju
mesto za Boštjanom Bradeškom iz ŽAK MASS Ljubljana, ki je zbral 5060 točk.
Bojan Zemljaričje dosegel tele dosežke po disciplinah: 60 metrov 7,39, 60 metrov z ovirami 9,86, skok v daljavo 615 centimetrov, skok v višino 185 centimetrov, skok s palico 320 centimetrov, suvanje krogle 10,75 metra, 1000 metrov 3:17,00.
To je bila za sicer mladega atleta prva preizkušnja v mnogoboju, saj je drugače njegova disciplina skok v višino, kjer ima osebni rekord 195 centimetrov. Po naslovu državnega prvaka si sedaj želi, da bi to ponovil tudi na državnem prvenstvu na prostem, ki bo 13. in 14. maja v Mariboru. Z osvojitvijo prvih dveh mestih pa bi si zagotovil tudi uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo nastopila v drugi polovici julija na svetovnem prvenstvu v Debrecenu na Madžarskem.
Danilo Klajnšek
	POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
	
Ob nakupu Econa vam podarimo tiskalnik!
Comtron vam ta mesec nuđh	
Optična miška Dexxa............................	...............6.790,-SIT
CD-RW LG 8/4/32......................	
CD-R mediji 700IVIB/80 min........	........160,SIT/laHn
TRON Econo AMD 700
Duron 700MHz/128kB,64MBI!AM, VGA AGP Riva TNI2 M64 32 MB, Mi disk 20 GB CD-ROM 52 x, disketnik 1,44 MB, zvočna kartica stereo, iniSia s podlogo, tipkovnica, zvočniki 120W Pmgrmsks opiema:
-Windows ME Slo CD, kh Frttz 4.0 OEM SLO
166.900," I
darilo tiskaM LEXMARK Z12
MONITOR
lSnatrm775FT17
Osnovni podatki: 17"
Resolucija:
H-30-70kHz V-50-160HZ
la -Trg Svobode 5, tel.: 02/2523-008, m
Celle -Mariborska86,tel.:03/4906220,ceecointron.8l
17, tel.: 02/5371150, niseiiomtron.5i

comc^on
MarlbOHiprav^prodaJa -tâaa» 21, tel.: 02/3003 500, comtron@cointron.sl napredna računalniška tehnologija
Pridâujemo si pravico do spremembe cen In konfiguracij,	vključujejo DDV In veljajo do konca zali«, ob gotovinskem plaSlu,
(^imacya
VAS VZPODBUJA K UČENJU
Seminar:
RAČUNOVODSTVO, FINANCE IN DAVKI ZA PODJETNIKE
- 40 ur v večernem času Pričetek: četrtek, 1 .marec 2001
TEČAJI TUJIH JEZIKOV - angleščina, nemščina
c^ ANGLEŠKA SLOVNICA PO MAVRIČNI BLIŽNJICI Z
DUŠICO KUNAVER (v enem dnevu: sobota, 3. marec 2001)
TRGOVCI, GOSTINCI - ŠE JE MOŽNOST VPISA V PROGRAM ZA POSLOVODJE! POHITITE!
Animacija d.o.o., Aškerčeva 1, Ruj, (02 749 34 60,02 749 34 64)
PLANINSKI KOTIČEK
Izlet na Paški Kozjak
Mladinski odsek Planinskega društva Ptuj vas v nedeljo, 11. februarja, vabi na izlet na Paški Kozjak. Zbor udeležencev bo ob 6.45 uri na avtobusni postaji Ptuj, od koder bo odhod s posebnim avtobusom ob 7.00 uri. Iz Ptuja se bomo peljali mimo Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Vitanja in zaselka Dolic proti Mislinji. Malo pred Misli-njo bomo zavili v ozko dolino reke Pake. Po ogledu Hude luknje se bomo zapeljali do vasi Paka pri Velenju, od koder se bomo peš podali proti planinskemu domu na Paškem Kozjaku. Čaka nas slaba ura in pol ne prevec naporne hoje, ki je
primerna tako za otroke kot za starejše. Ker bomo imeli na voljo dovolj casa, se bomo (tisti, ki bodo želeli) podali do bližnje cerkvice sv. Jošta).
Sestopili bomo v vas Paka, kjer nas bo cakal avtobus in nas popeljal v Velenje. Sledil bo ogled velenjskega gradu. Potem nas caka le še vožnja mimo Dobrne in Celja proti domu. Vrnitev je predvidena okrog 18. ure.
Cena izleta vkljucuje prevoz, vodenje in organizacijo ter topel caj v planinskem domu in znaša 1300 SIT za mladino, 1600 SIT za odrasle ter 2100 SIT za tiste, ki niso clani PD. Vodja izleta je Tadeja Radek.
Prijave z vplacili sprejemamo v društveni pisarni do petka, 9. februarja!
T. Radek
Mali oglasi
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-5011 ali 041 897-675, NON-STOP.
POSLOVNO-stanovanjski objekt v centru Gorišnice, zgotovljen, trgovski lokal z opremo, gostinski lokal brez opreme, vseljivo stanovanje, gospodarsko poslopje z velikim parkirnim prostorom, prodam, cena ugodna, možnost od-placevanja na vec let. Telefon 041 346-313.
PRODAM bukova drva. Telefon 769-1611, 031 885-154.
PRODAMO: hiše - Draženci 1-druž., stara 12 let; Podgorci manjša, urejena; Vitomarci; Cirkovce, v racun stanovanje; Cirkulane manjša zelo ugodno; Jiršovci; Spu-hlja ob glavni cesti takoj vseljiva; Drbetinci; Tibolci; Strjanci; Placar; Prerad; Kicar; Langusova; Šercer-jeva v racun stanovanje; Juršinci itd. Vikendi: Pristava Cirkulane; Pohorje Cirkulane; Vareja; Kicar; Strjanci zelo ugodno; Zamušani na lepi lokaciji itd. Stanovanja: 5. prekomorske l-sobn. Zg.Hajdina; 3-sobn. 5. prekomorske pritlicje, takoj vseljivo; 4-sobn. 5. prekomorske mansarda; 5. prekomorske 4,5-sobn.; 3- in 4sobn. Kidričevo; nova takoj vseljiva Gorišnica od 40 do 60 m2 itd. Kmetije na raznih lokacijah. Parcela v Gorišnici itd. Vse ostale informacije dobite v poslovnem centru Domino, telefon 02 748-1013, GSM 041 955-402, v Bišu 02 757-1101. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas.
V SODELOVANJU s Tehnouni-onom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernarcic, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Akcija: Candy - vgradni pomivalni stroj A 9007, hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE, vgradni štedilnik ter stekloker. plošca PVD 605 X in samostojna pom.stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CI 121 XT (1200 vrtlj./min.), PS CE 1049 (1000 vrtlj./min.) ter pralno-sušilni stroj Alise 085. Možnost placila na 6 obrokov - čeke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Dobrodošli v naši trgovini.
KLETKE za kokoši, nesnice in predsetvenik, širine 2,4 m, prodam. Telefon 792-3701.
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
ZARADI selitve prodam spalnico in otroško sobo za dva otroka. Telefon 041 260-198.
ZAPOSLIM vec KV zidarjev pri PK delavcu v gradbeništvu ter sprejemam narocila za manjša gradbena zidarska dela. Franjo Puško, s.p., Cvetkov trg 3, Ptuj, telefon 041 728-944.
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, cepljene, hisex, prodam 500 sit, dostava na dom. Telefon 792-3571, Marcic, Starošince 39.
IZVAJAMO notranje strojne omete po konkurenčni ceni. Informacije na telefon 041 610-377. Milan Kavaš, s.p., Trnje 149, Črenšovci.
PRODAM telico simentalko, brejo 6 mesecev, A kontrola. Telefon 753-15-21.
PRODAM leseno stiskalnico in bruna v velikosti 4 x 6 m. Telefon
02	769-11-91.
PRODAM 4 prašiče domače reje, teža 120 kg. Telefon 755-4571.
PRODAM ali dam v najem njivo 1,5 ha v Tržcu. Telefon 764-3801.
PRODAM telico, brejo, simen-talko, ter svinjo 150 kg. Telefon 751-3011.
UGODNO PRODAJAMO stanovanja, hiše, poslovne objekte, posestva, vikende in parcele. Gruntar nepremičnine, Krempljeva 6, Ptuj, telefon 02 778-63-11.
PRODAMO semenski krompir in kupimo bučnice golice. Telefon 796-7271, ali Zdenka Skledar, Apače 123, Lovrenc na Dravskem polju_
SIMPATIČNO in resno dekle, staro nad 20 let, za strežbo v dnevnem baru takoj zaposlimo. Stanovanje brezplačno. Telefon 041 710-660, Sedevčič, s.p., Grumova cesta 2, Šmartno pri Litiji.
PTUJ, zahodno primestje, prodam hišo (bivšo kmečko domačijo) z 90 m2 stanovanjske površine in 360 m2 gospodarskega poslopja, 30 ar parcele, v celoti zazidljive, vseljiva. Telefon 031 288-021.
AVTO-RAK, ugodno prodamo: astra 1.4 I karavan, 1994, clio 1.4, 1999, octavia 1.8 SLX, 1997, tem-pra 1.6 IE SX, 1996, lanos 1.5, 1999, astra 1.6 IGL, 1992, mega-ne 1.6 E RT scenic, 1997, brava 1.2, 1999, audi 100 2.3, 1992, rover 216 SI, 1999, audi A6 2.8 E quatro, 1994, cordoba 1.4 GLX, 1994, kia sephia 1.6 GTX, 1996, octavia 1.6 GLX, 1997, rover 214 SI, 1995, sephia 1.5, 2000, kia pride 1.3 I, 1997, AX 1.1 I caban, 1993, tempra 1.6 S, 1991, mega-ne 1.6 E RN, 1997, clio 1.2, 1999, ZX 1.4, 1992 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 64, Ptuj, telefon 02 78-00-550.
IZDELUJEMO zunanje in notranje ograje, stole, mize, jedilne kote, predelne stene, stopnice, okna in vhodna vrata ter montaže na terenu! Mizarstvo Franc Kukovec, s.p., Polenšak, Lasigovci 17/b, telefon 756-08-01.
PRODAM telico, staro 15 mesecev, in svinjo, težko 150 kg. Telefon 031 818-766.
KUPIM gradbeno parcelo, 10 arov, do 5 km iz Ptuja v smeri Nova vas ali Podvinci. Telefon 041 77-08-77.
PRODAJAMO piščance od 2 do
3	kg težke. Prelog, Zagojiči 30, Gorišnica, telefon 740-70-92.
PRODAM svinje od 80 do 90 kg za zakol ali za pleme. Telefon 766-3891.
GARSONJERO na Ptuju oddam. Telefon 041 633-798.
PRODAM seno. Telefon 782-85-31, zvečer.
NESNICE, mlade, pred nesnos-tjo, grahaste in rjave, cepljene, po 850 sit za kos, dostava na dom. Telefon 41 459-838, Ivo Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer.
V DELOVNO RAZMERJE sprejmemo dekle za strežbo. Bar Major-ček, Nevenka Majer, s.p., Bukovci 101, tel. 766 28 21.
Iščemo zunanje sodelavce!
za trženje računalniških tečajev
GALA
Pogoji: - komunikativnost
-	natančnost
-	lasten prevoz
-	zaželeni s.p., d.o.o. in študenti
-	poznavanje računalniških programov Windows, Word, Excel, Outlook
Delo je terensko, ponujamo dobro in stimulativno plačilo. Pisne vloge pošljite na naslov:
GALA izobraževanje in storitve, Božidar Doki s.p., Raičeva 6, PTUJ 2250.
Dodatne Informacije: 02/749 3412 ali 041/ 924 055.
Enaka, a različna.
Letnik 2000.
Letnik 2001.
Je razlika? Ni razlike? Seveda je! Prihranki ob nakupu vozil letnik20001
Lupo 1.0: 88.000 SIT Lupo 1.4:224.000 SIT Polo limuzina invariant: 140.000 SIT
Golf 1.4 (basis): 160.000 SIT Golf 1.9 SDI (basis): 160.000 SIT
Bora 1.4 (basis): 160.000 SIT Bora 1.9 SDI (basis): 160.000 SIT
To pa še ni vse, zato nas kar hitro obiščite.
PORSCHE
KAEĐLTIM l£ASIiMC I^nudba vozil in modelov je omejena.
Volkswagen
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, t«l./fax: 02/783 55 11
mnnmnuL


PORSCHE
MARIBOR
,_ . v	«odno!	področni prodajalec:
nikoTi tako ugoa • ^ ^gg ^	^^ | ^^^ ^^
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnlh predpisov v ponedeljek, 12.2.2001:
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, PTUJ,
-	ob 17.00 v osnovni šoli VIDEM
-	ob 18.00 v osnovni šoli LESKOVEC
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Vabljeni!
ŽMIBOC
y
SALON
POHIŠTVA
Spuhlja 79a, PTUJ
Telefon: 02/ 775 41 01
•	regaii, sedežne garniture
•	spalnice, otroške sobe
•	kuhinje, jedilnice
•	pisarniški program
Možnost piačila s piačiinimi karticami. Do 35% popusti pri gotovinskem plačilu! Plačilo tudi na obroke!
POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE
FASADE DEMIT
STYROFAX-ROFIX Izolacija - stlropor -volna - pluta zaključni onnet -sililat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slikopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Silkopleskarstvo in fasaderstvo «041 646 067 ali 062 754 4010.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91.
VEDEŽEVANJE TANJA I
090-4351 j
VFDSŽEVANJS
POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, SANJE
090-42-22
UUBEZEN. DELO. DENAR. POSL. ZADEVE ŠOLA. POMOČ PRI REŠEVANIU TEŽAV PARTNERSTVO. STIKI. POKLIČITE IN ZAUPAJTE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM.
Ideal «.p.	NON-STOP 185SIT/mm
Mali oglasi
MALO HIDROELEKTRARNO v obratovanju, lahko tudi v slabšem stanju, kjerkoli v Sloveniji kupim. Telefon 041 757-610.
PRILOŽNOST za osamljene. Spoznamo vas s primerno osebo za prijateljstvo ali resno vezo. Posredovalnica AZUR, telefon 041 688-433.
POZOR, vinogradniki! sidra, objemke, natezalnike dobite v Kovi-narstvu Metlicar vsak dan od 7. do 19. ure, Potrčeva 28, Ptuj, telefon 771-2861.
BUČNICE golice kupim po 420 sit za kilogram. Telefon 041 667-325.
PRODAM odojke, samonakla-dalno prikolico, traktorske vilice za nošenje bal, jedilni krompir ter krompir za sajenje sorte dezire. Informacije na telefon 041 591-110.
Zaposlimo NKV delavca v
proizvodnji izdelkov iz gume in plastike, starost do 25 let, odslužen vojaški rok. Prošnje pisne pošljite na naslov: Lidija Janićijević, s.p., GUMACOM-MERCE PTUJ, p.p. 09, 2251 Ptuj.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12, ure) - 10. februarja: Liljana Kekec, dr. stom. Na tratah
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
Možnost piačila na obroi<e, gotovinsifi popust _in popust za upol<ojence_
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po st. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

AKTAL, d.o.o. PPjij^ Industrijska 14 jf- 2325 Kidričevo
Telefon - faks: ^ 02 796-9211 Proizvodnja PVC vrata okna zimski vrtovi senčila montaža kletna okna
DELNICE
ZLATA MONETA, INFOND, NFD, KREKOVA, KMEČKI SKLAD, ATENA, TRIGLAV, KMETIJSKI KOMBINST IN DRUGE ... OSOJNIKOVA 3, PTUJ tel.: 776 - 05 11 Azur-Papotnik, k.d.
Rogaška cesta 36, Ptuj, tel. 788 56-20 ali GSM 041 630-113, organizira brezplačni tečaj CPP za študente in dijake za kategorije A, B, C, D, E in kmetijski traktor ter kolesa z motorjem.
Vpis in začetek tečaja v PONEDELJEK, 12. februarja 2001, ob 16. uri v učilnici avto šole Roga{ka cesta 36 v Ptuju in ob 17. uri v osnovni {oli Jur{inci.
UGODNOST
*	v času predavanja organiziramo zdravniški pregled in prvo pomoč
*	omogočamo ure praktične vožnje A, B, C, D, E in kmetijski traktor
*	nudimo plačilo vožnje na obroke, študentom dajemo pri vožnji 10% popust
KAKOVOSTNO, POCENI IN HITRO DO IZPITA Z AVTO [OLO "[ I C".
V GRUŠKOVCU pri Cirkulanah ugodno prodam gorico - žični nasad, 600 trsov. Informacije na telefon 02 781-08 61, do 12. ure.
PRODAM dvosobno stanovanje v 1 nadstropju v Ptuju. Telefon 779-19-51 dopoldan, 778-01-31 po 17. uri.
PRODAMO 4-sobno stanovanje, I. nadstropje, komfortno urejeno, obnovljeno. Telefon 775-04-51.
GOLF, l.90, reg. 8. mes., meta-lik barva, prvi lastnik, prevoženih 81000 km, prodam starejši osebi. Telefon 031 836-420 ali zvečer 02 768-40-71.
KUPIM rabljen štedilnik Plamen s pečico na trdo gorivo. Telefon 781-11-91.
PREVOZI premoga iz Velenja zelo ugodno. Možnost plačila na čeke. Telefon 6291-915. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-lašek 91, Podlehnik.
NA PTUJU PRODAM 2,5-sobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 775-40-21.
POSREDUJEM pri vseh vrstah kreditov. SVIT - posredovanje v prometu blaga in storitev, Zvez-dana Hedžet, s.p., Dobravska 15, Maribor, telefon 041 672-449.
NA PTUJU smo ustanovili farmo južnoameriških činčil. Naša farma deluje že 10 let. Če se hočete ukvarjati s to dejavnostjo, pokličite na telefon 041 770-081 ali 02 4713-941.
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
Ob boleči, tragični izgubi dragega Marjana, atija, strica in botra
Marjana Ferceca
1965 - 2001 IZ SEDLAŠKA 48
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem TAM-KAROSERIJA-MPIP sodelavkam SCHMIDT Kidričevo, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nama izrekali ustna in pisna sožalja - hvala.
Iskrena hvala govorniku za lepe besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, pevcem, KS Podlehnik, podjetju MIR za vse opravljene storitve. Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala.
Žalujoči: sin Marjan z mamico Jožico ter ostalo Šimenkovo sorodstvo
Le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala. Od{la si tja, kjer ni bole~in, nam pa zapustila si praznino, prazen dom in bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, babice in sestre
Marije Kosi
IZ PODGORCEV 76
se iz srca zahvaljujemo osebju bolnišnice Ptuj, koletivu Perutnine Ptuju ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za sveče, cvetje, darovane maše in izraženo sožalje. Posebna zahvala g. župniku in p. Alojzu za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, pevcem, govorniku in godbeniku.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Poklican si bil na Gospodov dan, odzval si se, ker je bil zadnji klic. Prej ga nisi nikoli slišal. Vsak dan je bil zate delovni dan. Tokrat si pospravil orodje, opravil, pospravil vse in {el na pot -zakmasno oble~en, slovesen in resen, k poslednji daritvi.
T. Kunter
V SPOMIN
9. februarja mineva šesto leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek
Franc Meznaric
IZ SPUHLJE 123
Zelo težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje se je navaditi živeti brez njega. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
SPOMIN
10. februarja 2001 minevata dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Tonček Vindis
IZ VELIKE VARNICE 68
Hvala vsem, ki postojite ob grobu, mu podarite cvetje, sveče in lepe misli.
Tvoji najdražji: žena Nada, otroci Zvonko, Zlatka,
Mladenka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in hčerke
Ivanke Hvalec
IZ GABRNIKA 48
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem kolektiva Perutnine Ptuj in Eurest, d.o.o., govorniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter g. župniku za opravljen obred in sveto mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Feliks, hčerka Aleksandra, sinovi Sergej, Peter, Jožef ter mama Alojzija
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne, JE SPOMIN NATE...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega moža, očeta, strica, dedka in pradedka
Janeza Vrečarja
IZ VINTAROVCEV [T. 15 PRI DESTRNIKU,
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih našega življenja in nam izrazili pisno ali ustno sožalje.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, ga. govornici za izbrane besede slovesa in cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke. Zahvaljujemo se njegovi izbrani zdravnici dr. Mariji Milošič in zdravnikom ter zdr. osebju internega oddelka splošne bolnišnice Ptuj za zdravstveno pomoč in nego. Hvala pogrebnemu podjetju Jančič za vzorno opravljene pogrebne storitve in godbeniku za odigrano melodijo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Alojzija, otroci Jožica, Branko in Olga z družinami ter vnuki Simona z družino, Matej, Ines in Žan
Leto dni na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča.
V SPOMIN
10. februarja 2001 mineva leto žalosti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Franc Ranfl
IZ POLENCEV 18
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu z lepo mislijo prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Z žalostjo v srcu: vsi njegovi najdražji
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Elektro Ivančic s.p. Tel.: 041/739 197 ZAKONSKO PREDPISANE MERITVE
Elektroinštalacij in strelovodov izvajam. l\/lontaža in servis domofonov-avdio-video.
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE
*	ZAKUUČNI SLOJI
Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451
ZamuSanl 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02 712-5031
MARIBOR, Ptuiska 132, tel.: 02/46 00 122 02/46 00 123, e-mail: saion.mb@ac-mobil.si
HORTPA
jljs debis
PONUDBA TEDNA
-CMC že od 2.188.905 SIT
-	ACCORD, letnik 1999 (službeno vozilo), 3.099.999 SIT (28.300 DEM)
-	AERODECK, letnik 1998 (službeno vozilo), 2.800.000 (25.570 DEM)
UGODNO FINANCIRANJE ZAGOTAVUA DEBIS AC LEASING.
Ponudba velja do razprodaje zalog.
je
14. februar, od 17. do 20. ure,
Vale^^-^-no^o p^ese^eiče^^e v gos^t^-nske^ koi^-^^k^
16.	februar ob 17. uri,
koncert skupine Mambo Kings
17.	februar, ob 11., 15. in 17. uri, otroška lutkovna predstava
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
Posebno darilo za nase zveste obiskovalce
KATALOG UGODNOSTI
velja od 15. 2. 2001 do 17. 3. 2001.
Razdeljen bo samo 15., 16. in 17. februarja v Europarku.
Število katalogov je omejeno.
SALON POHIŠTVA
meisi>0M
Ob Dravi 3a, PTUJ, tel.: 02/783 81 61
Gotovinski	za kuhinje
popust	SVEA,
J no/	MARLESin
'4U /O	GORENJE.
ZELO UGODNO!
TROCAL* °
OKNA IN VRATA
TRC3JN0 TESNENJE
IZDELAVA in MONTAŽA PTC OKER, TRAT, ROUT IH ŽALUZU
IvanArnuš
s.p.
Povodňová uL 13,8861 PtU (ob Mariborski o.) SLOVENIJA T8l.S!te+S86/S/783K)(>81
Okna in vrata so evropske kakovosti s certifikatom
št. C 1688^8-520-2 SiST 1018 ZAG, Ljubljana
annaiiiilRrslikB®
Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910
UGODNO PRODAMO:
MULTIPLA 1.6 SX -1999 -1.950.000,-APPLAUSE 1.6 X-1991 -450.000,MB 260E-1988-1.100.000,-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000,-THEMA2.0 16V-1993-950.000,-GOLF 1.6 JX-1991 -550.000,-MONDEO 2.0 GHIA -1993 -1.099.000,-R5 CAMPUS-1992-380.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6-1991 -600.000,-HYUNDAI COUPE -1993 - 640.000,-PUNT0 55S 5V-1998-1.190.000,-PUNT0 55S 5V-1995-800.000,-CITROEN AX 1.1 TRE -1987 -180.000,-CINQUECENTO 900 -1994 - 550.000,-MEGANE classic 1.6 RT-1997-1.400.000,-CLIO 1.2 BEBOP 3V-1996-850.000,-Avto Prstec d.o.o.. Ob Dravi 3A, Ptuj
AVTOCENTER Škoda & Lada
•	splošna popravila
vseh tipov motornili vozil
•	generalna popravila motoijev
•	manjša kleparska popravila
•	rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in U\DA
PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137
	OGLASI IN OBJAVE
	
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako številko do torka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-15.
Pomlad na vrt bo ťvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
V SPOMIN
žalosten je spomin na lanski 13. februar, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek in tast
Mihael Kolednik
IZ PARADIŽA 47, CIRKULANE
1929 - 2000
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
V SPOMIN
Alojziji Krajnc
MEJNA C. 33
Boleč je spomin na 7. februar 2000, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica. Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in obstojite ob njenem grobu.
Vsi tvoji najdražji
Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje,
bolečine in trpljenje si prestal,
zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, dedka in pradedka
Antona Zelenika
IZ GOMILCEV 13/a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrekli ustna in pisna sožalja.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku Mihaelu Valthuberju za opravljen obred, pogrebnemu zavodu Jančič, govorniku Janezu Irglu za poslovilne besede, gasilskim društvom, gasilski godbi Destrnik ter cerkvenim pevcem.
Žalujoči: vsi njegovi
SPOMIN
Boleč je spomin na 12. februar, ko nas je zapustil dragi mož, ati in dedi
Anton Bezjak
K JEZERU 1
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite njegov spomin.
Tvoji najdražji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka ...
V SPOMIN
12. februarja mineva leto žalosti, odkar je odšel naš dobri mož, oče, dedek in pradedek
Janez Horvat
IZ DOBRINE 7
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinesete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Sopek cvetja sva nabrala, na gomilo tvojo dala, zraven svečko sva prižgala in v tišini s tabo pokramljala.
SPOMIN Boris Kova~ec
6. 2. 1994 - 6. 2. 2001 IZ VELIKE NEDELJE 37
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite misel, svečko ali cvet.
Tvoja ata in mama
Prišel je tihi zimski dan, ko, draga mama, si odšla od nas. Z boleznijo si dolgo se borila, nazadnje se ji uklonila.
ZAHVALA Marije Pulko
rojene Žumer
IZ HAJDO[ 49
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, HVALA.
Posebna hvala Brigiti in Štefanu Pulku za vsestransko pomoč, g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Šegolu, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve.
Žalujoči: mož Franc in hčerka Marjanca z družino
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V našem domu pa ostala je praznina in velika bridka bolečina.
SPOMIN
3. februarja so minila štiri žalostna leta, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine, draga žena in mamica
Lojzka Boži~ko
IZ DOLENE 36 A
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo ter s prižigom svečk počastite njen spomin.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Ide Simoni~
iz ZAVRĆA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, krajanom, gospodu župniku, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Ptuj in Internega oddelka bolnišnice Ptuj za skrb in nego. Hvala za sočutje, izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala vsem.
Vsi njeni
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 83. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Alfonz Mohori~
IZ TRNOVSKE VASI 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. župniku, pevcem domače župnije, županu g. Karlu Vurcerju za ganljive besede slovesa, KZ Ptuj, vašča-nom Zg. Hajdine skupinsko ali posamezno, občanom Cer-kvenjaka, Pogrebnemu zavodu Jančič iz Lenarta ter Zvonku Zorcu.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Duša je neotipljiva in se ne vidi z očmi, vendar je zelo ranljiva in včasih hudo boli. A kadar jo mehko zagrne poslednja tema, tedaj se vsa svetla utrne zvezda z neba.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
v
Veronike Zerak
IZ PLANJSKEGA 23, MAJÎPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in nam izrekali sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen bred, govorniku g. Rakovcu ter pevcem župnijskega zbora. Hvala tudi pogrebnemu podjetju MIR.
Posebno zahvalo pa izrekamo sosedom Haložan in Grimšič za vsestransko in nesebično pomoč.
Vsi njeni najdražji
Ko bom umrla, naj izmed vas mi kdo dlan položi na mojo srčno stran; In tiho naj mi šepne na uho. In če iz ust mi pesmi ne privro in če prek njih nasmeh se ne izvije, potem me več nazaj ne bo!
SPOMIN
Elizabeta Krajnc
ZG. LESKOVEC 9
Mineva žalostno leto, odkar si nas zapustila. Vedno boš ostala v naših srcih.
Naj tvoja vera in dobrota odsevajo v vseh, ki te imamo radi.
Hvala vsem, ki z dobro mislijo obstojite ob njenem grobu.
Vsi njeni!
MARIBOR / LANI V EUROPARKU MILIJON IN POL OBISKOVALCEV
Europark potrošniki dobro sprejeli
Nova semaforizacija parkirišč Europarka. Foto: Europark
Mariborski Europark je po besedah direktorja Vlada Ved-lina lani obiskalo milijon in pol ljudi iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Mariborčani in okoličani so novo nakupovalno središče, sodeč po novembra lani opravljenih raziskavah agencije Mediamix, dobro sprejeli. Pa v nakupovalnem središču niso zadovoljni le z obiskom in izsledki raziskav, temveč tudi s poslovanjem v prvih štirih mesecih obstoja, zlasti še v decembru.
Raziskava o poznanosti Europarka kaže, da ga je kar 95 odstotkov vprašanih pravilno opredelilo kot nakupovalno središče. Anketiranci dobro poznajo veliko trgovin in lokalov; vsak izmed njih jih je v povprečju navedel sedem. Druga raziskava - o zadovoljstvu obiskovalcev Europarka - pa kaže, da so glavni vzroki obiska v treh četrtinah nakupi, ostali prihajajo na ogled, v gostinske lokale, poslovno, v otroški park ali pa so jih pritegnili dogodki. Obiskovalci najbolj cenijo sodobnost, brezplačne parkirne prostore in založenost trgovin, Europark kot celoto pa ocenjujejo odlično.
Avgusta lani odprto nakupovalno središče je po postavitvi 150 stojal za kolesa znova pripravilo nekaj novosti. Ob vhodu v dvigala so postavili omarice za osebno prtljago, parkirišče dopolnili s semaforji, obiskovalce pa usmerjajo kažipoti z razporeditvijo trgovin. Te dni pripravljajo še katalog ugodnosti s kuponi za popuste v posameznih trgovinah, ki bodo veljali med 15. februarjem in 17. marcem, nadaljujejo predstave za otroke vsako tretjo soboto v mesecu, uvedli pa so tudi vsakodnevno varstvo otrok po 16. uri. Za valentinovo napovedujejo presenečenja za zaljubljene, za pustni čas pa obisk znamenitih beneških mask, kreativne delavnice za izdelovanje mask in otroško pustno rajanje. V
drugi polovici marca pa bodo pripravili veliko pomladansko
modno revijo.
Leto 2000 so v Europarku zaključili zadovoljni tudi zaradi uspešno izpeljane dobrodelne akcije zbiranja sredstev za devetčlansko družino Vuk iz Zgornje Korene, v kateri je bilo zbranih dobrih 700 tisoč tolarjev.
ak
^^^CENTER
TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod In toplovod
•	okovje In ležajl ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02! 787 96 25_
Napoved vremena za Slovenijo
Bolje volka v hlevu imeti,
kot se ob toplem soncu v svečnici greti.
Napoved za Slovenijo
Danes bo v vzhodni Sl^^veniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Rahel dež bo zajel nekatere kraje osrednje Slovenije. Meja sneženja bo na višini okoli 1300 m. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, v nekaterih dolinah malo nad 0, najvišje dnevne od 8 do 15.
Obeti
V petek bo povsod pretežno oblačno z občasnimi manjšimi padavinami. Nekoliko hladneje bo, jugozahodni veter bo čez dan oslabel. V soboto proti večeru bodo padavine postopoma ponehale.
Kulturni križemkražem
PTUJ * V prostorih podjetja Tenzor na Mariborski cesti 13 na Ptuju bodo jutri, 9. februarja, ob 18. uri organizirali večer poezije in glasbe. Ob tej priložnosti bodo vabljenim gostom predstavili prvo izdajo Prešernovega Krsta pri Savici iz leta 1836.
VIDEM * Kulturno društvo F. Prešerna vabi danes, v petek,
9.	februarja, ob 18.30 na prvo letošnjo premiero — igro Pikica in Tonček v dvorani v Vidmu. Režiserka: Marija Černila. Ponovitev bo v soboto, 10. februarja, v dvorani v Pobrežju. LENART * V Domu kulture bo danes, v petek, 9. januarja, ob 19.30 v počastitev kulturnega praznika tradicionalni koncert Slovenskogoriškega pihalnega orkestra kulturnega društva MOL iz Lenarta pod dirigentskim vodstvom Igorja Alatiča. Gostje večera bodo tamburaši iz Razkrižja.
TRNOVSKA VAS * V domu krajanov bo v soboto, 10. februarja, ob 15. uri v organizaciji domačega kulturnega društva proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopajo: otroški pevski zbor OŠ Trnovska vas, ljudski pevci KUD Trnovska vas, Bolfenški fantje, folklorna skupina bolnišnice Ptuj in mešani pevski zbor Jakoba Gomilška KUD Trnovska vas.
MARKOVCI * Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo v soboto, 10. februarja, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma v Stojncih. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor Alojza Štrafela iz Markovcev, učenci OŠ Marko-vci, vokalna skupina KOR in vaščani Stojncev. MARKOVCI * V tamkajšnji ki-nodvorani bo v soboto ob 18. uri nastopila dramska skupina kulturno-prosvetnega društva Frančka Kozela iz Cirkulan z narodno veseloigro v štirih dejanjih Micki je treba moža. VITOMARCI * Kulturno društvo Vitomarci vabi v soboto,
10.	februarja, ob 19. uri v domačo dvorano na premierno uprizoritev veseloigre Micki je treba moža. Vabijo pa tudi na ogled ponovitve, ki bo v nedeljo, 11. februarja, ob 18. uri v istih prostorih.
DORNAVA * V kulturni dvorani v Rogoznici bo v nedeljo, 11. februarja, ob 15. uri kulturna prireditev Beseda, pesem in glasba v počastitev slovenskega kulturnega praznika. nastopajo MePZ KD KD Rogoznica, kvintet DU Rogoznica, Olga Kostanjevec, tamburaši iz Vidma, učenci OŠ Ljudski vrt in Spominčice iz Ptuja. DORNAVA * Ljudske pevke, ki delujejo v okviru TED Luka-ri, bodo na koncertu, ki bo v nedeljo, 11. februarja, ob 15. uri v vaški dvorani v Dornavi, predstavile svojo prvo kaseto. Gostje večera bodo pevci okteta iz Dornave, trio Vetrnica in oktet iz Male vasi. ZAVRČ * Dramska skupina iz Cirkulan bo z veseloigro Miciki je treba moža nastopila v nedeljo ob 15. uri v završki dvorani. Vstop bo prost, saj predstavo poklanja občina Zavrč svojim občanom ob kulturnem prazniku.
PTUJ * Knjižnica Ivana Potrča - mladinski oddelek vabi na novo obliko dejavnosti - Pogovor o knjigi. V torek, 13. februarja, ob 17. uri se bo o knjigi Matilda Roalda Dahla pogovarjala knjižničarka Leonida Me-sarič. Vabljeni otroci od 10. leta dalje.
PTUJ * V razstavišču gostilne Lužnik so 7. februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo slik iz peska ljubiteljske slikarke Stanke Golob, članice likovnega društva iz Tolmina. Na ogled bo do 8. marca. PTUJ * V restavraciji Ribič je od 7. februarja na ogled likovna razstava Vilme Kac, članice likovne sekcije dr. Štefke Co-belj Ptuj.
KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 18. in 20. uri ogledate film Njeni tastari, prihodnji teden pa ob 18. in 20.30 Brodolom.
CRNA KRONIKA
POŽAR ZARADI
PREDELANEGA
AVTOMOBILA
Z ogledom kraja požara na stanovanjski hiši v Gorišnici 29. januarja (o požaru smo poročali v prejšnji številki) je bilo ugotovljeno, da je pričelo goreti na neregistriranem osebnem avtomobilu R4, parkiranem v garaži, ki ga je lastnik pred časom delno predelal. Akumulator v vozilu ni bil nameščen na predvidenem mestu, tudi večji je bil, priključki na minus in plus pol pa so bili spremenjeni in podaljšani. Požar se je iz vozila nato razširil še na traktor ter nato na leseno konstrukcijo stopnišča.
DOMAČA OROŽARNA
31. januarja so policisti PP Slovenska Bistrica na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru opravili hišno preiskavo pri M.L., starem 44 let, iz okolice Oplotnice. V stanovanjski hiši je bilo najdenih 5,20 kg črnega rudarskega smodnika, 12,30 m počasi goreče vžigal-ne vrvice in 21 nabojev kal. 7,9 mm. Strelivo in razstrelivo mu je bilo zaseženo. Policisti ga bodo kazensko ovadili.
STRELI V HIŠO
Neznanec je v času med 1. in 2. februarjem (med 17.45 in 21.30 naslednjo noč) streljal v stanovanjsko hišo v Bodkovcih 1a, last B. V., starega 34 let. Policisti so ob ogledu ugotovili, da je neznanec izstrelil najmanj šest nabojev in pri tem poškodoval steklo na vhodnih vratih, stekla na treh oknih in omet stanovanjske hiše. Ob streljanju ni bil nihče telesno poškodovan.
NESREČA Z BOMBO
5. februarja okoli 22.20 ure je v bližini stanovanjske hiše v Sto-jncih eksplodiralo neznano eksplozivno telo, za posledicami eksplozije pa je na kraju umrl J.V., star 35 let, iz Stojncev. Policisti Urada kriminalistične policije so ugotovili, da je bila aktivirana ročna bomba M 75. Na tleh je bila najdena žlička ročne bombe, v žepu jakne pokojnega pa varovalka bombe, več petard in nabojev kal. 7,65 mm. Policisti ugotavljajo, s kakšnim namenom je J.V. aktiviral ročno bombo, in nadaljujejo zbiranje obvestil.
ZNOVA NESREČA NA "ČRNI TOČKI"
5. februarja ob 6.10 uri se je na glavni cesti izven naselja Lancova vas zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila J.N., star 44 let, iz Podlehnika, vozil po lokalni cesti v smeri glavne ceste. V križišču se je pri prometnem znaku ustavil, nato pa speljal na glavno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik os.avtomobila Renault clio M.S., star 64 let iz Sp. Hoč. Vozili sta trčili, oba voznika in ena potnica so bili lahko telesno poškodovani, potnica v cliu D.S., stara 44 let, iz Sp. Hoč pa je bila hudo telesno poškodovana. Materialna škoda na vozilih po nestrokovni oceni znaša 800.000 SIT.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Klavdija Selko, Cesta na Hajdino 32, Ptuj
-	Zana, Marta Celan, Slovenja vas 26, Hajdina -Luka, Nataža Samuh, Borovci 1/a, Markovci - Urško, Irena Krajnc, Slavšina 36/a, Vitomarci - Luka, Irena Novak, Sestrže 43, Majšperk - Zana, Vesna Poplatnik, Gorišnica 10 -Lano, Klavdija Korošec, Ul. heroja Bračiča 20, Maribor - Tima, Suzana Zupanič, Latkova vas 222, Prebold - Vaneso, Marija Borak, Goričak 5, Zavrč
-	Davida, Sanja Mikulič, Tomšičeva ulica 34, Slovenska Bistrica - Vito, Anica Muzek, Muretinci 57, Gorišnica - Evo, Dominika Klemenčič, Sv. Tomaž 35/b, Sv. Tomaž - Niko, Slavica Ceh, Vitomarci 28/a
-	Nušo, Manuela Cvetko, Ločič 6/a, Trnovska vas -Lea.
Umrli so: Stanislav Kor-par, Sela 36, roj. 1928, umrl 24. januarja 2001; Maks Kostanjevec, Cvetkovci 94, roj. 1933, umrl 25. januarja 2001; Ida Simonič, roj. Kralj, Hrastovec 14/a, roj. 1914, umrla 25. januarja 2001; Terezija Bro-dnjak, Brezovec 18, roj. 1925, umrla 26. januarja 2001; Marija Lah, roj. Le-sjak, Hermanci 38, roj. 1920, umrla 17. januarja 2001; Katarina Vidovič, roj. Merc, Velika Varnica 97, roj. 1923, umrla 26. januarja 2001; Anton Zele-nik, Gomilc8i9 13/a, roj. 1911, umrla 26. januarja 2001; Veronika Zerak, roj. Zeleznik, Planjsko 23, roj. 1919, umrla 29. januarja 2001; Janez Mramor, Ptuj, Potrčeva c. 35, roj. 1930, umrl 28. januarja 2001; Marija Kosi, roj. Šerod, Podgorci 76, roj. 1934, umrla 31. januarja 2001.
gBRCKEREi
DELNICE
po uradnih boiznih cenoh
tel.: 78-78-190
PCDOMIN0t1W«ll|al«>VQS,a50Phl| ^
SLOVENEC LETA 2001
FIAT PUNTO
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel./fax.: 02/782-3001
A?
agenda.